BRUC 1981 GLASILO STARIH BAJT — IZDAJATA GA KPŠ LJUBLJANA IN KPŠ MARIBOR — IZŠLO 14. 3. 1981 OB 23.59 — LETNIK XXI — CENA: 2499 PAR Poročilo KSP Ljubljana V teh parih vrsticah ne bi rad začel naštevati samo suhoparnih podatkov o akcijah, ki smo jih sklenili oziroma, ki jih imamo začrtane, marveč bi rad podrobneje razložil vlogo in pomen našega študentskega kluba. Od leta nastanka pa do sedaj je minilo že natanko 47 let, kar je spoštovanja vredna doba trajanja. V svoji zgodovini je klub vsekakor opravičil svoj nastanek, ter s svojim delom opozoril nase in zavzel določeno pozicijo v našem družbenopolitičnem življenju. Pomen vsakega pokrajinskega kluba je predvsem povezovanje in sodelovanje z domačo regijo, kar je za nas Prekmurce še posebej pomembno, saj sodimo v manj razvito regijo, ki nujno rabi šolan kader za svoj hitrejši razvoj. S svojim delom si prizadevamo združiti vso študirajočo mladino, ohraniti stare običaje in navade ter informirati s stanjem v domačih občinah, da bi se lahko kar najbolje vključili v delovni proces, ko se bodo vrnili. Kakor vsaka podobna organizacija, tako se tudi mi srečujemo s prenekaterimi problemi. Študentsko življenje (Se je v zadnjih letih dokaj spremenilo. Te spremembe moramo budno spremljati ter jih prilagajati normalnemu klubskemu življenju. Finančno smo zelo omejeni, pa tudi svojih prostorov nimamo, zato nam pade v vodo prene-katera dobro začrtana akcija. Sodelujemo z DPO v domači regiji (smo tudi OO ZSMS M. Sobota, Lendava) in mislim, da smo predvsem z OK ZSMS navezali ugodne stike, vendar le-te premalo razumejo naš finančni položaj in zato menim, da bi lahko v prihodnje več časa posvetili tudi temu problemu, (financiramo se skoraj sami!) Naši notranji problemi se kažejo predvsem v neodgovornosti posameznih članov kluba — večina noče vzeti na svoja ramena kakršne koli odgovornosti. Sicer mislim, da smo bili velikokrat preveč samokritični, da smo težili k idealnosti, ki pa se, žal, v naših pogojih ne da niti približno doseči. V letošnjem letu smo vse načrtovane akcije izvedli, zaživele so prav vse komisije in tudi na sestanke prihaja vse več in več: članov. Na naše delo in začrtan program gledamo z optimizmom, želimo pa si še več stikov in pomoči DPO v naši regiji ter vseh medijev, ki spremljajo naše delo. Predsednik KŠP Ljubljana Milan Regvat Poročilo o delu kluba pomurskih študentov Maribor Pol leta je preteklo, odkar smo na skupščini zastavili program za to študijsko leto. Ce pregledamo dosedanje delo, se lahko z marsičim pohvalimo, vendar pa obstojajo tudi določene pomanjkljivosti. Delo kluba nasploh je dokaj aktivno, saj smo izdelali takšen koncept in tudi plan, da s čim več akcijami na vseh področjih zainteresiramo naše študente za delo. Delo tudi letos — kakor v preteklih letih — poteka po komisijah, tako da delujejo: Idejno-politična, socialno-ekonom-ska, športna, kulturna in družabna komisija. Praksa od prej se ponavlja, saj sta tudi letos najbolj aktivni športna in družabna komisija. Vendar ne moremo trditi, da ostale komisije niso ničesar naredile. Idejno-politična komisija je pripravila skupaj z družabno komisijo izlet na Dedinje. Pripravila pa je tudi razpravo o štipendiranju. Socialno-ekonomska je organizirala dan na soboških srednjih šolah in seznanila dijake z možnostmi študija v Mariboru. To je bila skupna akcija OK ZSMS Murska So bota in KŠP Ljubljana. Kulturna komisija je pripravila program ob praznovanju novega leta in 8. marca. Športna komisija je priredila prvenstvo kluba v kegljanju, v načrtu pa ima še več podobnih prvenstev. Članom kluba je športna komisija omogočila tudi plavanje v Pristanu. Organizirala pa je tudi smučanje na Pohorju. Dogovorili smo se z DO MURA za športno in delovno srečanje, vendar je ta prireditev zaradi naše slabe udeležbe slabo izpadla. Komisija za družabne prireditve je izvedla vse akcije, ki so bile po planu predvidene. Vse te prireditve so bile izredno dobro obiskane. Iz poročila je razvidno, da je naše delo dokaj pestro in raznovrstno, tako da lahko vsak najde tudi nekaj zase. Zavedamo pa se, da bomo morali še močno poprijeti, da bomo zastavljene plane tudi izpolnili. Predsednik KPŠ Maribor Zoran Žnidarič Vsem študentom, ki se boste zbrali na letošnjem brucovanju v M. Soboti, želimo, da bi se prijetno počutili in da bi vas tudi ta vedra prireditev še bolj povezala z domačo pokrajino in njenimi ljudmi. Želimo vam veliko uspeha pri študiju in pričakujemo, da se boste po končanem študiju v čim večjem številu vrnili v Pomurje, kjer boste s svojim znanjem in sposobnostmi dali svoj prispevek k razvoju naše manj razvite pokrajine. SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA, LENDAVA, LJUTOMER IN GORNJA RADGONA 2 BRUC Radio Sobota: glasbene novice za naše goste iz tujine Lijbe gesite! Prekmurje je jaka lejpa pokrajina z jako lej pitni lidmii, šteri že od A-dama pa Ejve dale jako' fajn spejvati znajo, pa se tou tii-di gnesden viijdii Zatou ka bi tou vidlii, ote, ate kari turisti Italjatni pa ositali z nami okouli po veških pa men-ših vesnicaj.... Na že vijdite, ka nejsmo za ta ličiti)? šbd, šdon! Samo torniškoga si poglente! On si en Magnejt zašafa, te pa vli!-če: kakšoga Pejakoviča, pa šerfejziča pa Mojziča pa čo-biča, tak ka jih na koncil že za cejli fuzbadmanšaft fkii-per ma. Lučke pa odijo v cejli' procesijaj v tej nijegof svejti hram. Ka našii liiicke pa ja znajo, ka je importej-rana roba zer kvaliitetlih pa se za njou splača drakše plašču vati. Ali gldij tak pa te ji »gasitiatr-bajteri« več mafnejo. Zatou ka bi tou vidli, vam niti nej trbej s Sobote vd iti. F kakšen velkon, varaši ešče vsii se še boukše zmaje, če komi slučajno na čeli ali indrik pijše, ka jei s šteroga vekšo-ga, bole zahoudnoga varaša špilat prišo, že zavolo toga bar dvakrat veš pejnez dobi. Te soi si pa čedni Prekmurci mijslili, ka tou tildi v dir u j go stran iti more. Pa so se pode iz VIS (tou, lijbe geste, pomejni »fokalinstru-mentališe krupe«) »Vobejža-nje v sili«) pomejni »hinaus laufem in šnel los«) na bogati zahoud odpravili, pa so jako slabo opodili. Tak ka nej je se glijno, kai glijno vd vij dl. Poi Goričkon pa v okoulici redno dostai muzičnoi nadarjene divjačine mamo. Največkrat se ploudii okouli v tropaj po štiri ali pet ek-semplarof: Panteri, Jastrebi, Pavuki, Mlade prepelice, Rdeče mravle. Srnjaki z Bo-donec, pa ešče pumo drujgi sort. Lejko van poven, kari turisti kačatoriv ka; nej so glij vse najbole užijtne. Pa nej samo nai veških, tildi na so-bočkih oudraj dostakriat tak-ši gor stogijo pa cijzijo, ka človeki praf najej ti gnij liti začajo. Glavno je tou, ka znaš z iglami pa lancami ru-žiti, pa tak krijčati ka te niščei nerazmi, pa na sousido-vo kučoi velke črke rij sati, pa ka ti z lamp dišij po alkoholi' pa cigar etilna j, pa ka si PONK — te si že dober muzikant). Ali tej pankeri se tildi bole slabo držijo. Pojde so vsi nekši suji pa mali', tak ka dokeč se tri ali štiri tiste svoje žmetnei pejsmi nafčijo (denejo kak od so-ustudovoga Karčija traktor, da ga svejčke zajebavlejo), jij več nega. Ali! če si žmeten,, pa tak malo starejšit, pa če si ešče f prvon Štoki hotejla sidro vrgo, te ga niti san vrag ne-mre vo ftrgnoti. Lučke v kavarni se pa nouvi spil idejo: »Če mo poulek tej muzike zdržo, dokeč tej desejt jiirjov ne zapravin, nej ka bi popijzdo, te iden s kvoji Mici pa ji poven, ka san karakter!