TRST, nedelja 13. marca 1955 Let° XI. - št. 61 (2990)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638. 93 808. 37 338
*t**7-338TI'°LUL’ MONTECCHI it. $, III. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel.
°U|,ASI: od 8.-12.30 in od 15.-18, — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno-
upravni ioo
osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDu aiuvemj , Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tis a u. z
Nacionalna
bonifikacija«
BUvT0. našlevati vseh krili i, or,d°nskega sporazuma l«la p°seb<D' Posebnega sta-leciA ,*!* skoraj petih me-»t v ~mnske civilne upra-ij j rst'1. saj to delamo mern ei|CI V dan ‘n °d Pri-»°t>or>nk°i Pr,mera■ Številni
iv*na ioAVa S° nam pred
tien- ll0m« na seji glav-i^ko.*LSlovenske Oospo-Krobnn u':turne zveze po-kcko orjsali in povedali, »nežni 'a, ’zpolniujejo posa-statuta, ki ga jo ,a p0 pravici smatra-Ttstu P? a0o sporazuma o
fttu	-	.'
It n„' 2ati se hočemo on», doslej najbolj gro-
n“
^ krši
‘tri, ki
Je morala nuj-
med * odmev pri eni tz-ta(c0 d ° • !sn'c sporazuma, v petjt ^e nien predstavnik ‘kovm i Ua svop redni ti-bo b‘„anferenci izjavil, da °Pozori ,°ra^s>:a vlada nresna na rn„p Oalijansko vlado
tržaških uprav-°b[a*ti». Povod
nih *° 1« bil'
za izja-
neu,	s’cer v nezasliša-
Pre/elcj.repu tržaškega pod-h°Cl> j ° Postavitvi sad m'sarj eurne0a izrednega ko-tki obč' ^ dev‘nsko-nabrežin-Ja Ini’ toda opozorilo ve-‘tatuta VSe dcse<tanje kršitve
Hk\
r ati
Pa upamo, da bo
°P°20riI
° V Rir>tu naletelo na
°^orn7leJ ^ d°
‘kozi —■ Zavn<ki
ovanje, jn da ga bodo ,,pr'zmo onifj izjav pred-
ocenili
leitnika ,.j .
"anjCn„ ^aae »n njenega zu-
*ta 0jj^ m»uistra, s katerim <fi bo ponovno poudarjala, "cznosti ali*a pociPisane ob-•*r da b strogo spoštovala, ten*eli j0,prac to spoštovanje britve ° odnosov in po-° ^raievnem in med• h w m
n f®
‘d	, ”"tu V-tfUli
Stfcirn / državnika še pred ^artin	tia	v Londonu,
Va ° Pa pre<t dvema dne-‘*ičrtnj senatuj še enkrat *» trj kot rezultat rešit-k »tjj, e9a vprašanja ter °t ti„eU po Pravici označila
lSiTitivnejie
u. Gre torej važna činitelja, ki
dejanje
’0ii>!i.'\ zuntm)e politike v j, "t letih.
z* pa ie u primeru sad « 'e n Vsaria še nekaj več th '»mt	kujšepa. V mt-
i Nuj« °* nedemokratičnost V t tržaškega podpre-'ir,ke	uPorabo	komi-
p* pno, teh dneh
^vii^tiirii tisk v
tal0°::^* z . beseda-
N cai
Ci0n«!nnOScne9a sp°mina sna-
Bonifikacija».
»i^aja
n^doovornim držav-
smo namreč, da
S'zlaLbi Smel° biti vse~
Ni striniPa da se ne 1** »t ‘k n s hvalisanjem « ^tn0 ^l,narieu* kakršna n- t-.- ‘essi in njepou svojem «n pic.
colo» bahata, da je ta komisarska metoda na dnevnem redu v devinsko-nabreiinski občini že drugič. Prvič so jo namreč uporabili že v času ZVU, ko je tudi sad hoc» postavljeni prefektov odposlanec nasilno odstranil dvojezične napise v Sesljanu, Devinu in Stivanu. Prepričani smo, da v Himu po podpisu londonskega sporazuma ne bi smeli smatrati, kot očitno poudarja sil Piccolo», da je bilo v času ZVU do Slovencev več demokracije, zlasti ker ni nobenega dvoma, da po sporazumu v omenjenih vaseh dvojezičnih napisov nihče ne more smatrati za nezakonite. Kar pa )e glavno, je nevarnost, da bodo takšne in podobne komisarske metode prišle v navado in da bo potemtakem odpadel vsak smisel volilno-»ti občinskih svetov.
Medtem ko išče sli Picco-lc» vsaj zaradi lažne sramežljivosti izgovore za imenovanje komisarja v nekakšnih izmišljenih formalnih vzrokih, pa se fašisti pr i «11 Messaggero Venetov prav nič ne sramujejo označiti načrtna raznarodovalno akcijo, o kateri smo tolikokrat pisali, (Stivan, Sesljan, Križ, Prosek, Kontcvel, Opčine, Pa-driče), z naslednjimi besedami: »Tedaj je dobro ugotoviti dejstvo:	da ima ita-
lijanska vlada in zanjo komisar pravico odpirati šole in gradit j stavbe za begunce ali za kogar koli, kjer se ji zdi potrebno to storiti. Jn ima tudi pravico nacionalno bonificirati določena področja, kjer se slovanski nacionalizem košati in dela, kar se mu zljubi.»
Torej, tu smo! Petindvajset let smo čitali in poslušali tu bili priče znamenitim fašističnim nacionalnim bonifikacijam. Mar so se vrnli časi fašističnih metod? In če so se — a nedavno imenovanje komisarja za nasilno izvajanje raznarodovalnega načrta kljub sporazumu nam priča, da so se — ali se današnja Italija z vsem tem strinja? In končno — kam vodi ta pot?
V pomiritev in sodelovanje prav gotovo ne; pp njej odgovorni državniki v Rimu ne bodo prišli do ciljev, katere so označili za svoje. Zato ponavljamo svoje prepričanje, da jugoslovansko opozorilo ne bo naletelo na gluha ušesa, in da bo rimska vlada upoštevala zahtevo, ki jo je izrazila v svoji resoluciji generalnemu vladnemu komisarju Palamari Slovenska gospodarsko - kulturna zveza, da se ravnanje podprefekta prekliče.
FANFANI POTRJUJE SREDINSKO FORMULO Miški parlamenlarci predlagajo in hoče razčiščenje pred Scelbovim odhodom
Zasedanje nacionalnega sveta demokristjanske stranke je pokazalo, da je moralo vodstvo zaradi odpora v lastnih vrstah opustiti načrte za desno orientacijo - Diskutanti napadajo liberalce in zahtevajo od vlade politiko socialnega napredka - Republikanci za razpust MSI
uničenje vsega alpinskega orožja
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Danes 'je začel zasedati demokristjfmski nacionalni svet, najvišji organ stranke med dvema kongresoma. Zasedanje, ki se bo po programu nadaljevalo jutri, verjetno pa tudi še v ponedeljek. so pričakovali s precejšnjim zanimanjem ker bo od stališča, ki ga bo zavzela največja stranka vladne koalicije, v veliki meri odvisno, kako se bo razvijalo razčiščevanje odnosov med vladnimi strankami, skratka, kako se bo razvijala sedanja latentna kriza vlade in vladne politike.
Po prvem dnevu zasedanja, ki je obsegal predvsem Fan-fanijevo politično-organizacij-sko poročilo in začetek diskusije o njem (poleg tega pa še kratko poročilo in neobsež-no diskusijo o izvrševanju one točke sklepov neapeljskega kongresa, ki priporoča čim tesnejše sodelovanje stranke in raznih ugledenih in izvedenih osebnosti z raznih področij javnega življenja, bodisi na vrhu, ali pa v pokrajinskih in krajevnih organizacijah), se je pokazalo predvsem troje;
1. Fanfani je potrdil politiko štiristranske vladne koalicije kot edino možno in pravilno in temu primerno brzdal svoje izrazoslovje;
2. Fanfani je izrazil mnenje, da bi se «razčiščevanje» v vladni koaliciji moralo začeti takoj in končati pred Scelbovim odhodom v ZDA;
3. večina govornikov v diskusiji je ostro zavračala politiko orientacije na desno, napadala vodstvo PLI in se zavzemala za politiko socialnega napredka, če je mogoče, s sodelovanjem PSI.
Iz vsega tega je razvidno, da se je Fanfanijev «manever na desno«, ki mu je še v Trstu in zlasti v Aosti narekoval vzvišeno in naduto obravnavanje manjšin partnerjev v štiristranski koaliciji, povsem ponesrečil predvsem zaradi odpora v lastni stranki. Zaradi tega je tudi razumljivo, da se je v današnji diskusije mnogokrat pojavljalo vprašanje zemljiških pogodb, saj se je prav ob tem vprašanju skrhala desna operacija demokristjanskega vodstva. Med vsemi današnjimi govorniki je edino Andreotti zagovarjal možnost desnih eksperimentov v obliki enobarvne ali dvobarvne vlade s parlamentarno večino «ad hoc», pač po značaju posameznih zakonskih ukrepov, in z dejansko konservativno politiko, kajti te vlade naj bi reševale samo najnujnejša vprašanja «in odkrito povedale Italijanom, da nekaterih problemov med trajanjem mandata
sedanjega parlamenta ni mogoče rešiti«. Govorniki levice so se nasprotno v glavnem zavzemali za štiristran-sko vladno formulo, toda tudi brez pLI če bi liberalci vztrajali pri desničarski politiki.
Fanfani je v svojem poročilu prikazal razvoj odnosov med strankami vladne koalicije od zasedanja nacionalnega sveta v Trstu. Dejal je, da je bila koalicija zaradi zemljiških pogodb na robu preloma, ko je prišlo do sporazuma v ministrskem svetu, »morda pa je tudi že onkraj roba, «če republikanci res ne
Cifarelli je v svojem govoru radi «žalitve in upiranja or
nadalje dejal, da je bilo v zadnjih letih mnogo storjeno za gospodarski dvig zaostalega Juga, da pa v nekaj letih ni mogoče premagati stoletne zaostalosti; «toda če bi fašizem vložil v Južno Italiji vse milijarde, ki jih je za-cravil za imperialistične podvige in za napadalne vojne, bi bilo marsikaj že prej o-pravljeno«.
Včeraj zvečer in ponoči je prišlo v več krajih Italije do delavskih manifestacij proti fašizmu in do pretepov s člani MSI. Tako je bilo več spo-
ganov javne varnosti«.
A. P.
bi mogli najti načina, da po- ' padov v Rimu, pa
trdijo svoje od vseh cenjeno parlamentarno sodelovanje z vlado«.
Demokristjansko vodstvo, je
tudi v Milanu. V Milanu je policija aretirala 28 pripadnikov levi-
Churchill pripravlja sestanek z Bulganinom?
LONDON, 12	—	Konserva-
tivni list «Daily Mail» piše danes, da Churchill razmišlja o možnosti sestanka z Bul-gunmom, do katerega naj bi prišlo spomladi v kakem nev-tialnem kraju v Evropi. V Foreign Officeu pa na zadevna vprašanja odklanjajo vs jasen edgovor.
Govori se. da bi se Churchill in Bulg^nin lahko sesta.a
Skupina indijskih parlamentarcev vseh strank je izdala poziv velesilam za uničenje atomskega orožja, nadzorstvo Združenih narodov in uporabo nuklearne energije izključno v miroljubne namene - Nenevaren incident z Nehrujem v Nagpuru
NOVI DELHI, 12. — Skupina več kot sto indijskih parlamentarcev vseh strank je sestavila poziv velesilam, naj prenehajo s pripravami za atomsko vojno. «Mi, člani indijskega parlamenta — pravi proglas — smo prepričani, da bi morala biti vsaka vlada, ki bi sprožila atomski spopad, obsojena ne le v očeh svojega lastnega ljudstva, temveč tudi od vesti vsega sveta.« Indijski parlamentarci zahtevajo uničenje vsega atomskega orožja, prepoved proizvajanja novega atomskega orožja, nadzorstvo OZN in omejitev a-tomskega raziskovanja na izključno miroljubno uporabo nuklearne energije.
Danes so se razširile vesti
MNENJE LONDONA IN PARIZA o pobu JI SZ v zvez! x Avstrijo
Avstrijska vlada bo prihodnji teden objavila uradno izjavo o svojem stališču - Britanska vlada v stalnem stiku z dunajsko vlado - V Parizu in Washingtonu pravijo, da je pobuda Sovjetske zveze nov poizkus oviranja ratifikacije pariških sporazumov
čarskih organizacij; od teh jih i v Stockholmu ali pa v Ber- o poskusu atentata na Nehru-
  je danes zjutraj- 22 izpustila, linu, ko bo Churchill obiskal ja. ki je obiskal mesto Nag-
nadaljeval Fanfani, bi težko šest pa prijavila sodišču za- | Zahodno Nemčijo.	I	pur.	Prve	vesti	so	govorile,
zahtevalo od svojih parlamentarcev spoštovanje vladnega kompromisa o zemljiških pogodbah, če ga ne bodo spoštovale vse stranke vladne koalicije. Nato je omenil vrenja v liberalni, republikanski in socialdemokratski stranki, in dejal, da se tudi med demokristjani kažejo tendence po iskanju sodelovanja «s pol-krili političnega razporeda«
(pri tem je mislil na eni strani na monarhiste, na drugi na_ Nennija) morda «po mostičku enobarvne vlade«. Vendar ostaja vodstvo DC pri formuli sredinske koalicije, čeprav se njena osnova «kljub uspehom Scelbove vlaue ni razširila«.
Nato se je Fanfani lotil vprašanja razčiščenja odnosov med vladnim; strankami in dejal, da nekateri svetujejo, naj se odloži, drugi pa zahtevajo takojšnjo ureditev. «Logika pa narekuje, da dolgo čakanje šibi, ne pa krepi, in zaradi tega mora krščanska demokracija kot največja vladna stranka takoj izbrati«, je rekel Fanfani in nadaljeval, da svetujeta tako «blaginja ljudstva« kot uspeh bližnjega Scelbove-ga potovanja v Ameriko, da se to potovanje začne po ureditvi trenj v vladni koaliciji.
Zaradi tega je vodstvo KD soglasno poverilo Scelbi nalogo, naj takoj začne s pojasnjevalnimi razgovori s člani koalicije, in mu zagotovilo svojo popolno podporo. Scelba bo začel z razgovori takoj po zase-
da je med vožnjo z letališča v Nagpuru v guvernersko palačo skočil neki moški z nožem v roki na Nehrujev avto. Kasneje je sam Nehru vesti, ki so jih nekatere agencije že fantastično napihnile, zanikal in prikazal dogodke v pravi luči.
Nehru je imel popoldne tiskovno konferenco, na kateri je označil današnji predpol-danski incident za «gesto neuravnovešenega človeka, ki ji ni treba pripisovati posebne važnosti«; zlasti pa je treba preprečiti razširjanje fantastičnih govoric. Zaradi tega je Nehru tudi sklical tiskovno konferenco. Mož. ki je skočil
ševno neuravnovešenega človeka, po imenu Baburao. Ve* incident ni trajal več kot deset sekund; Baburao je bil tako obkoljen in odpeljan. Nehru je izjavil, da bi mu bil v potrebi tudi sam kos, ko bi bilo do česa prišlo. Pri zasliševanju je Baurao povedal, da je že večkrat vložil pri oblasteh v Nagpuru pritožbo zaradi neke osebne zadeve, da pa mu nikoli niso ugodili.
Delo indijskega parlamenta je bilo za nekaj časa prekinjeno, da je notranji minister Pandit Pant lahko podal izjavo o dogodku. Pant je preči-tal kratko poročilo o dogodku in pristavil, da mu Nehru
na avto v rokah ni imel no- j "e Pripisuje nobene važnosti, ža, temveč kos papirja z ne- j Pant J.e ^ljuc.1 * zagotov,-
ko prošnjo. Pač pa so pri kasnejši telesni preiskavi našli pri njem star nož. Gre za du-
I Pant
lom, da so gotovo vsi člani parlamenta soglasni z njegovo željo, da bi «ljubljeni ministrski predsednik živel še dolgo in vodil deželo k ciljem. ki si jih je zastavil«. Člani parlamenta so po teh besedah dolgo ploskali.
O dogodku je bilo kasneje izdano tudi uradno poročilo, ki med drugim naznanja, da je bila uvedena preiskava. V Novem Delhiju sodijo, da dogodek nima političnega ozadja. Neuravnovešenega povzročitelja incidenta so poslali na opazovanje v bolnišnico v Nagpuru.
danju nacionalnega sveta, ki i
DUNAJ, 12	— Agencija
«APA» poroča, da avstrijska viada skrbne proučuje izjave sovjetskega zunanjega ministrstva o razgovorih med Molotovom m avstiijskim poslanikom v Moskvi Bischoffom.
Pripominjajo, da bo prihodnji teden verjetno objavljena uradna izjava o avstrijskem stališču. V zvezi s to vestjo so v dunajskih političnih krogih mnenja, da bo(,izjava avstrijske vlade potrd\la v glavnem dosedanje stališče in bo poudarila: 1. da Avstrija z veseljem pozdravlja vsak korak, ki ti privedel do sklenitve državne pogodbe; 2. da Avstrija, kakor je večkrat izjavila, ne namerava pristopiti v nobeno vojaško koalicijo ali zavezništvo; 3. Avstrija ne bi imela nobenih ugovorov proti morebitnemu jamstvu, o katerem bi se štiri velesile sporazumele, pro-
rave za razgovore treh ttoložaju v Južnem Vietnamu
  ---------------------------------------------
'V. ^toeravajo podpreti francosko vojaško upravo - Bonnet poročal ° ,,{*zgovorih z Dullesom - Priprave na revizijo ženevskih sklepov/
iNlZ, »2
\;,F0.VoriCa' j yztrajno se > mim.to3 \e francosk, ki). “shini,i„„.r 'nav dobil
vaDiK naj
Sbimenih t-a v *DA- v
>m.
Jejo
£di
nobenih
pojas-
Y'ade
je vabilo
■ Proučite? pr‘-:dJ°S'
1 '-‘tev položaja v
»‘Vtom<>VvT‘l s
uaure je Poslanikom
Si	Pol*n	.J*	poročal
Si ^0l!net J dju v Indo-
V hu,y Bangkok,|e na konie >.1 “'so* ■ ku razeovavi j
tn
Vi
razgovarj rl °b povrat-
krog.h
govorice
- v, !.Jtio "*:‘0matskih' <,r''aVaPh0naVlJaJo
britaeSi?l,®k' ”meJ
r1 t Vm' Predlf ‘ '» a-
Jtize dd°kmo av.mkl v zvt-J katero J'lasV, z*radi K ii °vietna zasla seda-
V. Pr^U eS,:K vlada-
j, oj	^g°	Hinh
K*'«™.
ti fiancosko vojaško upravo.
Zahtevo Francije za sklicanje trojne konference o In-dukini ocenjujejo opazovalci kot priznanje nesposoonosti, da bi uredili tamkajšnji položaj. London, VVashington in Fariz se posvetujejo po diplomatski poti in skušajo pripraviti trejne razgovore. Verjetno bodo razgovori prihodnji mesec v Panzu in se jih bodo udeležili Dulles, Eden in francoski minister za zunanje zeotve Pinay, ko bo sestanek sveta ministrov, atlantskega pakta.
Voihe vZviel,nk <lr' i	"France	V7etnam"»
r,°vietn ‘ue	isoir« da
"korai a	vlada’
i?vSSa!T vs^' Vlarta po-
S 1^°J Proti ,°.redno voj-
* Proti n« rano voj ln Kai ni*kim s,-
VneD1i» »"a
kilta .'P ,1,	'
tr da\Vod"tva\0Bln Kujem N via., kodo enot,,apoveila-rj da ?l 'h Ni>o n”° bor‘la
beodj D,emu sil
ttas ‘
■ r^|icoska
“i te voliti 8lle r> bilo „itVe
lnrtn,evskega PoSvedna
"šte p kini p- P°razu-
aiu - Sa»Pa v' i -av'Jo, da
položaja v rokah. ZDA se na-1 zaželeno objaviti podrobne meravajo resneje zanimati za I dokumente, ki se tičejo vaz-tamkajšnji položaj :n podpre- nih mednarodnih razgovorov
r-------------------------- v tako kratkem času po teh
razgovorih in zlasti bi navajanje, medtem ko so še živi številni udeleženci razgovorov, nekaterih nesodobnih pripomb neodvisno od besedila, v ' katero spadajo, lahko pripeljalo do nesporazumov To stališče je sporočila celotna angleška vlada in ne ministrski predsednik.«
Kakor javljajo, pa Je ameriški državni departma sklenil, da bo rezervirano izročil č'a'nom kongresa uradno poročilo o jaltski konferenci. Prihodnji teden bodo baje dokumente izročili elanom zu nanjepolitičnega odbora zbornice in senata.
Kakor je znano, je senator Styles Bridges 9. marca izjavil da se je Churchill uprl objavi nekaterih dokumentov. Na jaltski konferenci, katere so se udeležili Churchill, predsednik Roosevelt in Stalin, so se sporažumeli o pogojih za vstop Sovjetske zveze v vojno proti Japonski.
Senator McCarthy pa je piedložil v predsedstvu senata resolucijo, ki poziva Ei-senhovverja, naj odpove jalt-ske sporazume. _
V oodporo svoje resolucije izjavlja McCarthy, da je pro-eram republikanske stranke 5” priliki volitev leta 1952 vseboval tudi obvezo, da bodo odpovedani tajnt sporazumi ki so bili sklenjeni med ’ Rooseveltom, Churchillom in Stanom.
Komisija za atomsko silo v Jugoslaviji
BEOGRAD, 12. — Kot rezultat dosedanjih pridobitev na področju nuklearne ener-g.je bodo jugoslovanski pristojni krogi v kratkem sprejeli sklep o ustanovitvi komisije za atomsko energijo. Komisija bo združevala delo jugoslovanskih institutov, ki proučujejo vprašanja nuklearne energije in njene uporabe v miroljubne industrijske namene, in sodelovala z inozemskimi ustanovami podobnega značaja.
Poročajo, da bo te dnj sklican sestanek zastopnikov institutov, ki se ukvarjajo z nuklearnim raziskovanjem.
0 jaltskih dokumentih
LONDON. 12. — Predstavnik Foreign Officea je danes glede predloga za objavo dokumentov o jaltski konferenci izjavil:
»Res je, da je britanska vlada obvestila washington-sko vlado v zvezi z objavo teh dokumentov, da se ji s splošnega stališča zdi, da ni
LE1RUT, 12- - Uradno Poročilo libanonske vlade javlja, da bosta predsednik libanonske republike Bamun in njegova žena uradm obiskala Italijo od ?t. do 25 mBrtn Spremljali ga bodo tudi neki-teii ministri m druge osebnosti.
mu mora dati primerno osnovo za stališče, ki ga bo moral zavzeti.
Osnove, na katerih naj bi po Fanfanijevem počivala »razjasnitev« v vladni koaliciji, in ki naj bi tvorile njeno bodočo programsko platformo, so po Fanfaniju naslednje: »najprimernejše izkoriščanje petrolejskih virov, izpopolnitev agrarne reforme, izpopolnitev davčnega sistema, primerna ureditev IRI, razširitev možnosti za izvoz, reformiranje socialnega zavarovanja, gradnja hiš in cest, pravilne norme za mirno življenje delovnih ljudi«. Kot program je to seveda — kot vse, kar je Fanfani povedal, odkar je najodgovornejši de-mokristjanski voditelj — povsem brezbarvno in ni drugega kot naštevanje nekaterih osnovnih vprašanj, katerih rešitev si vsaka stran predstavlja drugače.
V organizacijskem delu svojega poročila je Fanfani povedal, da je bila z vpisno akcijo dosežena številka 1,341.000 članov. Samo v Južni Italiji je število članov KD naraslo za 100.000. Razvrstitev članov po slojih kaze, da jih je največ industrijskih in kmečkih delavcev.
Med diskusijo je član nacionalnega sveta Galloni v precej dolgem govoru obravnaval demokristjansko politiko in splošni položaj v Italiji. Deial je da štiristranska formula v luči dejstev ne ustr»-za nabol.ie sredinski politiki »kot politiki demokratičnega razvoja«, in poudaril, da je treba razčistiti predvsem vprašanje stališč gospodarske desnice, ki je našla v liberalni stranki svojega zagovornika v notranjosti vladne politike. Temo liberalcev kot trojanskega konja desnice v sredinski koaliciji so načeli tudi številni drugi govorniki in poudarjali, da liberalna stranica danes, pod Malagodijevim vodstvom, ni več tista, ki je pod vodstvom Villabru-ne pristopila k štiristranski koaliciji in pristala na njen program. Mnogi govorniki so govorili tudi o možnosti sodelovanja s PSI, poudarjali popolno Nennijevo neodvisnost od politike KPI kot pogoj za sodelovanje, omenjali, da je v tem oziru treba ločiti med članstvom in vodstvom, in opozarjali, da je tudi vodstvo PSI pokazalo v zadnjem času nekaj pozitivnih znakov resne volje po sodelovanju. Nadalje so govorniki omenjali vprašanje monopolov in zahtevali, raj prevzame demokristjanska stranka pobudo v tej borbi, pa čeprav v opoziciji s PLI.
Medtem se nadaljuje polemika o MSI. Danes je v mestu Giarre na Siciliji organizacijski tajnik republikanske stranke Cifarelli ponovil Pac-ciardijevo zahtevo, da je treba MSI razpustiti. Kot je znano, so razpust MSI zahtevali senatorji KPI in PSI v resoa luciji, ki so jo predložili predsedstvu senata po incidenti v Via delle Botteghe Oscure.
ti «Anschlussu», ker avstrijska
V zvezi s sovjetsko zahtevo, naj se Avstriji ne dovoli," da bi se vključila v zavezništva, naperjena proti državam, ki so se borile proti hitlerjevskim silam, in tudi da bi pristala na tuja oporišča na svojem ozemlju, je predstavnik izjavil, da so zahodne sile v Berlinu izjavile, da bi bile take določbe v nasprotju z neodvisnostjo in suverenostjo Avstrije.
«Nobena stvar pa ne bo neodvisni Avstriji ovirala, da bi podpisala take sporazume«, je nato poudaril predstavnik Foreign Officea.
Oni del zahodne note od 29. novembra, na katero se je predstavnik skliceval, zagovarja tezo. da ni nobene ovire več za sklenitev avstrijske državne pogodbe, ter predlaga, v primeru, da sovjetska vlada želi dati o tem pojasnila, naj bo najbolj primerno sredstvo za to izmenjava pojasnil med poslaniki na Dunaju. Ta predlog pa je ostal brez učinka. Predstavnik je tudi izjavil, da mu vsaj za sedaj ni nič znanega o diplomatskih korakih za sklicanje konference štirih v zvezi z Avstrijo.
V londonskih krogih so mnenja, da predstavlja sovjetseka pobuda bolj ali manj neposreden poizkus, zavleči ali preprečiti ratifikacijo pariških sporazumov in da vsekakor ne nudi nobenega prispevka za rešitev avstrijskega vprašanja. Mnenja so tudi, da razumejo, da hoče Moskva naprtiti zahodnim silam odgovornost, če ne pride do umika zasedbenih sil iz Avstrije, in da skuša — kljub svojim zanikanjem — povezati avstrijsko vprašanje z nemškim.
V trancoskem zunanjem ministrstvu pa odklanjajo vsak komentar o sovjetski izjavi. Tredstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da niso še dobili besedila te izjave in da bi zaradi tega vsak komentar bil prenagljen. Vendar pa vidijo v pariških pooblaščenih krogih v sovjetski pobudi propagandistično potezo v upanju, da ovira ratifikacijo pariških sporazumov v francoskem republiškem svetu.
Tudi v W«shingtonu trdija, da je sovjetska pobuda nov propagandni poizkus ovirania dekončne ratifikacije pariških sporazumov.
pričela danes v Beogradu proslava 10. obletnice jugoslovanske kinematografije. Seje so se udeležili številni zastopniki družbenih organizacij, javni delavci, filmski delavci in umetniki. V imenu predsednika republike kot pokrovitelja proslave je skupščino pozdravil član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, ki je med drugim poudaril uspehe jugoslovanske kinematografije, veliko vlogo filma za dvig kulturne in politične ravni ljudstva■ Nocoj je bila v zvezi s proslavo v dvorani kina «Kozara» premiera filma «Pot mirti«, ki prikazuje potovanje predsednika republike v Indijo in Burmo, in filma «L)eklica m hrast» zagrebškega podjetja »Jadran«.
politika ni nikoli pokazala teženj po priključitvi k Nemčiji, pač pa vedno nasprotne težnje.
V teh krogih pripominjajo tudi, da bo sovjetski predlog težko dosegel pozitiven rezultat, bodisi ker še dalje poudarja povezanost med nemškim in avstrijskim vprašanjem, kakor tudi zaradi tega, ker postavlja pogoj za sklicanje konference štirih velesil pred ratifikacijo pariških sporazumov.
N Londonu je predstavnik Foreign Officea, izjavil, da Velika Britanija ne vidi potrebe, da bi zahtevala od Moskve nova pojasnila o njenem stališču glede Avstrije, ker Sovjetska zveza ni odgovorila na zahtevo po pojasnilih, ki jo je vsebovala zahodna nota od 29. novembra 1954.
Na vprašanje o britanskem stališču glede novega sovjetskega koraka na Dunaju za sklicanje konference štirih je predstavnik odgovoril s tem, da je prebral odstavek o Avstriji, ki ga vsebuje zahodna nota ’ od 29. novembra »(Mislim, je dodal, da to jasno obrazložuje naše stališče«.
Na razna druga vprašanja je predstavnik pojasnil: 1. Britanska vlada je mnenja, da ni nobene vezi med nemško in avstrijsko pogodbo. 2. Velika Britanija živo želi podpisati avstrijsko državno pogodbo. 3.
Načrt o avstrijski pogodbi vsebuje posebne in nedvoumne
določbe za preprečitev «An-	Pmelnvn 10 Iptnirp
schlussa«. 4. Vprašanje avstrij-	Proslava lU-iemiCP
ske državne pogodbe se tiča :ll„oslmftjnemai0aratije
štirih zasedbenih velesil in ’	»	n	r
avstrijske vlade in ne samo
Nov atomski poizkus v Nevadi
LAS VEGAS, 12. — Danes zjutraj je v puščavi Nevada eksplodirala peta atomska
bomba v vrsti sedanjih poizkusov. Tudi ta bomba je »majhnega« formata. Ob eksploziji so svetlobo opažih v San Franicscu, ki je v zračni črti oddaljen 400 milj od Ne-vaae, ter v Phoenixu in Los Angelesu, ki sta odaljena 350 nnlj.
Bomba je eksplodirata na 90 metrov visokem stebru in po eksploziji je oblak dosegel višino od 6 do 7 tisoč n»e-trcv.
Komisija za atomsko energijo je pred poizkusom sporočila, da so kemijski izve denci amerišice vojske pri tem poizkusu proučevali učinkov', tost zaščite, ki jo oblaki u-metnega dima nudijo proti tcplinskim izžarevanjem atomskih eksplozij.
Pozneje pa je komisija sporočila da sedaj proučujejo drugih 35 sistemov »a zaščito civilnega prebivalstva in da so vsa proučevanja povezana z današnjim poizkusom.
Naser bo obiskal Novi Deihi
KAIRO, 12. — Egiptovski ministrski predsednik Naser bo v spremstvu ministra za narodno usmerjanje Salerna in zunanjega ministra Favzija odpotoval 3. aprila v Novi Delhi, kjer bo ostal tri dni kot gost Nehruja. Iz Delhija bo Naser nadaljeval pot v Bandung kjer se bo udeležil konference afriških in azijskih držatf. Med svojim po-tovaBj«'- v' Bandung in ob povratku namerava Naser obiskati tudi Karači, Colombo in druge azijske prestolnice.
„iw o im m
im o man rtu
ČlaneK <Pravde» o javi jata «Bor-ba in «PolitiKa» brez Komentarja
Sovjetske zveze in Avstrije. 5. Britanska vlada je v stiku
BEOGRAD, 12. — .S skupno slavnostno sejo Združenja filmskih proizvajalcev Jugo-
z avstrijsko vlado glede zad- | slavije in Zveze filmskih njih sovjetskih predlogov. I umetnikov Jugoslavije se je
Skozi sito
Slovenska, izključno slo-venska S DZ, ki v svojem glasilu «Demokracija» vedno «odtočno» zagovarja pravice tržaškega slovenskega človeka, je to dokazala tudi v zadnji številki svojega glasila, kjer se na več mestih zavzema za tiste jugoslovanske begunce, ki jih italijanske oblasti vračajo tja od koder so zbežali, da bi se egoistično odtegnili določenim dolžnostim ali iz kakšnega drugega prav nič plemenitega nagiba. Večkrat gre pri tem celo za ljudi, ki se poskušajo z begom odtegniti roki pravice. Govoriti pri tem — kakor to dela »Demokracija« — da gre za ljudi, ki imajo pravico na politično zatočišče češ da je treba takim ljudem omogočiti izselitev v druge dežele, če jih Italija že ne more ali ne mara vzdrževati, in da gre v glavnem za ljudi, ki baje niso mogli več prenašati «totalitaristične vladavine balkanske■ ga Cugliostran — ko pa je
BEOGRAD. 12. — Jutrišnja »Borba« in ((Politika« bosta objavili dolg izvleček iz komentarja moskovske »Pravde« o ekspozeju predsednika republike maršala Tita o zunanji politiki v zvezni skupščini. (»Pravda« skuša med drugim dokazati upravičenost izjave sovjetskega zunanjega ministra Molotova na zadnjem zasedanju vrhovnega sovjeta, ki je bila predmet kritike predsednika republike Tita. in trdi, da nihče v Sovjetski zvezi ni skušal objasniti doseženih uspehov v normalizaciji odnosov med ZSSR in Jugoslavijo s trditvijo, da so jugoslovanski voditelji spregledali svoje zablode. ((Pravda« zaključuje, da je razvoj sovjetsko-jugoslovanskih odnosov v skladu z interesi utrditve miru, in da ZSSR teži k razvoju jugoslovansko-so-vjetskih odnosov in h koordinaciji naporov za utrditev miru in mednarodne varnosti.
«Borba» in ((Politika« objavljata pisanje moskovske «Pravde» brez lastnega komentarja.
vsem znano, da niso v Jugoslaviji še nobenemu skrivili niti lasu zaradi njegovega političnega prepričanja — je samo nov dokaz, kakšnega značaja je »s! ovenstvos, ki ga ((Demokracija« zagovarja, zlasti še, če to njeno obrambo ljudi, ki zapuščajo svojo domovino le v pustolovskem upanju, da bodo v tujini lahkotno živeli, primerjamo z njenim stališčem do poskusa naselitve italijanskih beguncev v nabrežinsko občino. Ta poskus, ki dejansko ograža Slovence, ni vreden, da bi ga ta «čisto» in izključno slovenski list objattil in obsodil na svoji prvi strani, ampak ga obravnava na zadnji strani, med tržaško kroniko. Zanj je seveda važnejši «Tito na liniji ZSSR«, «Za-vračanje ubežnikov», «Jugo-slovanska emigracija» z »balkanskim Cagliostromu in šele nato pride na vrsto «na-brežinska zadevaj). Vsekakor lep primer borbe za pravice tržaških Slovenčevi
Angiiia ootrluie iro posar
LONDON 12. — Predstavnik Foreign Officea je danes potrdil,da Velika Britanija pedpira francosko-nemški sporazum o Posarju. Predstavn ic je zanikal vesti tujih agencij, po katerih sta angleška in ameriška vlada obvestili francosko vlado, da nista pripravljeni podpirati francosko-nem-škega sporazuma o Posarju. To je netočno, je dejal predstavnik Foreign Officea, in navedel izvleček iz Edenove izajve v spodnji zbornici: »Britanska vlada bo podpirala ta statut do sklenitve mi-revne pogodbe, s pogojem, da bo posarsko ljudstvo na referendumu statut odobrilo«.
Meatem je vzhodnoberlinski občinski svet pozval zahodno-berlinski senat, naj skupno izvedeta v obeh delih Berlina referendum o pariških sporazumih, ki ga je predlagal vzhodnonemški parlament.
Nadalje zahteva vzhodnoberlinski občinski svet, naj
znhoancberlinski predstavniki v Bundesratu glasujejo proti ratifikaciji pariških sporazu mov. Končno pozivajo vzhodnoberlinski občinski možje sveje zahodne kolege naj skupno v imenu »nemškega giavnega mesta« izdajo pio-glas, ki bi pozival vse nemške državljane, naj zahtevajo splošni referendum o pariških sporazumih m naj jih na referendumu zavrnejo.
Vzhodnoberlinski župan Friedrich Ebert pa je v izjavi, ki jo je objavil list »Neues Deutschland« posvaril, d-t u-tegne ratifikacija pariških sporazumov «povečati osamitev zahodnega Berlina« in imeti za mesto «usodue posledice z vse \ečjo bedo«. Nekateri vidijo v tej izjavi grožnjo z novo blokado Beriina V nedeljo je še podpiedsedmk vlade Walter Ulbricht v Lip-slcem izjavil, da vzhodnonemške oblasti ne nameravajo zapreti meje med obema Nem-čijama, tudi če bi bili pariški sporazumi ratificirani.
Poziv za referendum so danes poslali tudi vzhodnonemški sindikati zahodnonemškim sindikatom. Kot je znano, zahtevajo zahodnonemški sindikati skupno s socialdemokratsko stranko izvedbo rtleren-duma o oborožitvi v Zahodni Nemčiji, odklanjajo pa predloge vzhodnonemških sindikatov in političnih organizacij o skupnem nastopu v ta namen. Zelo verjetno tudi današnji poziv ne bo imel drugih posledic. Po tem predlogu, naj bi se vzpostavilo med sindikati obeh Nemčij tesno sodelovanje ki bi obsegalo izdajanje skupnih proglasov in pezivov političnim strankam, parlamentom in cerkvenim organizacijam, skupne sestanke, objavljanje skupnih člankov v listih obeh sindikatov, nagovore po radiu obeh Nem-čij itd.
Nadalje predlagajo vzhodnonemški sindikati »skupne u-krepe, ki naj obvarujejo za-hounonemško mladino pred rekrutiranjem«.
Moskovski radid je danes komentiral Eisenhowerjevo pc slanico predsednikom zahodnoevropskih vlad kot »poskus. da se osladi grenka pilula poživljanja nemškega militarizma«.
Libanon odklanja udeležbo na konferenci o novem zavezništvu
BE1RUT. 12. — Libanonski zunanji minister Nakaš je izjavil, da se Libanon ne bo udeležil konference arabskih ministrskih predsednikov ki je bila sklicana v Kairu. Vzroki za to so: ", Libanon ne bi se mogel udeležiti nobene konference na kateri ne bi bili r.avzoci delegati v^eh a-rabskih držav. 2, V času, ko bi morala biti konferenca, bo predsednik libanonske republike Samim na obisku v Italiji.
Danes pa je odpotoval v Beirut posebni predstavnik iraške vlade Jamali, zato da se razgovarja z libanonskimi in sirijskimi političnimi voditelji o odnosih med arabski.ni državami po podpisu turškr-iraške pogodbe.
Sirijski zunanji minister A-zetu je danes sprejel britanskega poslanika v Damasku Gcrdnerja, s katerim se je razgovarjal o sirijskem pri-stepu k novem medarabskem zavezništvu. Uradno pa medtem zanikujejo pisanje turškega tiska, češ da je v sirijski vojski prišlo do uporniškega gibanja in da so aretirali več eseb. Poudarjajo, da vlada v vsej državi popoln mir, in da vojska v celoti podpira politiko vlade.
BEOGRAD. 12. — Predsednik zvezne skupšine Moša Pi-jade je sprejel danes opoldne Člane libanonske parlamentarne delegacije, ki so včeraj prispeli v Jugoslavijo.
V četrtek nova seja Varnostnega sveta
NEW YORK, U- — Varnostni svet OZN se bo ponovno sestal v četrtek 17. marca popoldne in nadaljeval razpravo o incidentih med Egiptom in Izraelom na področju Gaze.
Pravkar javljajo, da je posebna komisija za premirje zavrnila priziv izraelske vlade proti sklepu izraelsko-egip-tovske komisije, ki je 8. februarja obsodila Izrael zaradi teh incidentov.
Cangkajšek utrjuje Kvemoj in Macu
TAJPEH, 12. — Ze drugi dan zaporedoma obstreljuje kitajsko topništvo otok Kvemoj, ki je v rokah kuomin-tanških sil. Kuommtanške sile pa medtem otok utrjujejo_ m pošiljajo nanj nova vojaška ojačeni a. Prav tako pošiljajo oiačenia na otok Macu. kjer j? sedaj deset tisoč kuonun-tanških vojakov. Zadnje dni so na otok pripeljali tudi težko topništvo.
PARIZ, 12. — Po dolgi nočni seji je francoska narjdna skupščina odobrila s 400 glasovi proti 209 (socialisti in kominlormisti) celotni proračun za bivše bojevnike.
PRI!
»KOJIlV-kl ON KV I
Na današnji dan je leta 1912 umrl P. N. Lebedejev, znameniti ruski znanstvenik-fizik.
H;
PO $KVflDRISTIČNEM NAPADU NA KNJIGARNO «LA RlNASCITA» V RIMU
Protest slovenshe napredne javnosti proti fašističnemu terorizmu
Protestni izjavi Slovenske gospodarsko-kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze
V zvezi s fašističnim napadom na knjigarno «La Rina-scita» v Rimu je Slovenska go-spodarsko-kulturna zveza v Trstu« sprejela naslednji protest:
Izvršni odbor Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu ugotavlja, da je napad v Rimu na knjigarno »La Ri-nascita«, podoben svoječasne-mu škvadrizmu, tipičen izraz lašizma, ki je s svojo nekulturno in strahovalno politiko prizadejal toliko gorja italijanskemu ljudstvu in posebno nam Slovencem.
Taki napadi ne bi bili možni brez popustljivosti ali celo podpore nekaterih krogov, ki bi hoteli obnoviti poraženi fašizem in z njim vojnohujskaško politiko polpretekle dobe.
Naša zveza obsoja škvadri-stični napad na prosvetno ustanovo, ker je izraz nekulture in nasilne politike, katere vstajenje je treba preprečiti v interesu miru.
Zato tudi mi, kakor vsa demokratična in miroljubna italijanska javnost, pričakujemo, da bo vlada podvzela potrebne ukrepe v preprečitev obnove fašističnega nasilja«.
Slovenska prosvetna zveza pa pravi v svoji protestni izjavi, sprejti na seji 11. t. m. naslednje:
«S!ovenska prosvetna zveza v Trstu s prizadetostjo ugotavlja, da se v Italiii z lahkoto dopušča nasilje fašizma, ki je prizadejal Italiji sami. vsemu svetu, posebno pa nam Slovencem toliko gorja.
Vandalski napad, ki so ga pred dnevi uprizorili fašistični teroristi na sedež kulturne in politične organizacije v Rimu, dokazuje nerazumljivo popustljivost silam, ki hočejo obnoviti fašizem in škvadrizem, proti čemur Slovenska prosvetna zveza odločno protestira in poziva odgovorne oblasti, naj v korenini onemogočijo podobne pojave«.
Razbojniški škvadristični napad fašističnih tolp na knjigarno «La Rinascita« in na sedež kulturne ter politične organizacije v Rimu, ki je upravičeno razburil vso italijansko demokratično javnost, je močno odjeknil tudi med tržaškimi naprednimi italijanskimi in slovenskimi množicami. Lokalne demokratične sile, posebno pa še slovenske množice. vidijo v tem in podobnih dejanjih v Italiji poskus oživljanja fašističnega razbojni-štva, ki ima za cilj ustrahovati demokratične sile v njihovi borbi. Pri tem pa je treba ugotoviti, da se to lahko
dogaja v prvi vrsti zato, ker se pod krilatico «politične svoboden dopušča največja akcijska svoboda stranki, ki je javno deklarirala svoj fašistični program in da se pogosto daje ravno tej stranki moralna podpora.
Posledice take politike smo tržaški Slovenci in z nami v isti meri tudi napredne množice italijanske narodnosti v povojnih letih že neštetokrat občutili. Zato je povsem naravna naša solidarnost z naprednimi silami v Italiji, ki so odločno nastopile proti fašističnemu banditizmu, tako z množičnimi protestnimi nastopi kot v izjavah številnih
uglednih osebnosti italijanskega javnega in političnega življenja. Tržaški Slovenci se dobro zavedamo kam lahko pripelje tudi najmanjše popuščanje fašističnim težnjam, predvsem še na našem področju, in zato pridružujemo naš glas zahtevi po odločnem nastopu proti oživljajočemu fašizmu in po prepovedi fašističnih strank, konkretno MSI, kar končno ni nič drugega kot zahteva po spoštovanju veljavnih zakonskih določb o prepovedi vsakršnega fašističnega delovanja, odločb, ki jih je z nedavnim ukazom razširil gen. komisar tudi na naše področje.
PROSLAVA 8. MARCA
Vabimo	na proslavo
8. marca, mednarodnega praznika žena, ki bo danes 13. t. m. ob 19. uri v Ulici Montecchi 6/IV.
Po kulturnem programu bo prosta zabava.
Vabljene žene in njihove družine.
SINOČI V DVORANI V UL. MONTECCHI 6
Lep nastop dijakov
Dijaškega doma v Trstu
Želeti bi bilo, da bi marljivi dijaki nastopali tudi po podeželskih odrih
Skupščina pristaniških delavcev
Danes bo ob 8. uri redna letna skupščina delavcev pristaniške' družbe za prekladanje blaga na suhem. Po skupščini bodo volitve, na katerih bodo izvolili predsednika, dva podpredsednika in zastopnika družbe v svetu pristaniškega dela. Jutri ob 8. uri pa bodo volitve vodilnega odbora.
LEPA PROSLAVA MEDNARODNEGA PRAZNIKA ŽENA
Me je potrebna borba žena za zmago naprednih NiI v svetu
Iržaške žpne se s ponosom spominjajo na žrtve, ki so jih doprinesle v antifašistični borbi - Lepo izveden kulturni program
Sinoči je bila v napolnjeni dvorani v Ul. Ruggero Manna proslava 8. marca — mednarodnega praznika žena, ki so jo organizirale žene I. okraja.
Proslavo je otvorila tov. Majda Majnikova, ki je zatem podala besedo tov. Lori Mrak. V svojem govoru je tov. Mrakova poudarila, da nas S. marec spominja na začetek borbe za emancipacijo žena in nam jasno kaže napredek, ki so ga ženske delavske množice dosegle na socialnem področju. Napredek na tem in drugih važnih področjih pa je zahteval borbo in ne žrtve žena. Danes se žena lahko aktivno udeležuje političnega in socialnega življenja narodov ter je v raznih državah dosegla tudi na gospodarskem področju priznar nn enakopravnost z moškim. Za Trst ima S. marec še poseben pomen, kajti na ta dan proslavljajo žene tudi aktivno udeležbo v borbi delovnih množic za osyoboditev izpod fašističnega jarma in za pridobitve na socialnem področju. Tov. