296. številka.
Trst, v soboto 28. decembra 1901.
Tečaj XXVI
&din cs t
Grlasilo političnega družtva „Ediooat" za Primorsko.
T edinosti Je moH
.Edinost •
tttii •■krst mm 4aa. razum o«dfl'.j >m
rvcttoi ot» 4. ori tvefct.
Harotiint ina&i *. ca	leto ........ Si kros
u pol >ta.........iS „
l« 'etrt leta........ 4 „
u ca	........ S kroni
.»ro*nbo e	nanrej. ■ ca-
*"»- bfM priifttane a .n*mne «« aorara
ne ">iir».	_
loh4irarnah t Tr»iu prodajajo po-mub ene številke po fi stotin k /3 nvC.i; i Trata pa po H ototink 4 o i?.
Telefon 6tf. *70.
OgUal
i« tafnoaio po *r»tab v petitu. V.m »ei-tnuio naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-naći oglasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva >efraoko»ani dopisi se ne »iirejemajo Rokopisi se ne vraćaju.
Naročnino, reklamacije hi uplate spre-jlni npravnlAtvo. Naročnino in oglas« j« plačevati lneo Trst.
IrednI&Uu In tiskarna se u »hujala v
»lisi Uariiitia Siv. 12. i pravuifctfo. In aarejevatije inseratov v ulici Molin ptCCuio fctv. 3, II. tia<i>U.
Lkdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konzorcij lista'„Edinost"
Naiiaoila tiskarna konsorclja lista „Kdinost" v Trstu
Nevarnost razdora na Slovenskem.
XI.
Slovenska liberalna stranka mora imeti v nebi glavno lastnost io s to lastnostjo glavni pogoj, da je in more ostati nezavisna stranka. To je lastnost, brez katere ne more biti prave evol»ode, torej tudi prave odgovornosti, ne |»o katekizmu, ne po naukih kateresibodi dovolj globoke filozofije. Ako hočem narod voditi, moram biti zanj tudi odgovoren ; ako pa sem odgovoren, moram imeti tudi svobodo sa modo loče vanja. Kdo me l»o volil za vodjo, če nočem biti odgovoren ?! In kdo, ki drži kaj na svojo osebo in na spoštovanje do samega sebe, l>o vodil in odgovarja!. ako se mu ne jnulelja potrebne svo-l>ode ? !
Na taka vprašanja naj danes odgovarjajo tisti politiki kranjske katoliške stranke, ki hočejo ]mj vsej sili voditi narod tudi jtolitično in pied vsem jHjlitično! Ali m o r e k a - . teri teh politikov priseči predi Bogom I n nar o d o m, da b o v vseh slučajih, v vseh glavnih točkah Slovencem danes potrebnega programa vodil narod popolnoma po svojem spoznanju in po svoji vesti, za moralno odgovornost dovolj > v o b o d n o, nezavisno?!
Ne in zopet ne! In to zato ne, ker v odločilnem trenutku utegne priti protiukaz ali naniieljaj, da naj ]>ostnpa drugače, nego se je odloči!. To je torej tista Ahilova peta, katero more vsaki hip zadeti sovražna pusica, a takih vodij Slovenci ne morejo potrebovati ! Noben, še toliko učen in prebrisan sofizma ne pomaga preko te slabosti današnje katoliške stranke na Kranjskem.
Ali pa Slovenci morila vendar potrebujejo to stranko z njeno zavisnostjo radi tega, ker je nasprotnica njena taka in taka ?! No, ko ne bi bilo nobene nadeje, da liberalna stranka ne popravi svojih napak in svoje taktike, ali ko bi se ne mogli nadejati, da se namesto nje ustvari kaka druga nezavisna stranka, mogli bi se kakorsil>odi udati v hudi stiski. Misliti bi pa morali vedno, da katoliška stranka ni prava moralna vodnica na- j rodova, marveč, zbok svoje zavisnosti, d a je nekak s u p 1 e in e n t vlade same! Kajti, ako zavisna katohška stranka mora
koncem koncev storiti to. kar jej zapovedujeta zistem in vsakodobna vlada, nadomešča le vladne služabnike, ki so nekoliko bolj spretni za pogajanje z narodom, nego pa so kvalifi-kovani državni uradniki. Bistveno bi pa bilo vse tako, kakor da bi gospodoval zistem brez konstitucije, torej jednako, kakor v dobah absolutizma. Tudi absolutizem bi bil današnji dan primoran, dajati in deliti narodnih drob-tin v veči meri, nego jih je v prejšnjih dobah. V Rusiji n. pr. brez vsake konstitucije dele narodom od leta do leta več pogojev za vsakatero razvijanje ; kako bi moglo biti drugače pri nas? !
Po takem vidimo, koliko tiči v okolnosti, da je kaka stranka zares svobodna, nezavisna, ali pa da je v poslednji instanciji naravnost poslušna tistim, ki sučejo državno krmilo — po svoje!
Vsled važnosti tega odločilnega pomena, ki ga ima nezavisnost, bi se mogla prava narodna stranka imenovati naravnost nezavisna stranka in svojo nasprotnico razločevati s pridevkom zavisne stranke, pa naj se že ta poslednja sama imenuje konservativno, katoliško in še kakor-koli
Gledč na to, da je katoliška stranka zavisna od Dunaja in Kima, bi njo mogli pravi narodovci krstiti z imenom »Dunajsko-rimska katoliška stranka«. Bivši profesor teologije dr. Mahnič je sam od sebe imenoval svoje perijodično izdanje »K i m -s k i Katolik« in je s tem dobro označil tudi svoje politično mišljenje. Danes iina gotovo že nekoliko več skušenj, katere mti prihajajo tudi z Dunaja. Po teh skušnjah bi on mogel danes jednak časopis imenovati »Dunajsko-rimski Katolike, in namestni časopis »Rimskega Katolika«, ki si je priložil itne »Katoliškega Obzornika«, je po svojih razpravah še letos, ali ravno letos posebe dokazal, da je vreden naslednik »Rimskega Katolika« in zaslužuje z vsemi pravicami naslov »Dunajsko rimskega Obzornika«, v katerem je že obsežen specifičen znak avt>trijskega katoličanstva, zastopanega po posebni vrsti učenih bogoslovje v.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 28. decembra 11H)t.
Deželnozborska kampanja. Včeraj oziroma danes so začeli svoja posvetovanja deželni zbori Gorenje-Avstrijski, Solnograški,
Šlezki, G o r i š k i, Češki, Gališki, Štajerski. Dne .r30. t. m. bosta sledila Niže Avstrijski in K r a ti j s k i. Tu imenovani deželni zbori so se sešli, da se konstituirajo in da vsprejmejo proračunske provizorije. Ostala sedmorica de želnih zborov bodo do meseca marca — ko se snidejo — pobirali deželne dokiade na podlagi cesarske naredbe.
Deželni zbor goriiki. Včeraj je imel deželni zbor goriški svojo prvo sejo, ki se je pričela ob 11 xf., uri zjutraj. Deželni zbor je otvoril namestnik grof Gočs z nagovorom v italijanskem in slovenskem jeziku. Častital je dr. pl. Pajerju na imenovanju deželnim glavarjem in dr. Gregorčiču na imenovanju namestnikom deželnega glavarja ter je predstavil zbornici zastopnika vlade, namestništve-nega svetnika grofa Attemsa. Na to se je deželni glavar zahvalil na imenovanju ter je |K>zval zbornico, naj vsaki v svojem jeziku zakličejo trikratni »evviva« oziroma »živio« j cesarju.
(V katerem jeziku pa je pozdravil gosp. deželni glavar ? Ali se je spomnil, da je glavar dežele, ki je po veliki večini slovenska ? Menda ne. Slovenski poslanci pa se gledajo mej seboj kakor pes in mačka, mesto da bi skupno občutili globoko žaljenje in sramoto, ki jo narod, čegar zastopniki so oni, trpi po takem preziranju od strani načelnika vrhovne avtonomne oblasti ! Gospoda poslanci, le črtite se še nadalje med seboj, mesto da bi skupno napovedali boj razmeram, kakoršnjih ne more trpeti noben narod, ako ima v sebi le iskrico ljubezni do — sebe! Op. ured.)
V večerni seji, ki je bila zelo burna, je držehti zbor raz trlja ril izvolitvi posl. <h\ Treota in Klavžarja.
Za danes zaključujemo z rudečieo v lici ... ali govorili bomo, govorili, tudi če imajo uiivati na nas še toliko strupa.
Nemci proti Poljakom. Radi soudeležbe na izgredih, ki so jih uprizorili poljski dijaki o predavanjih prof. Schiemanna, kaznoval je akademični senat v svoji včerajšnji seji dva poljska visokošolca z izklju-čenjem z berolinske univerze. Dva druga visokošolca sta bila kaznovana z večdnevnim karcerjem in z zažuganjem izključenja. Jed-nega poljskega visokošolca, ruskega podanika, pa so izgnali.
Poljaki na Nemškem. Poljaki so narod kakih 20 milijonov, torej po številu liti v Evropi. Nimajo pa svoje lastne državne tvorbe. Pred K Ml leti so bili še živ organi-
zem, danes pa so brez kralja, brez države, brez lastnih vladnih form. .ledno pa jim je ostalo : narodna ideja. Da-si razčetvorcni, se vendar čutijo kakor poseben nerazdeljiv narod, ki je na svoji zemlji, raztrgani na kose, prisiljen doprinasati težke žrtve temu in onemu. Avktor v »Obzorju« pravi: »Ali kdo nam more vzeti vero, da je to naša zemlja ? Niti najlakomneji, najzvijačneji, najzavratneji, po-litiški najgrozneji, inkorporacija modernega barbarstva, dedič križarske perfklije, in oča moderne vojaški organizovane države — ali treba, da jej še lc navedemo ime ? (misli namreč nemško državo) — nam ni mogel po stoletni dresuri, nasičeni s fineso in strahovanjem. vzeti vere, da smo Poljaki, niti nam vzeti nade, da ostanemo Poljaki ?
milijona Poljakov so si osvojili Hohenzollerci : deloma po dunajskem kongresu, l. 181;")., deloma poprej. Ti so porazdeljeni : na Poznanjsko okroglo 1.200.000, na zapadno Prusko« 650.000, na Ermland 70.00H, naGo-renjo Šlezko 1 ,."100.000 in na Mazure okolo 3<K).000. Poleg teh živi še kakih 350.000 Poljakov raztresenih kakor radarski delavci v zapadnih krajih Nemčije. Poljaki sestavljajo torej 11% skupnega prebivalstva v Prusiji. Ali zanimivo in simptomatično je, da oni Poljaki, ki žive v zapadnih krajih Nemčije kakor rudarski delavci, izlasti v industrijalnih okrajih Vestfala, sestavljajo 12°/0 tamošnjega prebivalstva, ki je bilo še pred 20 leti izključno nemško. V nekaterih okrožjih celo 25% in v -nekaterih mestih pa je prebivalstvo pretežno poljsko.
Kriza v srbskem ministerstvu. V ministerstvu kraljestva Srbskega je navstala parcijalna kriza. Vojni minister Miijkovie je bil sila nepriljubljen enemu delu radikalnih poslancev. Radikalna stranka pa ima ogromno večino v skupščini. Zlasti so mu očitali, da je svoje sotrudnike nameščal v vojnem ministerstvu ; a očitajo mu še razne druge odredbe. Vidć torej, da je v skupščini močna struja proti njemu, je minister polkovnik Miljkovič podal svojo odpoved.
Spor med Argentinijo in Čile. Iz New-Yorka poročajo: Glasom poročila v »New-York Herald« opazil je argentinski poslanik Portela, da je čilski minister za vnanje stvari, Janez, spremenil jedno besedo v protokolu, katarega je predložil v podpis njemu (poslaniku Porteli). Portela je, ne da bi bil prej preči tal, podpisal dotični protokol, ker je bil uverjen, da je predloženi mu pro-
P O D L I 8 T E K. 3»
Za dežjem solnce sije.
— Povest iz prejšnjih stoletij ; prevel Bukovič. — Dosj>ev'a v Avignoa je utripajočim srcem na p. sala pismo do — mladega moža tam v samotni a prijazni hišici z dobrim očetom in dobrim s nora. Sedaj jej je bilo asno, da 1«* tam more najti še zavetja, in ne le za par dni, ampak za življenje! Pred svojim odhodom v domovino je s'cer dala mlademu možu le pogojno svojo besedo, ker se je čutila nekako obvezano Edvardu ! Ali srce svoje je ostavila tam. Sedaj pa je bila povsem na jasnem, da to, kar je čutila za Edvarda, res ni bila lista ljubezen, ki more biti v jamstvo za srečno življenje med možem in ženo, ampak le nagnenje, razvivše se iz skupnega življenja od mladih nog. O Edvardu pa ni sedaj nobene sledi, a ona sama je zapuščena sirota. Mirnim srcem si je govorila torej, da je rešena vseh obvez do E Ivarda.
In Karol — tako je bilo ime mlademu gardijstu — je prihitel po svojo Eavro v Avignon....
Edvarda smo bili zapustili v tisti tolovajski družbi, ki je bila namenjena v Avignon. SluŠal je pametni nasvet dobrega prijatelja in je ostal v tej ne baš prijetni družbi, kije plenila iu ropala ter prinašala gorje, kamor je prišla... Dospeli so v obližje Avignona. .. Tu je poveljnik roparjev dal oddelku svojih podrejencev povelje, naj se podajo malce v stran in naj v prijazni hiši tam na samem izvrše svoje zlo delo. Z oddelkom je moral tudi Edvard. Ko je tako dalje korakal v družbi teh , tolovajskih prikazni, se mu je vspenjala duša od gnusa, ogorčenja in srama. Ali premagoval se je, ker je vedel le predobro, da bi sicer mogel samega sebe spraviti v* največo nevarnost. A česa ne bi 6toril, česa ne bi tvegal, katera žrtev bi mu bila prevelika v ta namen, da srečno dospe v Avigiion, kjer ga čaka — kakor mu je obljubil in zagotovil njega neznani zaščitnik — njegova.... komtesa, dražestna komtesa Karlota...
Čitateljica, ti nas pogleduješ začujeno. Ni-li Edvard z vso ljubeznijo Bvojega mla-deniškega srca navezan na Lavro ?!.... Motiš se: ne več ! Tudi v Edvardu se je izvršila ista sprememba, ista evolucija v čutstTu,
kakor v Lavri..... Na svojem potovanju iz
Pariza v družbi komtese mu je polagoma
dozorelo isto spoznanje, kakor Lavri: da si ni prav tolmačil čuta do te poslednje, da je bilo mej njima marveč, če tudi jako tesno in intiirno, le prijateljsko nagnenje in čut stvovanje.
* *
Tolovaji so udrli v hišo. Zajimije moral notri tudi Edvard. Da bi varal tolovajske tovariše, češ, da se tudi on aktivno udeležuje j plenjenja, je begal sem in tja po hiši... O tem je slučajno sam zašel v neko sobo... Tu je zazrl postelj in v postelji človeka, katerega ■ prepadlo, bledo lice in motno oko sta le: prejasno govorila, da je ta človek hudo in težko bolan," da se tu oglaša — smrt.
Cutstva, ki je pretresalo Edvarda ob tem prizoru, ni možno opisati... Tu je videl greh, grozoto, zločin v neposredni bližini trpljenja, nesreče človeške... Živinska dejanja tikom poieg propadanja — življenja, divjanje vspričo umiranja. In on je v tej družbi! To mu je trgalo srce, ta zavest ga je pekla v dušo... Približal se je postelji... Bolnik ga je pogledal srpo, gledal zopet, kakor da ne veruje svojim očem, potem pa vskliknil, kolikor so mu sploh dopuščale upadajoče moči :
— Ali prav vidim.... Ali ste res vi.... Kako prihajate semkaj... ?
Edvard je strmel, od kedi da ga pozna ta bolnik? Pristopil je bližje, prav tikom postelje, pogledal na upadlo lice bolnika — — spoznal ga je... Bil je... marki !
Gledala sta se molče nekoliko trenotkov : on, ki je brezčutno pogazi 1 srečo drugih, in on, ki je toliko trp2l in moral prenašati toliko srčne boli....! Ali Edvard je bil človek blagega srca in v hipu je pozabil na vse, kar je pretrpel radi človeka, ki je ležal tu pred njim na postelji : v Edvardu je — zmagal sočut'ii človek. Ta nenadni sestanek ga je prevzel tako, da se ni mogel ubraniti solze... Na vprašanje, kaj se je zgodilo z Lavro in kje biva, je bolnik s koščeno roko pokazal na neko skrinjico na omarici poleg postelje in šepnil :
— Vzemite iu hranite dobro! V istem hipu je prihrumela v sob,i trojica tolovajev... Kakor divje zveri so se s
svojimi sabljami zagnali proti postelji..... in
bolnik je izpustil svoj zadnji vzdihlej. Marki je stal... pred večnim sodnikom !
Edvarda je spreletala groza ko je šepetal gorko prošnjo, naj bo Bog milostljiv duši pokojnega...!
tokol dosiovcc prepis protokola, kakor ste g9 določdi ol>e vladi, čilsta ia argentinska. Porte la zahteva, da se ta l>eseda spremeni, ker sicer zapusti Santiago in proglasi ničnim vse, kar je nt^rjenega do sedaj.
Tržaške vesti.
Imenovanje. Poštnim vežbenikom je
imenovan d«»učeni višegimnazijec Ve koala v C a i s e u 11 i v Trstu.
Me>tni svet tržaški. V seji minolega ponedeljka je mestni svet prčel |>odrobno razpravo u proračunu zh 1. 1	Omenili
smo že, da sta v razpravo pridno |»osezala tudi slovenska svetovalca Dollenz in dr. Rvbar. K točki »razni stroški« je vprašal svet, I > o 11 e n z, zakaj *e niso še objavili rezultati ljudskega štetja*'! Vodja magistrata, dr. Art'fi, je odgovoril, da se materijal nahaja še na centralnem statističnem uradu na Dunaju, o'lKjer se povrne morda prihodnjega j u nija (!!!). Svet. Ka vasi ni je dokazoval, da se je najemniški krajcar prenizko proračund, ker «e na nekatere nove hiše davek ni naložil. Svet. Combi je predlaga!. naj ta točka zopet izroči proračunskemu odseku v nadaljnje studiranje! Ta predlog je mestni svet tudi odobril. Svet. Ravacfai je trdil istotako, da so dohodki do-kla.l n;t užitniho prenizko proračunjeni. Tudi ta točka se je na predlog svet. Combija iz* ročila pr oračunskemu odseku. Svet. Dollenz je zahteval pojasnila glede tega, da mestna javna tehtnica izkazuje primanjkljaj, da-si je v minoiih letih donašala »»<XKJ kron dobička. Vodja dr. Artico je pojasnjeval, da deficit prihaja od t >cli, ker je mestna tehtnica predaleč izven mesta (na trgu za seno v Ro-eclu) in k"r ste se ustanovili dve zasebni javni tehtnici. Svet Dol len z je menil, da se je trg za seno napravil na neugodnem mestu ter da bi bilo l>o!je, ako bi se bil isti napravil blizu Judtmannove pivovarne.
Svet. dr. R v bar je predlagal, naj bi zoj>et zapričeli jnjgajanja z vlado v to, da bi mestno g mnazijo in realko država prevzela v svoje <->krb ivanje, s čemer bi občina prihranila jftiO.OOO kron stroškov. Svet. Itavas ni je menil, da bi bilo bolje, ako bi država vsprejela stroške, ki jih ima sedaj obč na za obrtno šolo ter trgovinsko in navtično akademijo. Svet. Benussi je odgovarjal na izvajanja dr. Rvbara in Ravasi-nija ter je menil glede na svetova nega pre-puščenja obeli občinskih srednjih šol državi, da se to ne more zgoditi, ker ni nikake garancije, da bi vlada upoštevala laški zl a čaj teh šol in tržaškega mesta, katero mesto si v novejšem času hočejo prilaščati Nem«*i in Slovenci. Gledć trgovinske in navtične akademije je dejal Benu**i, da se vrše pogajanja med občino in vlado; g 1 e d č obrtne šole paje priznal, da je občina nalašč prevzela one stroške, da tako zagotovi izključno laški p o u k na tem zavodu. Svetovalec dr. Rvbar je z ozirom na izvajanja svet. Be-nussija. češ, da vlada na upošteva dovolj pouka italijanščine na tržaških nemških šolali, odgovarjal, da on nikakor noče braniti državnih nemških šol v našem mestu, pribil pa je fakt, da je kakih 70~/0 učencev na državnih nemških šolah v Trstu i t a 1 i j a n-ske narodnosti. Ako se torej laške
družine ne strašijo pošiljati svojih otrok v nemške državne šole, se bodo še manje obotavljale pošiljati jih v laške državne šole. Sicer pa, je dostavil govornik, se jednaka nezaupnost do vlade ne kaže v zahtevanju laške univerze. I Pa je res Čudno: srednjih šol ne morejo zaupati državi, ob enem pa zahtevajo od iste države, naj jim osnuje in vzdržuje najviše učilišče!) Svet. Bininsi je odgovarjal na opazko dra. Rvbara glede univerze, <la univerze more ustanovljati le vlada ter da skušnje, dosežene na vseučilišču, ki ni ustanovljeno od države, ne bi imćle nikake veljave. (Nara se zdi, da se je gospod Benussi nekoliko u rezal s svojo opazko. Kaj pa ideja katoliške univerze v Solnogradu, ki baš dobiva že konkretne oblike ?! Kaj pa bo z akademiki, ki bodo na tem vseučilišču i dovrševali svoje studije?) Svet. R i vasi ni je : odtegnil na to svoj predlog; predlog svet. ; dr. Rvbara, naj se obe laški srednji šoli prepustiti državi, pa je mestni svet odklonil.
Svet. D o 1 1 e n z je zahteval pojasnila glede nagrade 14o0 kron italijanskim ljud-skošolskim učiteljem v okolic«. Mag. tajnik dr. Rozzo je menil, da je ta nagrada sedaj odveč, ko so se učitelji v okolici glede plače i izjednačili onim v mestu. Svet. D o I I e n z : Torej brišimo ta znesek ! ! Dr. Artico je pojasnjeval, da se daja italijanskim učiteljem v okolici ta nagrada radi tega, da se pogoste prošnje istih za premeščenje v inesto preprečijo.
Svet. D o 1 1 e n z je dalje predlagal, naj se sirotišnici sv. Josipa dovoli podpora. Ta predlog so izročili šolskemu odseku.
S.noči je bila in danes je zopet seja za ! nadaljevanje podrobne razprave o proračunu. Poročili prideti.
Dvornemu s\etniku in policijskemu ravnatelju na znanje. Prejeli smo in objavljamo:
Dne 24. dec. t. 1. ob 10. uri pred p. sem bil v Trstu na nekem policijskem komi-sarjatu, kjer sem hotel prijaviti, da mi je bila ukradena iz žepa srebrna ura z verižico. Pošiljali so me iz ene sobe v drugo, ne da bi bil kdo vsprejel mojo prijavo. 17 radni ki so ni velevali naj govorim italijansko ali nemško, in ker jaz ne znam ne eno, ne drugo, nisem mogel nič opraviti.
Kaj tacega, da uradniki ne umejo jezika ljudstva, je možno samo pri nas v Avstriji in*~jaz si dovoljujem staviti ponižno vprašanje :
Ali smo mi Slovenci res le za to dobri, da plačujemo davke?! Koliko časa bode še na tak način {»ometali z nami in našimi pravicami!!
Skedenjskc jerimijade. Dolgo me že ni bilo, g. urednik, da bi v Vašem listu zopet nekoliko potožil o naših razmerah ; in gotovo sta se že udali sla iki zavesti, da je v naši vasi zopet vse v najlepšem redu. Gotovo mislite, da se je naš don Giovanni Cavalich poboljšal in da sedaj najgorečneje deluje za narodni preporod in gospodarsko blagostanje svojih župljanov. Kaj še! Ce mislite kaj tacega, se ljuto motite. Don Giovanni je še vedno stari don Giovanni. a za danes ga hočem pustiti na miru, ker imam drugega posla; obljubljam Vam pa, da pride tudi on še na vrsto in pa še kako!!
Sedaj pa k stvari. Znano je vsem, ki se zanimajo za naše narodno življenje, da se je ^ pred nekaj leti sezidala v Skedaji lepa, obširna dvorana, katere smo Be Škedeujci silno veselili, ker smo upali, da bo ista jako ugodno uplivala na razvoj naših društev, ki bodo tam prirejala svoje zabave in veselice. A motili smo se del>elo, ker smo delali račun brez krčmarja ; zato je prišlo hudo razočaranje. Krčmar, ki je preko našega računa potegnil debelo črto, ni nihče drugi, nego soprog lastnice zgoraj omenjene dvorane. Moža prištevamo sicer narodnjakom, ali v resnici ne misli druzega, nego kako bi našim narodnim društvom delal težave i u zadrege. Kadar bi katero naših društev hotelo prirediti kako veselico ali ples v dotični dvorani, prositi mora Antona Čemota kakor da bi prosilo miloščine. Dvorano si daje tako slano plačati, da imajo društva zgubo in v najboljšem slučaju le skromen dobiček; ali pa je sploh ne daje, ker prireja vedno plese na svoj račun. Dosedaj ga je naša »Čitalnica« vendar izprosila na jeden ali drugi način, da jej je proti visoki odškodnini prepuščal dvorano za prirejanje »Silvestrovih večerov«, letos pa so bile prošnje zastonj. Ne da je in je ne da. Prej bi jo izprosili, ako bi bila rečena dvorana last kakega našega najhujšega narodnega nasprotnika. Po vsej vasi vlada
silno ogorčenje radi takega brezobzirnega postopanja. Jaz pa tukaj v imenu odborov »Obrtnijskega, k o n s u m n e g a in posojilnega društva« ter »Gospodarskega društva« povem gospodu Antonu Cemotu to le: Ako v kratkem ne spremeni svojega postopanja nasproti narodnim društvom ter jim ne bo, proti primerni oškodniui, odstopal dvorane vselej, kadar bodo društva isto potrebovala za svoje zabave, in ako sednjič ne poveča odra v dvorani tako, da bo isti odgovarjal potrebam
veselic, prisiljeni bosti zgoraj omenjeni društvi, jedno ali drugo, ali pa obe skupaj, sezidati novo dvorano, ki bo popolnoma odgovarjala društvenim potrebam, tesno združenim z našim narodnim napredkom v Škednji. Kdor hoče vse, nima nič!! Gospod Anton <'emot je sedaj opozorjen in jaz ter z mano vsi narodni Skedenjci si peremo ruke, ako .ce mu zgodi kaj ne všečnega.
Jeremija.
Slovensko cerkveno petje v Trstu.
Pišejo uam : Vso čast in hvalo smo dolžni naši bratovščini sv. Cirila in Metodija, ker nam vzdržuje vrl pevski zbor, ki skrbi za j lepo cerkveno petje v 4 cerkvah tržaških. Lahko je umeti torej, kako vznemirjeni smo bili. ko se je začelo govoriti, da ta zbor razpade, ker so bile začele neke homatije in agitacije med pevci. Tem prijetneje smo bili izne-nadjeni, ko smo se uverili o teh božičnih praznikih, da zbor lepo napreduje. Peval je v vseh štirih dotičnih cerkvah. In kako milo in ubrano je peval! Ponovno mu bodi izrečena hvala in zasluženo priznanje !
Le neki nedostatek naj omenim tu. Se več discipline in reda bi trebalo v zboru. Saj imajo v zboru vrlih mož, sposobnih v to, da bi predstavljali avtoriteto nasproti vsem.
Nadejam se, da se mi ta opazka ne bo štela v zlo, saj sem jo izrekel z najboljim namenom in kakor iskren prijatelj rečenega pevskega zbora. Torej le srčno dalje in ne dajte se begati po nikakih obrekovanjih ! Narod okolo sv. Jakoba vam je hvaležen in to vam bodi dovolj ! In če vam tndi tu pa tam kateri odpade, pa jih na njegovo mesto stopi več drugih.	Opazovalec.
Veselica slovenske dekliške šole v
Barkovljali. Slovenski delavci v Trstu vselej veselo pozdravljajo vsako veselico, ki jo prireja naša slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila iu Metod ij a pri sv. Jakobu. Skoda je samo to, da v mestu umarao primernih prostorov, pa da moramo iskati zavetja v okolici. Ali naj bo tudi to — krepki smo, vstrajni in navdušeni tudi, zato nam ni mar tudi za par korakov, ki jih moramo storiti, da pridemo do rodoljubnih B a r k o v 1 j a n o v. Nadlegoval nas je samo dež, ki je lil neprenehoma in žal nam je bilo naših otrok, ki so se močili. Zato smo pa bili tim bolj veseli na sami veselici. In koliko nas je bilo ! Glava pri glavi, kakor gosto žitno klasje na njivi, tako smo stali v dvorani.
Začela je veselica. Vsi smo se divili lepemu nastopu naš I; slovenskih deklic. Ta se je pač jasno pokazalo, koliko je vredna naša šola pod vodstvom če. šolskih sester. Ne vem Bam, kaj bi bolj hvalil: ali petje, ali igro,' ali pa živo sliko. — Perje je bilo skladno in natančno, kakor da bi pred nami sta! star, izurjen pevski zbor — in glej to so bili samo šolski otroci !
Igra »Lurška pastarica« ni lahka. Tudi! je naše slušateljstvo razvajeao. Zato rado za-j | bavlja ob vsaki najmanjši zabavi. Ej >Trie-stini« so fini in Slovenci so tudi »Triestini«. Ali tu so bili zamolkli. Ob početku igre so i pač nekateri začeli pripravljati jezik na kri- i tiko — ali ko je nastopila slepiča Zorica in njena dobra sestrica Danica, bilo je vse občinstvo očarano. Iu pastarica Bernardka ? In učiteljica Božena ? — Naše oči se niso mogle ločiti od njih. Ko je pa prišla na oder — ha! ha! — ona »Mara« pristavka iz grajščine, ali kakor je drugim znana pod imenom »Cahej«, — je nastalo toliko smeha, tla je odmevala vsa dvorana. Ali ne samo smeha, ampak tudi odobravanja je bilo. Saj je Mara spreobrnil* grofieo Drahomiro. ki je bila tako trda proti svoji slepi Zoriei in proti »lurški Devici«. Ali »Mara« zn3, njej se ne more nikdoprotivit*. In taka. kakor ona, obetajo, da bodo tudi njene hčere Ivica, Stanka in Dragica. Lep je bil nastop tudi žene mestnega načelnika iz Lurda, a ugajalo nam je posebno to, da je tako lepo slovensko govorila. Bože mili, v Lurdu znajo slovenski, take imenitne gospe, v Tr^tu in v Ljubljani pa... hm! še Sloveoke »šijajo« ali pa »hinderbundrajo«.
Igra je napravila globok utis na slušatelje. Vsakdo si jo želi še videti.
Ljubka je bila živa slika, ki je predstavljala »Božič v betlehemski štalici«. Kako je bil lep mali Jezušček ! S početka so mnogi mislili, da ni živ, ampak d;-, je kip. Ko so po spuščenem zagrinjalu zahtevali, da se slika zopet odkrije, videli so nov prizor, Jezušček je imel na ramenih križ, na glavi pa trnjevo krono. Ta prizor je bil tako lep, da ga ni možno opisati. Po dovršeni igri hoteli so vsi v dvorani pestovati »Jezuščeka«, kar jim je srečna mati njegova tudi dovolila.
Taka je bila naša božična veselica v Barkovljali. Ni nam bilo žal ni dolge poti po ; dežju in veseli smo bili na vsem, kar smo čuli. In tako bo tudi naprej vselej, ko bodo igrale naše šolske deklice. V Trstu smo i Slovenci vstali iu stopamo pogumno na dan !
Tajno poslanstvo v Kini. Pod tem naslovom priobčuje zadnja »Naša Sloga« daljšo notico, ki prinaša razne '"nteresantne momente | o delovanju iu rovanju znanih italijanskih ! svečenikov proti pravicam Slovanov v cerkvi. : Iz svečeniških krogov nam je došla danes želja, naj posnamemo omenjeno vest. Tej želji bo ustreženo prihodnjič.
Iz-pred naših sodišč. Dne 21. julija t. 1. so bili tržaški socijalisti priredili izlet v Nabrežino. Ko so se zvečer, z godbo na čelu, vračali iz vasi na železniško postajo, pristopila sta k godbi dva žaudarja in ukazala, naj se ustavi. Socijalisti pa, ki so šli za godbo, so upili »avanti« in so res šli štiri godci naprej, drugi pa so se razkropili. Na podlagi orožniškega sporočila je bilo osmem godcev obtoženih radi rabuke in so morali včeraj pred deželnim sodiščem odgovarjati radi tega zločina.
Na razpravi so trdili zatoženci, da niso slišali nikakega povelja, naj se razidejo, temveč le povelje, naj se ustavijo. Iz izpovedi orožnikov Frana Kreka iu Alojzija Glazerja je bilo spoznati, da ni bil dan nikak ukaz, naj se godci razidejo, kakor je trdil raport. Priča orožnik Krek je prišel večkrat v protislovje in to posebno se svojim svoječasnimi izjavami pred izpraševalcu m sodnikom. Opozorjen na ta protislovja po branitelju obtožencev, odvetniku dr. Kvlmfu, izgovarjal se je, da ne govori dobro sloveuskega jezika ter je nadaljeval svoje pričanje v nemškem jeziku, ki je, kakor je trd i i Krek, njegova »Dienstspraehet. Branitelj dr. Rvbdr je konstatira!, tla je priča rodom Kranjec ter da govori mnogo slabše nemščino, nego pa slovenščino.
Zastopnik državnega pravdništva, dr. Pangrazi, je ua podlagi, izjav prič gledč vseh obtoženih, razun načelnika godbe, Furlana Ivana, umaknil obtožbo radi zločina rabuke. Tožil pa je tudi tega in godce Kozmina Evgena, Caharijo Josipa in Cili Egidija, kateri so sledili Furlanu na kolodvor, radi prestopka nedovoljenega umešavanja v naredbe orožnikov.
Branitelj dr. Rvbar je dokazoval neutemeljenost te obtožbe in obtožbe radi zlučina rabuke proti vodji godbe, Furlanu.
Sodni dvor je rečene godce rešil obtožbe, Furlana pa je spoznal krivim zločina rabuke in ga obaodil na jeden mese« strogega zapora. Obtoženec si je pridržal pravico do priziva.
Drobne vesti. Zopet ena tistih tržaških specijalitet! Pišejo nam: Nekega predpoludne minoiih dni ob 9. uri sem bil šel po službenih opravkih v ulico Belvedere št. 11. V veži sem opazil deklico kakih 15 let. Bda je s Krasa. Na vprašanje, koga čaka, mi je odgovorila, spusti vsa se v jok, da je prinesla na prodaj eno kokoš. V tem da je prišla k njej neka ženska, ki jej je rekla, da bi kupila to kokoš, a da jo mora poprej pokazati svoji gospej. Deklica je v svoji priprostosti in neizkušenosti res izročila kokoš... Kje je ona vedela, tla je svoje »premoženje« izročila sleparki ? ! Se manje pa je mogla vedeti, da ima hiša še en izhod, skozi kateri sii zgindi sleparka in kokoš. In tako sem našel objokano deklico, ki je zastonj čakala na ženo in na kokoš. Ljudem z dežele bodi priporočena skrajna previdnost, kadar pribijajo v Trst se svojimi stvarmi, ker nikdar ni gotovo, da nimajo kakega sleparja ali sleparke pred seboj.
Požar. Sinoči ob i>. uri so bili tukajšnji gasilci telefonično opozorjeni, da gori magazin g. Aurelija Peperle v ulici Chiozza. Pohitevsi na lice mesta, so gasilci kmalu pogasili požar.
Pea gaje v g r i z n i 1. 17-letni Artur Lutzemberger, stanujoči v ulici Rigutti, rao-
Cim je bila h ša oropana, so jo zažgali... Edvardu se je kar vrtelo v glavi in tresel se je |>o vsem životu pod u tisom ravnokar doživelih prizorov... Posrečilo se mu je odtegniti se bližini svojih groznih tovarišev. Odprl je malo skrinjico, katero je bil skril na prsa in videl je. da je polna dragocenih ' kamenov. V tem, da je bolnik na vprašanje 1 o Lavri takoj pokazal skrinjico, je videl Ed- J vard poslednjo željo umirajočega, naj njej izroči to skrinjico.
Tolovajska družba je dospela v Avignon vedno sirtča strah in grozo rkolo eebe. V mestu sta zavladala grozen sirah in zmešnjava. Kako naj najde Edvard svojo Karloto v tej zmešnjavi ? .Te-li pploh res ona tu ? Tri dni že so se vršile grozovitosti in ubojstva, tri dni je bil že tu, ali ni o neznanem zaščitniku, ni o komtesi ni bilo nikake «Iedi.
Četrti večer mn je stopil na ulici nasproti nepoznan človek, zavit v plajšč :n mu velel pridušenim glasom :
— P«»jts za menoj ! Ne govorite nič in ne prigovarjajte, ampak le ubogajte človeka, ki vam dobro hoče.
(Pride se.)
ral si je iskati zdravniške (»omoči, ker ga je neki pes ugriznil v desno roko.
Z g u 1» 1 j e n o - n a j d e u o. Izvošček Ilu-dolf Mozetič je izročil na policijo neko listnico z denarjom, katero je bil našel v svojem vozu.
Padel v morje M nclo noč je padei v morje nO letni agent Fran G. Mož se ga je bil preveč nalezel«. Xi obrežju pomola sv. Karla Rti se mu nogi nekam zapleli in našel se je v mrzli vodi. Na njega klicanje so prihiteli ljudje, ki so ga izvlekli iz vode. Ni dvomiti, da »o mu vsi »vinski duhovi« izpuhteli po tej nezaželjeni ko|»elji.
Izgubil oko. Včeraj bo vsprejeli v tukajšnjo bolnišnico ."»-letnega dečka Aatoaa Kaiča iz Split«, ker ga je, ko se je igral se svojo malo sestrico, ista udarila z nožem jk> oče-u. Prvo pomoč je dobil v Splitu, pozneje so jra odvedli v Trst.
Tatvina. Predsinočnjim med in 11. uro so nepoznani uzmoviči ulomili v prodajalni«*« jestvin Leopolda Mareovich v ulici Sette Fontane in so odnesli več stvari v vrednosti nad 1H) kron. Tatvina je bila takoj naznanjena na policiji.
Nesreča na delu. <J2-letnega delavca Martina SrojkoviČa, stinajočega v Škorklji, so morali včeraj prenesti v bolnišnico, ker se je na delu nove električne železnice Trst-Opčina jtoškodoval. Sprejet je bil v četrti oddelek.
Vrevenskf vrstnik Vč*r?.j : toplomer ob 7. uri zjutraj	ob 2. uri popoludn*
C * — Tlakoisi«r on 7. uri zju«raj 7T»7.7
—	Danes plima ob 10.15 predp. in ob 11..'to pop.; tweka ob 4.4S predpoludne in ob 5.41 popoludne.
Prfdsedni^TO * IMavskesra podpornega dru^tta« nas prosi, naj objavimo, da bo v (»onedeljek dae 30. t. m. ob navadni uri izredna od bo rov a seja. Vabljeni so vsi odborniki, da se udeleže te seje.
»selicui odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« vabi uljudno vse drudtvenike in njih prijatelje na zabavo, ki jo priredi na Silvestrov večer v društvenih prostorih ul. Stadion št. 11». Med posamičnimi t'»čkami bo blagohotno nastopalo pevsko društvo »Kolo«. Društveniki in po njih ]v>vabljeni ne plačajo vstopnine. Veselica prične ob uri in pol zvečer, Illago-hotno naklonjene darove sprejema uradnik društva.
»Trgovsko izobraževalno društvo«
*>o imelo dne 12. januvarja ob 3- uri popoludne svoj občni zbor v dvorani »Slovauske čitalnice«.
Pevsko društo >kolo< v Trstu vabi na plesni venček, katerega priredi v soboto dne 4. januvarja 1902 v dvorani Muli v (ul. Torrente 16). Začetek plesa točno ob uri zvečer. Ustopnina za moške so st.. za ženske 40 st.
Ker ni mogoče vdobiti prostorov za prireditev koncertov, si je naše društvo pomagalo s tem, da priredi par plesnih venčkov ter da tako da znak življenja od sebe. Zaupaje v naklonjenost slav. občinstva do našega društva. se priporoča	odbor. Vabilo na posvetovanje. Podpisana
vabita \ se člene jK-vskega društva »Kolo« na |>osverovanje rudi sestave novega odbora. To posvetovanje bo v nedeljo dne 29. t. m. točno ob 2. uri poi»oludne v društveni dvorani.
Milan K o r o š e o.	Anton T u r k.
Ples tnrovskih pomočnikov. Kakor lansko leto prirede nsši trgovski j»omočniki tudi leto* svoj »veliki ples« in s:eer due 2. februvarja. Ples bo v gledališču »Keuiee«,ki bo o tej priliki sijajno okrašeno. Ker je čisti dohodek določen v blag namen, nadeja se odsek za prireditev tega plesa ohile udeležbe od strani naših rojakov. Podrobnosti se prijavijo o pravem času.
Silvestrov veeer Tržaškega Sokola«. Kakor smo že na kratko omenili, priredi »Tržaški S.»kol« letošnji Silvestrov večer v jako lep'h prostorih, katere pa naznanimo še-le v ponedeljski številki. Na vsporedu bo petje »Slovanskega pevskega društva«, kupleti, šaljivi govori itd. Zabava bo, kakor vse kaže, izvrstna. V torek torej vsi na Silvestrov večer našega diČnega Sokola«. Kam?
—	to povemo — kakor rečeno — v |»one-deljefc. Le toliko omenjam'), da je občinstvu pripravljeno jako lepo iznenađenje.
Nove narodne popevke bodo razglašene, kakor smo že objavili, jutri v nedeljo ob 4. uri p i|Kjludne na ljudskem plesu v Skednju, v dvorani gospe Marije Saaein-Ćemot.
Za moško podružnico drnžbe sv. Cirila in Jletodija v Trstu je daroval g.a
Stoka kakor božični dar 10 K- Srčna hvala.
Za -Božićnico« so nadalje darovali: rodbina Lavrič 30 K, rodbina Lieske 10 K, g.a Kranja Maeak <> K, g.a Antonija dr. Slavikova, rodbina Pouikvar, g. Ant. Sorli. kavarnar po 5 K, g. Ivan Iskra v Jelšauah, Šišenska čitalnica po g. Franu Dreniku, g.a Nežika Pirjevec, g.a Jelislava Gulič, gosp. Muha, trgovec po 2 K, g. Ivau Kuščar, g. S. Kutar, profesor v Ljubljani po 1 JC, g. Stanko Godina 3 K. Z otoka Brioni so nam rodoljubi poslali tudi 5 K, ki st) jih darovali: g. Matija Zidanek in g. Josip Negode po 2 K, g. Josip Ražen 1 K. Gosp. Zatred, trgovec 40 žepnih rutic. Presrčna hvala vsem !
> Itokovnjači« se bodo predstavljali, kakor že naznanjeno, na novega leta dan ob 4. uri popoludne v Barkovljah. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala ; zato poživljamo že sedaj slavno občinstvo, da se kar vse udeleži te priljubljene predstave, posebno še. ker gre v tako plemenit namen. Opozarjamo si. občinstvo, da je odbor preskrbel vse udobnosti, ki bodo odgovarjale potrebi ; v dvorani bodo same stolice, a stojišča zadej bodo prirejena v galerijo, tako, da bo pogled na oder vsem odprt. Tudi za druge komoditete bo preskrbljeno. Radi tega naj e nikdo ne plaši priti na predstavo. Na novega leta dan torej vsi v IJarkovljt, da bo tako za vse udeležence z začetkom leta tudi začetek — plemenitega dela !
X Pevsko društvo »Nabrežina« priredi s prijazn;ni sodelovanjem diletantskega orkestri »Silvestrov večer« v gostilni Nemec. Vspored je raznovrsten. Na to zabavo vabi vse svoje člene in prijatelje glasbe sploh
odbor.
X Redka plodovitost. Iz Plavij okraja koperskega nam pišejo : V Badiški pri Plavijah je posestniku Tomažu Sancinu obrodil fižol devetstotero, to je, eno steblo je imelo 160 strokov in 900 zrn. Kdor ne veruje, se more prepričati na lastne oči. Zanimivo pa je to, da je poleg fižola rastel tudi divji slak in Sancin je dal razumeti raznim neved-uežem, da je fižol cepil na divji slak. To so opazovali to cepljenje !
Dobro domače zdravilo. Izmed vseU domačih zdravil, katere sj rabi za ublaženjo bolečin in drunenje vsled z-nrznenja, je najboljši Linement Capsici in comp., ki se izdeluje v Richterjevi b'karui v Pragi. Cena steklenici 40 st., K 1-40 in 2. — V»aka steklenica je v krasni škatlji in se pozna po znanem sidru.
KHHHKHHHKHHHHHKK
Vesti iz ostale Primorske.
X Kako skrbe italijanska gospu d a za izobrazbo svojega ljudstva! S Koperščine nam pišejo: Navadno je čuti pritožb, da vladajoča oligarhija sisteinatiški deluje proti izobrazbi slovanskega prebivalstva Istre. A kdor bi mislil, da je za italijansko nižje ljudstvo kaj bolje poskrbljeno v tem pogledu, ta bi se korenito motil. Istrski slovanski seljak je najmanje za par desetletij zaostal za svojimi tovariši v drugih pokrajinah, a italijanski kmetje po mestih Istre S'> še za par desetletij za našimi kmeti na deželi !
V dokaz temu naj navedemo samo par slučajev !
O volitvah za državni zbor je navadno razburjena vsa dežela. Vse se zanima in pričakuje z napetostjo izida. Osobito pa je to bilo takrat, ko je Izginja prvikrat šel na Dunaj. Bile so ožje volitve in volilili so še po noči. Koperski kmetje pa so začudenjem gledali toliko ljudi (bilo je v Kopru tudi na stotine nevolileev) ter vpraševali: Cosa i fa il podesta ? (Kaj je-li, ali volijo župana?)
No, to se je zgodilo že pred nekaj leti; in se je lahko torej mej tem predrugačilo marsikaj. Ali poslušajte!
Meseca oktobra t. 1. bila je v Kopru cd italijanske »Gospodarske zadruge« prirejena razstava goveje živine, za katero so znali in se zanimali v zadnji koči na deželi.
Kopenski kmetje pa so (videči dosti živine iz okolice) vpraševali na dan raz9tave: »Cosa e oggi la fiera ? !« (Kaj je danes semenj ?!)
Neki mladenič iz okolice pa mi je pripovedoval :
Mi imamo s koperskimi kmeti skupaj meje nekih njiv, zbok Česar sera znan z marsikaterim kmetom koper»k m. Nekega dne sva prišla skupaj z nekim pozuanim mladeničem iz Kopra in ta me je poprosil za cigareten papirček, na kar sem mu ponudil bukvice C\ril-Metodijcvega papirčka, da si naredi cigareto. On pa je začudeno pogleda-val lepe barve in je vzkliknil potem: »O ehe bel color! Obe bella carta fina! No go visto ancora mai !c (Oh, kako lepe barve! Kako lepi papirčki! Takih nisem videl še nikdar !)
To je le tako par slučajev, ki kažejo, kako italijanska gospoda skrbe za izobrazbo svojega ljudstva ! To so slučaji, ki govorč več, nego bi mogli govoriti na metre dolgi članki in komentarji ! !
X Posojilno in konsumno društvo v Dekanih bo imelo dne 29. t. m. ob 3. popoludne svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Dnevni red : vpisovanje novih udov, volitev novega odbora za prihodnje leto, volitev nadzorništva in raztmd-ništva, eventuvalni predlogi in nasveti. Na obilno udeležbo vabi
odbor.
Vesti iz Kranjske.
—	Petin dvajsetletnico je obhajal dne 22. t. m. c. kr. okrajni šolski nadzornik v Postojni, g. Ivan Thuraa. Siavljenee je bil že petkrat imenovan c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom, kar je zelo redek slučaj. Slavnosti se je udeležilo mnogo učiteljev, c. kr. uradnikov z okrajnim glavarjem na čelu in mnogo tržanov.
*	Iz zvonika je padel v Dvorjah pri Cerkljah dne 25. t. m. pri zvonjenju ve-černic 18 letni I. Mertelj ter je vsled težkih poškodeb na glavi obležal mrtev na mestu Merteljnu se je med pritrkavanjem odtrgal jermen, s katerim je privezan kembelj v zvon in Mertelj se je vsied teg.a opotekel in padel skozi line na tla.
*	V g 1 e d a l i š č u v Ljubljani je v četrtek prvikrat nastopila meščanska
i godba. Do Bedaj je vedno igrala vojaška godba.
-
Vesti iz Štajerske.
—	Z a h v a 1 a, k i kriči. Glasoviti »Deutscher Schulverein«, ki v naših sloven* skih krajih vrši grdo rokodelstvo kraje duš, je izrekel deželnemu odboru štajerskemu zahvalo. Ta zahvala res kriči in pripoveduje, da se deželna sredstva, torej denarji Slovencev rabijo v zatiralne in koruptivne namene na škodo — istih Slovencev !
K X X
n
x x x n x x x x x x x x x
MIZARSKA ZADRUGA 1 GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
po slo?. n\m pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na des»i strani cerkve sv. Petra*.
Konkarenoa nemogoča, ker Je blago lz prve roke.
X X X X X X X X X X X X X X X X X
Brzojavna poročila.
Deželni zbor Goriški.
GORICA 28. V sinočnji seji se je vršila verifikacija volitev. Rizprava je bila zelo burna. Izvolitvi Klavžarja in Treota nisti bili verificirani. Slovenski poslanci <?o se ljuto sprijemali med seboj. Ne verificiranje se je izvršilo s pomočjo laških glasov. Zbornica je vsprejela proračunski provizorij za tri mesece. Proračun za leto 1002 so izročili takoj izvoljenemu finančnemu odseku ; poročilo deželnega odbora o gradnji deželne norišnice pa posebnemu odseku. Prihodnja seja bo dne 2. januvarja.
Proračunski provizorij.
DUNAJ 28. (B) *\Viener Zeitung« objavlja proračunski provizorij.
Potrjen zakon.
DUNAJ 28. (B) Cesar je podelil sankcijo načrtu zakona, sklenjenemu od deželnega zbora Goriško Gradišeanskega, s katerim se člen 1. zakona od 6. oktobra 1900 v dosedanji sestavi razveljavlja.
Ministerska kriza v Belcms^radn.
BELIGRAD 28. (B) Kakor se euje, bo semkaj pozvani odposlanec na Cetinju, podpolkovnik Antonic, imenovan vojnim ministrom.
Kriza na Bolgarskem.
SREDEC 28. (B) »Agence Telegra-fi<jue Bulgaire« javlja : Ministerski predsednik Karavelov je podal vSeraj demisijo kabineta, ki pa še ni vsprejeta. Knez Ferdinand je danes pozval predsednika sobranja k sebi v palačo.
Praznik 15. ramazana v Carigrada.
CARIGRAD 27. (B.) Povodom turškega praznika 15. ramazana podal se je sultan v spremstvu vseh ministrov in drugih dostojanstvenikov po obmorski cesti v Stambul ter se povrnil v palačo Vildiz.
Vojna t južni Afriki.
LONDON 27. (B.) Reuterjevi pisarni poročajo iz Bloerafonteina včerajšnjega dne : Včeraj je angležki general Hamilton napadel Pratoriusov tabor severozapadno od Oransie. Jeden Bur je bil ubit i a 13 njih ujetih. Polkovnik Dumanlis je jugozapadno od Oransia-fjeld ujel cornetta Jakoba Duvoit in 28 mož.
KKKKKKKKKKKKKKKK
TnoHMiia reostroraa nMn
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniska ul. št. 1., I. nadstr.
--
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s nalože za najmanj jedno leto po 5°/o» na~ vadne po 41/g°/0 iu vloge na Conto- corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v LjkoČem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Neplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.306.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in 0d .H—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih do 9—12. dopoludne.
AleKsanfler Levi Minzi
Prva Iu največja tovarna poMStva Tseh vrst.
-T R S T J«-
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa,	| Piazza Rosario št. 2
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Limitanea in Via Ribcrgo št. 21 -MOM-
Velik frbcr Upccarij, zrcal In slik. Izvršuje naročbe tod! po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LUSTR0VAIJ CEIU ZASTOHI II F8AIK0 Predmeti postavio se na na obrod aH železnico frnrn'O
3van jffngeli
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar eopičev vseh vrst In šeetk, nahajajoč se na tržaškem trgu ter zamore konkurirati / vsakomur.
VELIK IZBOR velikih sčetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.
GORIŠKA. LJUDSKI POSOJILNICA.
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
I Gosposka ulica hšt. 1., I. nadstr v lastni hiii.
-shranil ne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni člau društva iu se obrestti-jejo po "A1^0/«)* ne <'a bi se odbijal renlui davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po G °/o ia na vknjižbe po o1/*0/0
(Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol in od 2. do 3. ure popol. razvea nedel in praznikov.
Stanje tiran, m leta 1900. Kron 1,263.563 Postno-liran. račuu šty. 837.315.
Tržaška posojilnica io hranilnica
reii::roTua xa<!ri*a x oisjtin mtošitcih, ulica S. Franc esc o St. 2, I. n.
Telefon
Hranilne ulogr »e »prejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in »e obrestujejo po 4*/# Rentni davek od br&nilnih ulog plačuje uvod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila dajejo t*e samo zadružnikom in sicer na uknjižho po 5 V,",, na menjico po 6*/«
na zastave {»o 51 ,'„.
Uradne ure »o: od 9—12 dopoludne in o<? 3—4 popoludne.
Izplačuje «e : vsaki dan oh uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
Postno hranilnični račun 816.C04.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdinvo št. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da od danes naprej točijo sledeča vina:; refošk črn po novč., bela rehnla iz Brd po 'JU j novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 2f*. nove Za obilen obisit se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsiik zamore nmja vina analizo\ati iu ako jih v dobi ponarejenai vdol i l'*) gld. nagrade.
. Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniša ! krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku ste v. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izl>orm» zalogo suk-nenejra bla^a. gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
A I ■ ■ Ponte della F&bbra št. 2. vogal ul. Oaidrilll-Torrente. Podružnica „Alla citta di Londra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste n u "ve 3. . Biunerjeva hiša Zaloga izgotovljenih oblek za mo£ke in dečke. Velik izbor oblek za moške od g. 6.50 do 24, ?a dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do S. zimske močne in podsite jope z ovratnikom od astrahsina od gld. 5 — 14, ravno lake podrite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru «><1 gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.oO — 4.50, tinejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za ottoke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.MJ — 10 Haveloki za moške in dečke po ni»j*"iiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavte izgotovljene v lastni predilnici ua roko v Konninu.
Crtane močne sjajte za delavce gld. 1.20. Ve lika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točn« stio v slu«'»ju potrebe v 24 uiah. V podružnici v ul c i P< ste nuove i-e /.prejemajo izdelovanja obleke po mfrri ter se Še pcseLno vdobiva vsake vrste oblek v lažnih riaaiucah in merah za moške in dečke.
Anton Breščak :ZT\ltZZ
Vetturini ima v zalogi v veliki 'sberi pohištvo vseh §logov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podobe ua platno in šipe, ogledala, žime dzaatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok.
svirati podučuje proti majhni zah-l»d 01II O tevi. Na razpolago s<> tuli nekatere citre v dobrem stanu in po nizki ceni. Naslov: ul Farnetto 22- IV.
Gostilna Gambrinius
Via Rossetti št. 2 Odprta vsaki dan do pol mi ori.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvo, da t«**i vina prve vrste vipavsko belo, in istersko črno vino, ter izvrstno senožeško pivo.
Kuhinja je priskbijena vedno z ^or-kimi in tnr/.liml jedi.
Za obilen «»bisk pri}* >r<m~u	slav.
slovenskemu obč instvu: udana
Mariju Butkovie.
Obuvala.
Podpisani priporoma slavnemu .slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gosj>ode in otroke, ki se nahajati v u l iri Kiltor^o st. 25 in v skednju (Spedna* st. (naglavni cesti. sprejema naročbe po meri in za-popravljanje.
Bog i narml !
Peter Rehar,
čeiljinki mojster.
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSIGI GOMP.
iz Richterjeve lekarne v Fragi
pripoznano izvrstno, balerine hlaiečt?
mazilu dobiva -e po H) stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovaniu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj ee pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo var-*neno znamko „SIIJRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se —, sprejme originalni izdelek	O ' *
l&uu pri zina T Prui nmj
Ellzabetine ulic« 5.	t^ ^/A
Najkoristnejše novoletno darilo!
Originalni Singerjevi šivalni stroji so najpopolnejši v konstrukciji in izvršenju.
Originalni Singerjevi šivalni stroji so neobhodne* potrebni za domačo rabo in obit..
Originalni Singerjevi šival ni Stroji so najbolj razširjeni v tovarniškem prometu.
Originalni Singerjevi šivalni stroji so nedosežni v šivanju in trpežnojti.
Originalni Singerjevi šivalni stroji so najprilicnejši /.a moderno umeteljno vezenje.
Brezplačni poučni tečaji v vseh domačih šivalnih delih kakor tudi v modernem umeteljnem vezenji.
Zaloga svile za pletenje t velikem barv i nem izboru. Elektromotori /a posamične šivalne* stroje za domačo rabo.
Singer Co. delniško društvo šivalnih strojev.
TRST — Corso, Palazzo Salem — TRST
Pariz 1900 „Gr&nd Pri*' Najveće odlikovanje
THE MUTUflL»
zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1842.	0 i st o v za j em 11 a.
Splošno premoženje dne 1. januvarja 190I.
1.607,625.487.30 kron.
Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900.
42,873.000 kron.
Cela pokritna svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri c\ kr. mliiisterijaliieimi plačilnemu
uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i.
Velika zaloga mantsfaktitrnega blaga
vsake vrste. Velik izbor platenine, bombaževine, prtov, brisalk. žepnih rnt itd. Specijaliteta predmetov za krojače.
Izvršuje obleke po meri točno
po najnovejših vzorcih in «><1 najboljših krojače v po zelo
ugodnih cenah.
■■ Via Barriera vecchia štv. 13 BB
Jtaslednik frana J(itty
ALOJZIJOALPERTI
- Vsako obleko se izvrši v 24 urah. -
Razglas!
Podpisana najuljudneje naznanja prec. duhovščini in slavnemu občinstu. <»a je otvorila v uliei t 'anale -t 7 <ob strani eerk\e sv. Antona novega)
VELIKO TRGOVINO
cerkvenih in pobožnih predmetov.
Edina zaloga pristnih čebelnovoščenih sveč.
Zaloga vsfli vrst masnih pla>0ev, pluvijalov, >tol -raje, svetilk, svečnikov, salirjev. križev itd.
Izbor ki]>ov vseh vrst in velikostij, palm, cerkvenih vencev Itd.
Zalotra liturshčnih knjijr misal, ritualov, breviijev ittl. mašnih kujijr vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn.
Zadnja novost: svete in alegorične razgeldnice.
Cene zmerne, pogoji dobri. Sprejema naroebe za v^e vrst te stroke ter jamci za pristnost in točnost.
Spoštovanjem mlana
-4. I.avrenvić.
Pozor!
( 'astim si naznajati slav. občinstvu, <la je moja protlajalnica vedno preskrbjena manilakturnim blagttm vsake vrste in jmi cenali, da se ne bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-česčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobauschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
4	Se g tvori Slovenski ! — " 1 ■
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
železiiati Mi
Sestavljen je iz ra<'ijonalno izbranih potrebnih kol čin železa in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 120, 2 — in 3 60.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Fiazza della Stazione štv. 3.
1'o^tne pošiljatve s povzetjem.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov.
Trst. — Via del Torreiite st. 858-3. — Trst.
(Nasproti „I sol a Chiozza.")
Kirttrgieni instrumenti, ortopedični aparati modrei, ti metne roke in noge, berglje, erna« njeni pasovi, elastični pasovi in nogovic»e, suepenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgičua zdravljenja, angležki preiimeti O'l gumija in nepremoclji vih snovi
Podpisana priporoča svojo novoustanovljeno postavno koncesijom-rano
i
posredovalnico za službe.
Posredovalnica se nahaja na Lip-jskem trgu (Piazza Lipsia) št. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst.
Priporoča se udana
Josipi 11:1 Janeić. ________
KARLO PERTOT
kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani.
Izdeluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnavadnej.se do najfinejše izdelke.
Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne plo&če in nagrobne spomenike.
sprejema naročbe za stavbinake in druga v to stroko spadajoča dela.
Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah.
Razsežno jamstvo
Ludovik Sorovnik
tovarna in izdelovainica precizijskih pušk Borovlje (Forhieh) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puško vseh zistemov in kalibrov. Znamenite iu ojstrostrelne puške za šibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-
cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejše puŠkarsko ročno delo ter dobro preskušano" Komade, ki ne ugajajo, sprejmem mizaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje 1 vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, pre-I delavam puške za nabijanje od spredaj v take za na-1 bijanje od zadej itd. 1'ri najsolidnej še m delu «00000 zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
Najbolši plemeniti kanarčki
žvrgolelčki,
ki se izkazujejo posebno z lepim glasom dit. razpošilja po povzetju za Mk. «1, S, 10, 12, in lii in samice p*> Mk. 1.50 nn s dnevno poskusnjo.
ThaleH./. .	H Vogit.
Poslopje.
s stanovanjem, hlevom in nekaj zemljišča se odda v najem. Po;?.vedeti je pri lastniku gospodu l-r. 1'očk.iju v Trstu, ulici Krta št. 4 j. nadstropje.
Vela n\m Krojnega Mi
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA.
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo.
Cene stalne brez pogajanja. — - -
Za \ ečjo železoinsko trgovino išče ee
spreten knjigovodja
ki mora biti popolno vešč slovenske in nemške korespondence in ima primerno izobraže-valnost. Oni ki so že službovali v enaki trgovini imajo prednost. S spridali opremljene ponudbe v kterih naj se stavi tudi zahteva plače, je pošiljati pod naslovom > Paromlin« Cel; e.