« Žijvo muziko, ali kak se torni pravi VIS, mamo se-šeron. Mamo pai tildi mrtvo muziko. Ta se je s sobote že po fsej vesnicaj okouli ras-pasla. Toj pa pravimo DISKO. Žijva pa mrtva muzika se redno bijeta med sebof, ali mrtva; muzika vse več pa vse bole trdo zemlou ma pod nogami. Menje košta, zatou jo majo lučke radi,, kai več njin ostane. Ne razmijo ešče, ka žijva muzika more gesti*,, pa piti, pa se oblačiti pa ešče puno driijgoga, ka mr tvoj nej trbej. Borba de šla še dale. Zatou pa, lijbe geste, kari) turisti, prijte k nan pa si jo oglente. Zabave gej zadosta za vse. Ešče Vinko šijmek de mogouče prišo. Siplite si cvaj liter v gut pa v jetra, siplite si malo dijma v plujča, siplite neko-mii, šteri neje predaleč, s pesnicof malo krvij v oči — pa popejvlite, popejvlite, po-pejvlite! Te te čista naši! Ka prinas ne popejvlejo samo tisti na oudraj. Prinas vsi pope jvlemo! Prekmurci smo jaka vesejli narod! Zatou pa, lijbe turisten: komen, ko-men, — vilkomen! Nova vzgoja Mati in oče na roditeljskem sestanku za sina, ki je v tretjem letniku gimnazije. Razredničarka jima pove, da ima fant šest cvekov. Oče: Prekleti mule, bo videl hudiča, ko pridem domov! Pretepel ga bom kot cucka! Smrkavec, baraba!« Mama: »Oči, ne lomi ga! Saj ni več moderno tepsti otrok. Ni vzgojno, saj si slišal! Spomni se kaj bolj modernega!« Prišla sta domov, mama je morala v kuhinjo, oče pa je sina poklical v dnevno sobo. Oče: »A kaj kadiš?« Mule: »Včasih.« Oče: »Katere kadiš?« Mule: »Ibar.« Oče: »Nič več! Od danes boš kadil Marlboro! A že spiješ kakšen alkohol?« Mule: »Včasih.« Oče: »Kaj pa piješ?« Mule: »Tu in tam kakšen pelinkovček.« Oče: »Od danes boš pil viski. Razumeš? Kaj pa ženske? Že imaš kakšno punco?« Mule: »ne. Le tu in tam kupim kakšno revijo.« Oče: »Katero?« Mule: »Start.« Oče vstane, gre v drugo sobo in prinese Play-boya. Ukaže mulcu, naj ga prelista. Sin lista, lista, gleda, potem pa pogleda očeta in vpraša: »Oče, kdo pa onegavi vse te lepe punce?« Oče: »Odličnjaki, sin moj, od-lič-nja-ki!« Aforizmi Nekateri ljudje so slabši kot toaletni papir — niso niti za enkratno uporabo. Sele na zeleni veji spoznaš, koliko je drvarjev na svetu. Bil je kamen spotike, dokler niso ugotovili, da je temeljni kamen. Ne pišite kot govorite — pišite kot mislite. Pljunil bi mu v obraz, če bi vedel, v katerega. Ne skrivam svojega mišljenja, samo hranim ga za vsak slučaj. Ali lepši jutri pomeni slab danes? Tudi danes bi imel domotožje, pa nimam stanovanja. Pamet prodajamo prepoceni glede na to, koli-« ko nas stanejo neumnosti. BRUC 3 Zakaj želje ne morejo poslati resničnosti? Pri razmišljanju o tem, kaj vse je bilo v preteklosti narobe in kar nas bremeni tudi v sedanjosti, se mi je misel zaustavila pri investicijski politiki. O tej temi je bilo vedno, posebej pa v zadnjem času, veliko govorjenega in napisanega. Ne bi mogli trditi, da se ni investiralo (celo več kot zmoremo). Vendar je zaskrbljujoče drugo. Ponavadi smo slišali ali brali: spremeniti moramo strukturo gospodarstva oz. prestrukturirati gospodarstvo, investicije morajo biti v korist gospodarskih investicij. Vse lepo in prav! Toda kaj je nastalo v praksi: strukturni problemi so se še bolj poglobili, namesto gospodarskih investicij pa smo gradili razne »upravne palače«, kjer vse sije od marmorja in drugih uvoženih materialov, velikokrat pa poleg v neposredni proizvodnji niso mogli uvoziti npr. majhnega rezerv-nega dela, zaradi česar je stal del proizvodnje. Z gradnjo »upravnih palač« smo sploh kazali, da zelo cenimo pisarijo, čeprav po drugi strani vodimo proti njej pravo papirnato vojno. Na videz nasprotje, v resnici pa močni ostanki etatizma in birokratizma, pri čemer so vplivni tovariši in tovarišice zatrjevali in nas prepričevali, da delavci že odločajo o družbeni reprodukciji. Zdaj mi ni jasno samo to, ali je bilo to ideološko maslo (s tem se problemi ne odpravljajo, ampak odlagajo na bodočnost) ali so pa sami bili manipulirani (večina jih v velikih stavbah verjetno ni natančno vedela kaj se v bazi dogaja). Danes velik del odtujenih tovarišev govori o tem, kako je sploh mogoče, da se je kaj takega dogajalo in kdo je za to odgovoren (koli-, kor sam vem, odgovarjal ni še nihče!) in so naenkrat vsi izredno pametni (znan pregovor: »Po bitki so vsi generali pametni!«). Torej, če uporabim meteorološko prispodobo, lahko rečem, da je smer vetrov res izredno komplicirana, ker piha vse vzkriž. Najti pravo smer ni težko: govoriš pač tisto, kar vsi govorijo (potem si aktualen!). Pa dovolj/ na splošno, v tem smo pravi mojstri! Pa veste zakaj? V splošnem vedno lahko najdeš tudi svoj maneverski prostor, ko prehajaš do posameznega in konkretnega; po domača bi rekli, da vsak gleda s svojimi očali. To pa nekaterim očitno ugaja! Konkretno bi se rad dotaknil investicij v naši regiji. Tudi tu vlada prava zmešnjava: tistih investicij, o katerih so nam tako na veliko govorili, ni videti, tiste investicije pa, ki so že realizirane ali v kratkem bodo, pa niso v skladu z zastavljenimi cilji (če ti cilji ne bodo spet parole!). V mislih imam TOZD Iskre v Murski Soboti, sovlaganje Mure in Litostroja v Murski Soboti in pa gradnjo rafinerije v Lendavi (ne vem, če so še kakšne druge že-Ije?). Iz drugih virov pa smo realizirali invest. prepotreben kirurški oddelek, kulturni dom in poslopje VNZ. Sedaj pa nekaj o vsaki posamezni investiciji. K Iskri-* nemu projektu se je pristopalo z velikim elanom; celo lokacija je že določena in sredstva za komunalno opremo zemljišča, ki ga je prispevala SO M. Sobota. Vedeli smo vse drugo, samo to ne, kakšna bo ta investicija in ali bo sigurno realizirana. Kako si naj drugače razlagamo, da so bili celo kadri usmerjeni na temu primeren študij (študij elektronike). Kup nedoslednosti in napačen pristop je privedel do tega, da je sedaj sploh vprašanje, ali bo kaj iz tega. Dobro bi bilo, da bi odgovorni tovariši, ki so prej tako vneto govorili o tem, zdaj še povedali, kako je s to stvarjo in kdo je odgovoren za takšno zamudo ali celo za( to, da bo investicija odpadla? To pa zato, da bo pri »nastalem nesporazumu« vsaj nekaj jasno! , Druga »želja, ki je to tudi ostala« je združevanje sredstev Mure in Litostroja. Tudi ta investicija je ostala nerealizirana. Sploh pa so to problemi posebne vrste, ki ga birokratski aparat, kot vse drugo, melje izredno počasi. To kažejo izkušnje! Tretja »želja, ki je začela realnost postajati« pa je rafinerija v Lendavi. To je daleč največja investicija, zato si ne bi zaslužila, da je komaj na tretjem mestu; vendar je to problem posebne vrste, ker za njega še vedno ni rešitve. Kdo se je poigraval s težkimi milijardami, pa tudi ni jasno! Trdimo lahko, da je to republiška cvetka, saj se za investicije republiškega pomena ne da odločati v občini. Težava pa je v tem, da je to željo, ki je začela realnost postajati, nekdo pretrgal. Izračuni so pokazali, da ni smotrna investicija (glede na čas v katerem smo in glede na izkoriščenost kapacitet v rafinerijah v Jugoslaviji). Odgovora pa tudi ni na to, kaj bo z milijardami, ki so že vložene. Na to prej ni nihče mislil? Spet bodo plačali tisti, ki dobro in uspešno delajo (kot vedno!), to pa zato, ker smo kot »družba« zgrešili in mora to »družba« (natančneje »nekdo od nas«) tudi poravnati. Temu se drugače pravi, da se »nekdo za nekom« skriva! Da bo pa ironija popolna so poskrbele »določene« strukture. Zgradili smo kulturni dom, v katerem je tako »živo«, da je več zaklenjen (celo med delovnim časom) kot dan na razpolago kulturniškemu izživljanju. Tudi za izgradnjo UNZ ne moremo trditi, da je prišla ob pravem času. Seveda je to financirano iz davkov, ki bi bili tako ali tako pobrani, vendar bi bilo vseeno pametneje ob pomanjkanju gradbenega materiala graditi npr. stanovanja, ki jih vedno primanjkuje. Od teh investicij je še najbolj upravičen novi kirurški oddelek soboške bolnice. |ČRTANO!| Potem se pa čudimo, da so investicije tako drage in da zaradi zakasnitev moramo odstopati od dogovorjenega in projekte prilagojevati razpoložljivim sredstvom. To pa ni vedno lahko. Takšne in podobne napake so največkrat posledica želja ozkih struktur (občinskih oz. lokalnih, ki imajo lahko svoj izvor tudi v republiki ali federaciji). Temu se lepo po domače reče »zidanje spomenikov«. To so tudi tovariši, ki so člani ZK. Te negativne pojave omogoča »planiranje« ozkih skupin, ki so v določenem okolju na položajih. Kadar pride do zamenjave na teh položajih, se tudi»» politika« spremeni. To je na glavo postavljena realnost. Vodilne strukture bi predvsem morale skrbeti, da se plani, ki so postavljeni izvršujejo v pravilni smeri. Plani pa moH rajo biti izraz širše dojetih realnih potreb. Seveda je tudi kreativnost vodilnih tovarišev pomembna, vendar ne vt zgoraj omenjenem enostranskem (deformiranem) pomenu. Na takih konkretnih problemih oz. napakah naše družbe se pridobiva novo ali zgublja pridobljeno zaupanje najširših množic do politike ZK. Zato, ker ZK še vedno objektivno mora govoriti v imenu delavskega razreda( M razmerah še ne izpeljanih samoupravnih odnosov), na takih napakah zgublja pridobljen ugled. Tako postaja ZK manj občutljiva na vse pogostejše kritike iz delavskih vrst, s tem pa manj učinkovita pri razreševanju problemov. Večkrat kot doslej bo potrebno zaostriti politično odgovornost odgovornih tovarišev in tudi po potrebi kateremu povedati, da za določeno funkcijo ni sposoben. Socialistična družba ni vnaprej zgrajena, zato je potrebno priznati napake in za njih tudi odgovarjati, vendar hkrati na vseh ravneh. Ce je organiziranost značilnost našega sistema, potem pa mora biti še posebej značilnost socialistične- nadaljevanje na 5. strani 4 BRUC Hočemo-nočemo, moramo! Zadn/je čase se spet veliko govori o kmetijstvu. Pomurje pa) je pretežno kmetijska regija, zato nas to še posebej zanima. Najbolj splošno rečeno, je razdrobljena in neorganizirano kmetijstvo postalo oviral za nadaljnji) ra^ zvoj industrije, in to ne samo tiste, ki je direktno povezana s kmetijstvom, ki ji je surovinska) baza, ampak za industrijski razvoji nasploh. Zgodovina, še posebno ekonomska, nas uči o teh problemih, ki so jih preživljale različne družbe, še posebej tiste, ki jih danes štejemo za razvite. Pri nas bi) problem lahko formulirali tako: kako s kmetijsko politiko spodbujati take odnose, da bomo1 z večjim združevanjem dela in sredstev presegali) tržno sti-hijnost oziroma da bi dosegli stalnost v preskrbi živ-1 jensko pomembnih artiklov in da bi dosegli cenejšo kmetijsko proizvodnjo (hrana namreč predstavlja vedno večji delež v družinskem proračunu). Kako to videti si pomurske perspektive? Pomurje samo ni dolžno niti ne zmore investirati v primarno proizvodnjo, ki je na začetku procesa. Z doseženimi) uspehi na Medicina nekdaj — Proti kurečim očan, žiilan itd. van pomaga Elsa fla-ster brez BOLEČINE, brez noža, brez očemerjenja krvi, nevarnosti, hitro i gviišno delajoči Fellerov turistovski obliž. Mala škatiila Din 4.40, velka 6.60 — Fellerove Elsa kruglice delajo celo milo i hitro, ot var javno sredstvo, krepi želoudec, ne draždi črev i omogoči ceranye Škatlica 12 Din. področju vlaganja velikih potrošnih centrov v pomursko kmetijstvo ne moremo biti zadovoljni. Največkrat smo priče kupoprodajnim odnosom, ki niso jamstvo za redno oskrbo. Torej se o drugačnih odnosih tudi samo veliko govori, manj se pa od tega realizira. še največji absurd pa je v tem, da imamo v samem Pomurju težave s preskrbo in npr. tržne cene kot sintetični) izraz od-nosov, ki vladajo v kmetijstvu, lepo po svoje določajo prekupčevalcih Drugi problem je struktura v kmetijstvu. V bodoče jo bomo morali spremeniti. Razdrobljenost na malih parcelah je glavni vzrok predrage proizvodnje, če se že bahamo, da ima vsako kmetijsko gospodarstvo toliko in toliko strojev, moramo tudi povedati, da mora to nekdo plačati, seveda skozi višjo ceno. Kmetijskim proizvajalcem je potrebno povedati in jim razložiti),, da poleg njihovega obstaja tudi družbeni interes. Kje so strojne, skupnosti, kje skupni hlevi, kakšni so odnosi v zadrugi? Kaj vodi k nižjim proizvodnim stroškom,, za katere moramo biti vsi zainteresirani? Kmetijska politika mora bolj’ kot sedaj spodbujati k tem ciljem. Vedno večji problem postajajo tudi delavci, ki so hkrati tudi kmetovalci. Ne more nam biti vseeno, če zemlja ni oibdelai-nav ker pač posamezniku to ni potrebno. To miselnost je potrebno) izkoreninjati. Zato so zainteresirani vsi, še najbolj pa neposredni proizvajalci, ki so samo neposredni proizvajalci. Prav oni najtežje nosijo bremena drage hrane. To so zahteve, ki jim moramo v Pomurju biti kos. Tretja stvar je nepopisna anarhija, ki vlada pri določanju cen za določeno leto. Dogovori se izigravajo na razne načine, prekupčevalci pa se smejijo in si polnijo žepe brez dela. Ali imajo prav tisti, kit dogovore sprejemajo, največkrat koristi pri prekupčevanju? To je vprašanje,, ki se vsiljuje samo po sebi. Sicer pa ob zmedi, ki vlada, ni) mogoče reči, kdo pije in kdo plača! Pomembnost vlaganj' v pri marno proizvodnjo pa je tudi zaradi tega, ker imamo v Pomurju že dolg preteklosti, DO Mesna industrija, ki je bila zgrajena brez ustrezne surovinske osnove. Podobno je si tovarno sladkorja v Ormožu. To je pot, ki je postavljena na glavo. Gradimo predelovalne kapacitete, ko še ne vemo,, kaj bo s surovinami! Tudi to mora vsakoletno tarnanje z umet-nekdo plačati! Krona vsega tega pa je vsakoletno tarnanje z umetnimi gnojili, rezervnimi deli in drugim repromaterialom. Vsak, ki trezno premisli, ne more, razumeti,, dai po eni strani koti družba prisegamo na kvalitetno setev, po drugi strani pa ne moremo priskrbeti osnovnih potrebščin zanjo. To se ponavlja iz leta v leto, nosi celo' vedno bolj drastične posledice za vse, ker smo vsi odvisni od hrane. Spreminjati moramo- mentaliteto, da je kmečka delo nečastno. Za kmetijsko proizvodnja imamo naravne danosti, in jih na tak način zapravljamo. Vsak, ki ima negativno mišljenje o kmetijstvu bi moral ostati lačen, da bi jo potem znal ceniti. Ta absurdni) stavek (lahko je tudi naiven!) jei odraz, našega odnosa do kmetijstva in kmetai, o čemer veliko govorimo, vidnih kvalitativnih premikov v spremembi odnosov pa je še zelo malo. U-paijmo, da nas bo pomanjkanje prehrambenih izdelkov le spametovalo, da, bomo za>-čeli trezneje in bolj dolgoročno razmišljati. OGLAS: Živa podnajemniška resnica — Elsa cukrene pastile proti glistan, proti glavi bolezni pa tildi proti žuželči pik (smicanji) 1 falat Din 10. — Ribji oli-krepi vsakoga, nemre pa slabe ženske. Naj-prle pomaga za porast i dava zdravo videnje. Velki glažek Din 20. nadaljevanje s 4. strani ZAKAJ ŽELJE NE MOREJO POSTATI RESNIČNOST? ga samoupravnega sistema. Niso dobri tisti, ki so z besedami za samoupravljanje, v praksi pa delajo drugače, ampak tisti, ki kritizirajo zato, da bi prakso spremenili in taka tudi delajo. To pa je pot med dvema ekstremoma — oportunizmom, ki je bil in je še prisoten, omogoča pa manipuliranje in ultralevičarstvom, ki vedno v težavnih obdobjih najde svoje področje delovanja in ki obstoječe ruši). Ponavadi vedno slišimo ali beremo: mi smo naredili to in to, kot družba smo sklenili, skratka, za vsem smo vsi, vsi smo v dobrem in slabem. V prvi osebi sem pisal zato, ker s temi stvarmi nimam nič skupnega. — Dober dan. Ste vi oddali oglas, da oddate sobo dvema študentoma? — Da, jaz. Pijeta? — Samo vodo. —■ Kašljata? — Ne, samo smrkava. — Se umivata? — Včasih. — Prav je tako, lahko porabita preveč vode. Bereta? — Da, samo ob lunini svetlobi. — Kuhanje je prepovedano! — Navajena sva stradati. — Žensk nimata, kajne? — Kje pa, dajte no! — Ne maram žensk v bližini hiše. — Midva se jih izogibava. — Z ženskami so same težave. — To si misliva. — Kaj bi sosede rekle, če bi vodila ženske v moje stanovanje? — Da, da, kar groza naju je! — To je tako nemoralno! — Lastniki stanovanj ne marajo mešanih parov. — če bi bila fant in dekle, bi delala henki-penki. — Kako vulgarno! — Sta vidva prijatelja, sošolca? — Ne, midva sva pedra! , — Dobro, samo da nista fant in punca. Sprejmem vaju! BRUC 5 Težko je pisati za BRUC-a Sedim v toplo zakurjeni sobi. En sam pogled zadostuje, da se zavem, da se zgodovinarji niso zmotili, ko so ugotovili, da je tu včasih bilo barje. Situacija zunaj namreč močno spominja na »barje 20. stoletja«, ker kanalizacija ne utegne požirati vsega razgaljenega snega. Kar strese me ob misli, da bi morati ven. Pa bo jutri vseeno treba ven. če že faks prespim, moram zvečer na sestanek kulturne komisije (v Rio!!) Prav zaradi tega sedim in gledam skozi okno, grizem svinčnik (pardon — »kemični«) in si rabi jam glavo. Strogo nam je bilo naročeno, da na ta sestanek prinesemo prispevke za Bruca. Le-ti pa morajo biti šaljivo obarvani. Tako torej grizem »ke-mičnii« in premišljujem o vseh mogočih »fintah«, si ka terimi bi1 se dalo zabavati vrle prekmurske študente, pa mi nič pametnega ne pa-de v glavo, šele sedaj se zavedam resnosti položaja poklicnih šaljivcev. Kako težka je njihova naloga! Mogoče bi kazalo itii ven in se pomeniti o tem s sonarodnjaki. Gotovo bi dobil katerega ob izhodu iz kina Sloge, kjer prav te dni vrtijo erotično - poučni film »ABC ljubezni in sexa«. Todai spomnim se kanalizacije. To torej odpade. Le kaj nam je Prekmurcem? Nam je čisto zmanjkalo idej? Nam je ljubljanski smog čisto zameglil možga-ne? Izgloda že tako. Mogoče bi poskušal s kakšnim starim vicem. Ste že slišali tega: prekmurski zajec in prekmurska lisica) ki sta srečno ušla puškam italijanskih lovcev) obiskujeta skupaj prekmursko »oštarijo«. Nesreča je v tem, da se prekmurski zajec vedno napije in ga mora prekmurska lisica na repu spraviti domov. Nekoč pa si pravi: »To mi že preseda, kaj ko bi enkrat zamenjala vlogi!« Rečeno storjeno. Lisica se naslednjič takoj napije. Toda prekmurski zajec siromak nima takega repa, da bi jo spravili domov na repu, zato naroči taxi. Nauk — kdor ima kratkega, ima avto. Ha, ha, ve-ry funny. To ste že vsi 825 x slišali. To že ni tal pravo. Zdaj me pa začne cela stvar že jeziti, še posebno če se spomnim, da je še šefica Nataša zagrozila: »Glavou ti odšmen, če nika ne na-pijšeš!«. Kot da bi bil jaz prekmurski Tof. Ker pa bi rad še nekaj časa hodil s celo glavo, se torej matram dalje. Mogoče se vam bo zdela smešna tale zgodbica: na maturi (brrr ...) vpraša profesor učenca, kdo je napisal Sonetni venec. Učenec ne ve. Pride drugii — nič, nato tretji — nič. itd. Profesor ukaže še vsem malo »posvetiti«. Toda glej ga, prav tedaj pride inšpektor in vpraša ves začuden, kaj počno z dijaki. Profesor mu razloži celo štorijo. »In kakšni so rezultati?« vpraša inšpektor. »E-den je že priznal, druge še mučimo« je ponosen profesor. Ni smešno? Verjamem, menil tudi ne. Kaj le zabava Prekmurce? Prva stvar, ki mi je šinila v glavo: špricer ali pa pivo (ne morem pomagati). Torej je najbolje, če se lepo odpravim v Medex po inspiracijo (kljub kanalizaciji). zaciji). Mogoče bom tam nat-šel kogai, s katerim bom preštudiral prekmurski smisel za humor. Če izvem kaj pametnega, se lotim cele zadeve znova. Toda nič ne obljubim. mali oglasi Izgubil sem indeks. Poštenega najditelja prosim, da ga nikomur ne pokaže. šifra: sram me je. Iščem močnega cimra. Zaže-Ijen študent VŠTK iz višjega letnika. Šifra: Obračun z gazdo. Menjam star, rabljen indeks moje prve in nov, neis-pisan indeks zdajšnje fakultete za veljavno avtobusno vozovnico do rojstnega kraja. šifra: Ni kruha brez motike. Sporočam, da hčerki svojega profesorja ne bom naredil nič drugega,, kot je on meni na izpitu. šifra: Oko za oko. Izgubil se je še en indeks. Prosim najditelja, da pred vrnitvijo1 sešteje ocene. Šifra: 5 plus 5 je 10. 6 BRUC Zakaj privilegiji? Obdobje, v katerem trenutno smo, naj bi bilo obdobje streznitve. S prispodobo bi to liahko označili kot podiranje gradov v oblakih. Nadvse pomembno vprašanje pri tem pa je: kdo jih je gradil in komu se morajo podretii? Največkrat smo slišali oceno, da koti družba živimo preko možnosti, pogrešali pa smo podrobnejšo razčlenitev, kajtii kritika pravgotovo ne more prizadeti vseh v enaki meri. V razmerah nerazvitih samoupravnih odnosov, kjer je še veliko odtujenosti in manipuliranja, so nekateri našli svojo priložnost. Zaskrbljujoče je,, da se to lahko dogaja v državnih vrhovih in da je izostala pravočasna reakcija na te pojave. Na eni od sej CK ZKJ smo slišali: kako je mogoče, da smo se do take mere zadolžili v tujini in da za to ni nobeden prej vedel? Predstavljamo si, kaiko zmedeno reagira posameznik ali tudi družba, ki ima zaupanje do politike ZK, ko sliši taka razmišljanja. Po logiki stvari sta tu možni dve razlagi: če CK ZKJ ni točnioi vedel, kaj se dogaja, je bil manipuliran, če pa je vedel, je kritika dvolična. Spet je vse ositalo pri ugotovitvi, da so se nekateri preveč zadolževali (kdo so ti?), hkrati pa že vnaprej ni bilo jasno, kdo bo dolgove vrnili Kako je mogoče, da, se nekdo kar tako spomni in najame kredit v tujini? Kaj dela ogromen administrativni aparat v federaciji, ki spremlja te tokove? Do kdaj bo še mogoče, da take pomembne odločitve gredo skozi stranska vrata? Navsezadnje je pomembno tudi to, da smo priča zelo skopim informacijam, čemu so namenjena taka ogromna sredstva? Kako ironično je človek bi se lahko smejal aldi jokal?!), da je po enii strani potrebno cel kup prošenj in deklaracij za uvoz (povrhu tega carinskih deklaracij v zadnjem času niti ni bilo!) po drugi strani pa je mogoče na lahek način iti v tujino in najeti kredit. Vsi napori so lahko na mah izničeni! To je le eno od področij, kjer smo priča težko dojemljivim nedoslednostim, ki nas dra go stanejo. Zato danes stoji lep del neposredne proizvod-di za vodilne gospodarske nje, ker zaradi strogih omejitev ne more uvažati pomembnih reprodukcijskih materialov. Odgovornost za to pa spet, po lepi stari navadi, nosimo vsi!!! Sploh je v zadnjem času slišati veliko kritik, zanimive so tiste, ki so jih zadnjič izrekli delegati zbora republik in pokrajin zvezne skupščine. Federacija zahteva dodatna sredstva iz proračuna za gradnjo stanovanj, medtem ko nekateri funkcionarji po preteklem mandatu niso vmilii stanovanja. Delegai-ti so tudi zahtevali, da naj funkcionarji prispevajo določen delež pri nakupu stanovanja. Osebni dohodki jim to prav gotovo' omogočajo, razen tega pat zakaj bi bili oni izjeme? Kateri so torej ti funkcionarjii, ki delijo družbi nauke, kako se je potrebno obnašati? Delavec, ki živi od svojega osebnega dohodka, je tako ali tako vedno morali gledati na vsak dinar. Takšnih pai je večina. Takšne in podobne kritike bi lahko izrekli tudi na drugih mestih, kajti izmislili smo si veliko ugodnosti, ki pa žal veljajo le za nekatere! Zgovoren je tudi' podatek, da se je po podražitvi bencina povečal promet z družbenimi prevoznimi sredstvi. Kdo pa se vozi z njimi? Zakaj bi trošili denar za bencin, če pa jim družba »omogoča«, da se vozijo in še šofirati jim ni potrebno! Posebno poglavje so banketi., sprejemi, »simpoziji o simpozijih«, kjer se modruje, da je kaj! Kdo ustvari sredstva za vse to, ni važno, saj je na koncu koncev vse v funkciji združenega dela. Pa kaj bii več o tem. že pametnejši in odgovornejši so o tem govorili), pa nič ne zaleže! Pravimo, da smo- demokratična družba, saj o vseh stvareh javno in kritično govorimo in pišemo. Vse bolj pa postaja jasno, da kritike letijo v prazno, ker imajo nekateri pač preveč trdo kožo in se kaj prida ne zmeni jo za nezadovoljstvo drugih. Zato bi bilo potrebno ukrepe na teh področjih zaostrita Vse to velja poleg političnih in upravnih struktur tu-strukture. Tu v zadnjem času nastajajo še drugi zaskrbljujoči pojavil, ki so posledica neugodnega gospodarskega stanja. Izigravajo se samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, trgajo se že ustaljene poslovne vezi, priča smo izsiljevanjem s k vazi samoupravnimi sporazumi, kjer se zahtevajo devizna sredstva, sovlaganja in vnaprejšnja plačila,, kil ponekod presegat-jo vse razumne meje. Delavci so pri tem zavajani, ker so to kratkoročni učinki, ki se kaj hitro lahko obrnejo v svoje nasprotje. Da je stanje resi nemogoče kaže tudi to, da je celo armadni general Nikola Ljubičič na 17. seji. CK ZKJ dejal, da naj »ZK v vseh okoljih začne odločnejši boj proti neupravičenim socialnim razlikam, bogatenju mimo dela, podkupovanju, korupcijam, protekci-ji in drugim deformacijam, ki negativno vplivajo na politično razpoloženje delovnih ljudi in občanov«. Aforizmi 1. Kdor laja, ponavadi ne grize razen, če je to tvoj nadrejeni,. 2. Kdor visoko leta, ne pade nizko razen če je študent. 3. Kdor drugemu jamo koplje je profesor na izpitu. 4. Kjer je dim, tam je ogenj razen študent ob skripti. Aforizmi To so pomembna vprašanja tega družbenega trenutka,. V razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja, ko je ogroženi standard delovnih ljudi in občanov, so le-ti veliko bolj občutljivi) za vse napake kot pa soi bili v obdobju go-spodarskega poleta. Vsakomur je jasno., da zategovanje paisu ne bo učinkovito, če bodo stagnirali samo o-sebni dohodki, splošna in skupna poraba pa se še naprej bohotita. Zdi se, da ne drži tako trdno ocena o dobri situaciji. Delovni ljudje lahko razumejo objektivne problemei domače in vpliv svetovne gospodarske krize, ne morejo pa mirno mimo vsakodnevnih napak, ki se pojavljajo. Ob predpostavki, da nekakšna socialistična etika obstoja, se je potrebno teh norm tudi držati. Naukom, ki letijo a od zgoraj navzdol, je potrebno ob bok postaviti zahteve od spredaj. Začeti je potrebno odpravljati raznovrstne privilegije,, ki »pritečejo« določenim odgovornim delovnim mestom. To ni zahteva po moraliziranju javnega življenja, ampak po njegovem revolucioniranju. Torej revolucija tudi, na tem področju še trajat 5. Jabolko ne pade daleč od drevesa če ga pravočasno u-jameš. 6. Kdor se smeje, zlo ne misli razen če se boji za svoj, stolček. 7. Kakor v zveznem proračunu, tako na, WC-u v Diani. 8. Kakor pri delu, tako pri jelu ubogi shirani študentu 9. Kdor laže, ta ponavadi tudi krade hmmmmm.... BRUC 7 Kadrovsko štipendiranje štipendijska politika je že od nekdaj aktualna tema razpravljanja v krogih študentske populacije. Štipendija je prav gotovo tisti osnovni vir finančnih sredstev, brez katerega si le redko kdo izmed nas lahko zagotovi osnovne pogoje za študij. Zato so še toliko bolj pomembni kriteriji za dodeljevanje štipendij, kateri pa so podani v dveh družbenih aktih. To sta Samoupravni sporazum o štipendiranju in Družbeni dogovor o štipendijski politiki. Vsak študent — štipendist bi se vsaj okvirno moral seznaniti s tema samoupravnima aktoma, zato bi rada podala vsaj osnovna načela omenjenih dokumentov. Pri podeljevanju štipendij se upoštevajo učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov ter njihov socialno ekonomski položaj. Za štipendijo lahko zaprosi vsak, ki zadovoljuje naslednje pogoje: 1) Za kadrovsko štipendijo v primeru, če dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85 odst, povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. 2) Za štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev pa, če dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55 odst, povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Vrednost kadrovske štipendije temelji na številu točk, ki so odvisne od učnega uspeha študenta. Te točke so razvrščene po naslednjih skupinah: Povprečna ocena število točk 6 — 6,5 600 6,6 — 7,2 650 7,3 — 7,9 * " 720 8,0 — 8,6 800 8,7 — 9,3 900 9,4 — 10 ' 1080 Vrednost ene točke je vsako leto posebej določena in se spremeni v glavnem ob novem letu in sicer raste z rastočimi življenjskimi stroški. študent, ki prejema kadrovsko štipendijo prvo leto, ima vedno 650 točk neglede na njegov uspeh v preteklem šolskem letu. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje. Študentom, ki končajo študij predčasno, se izplača štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe za čas, ko bi mu pripadala po pogodbi. Udeleženci sporazuma o štipendiranju so si edini, da si medsebojno ne bodo prevzemali štipendistov, razen če se bosta organizaciji tako sporazumeli in bo s tem soglašal tudi štipendist. Štipendist, ki prejema kadrovsko štipendijo in ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja ali drugih razlogov vpiše na drugo fakulteto ali smer, v nadaljnjem šolskem letu ne more prejemati štipendije, niti razlike iz združenih sredstev. Študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v višini: — za povprečno oceno 8 — 8,6 — 5 odst, od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji ugotovljenega za preteklo leto, — za povprečno oceno 8,7 — 10 — 10 odst, od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V povprečno oceno se štejejo le ocene opravljenih izpitov, ne pa tudi vaj, ter se ne upošteva hitrost študija. Štipendija se za vsako leto potrdi na podlagi potrdila o vpisu v naslednji letnik oz. semester. Upam, da ste iz teh nekaj podatkov lahko ugotovili, kako lahko sami izračunate višino svoje štipendije. Če ste u-gotovili neskladnosti, se za podrobnejše podatke obrnite h kadrovski službi na Skupščini občine Murska Sobota oziroma v delovni organizaciji, kjer štipendijo prejemate, saj ne bi bilo odveč, če bi že za časa študija navezali stike s štipenditorjem in se tako po končanem študiju lažje in hitreje vključili v DO. Dve živalski resnici Od nekdaj je prašič bil velitk gospod, še večji je danes pri nas in drugod. Od vampov, kotleta, plečeta, kare od rilca do repa VSE SE POJŽ! = zavarovalna skupnost triglav PODJETJE ZA KOMUNALNO GRADNJO VZDRŽEVANJE IN OPRAVLJANJE USLUG Kokice, kokoškice porodnice hitro spravi spet k močem! Vse ostalo: kljun, koščice, PREPUŠČENE SO MOŽEM! 'KOMGRKD LJUTOMER 8 BRUC Intervju z neposrednim proizvajalcem Spoštovane bralke in bralci, uredniški odbor Bruca je povabil v svoje prostore neposrednega proizvajalca Ferija HAMRA, delavca DO »Vijak« TOZD »Mujtra« in mu zastavil nekaj vprašanj. BRUC: Tovariš Hamer, kako dolgo že delate v DO Vijak? HAMER: Eti delam sedem lejt, prlej pa san dvej leti delo na sunčni upravi, kak tou mij pravimo. BRUC: No, ja, prej ste bili nezaposleni. Kako ste pa prišli v to DO? HAMER: Ja nika, tak je bilou: čuo san, pa tildi vido, ka ni-kšo fabriko delajo, pa san šou pijtat, či niicajo kakšo čedno glavo pa vrle roke. Nekše papejre san mogo pod-pijsati, te san pa začo delati. BRUC: In kako ste zadovoljni z vašim delom? HAMER: Ges nemam nika prouti gučati, samo, znate, plače so malo premale. BRUC: Sliši se, da vaša DO posluje že nekaj časa nelikvidno in da samoupravni odnosi ne potekajo, kakor bi morali. HAMER: Tou, ka delamo z zgiibov, znan, ka pa tej samoupravni odnosi nejso vrejdi, san nej ges krijv. Dale pa ne bi rad gučo, ka do tou šteli tiij o vi s pisarn pa de me kakši šef krejgo ka samo neka motan pa se v tou nika ne razmim. BRUC: Brez skrbi, tovariš Hamer, vi kot neposredni proizvajalec imate vso pravico in dolžnost, da izrazite svoje nezadovoljstvo in izrabite svoje pravice. HAMER: Ja, pojge, lejko je tou van gučati, ka še ne vejte ka je tou, gda te šef v pisarno pozovej, pa ti takse skreše, ka te na kunci niti več ne vejš, kaik se pijšeš. BRUC: No, pustimo zdaj to in povejte, kakšen je vaš ekonomski položaj ali vaš standard? HAMER: Z ženo mava dvoje dicej ka odijo v vrtec, doma smo pa še izak pri moji starijšaj, tak ka nas je že telko kak Rusov. BRUC: Pa ste zaprosili za stanovanje? HAMER: Ja, proso san, proso, samo ne ven, gda mo ga doubo. Na spiski san že šejst lejt, pa dosta tisti točk man tildi, samo sigdar, gda iden pijtat v pisarno mi tan eden referent povej, ka san nej san na svejti, pa ka gej še dosta takših.,, ke še rej dno spati nema j o ge. BRUC: In kdaj boste dobili stanovanje? HAMER: Pravijo mi sakšo leto, ka mo ga doubo, ge mo že počako, samo ka nede na nikolovo. BRUC: Kaj pa gospodarski položaj vaše DO, zakaj delate z izgubo? HAMER: Ja, znate, tou me vij preveč pijtate, ges svoje napravim, za ove v pisarni se pa ne brigan, čiijen pa, ka se na sestankaj dosta krejgajo pa same božnije eden v driijgoga mečejo. BRUC: Po neuradnih podatkih se sliši, da se boste povezali v SOZD. HAMER: Ja, tou je točno tak kak ste vi pravli. Meli smo ce-lou of referendum ali kak se že torni pravi, še prle pa so nan pravli, ka naj vsi JA napijšemo, ka tisti, s šterimi mo šli v kompanijo, dosta pejnez majo pa ka mo te tildi mij vejkše plače meli. BRUC: Pa se vam zdi to edina rešitev? HAMER: če so ovi odzgora kaj boukšoga ne zmislijo, ka mo se te ges čedniu? BRUC: Tovariš Hamer, najlepša hvala za ta razgovor in še veliko delovnih uspehov v prihodnosti! HAMER: Nemate zakoj, pa če te me kejpali, fajn napravite, ka mo dobro vo vido! P. S.: Vsaka podobnost s prenekaterim delavcem v združenem delu je zgolj naključna. S svojimi storitvami se priporočajo: kemična Čistilnica KUMER MATKO Gornja Radgona KLJUČAVNIČARSTVO SLANA MARJAN Lenart GOSTIŠČE »GAJ« Murska Sobota IZDELOVANJE KRAVAT FUJS HELENA Murska Sobota Čevljarstvo kosednar Murska Sobota kemična Čistilnica ŠIFTAR EMA Murska Sobota Gostilna HORVAT — LOVENJAK Polana GOSTILNA STANKO DENKO Rankovci Splošna avtomehanika TOPOLOVEC FRANC Cernelavci 4 Gostišče GERGEK Tišina Gostilna ČASAR BLANKA Tišina 21 KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA ZUNANJA TRGOVINA IMPORT - EXPORT MURSKA SOBOTA ABC POMURKA je največji proizvajalec hrane in nosilec razvoja kmetijstva v Sloveniji. BRUC 9 HUMOR - HUMOR - HUMOR 3888 88 88 88 88 88 88 88 88 888888 88 88 888888 88 88 8888 88 88 888888 88 88 888888 88 888888 88 888888 88 88 888888 88 8888 88 88 8888 88 888888 88 88 3888 88 888888 88 8888 88 888888 8888 88 8888888888 88 88 8888888888 Dober ulov V radgonski občini so hoteli izvoliti novega občinskega sekretarja ZK. čeprav je bila lista ‘predlogov precej obširna, nobeden od predlaganih ni hoitel sprejeti odgovorne funkcije ini položaja. Dva občana pa se srečata pred občinsko zgradbo, kjer so kopali veliko jamo. Prvi: »Ti,, ali veš, zakaj kopljejo pred občino to jamo?« Drugi: »Ja, kje pa živiš?! Ali ne veš, da iščejoi novega sekretarja?« Čez kak teden se srečata oba ponovno na istem mestu. Vpraša prvi: »Ja, zakaj za zdaj zakopavajo to jamo?« Drugi mu odgovori: »Ali nisi slišali, da jim je včeraj končno le uspelo najti novega sekretarja!« Dogodek na Škotskem Na Škotskem so odprli novo galerijo moderne umetnosti in upali, da bodo z vstopnino obiskovalcev dobro zaslužili. Vendar pa ni šlopa Križaj?« 888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888 Deset študentskih zapovedi 1. Študij je naipor! 2. Rodili si se utrujen, življenje je za počitek! 3. Počivaj podnevi, da boš ponoči lažje spal! \ • 4. Ljubi svojo posteljo, kai-kor sam sebe! 5. Če je delo zdravje, naj živi bolezen! vse tako gladko, kot so sprva pričakovali. Da bi privabili čim več obiskovalcev, so si pomagali z nagradnim natečajem. V galeriji so razstavi^-li v okvirjeno belo platno, o-biskovalci pa naj bi izbrali najbolj originalno »ime« za sliko. Na koncu se je žirija odločila, da boi podelila prvoi nagrado za naslednje pojasnilo': »Nikar ne obupajte! Saj bo McDonald našel tisti vaš peni, ko bo nastopila odjuga.« Gimnazijska V gimnaziji je prof. Grozna pri svoji uri angleščine zahtevala popoln mir in disciplino. Toda Janezek je kljub temu vneto klepetat »Ti, Janezek, nehaj klepetati,« je jezno zavpila prof. Grozna. Ko Janezek le ni in ni nehal klepetati, je čez časi vstai-la in vsa besna rekla: »Sram te bodi, Janezek! S takšnim vedenjem sploh nisi zal med ljudi! Takoj pridi sem k meni za kateder!« »Ti, a veš, da, je Reagan zmagal? « »Kaj ne poveš! Kateri je bil 6. Ne delajte tistega, kar lahko naredijo drugi! 7. Odmoru naj sledi počitek! 8. Ne delaj danes, kar lahko narediš jutri! 9. Če kdo počiva, se mu pridružil 10. Če te prime da bii študii-nal, se vleži, da te napad mine! Dva norca sta šla v hribe. Pa prideta do prazne rečne struge,, polne kamnov. »Kaj pa delajo kamndi v strugi?« vpraša prvi, malo manj pameten norec drugega, malo bolj pametnega norca. »Kako pai tega ne veš, tepec,« pravil drugi, bolj pameten, prvemu. »Te kamne je sem prinesita reka«. »Aha,« reče prvi, »toda, kje pa je zdaj ta reka?« »Kako zopet tega ne veš,« se huduje prvi, bolj pameten., »reka je zgoraj, šla) je po nove kamne!« Kaj delajo drevesa v Španiji poleti? Tekajo za psi, da bi bila zalita. 888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888 Se priporoča s svojimi uslugami S88888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888 Kovinoplastika in ključavničarstvo »PAVLINJEK« Zlatarstvo MANDIČ Murska Sobota Finomehanika TKALCEC ZLATKO Murska Sobota Laboratorij Avtomatika VILI ŽIŽEK Murska Sobota Osvežilne pijače MEOLIC LUDVIK Murska Sobota Vodovodno inštalaterstvo LUTAR VINKO Murska Sobota Metalizacija KOFJAC ŠTEFAN Murska Sobota Gostišče ADANIC CVETKA Mele 27 a Plastika MAJDA KOLBL Murska Sobota Foto HOCHSTATTER Murska Sobota Ključavničarstvo, kleparstvo in strelovodne naprave ALOJZ KERČMAR Murska Sobota Se priporočajo s svojimi uslugami Aforizmi Živeti moram stabilizacijsko, čeprav za to nisem kriv. Kdor je v preteklosti napake delal, naj jih sam tudi popravi. Več zakonov imamo, več je izigravanja zakonov. Zbadljivka Po čem je med drugim tudi znan GORENJE VAR-STROJ iz Lendave? Njihov individualni poslovodni organ je daleč naokrog znan po tem,, da ima v vseh pogledih naj-naj hišo. Vsak si kaj takega res ne more privoščiti?! 388888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888888 388838383838388838383838388888383838383838383838383838383838383838383838383838383888 10 BRUC Napredno šolanje V Prekmurju se rodil je majhen fant in oče je rekel: »Ta pa ne bo zabušant!« Mali se je tega od začetka držal in najprej samo pridno v hlačke kakal. Jedel je tudi rad in nagajal in iz dojenčka se je kmalu ciciban porajal. A tudi v tem stanju ni dolgo ostal, saj je kar hitro šolar postal. Sedaj spoznal je dolžnosti in skrbi, a nikdar pogruntal ni, kako naj se jih reši. V šoli so rekli: učite se, učite, saj le tako lahko dobre ocene dobite! Spet se je tega držal in je cele popoldneve knjige bral, vmes skozi okno pogledoval prijatelja, ki je nogometno žogo nabijal. Naslednji dan sta oba vprašana bila, a stvar se je takole razvila: , znal je vse, kar je vprašan bil, a glej, začuda, samo štirico je dobil. Prijatelj pa je samo stokal in kimal a mu je »nepristranski« pedagoški delavec vseeno petko pri-limal. Malemu se je to res čudno zdelo, * a ker je bil še mlad, ga ni preveč prizadelo. Vedel, na žalost, še ni, kako se kaj takega lahko zgodi. S tem vprašanjem se ni več motil, dokler se na šolanje na gimnazijo ni napotil. Bilo pa je pač tako, da se je prijatelj odločil za šolo enako. Si mislil je fant: »Ta sploh še ni zrel, uču se ne, zna nič in bo tukaj tako in tako pogorel.« Toda, glej ga spak, v tej šoli vrši se postopek enak! Sicer se učil je zdaj tudi on bolj malo, a neko znanje se ga je vseeno držalo. Pa mu to ni nič pomagalo! V redovalnici se mu je precej enk nabralo. A prijatelj! Če je le eno od devetih vprašanj poznal, je takoj do dvojke pricapljal. Fantov oče pa se doma samo huduje in vsako leto bolj obupuje, ko mora mali vsake počitnice doma ostati in se za popravne izpite pripravljati. Ko se nekoč v 4. letniku oče z roditeljskega sestanka vrne, pred svojim malim vse karte raz Ve’ saj zdaj mu res prekipi, zato takole spregovori: »Kako, kako moreš biti tako len, saj vem, da je tvoj prijatelj večji kreten, pa profesor o njem nič ne spregovori, mene pa zaradi tebe ves čas mori. Vsakokrat, ko se kak nov problem poraja, tebe kot glavnega krivca navaja, pred vsemi o tebi slabe reči govori, da meni od sramu lice rdi. Prijateljevim staršem pa se smeji in se po sestanku z njimi »individualno« pogovori!« Mali je zdaj že bolj pameten postal in ker si je izkušenj nabral je vedel, kako bo očetu odgovoril. Zato je tako spregovoril: »Oče, tu jaz ne morem ničesar storiti, saj zdaj že tako pač mora biti. Jaz bi lahko gimnazijo z odličnim uspehom končal, če bi ti namesto neposredni proizvajalec — gospod doktor postal!« HUMOR Na veselje oče! Mali gimnazista pmese na konci leta s šoule ocčne. Z vedrim obrazom stoupi vu hižo pred očd govoreči: — Na oča, lani ste se dosta starali, ka ste dosta penez mogli dati za knige, k leti van ni ednoga fenika nede trbelo za nje dati — Zaka ne, moj sin? — Zžto, ka more moj cejli raizred ponavljati. — Birov: No ka van je pre-grejšo soused? — Jako me je ošpoto! — S ken? — Z rečjov. — Birov: Ka van je pravo? — Ne viipan vb povedati! — Birov: No, samo povejte. — Pravo je ... lepou vas prosin, sran me je vb povedati. — Birov: Friško, friško, ne-mani dosta cajta. — Tak mi je prdvo: vrit me piši. — Birov: Drugo nej? To je nej špot. — Neje t6 špot. Tč me pa gospod birov naj v rit pišejo! Zbogom. Pomurska zimska športna rekreacija Da sem začel pisati tale sestavek oziroma članek, ka kor ga imenujemo mi študenti, ko pišemo našega BRUCA, me je spodbudil vesel živžav, ki ga slišim, ko pogledam skozi okno. Ljubljanska otročad se veseli podaljšanih počitnic in se veselo spušča z bližnjih gričkov s smučmi ali sankami. Res, počitnice so postale naenkrat dolge, snega je zapadlo dovolj in kaj je lepšega od sproščene otroške igre! Letos so se po večjih mestih res potrudili in pripravili za otroke vseh starosti zares organizirano preživljanje počitnic.. Pripravljenih je bilo mnogo tečajev za smučarje, bilo je dosti organiziranega drsanja, plavanja, teka na smučeh in ostale zimske rekreacije. Če tako pogledamo na naše šoloobvezne otroke in vse ljubitelje zimskih športov in rekreacije v občini Murska Sobota nasploh, lahko kaj hitro pridemo do spoznanja, ki je precej bridko. Težko je staršem pri današnjih cenah in rastoči draginji nasploh pošiljati svoje sinove in hčere na smučanje v tujino ali večje slovenske smučarske centre. Velika redkost je, da organizirajo šole smučarske tečaje v centrih, ki so prikladni za vsak žep. Da bi pa omogočili vsem otrokom vsaj podobne, če že ne enako lepe in udobne počitnice, bi se pa tudi dalo kaj ukreniti. Pomurje skriva v svoji notranjosti še veliko rezerv, iz katerih bi lahko ustvarili z ne prevelikimi investicijami manjša rekreacijska središča. Goričko je izrazito valovita pokrajina, kjer bi se lahko našel kraj, primeren za postavitev parih smučarskih prog in vlečnic. če se ne motim, stoji vlečnica na Kapeli, vendar že leta ne obratuje. Prekmurska ravnica bi se lahko ponašala s prekrasnimi tekaškimi progami, vendar nekateri pravijo, da za to športno zvrst ni dovolj velikega zanimanja. Navdušenje bi se, o tem sem prepričan, hitro pokazalo, saj je v športu ni stvari, ki ne bi pritegnila, če se ji le pristopi s prave strani. Za umetno drsališče so se, kot se sliši, načrti že začeli pripravljati, tudi denar se je zbral, le akcija ni stekla, tako da morajo murskosoboški drsalci, ki jih ni malo, čakati na res mrzle dneve, da zmrzne gramozna jama. O pokritem bazenu si sploh ne upam posebej govoriti, ker pač živimo v letih gospodarske stabilizacije in bi tak izdatek občinski račun morda preveč preluknjal. Torej lahko nasploh ugotovimo, da Pomurje ne kaže v zimskih mesecih tiste podobe, ki bi jo lahko ali kot jo kažejo drugi kraji naše ožje domovine. Redke, ki hodijo smučat v tujino ali domače, razvitejše smučarske centre, to sicer ne prizadene, drugi pa kakor da o tem sploh ne premišljujejo in si o tem tudi ne delajo problemov. Na lastne oči pa vidimo, kako obiskani so bifeji in gostilne in kakšno opazno vlogo imata — pozimi še posebej — alkohol in cigarete. Z malo več truda in z veliko dobre volje bi se dalo urediti tudi zimsko špotno rekreacijo in pritegniti k njej mladino in odrasle ter jim tako ponuditi možnost za tako zabavo. Pristašev zanesljivo ne bi bilo malo. Odgovorni na TTKS in v občinskih forumih, upam, da boste v prihodnosti kaj časa posvetili tudi tem »majhnim« problemom. BRUC 11 Aladar komentejra i ŠTdU SAN: ... Ka je za cejli miljon puj-cekov kukorce na njiva j o-stalo... ALADAR KOMENTEJRA: »Tou je gvišno nouva merska enota, vej pa centov več ne-smemo niicati!« 3 ŠTdU SAN: ... Ka mesa nega več kak prle, samo spitavlejo men j e po njen... 2 ŠTdU SAN: ... Ka se pohištvo ešče nede redno podrakšalo... ALADAR KOMENTEJRA: »Tou pomejni, ka de trifrta-le moje plače ešče sikdar za-dosta za en šamrlek!« 4 ŠTdU SAN: ... Ka do naši hoteli driijgo leto za auslendere drakši... 7 ŠTdU SAN: ... Ka shio tiidi letos fajn delali... ALADAR KOMENTEJRA: »Filovski lončari so štiri pi-skre oudali na Havaje, lani pa samo enoga, se pravi, ka so izvoz povekšali za 300 procentof!« Š US Lesnina Za najsodobnejšo opremo spalnic, otroških sob, predsob in dnevnih sob se priporoča LESNINA TOZD MIZARSTVO LJUTOMER. 8 ŠTdU SAN: .. .Ka trbej poštiivati družbene dogovore... ALADAR KOMENTEJRA: »Tou ešče ide. Glavno, ka jih ne j trbej izvajati!« ALADAR KOMENTEJRA: »Čednejši popisti!« ŠTdU SAN: ALADAR KOMENTEJRA: »Tou pomejni, ka do za nas ešče skous skoron Šenki, kak do zaj!« 5 agrotehnika - gruda TOZD Agrotehnika — trgovina, n. sol. o. Ljubljana PE MURSKA SOBOTA Murska Sobota, Titova 25 ... Ka se dasta v bavto ode namesto na južino... ALADAR KOMENTEJRA: »Tou pa zatou, ka do popo-gnjeva lejko sfali ali pa par-krat drakše grata!« ŠTdU SAN: ... Z obečanjami ešče nišče neje zido... ALADAR KOMENTEJRA: »Ali probamo pa seeno sikdar znouva!« m TEHNOSTROJ R*Xa Ljutomer TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije Nudimo transportna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in kamionski transport ter kmetijske stroje. Mlade strokovnjake vabimo k združitvi dela v naši delovni organizaciji. 12 BRUC KR/ŽRNKP ZLHT NEC SRČKI noro -metni KLUB — NORblJr ERI ZB SMUČI EUZRLN ZAIMEK TOVARNI 1 ŽIVIL V IZOLI NRVOU-ŠENJž MEDNA -RObNA ^TUbENt OOOAMZ. RPOT£W OoRSRI REŠEVALNI ČOLN ZNIZAN e i TaYAR.NR NVTCMOM MARIBOR / OVERITEV ESTO- NEC ruunn POSNELO FRLEC SHufatfM NUSR RDEČI KRIŠ OGLJIK ŽENSKA KI VERUJE RKTINIS pote-ljente PRE8IVR LEC SMG J NEG H SEVERA H NUR.ScbOm TOVRRNR OBLAČIL V bbMiRLRH NFMMOte JSHDDOKV' HEWKrt~ SKI CENTE! KriETUSKI MfMKRT V ^ELCVfiLD kONEC Poloti KR OCET Tujk leviti MEMfKOfr MR OLMKb 1RCUR OTU VEJE znajti iraLW VEKU Srhovski VELENOJ” ETER SC^Ske m. ime FLUOR va$TQ trobil IVO bRNEV EMI K ar V REIJI • • • MEBTO V »RUtOOM MEHIŠKA pijača ION H EC 1 ICO ST 1 IZDELOVA- LEC CERA& • lOHORIC NRPMVA ZA MLETJE POLJUB’ ČEK S. ČRKR P.EECEbE ICGc SUVA KSKa TLV'A-RK CA v g £iW nyušw OCtf^R * UČKO bRRNO LROKC WcUc ^LOG)R^M TUJE ZENSKO IHE ^RKENtcR POLMEE GLAVNO mesto TURČIJE 1 PEL TENIŠKE' IGRE NOVI HOROSKOP VELJA ZA MOŠKE IN ŽENSKE VODNAR (21. 1. — 19. 2.): LEV (24. 7. — 23. 8.): Dosti zoprnega je že za tabo, tisto najhujše pa te šele čaka. Ker imaš preveč visokoleteče načrte, se večkrat znajdeš pri tleh, tam, kjer ti to najmanj ugaja. Pazi, da te drugi, pa tudi partner, ne bodo preveč izkoriščali. Za to pa nisi sam kriv. Bolje skrbi za zdravje, naj ti vročina ne stopi v glavo. Zato izkoristi hladne noči, ki ne bodo prijale samo tebi, temveč tudi partnerju. RIBI (20. 2. — 21. 3): Tvoje počutje je iz dneva v dan boljše, kajti kočno so za teboj vse preizkušnje. Sedaj imaš tudi več časa za vse prej zapostavljene dejavnosti in se trudiš, da bi nadoknadil zamujeno. Kljub temu pa bi svetujemo, da pustiš še nekaj za drugič, kajti tukaj odpove stari pregovor: »kar lahko storiš danes, ne puščaj za jutri«. Dober prijatelj bi rad začel s teboj, pa mu ne bo uspelo, saj nikakor ne moreta uskladiti interesov. čeprav odlašaš z dejanji prav do zadnjega, se po navadi nazadnje le včakaš tega. Za boljše zdravje opusti ponočevanje in pijančevanje, saj ti poleg partnerja vse te stranpoti povzročajo težave s srcem. Vendar partner nima za to razumevanja. Zato ti priporočamo, da si prihodnjič pri izbiri partnerja bolj izbirčen. Knjige pusti za nekaj časa pri miru, to ti bo popravilo počutje. Raje si poskrbi pravočasno za zabavo, saj je v dvoje lepše. Toda pazi na glavo — ni žoga. DEVICA (24. 8. — 23. 9.): Obisk pri zdravniku bo koristen, vendar ti ne bo povedal nič novega. Ker devištvo nima s politiko nič skupnega, boš raje politiziral ob kozarcu vina kot pa brez njega. O resnih zadevah se ne boš več menil z neresnimi, saj je skrajni čas, da si prišel do tega spoznanja. Glej, da zaradi novih obveznosti ne boš razočaral svojega želodca. OVEN (22, 3. — 20. 4) Ljubezen bo poskrbela, da se ti bo izboljšalo zdravstveno stanje, zato pa bo toliko bolj škodila finančnemu stanju. Iz težav ti bo pomagal študentski servis, žal pa nisi vsestranski, zato je skrajni čas, da se odločiš izmed knjige, kozarca, ljubezni in ostalih stvari. Če ti prvi poizkus spodleti, ne obupaj, saj bo še več priložnosti. BIK (21. 4. — 21. 5.): Po razgovoru z nadrejenimi boš vsebino raje zamolčal kolegom. Vendar pa te tvoja srečna zvezda ne bo pustila popolnoma na cedilu, pa boš v doglednem roku storjene napake lahko popravil. Njej svetujemo, naj pazi, da se ne natakne na njegove roge, on pa naj pazi, da ne dobi brce v dimlje. Ker si preveč samozavesten, ne upoštevaš idej in misli drugih, kar ti prinaša spore z znanci in neuspeh. Ne predstavljaj si, da bo zmeraj obveljala samo tvoja. TEHTNICA (24. 9. — 23. 10.): Svojo zmoto spoznaš vedno prepozno. Kljub temu pa si zmeraj oster in piker, tu ti pa večkrat pomagajo tudi maligani, s katerimi se prav rad družiš, vsekakor mnogo raje kakor s knjigami, ker se zavedaš, da dve dolžnosti hkrati ne moreš opravljati v redu, nisi bil niti za hip v dilemi, za katero bi se odločil, čeprav tvoje odločitve ostalim niso všeč, pa se ne oziraš preveč na mnenja ostalih, še najmanj pa na partnerjevo. ŠKORPIJON (24. 10. — 22. 11.): Pošteno se boš namučil med dvema posteljama, a ti zato nagrada ne uide. Hiša, kjer si zapustil precej živcev, te ne bo več vznemirjala. Končno si ugotovil, da bi čas, ki si ga zapravil v njej in podobnih zgradbah mnogo koristneje lahko uporabil drugje. Skušaj popraviti kar se da, mogoče še bolj na stranpoti, saj si že itak dovolj v »dreku«. DVOJČKA (22. 5. — 21. 6.): Če bi več misli posvetil knjigam, ne pa samo prehrani, oblekam, kinu in gostilnam, ti ne bi škodovalo. Zato se bo pričakovano napredovanje uresničilo le na pol, za ostalo pa bo potrebno še vsaj pet mesecev. Ker je za kopalno sezono še prezgodaj, se ne skušaj utopiti niti v vinu, saj rešilni pasovi še niso v prodaji. Kljub temu pa boš raje preizkušal svoje plavalne veščine, kakor pa prenašal družbo starega znanca. Zato v ljubezni ne boš imel sreče, ker partner vse preveč posveča prosti čas drugim. STRELEC (23. 11. — 22. 12.): Ker si precenjeval svoje moči, si sedaj na robu izčrpanosti. Zato raje del nalog prepusti drugim, sam pa obdrži tiste, ki ti najbolj ugajajo. Pa tudi s temi ne hiti preveč, saj je še dovolj časa. Ker je jesenska sezona že na višku, bi lahko pogledal malo v kinematografe, na vinski sejem, pa tudi o založenosti gostiln bi se lahko prepričal, če si še nisi nabavil zimske garderobe, je skrajni čas, da si poiščeš vsaj partnerja, kajti mraz vse bolj pritiska na duri. RAK (22. 6. — 23. 7.): Škoduje ti, ker med izobraževanjem kari^ in popivaš. Tvojemu zdravju, pa tudi standardu bo koristilo novo zanimanje. Vendar na ta račun ne opusti zanimanja za knjige, to bi lahko pomenilo nazadovanje. Ne verjemi vsem zagotovilom, da boš končno prišel na zeleno vejo, saj so zaradi velike vročine, veje vse prej kot zelene. Kot zdravilo proti vročini ti priporočamo, da kdaj pa kdaj zaviješ tudi v gostilno. KOZOROG 23. 12. 20. 1.): Hočeš biti prst usode drugim, pa ne opaziš, da se drugi vtikajo v tvoje življenje. Tvoje ideje niso poceni, so pa še kar dobre. Po veliko reč se boš peljal v dvoje, vrnil se boš v troje. Družbo bolj zanima, kaj bo šlo v želodec, tebe pa, kaj bo šlo v srce. Konec bo brezskrbnih časov, vse več boš zopet presedel za knjigo, zato pa ti bo tudi počutje splavalo po zlu. 14 BRUC Iz Mure z ljubeznijo 40 TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA SGP S sobota MURSKA SOBOTA n. sol. o. 69000 Murska Sobota Kopališka 2, p. p. 64 onstruktor maribor Maribor n. sol. o. TOZD Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota BRUC 15 ZGEP »POMURSKI TISK” TOZD tiskarna — TOZD kartonaža — TOZD založba narava daje najboljše gorenje? Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov, n. sol.o. 69250 GORNJA RADGONA, Partizanska 3 16 BRUC JU ljubljanska banka POMURSKA BANKA MURSKA SOBOTA — Beltinci — Grad — Rogašovci GORNJA RADGONA — Radenci — Apače — Videm ob Ščavnici LENDAVA — Crenšovci — Turnišče LJUTOMER — Križevci pri Ljutomeru elma tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala ljubljana DO PANONIJA KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA Murska Sobota, Bjedičeva 1 Telefon: h. c. 21-750, 21-463 Proizvajamo: Brzoparilnike Kotle za žganjekuho Motorne rotacijske kosilnice Traktorske nakladalce Vinogradniške škropilnice: — ročne nahrbtne — motorne nahrbtne Sadilnike za koruzo — mehanske — pnevmatske Zgrabljalnike — obračalnike UNIVERZAL - Lendava S svojimi storitvami se priporočajo: Kemična čistilnica ŠTEFAN BENKO Murska Sobota Foto GERENČER Murska Sobota Finomehanika FLISAR ANTON Murska Sobota GERLEC SIDONIJA Gostišče Murska Sobota Cvetličarstvo Gyorfi Murska Sobota Steklarstvo MALAClC ALEKSANDER Murska Sobota Kamnoseštvo KOROŠEC JOŽE Murska Sobota Soboslikarstvo KUZMIČ LEOPOLD Murska Sobota RTV SERVIS URŠIČ JOŽE Murska Sobota Soboslikarstvo BRANSBERGER ERNEST Murska Sobota Mizarstvo COR KAREL Murska Sobota Gostišče VITEZ ŠTEFAN Murska Sobota Kemična čistilnica ŽEMLlC MARTA Murska Sobota BRUC 17 Tisti, šteri ešče sikdar senjajo o boukšon viitro bi jih mogli zbiditi, pa njin povedati, ka se je den že dugo začno! UREDNIŠKI ODBOR Glavni in odgovorni urednik: REG V AT MILAN Uredništvo: Klinar Igor, Grof Dušan, Zadravec Jože, Karba Jasmina, Pregelj Nataša, Praprotnik Igor, Sušeč Borut, Sušeč Danica, Škerget Marjeta, Žnidarič Lučka, Hanc Egon, Rajnar Mirko, Zoran Žnidarič, Kolar Bojan, Kerčmar Marjana Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD Tiskarna, M Sobota KULTURNI CENTER V MURSKI SOBOTI POKRAJINSKA IH ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ŠTUDIJSKI ODDELEK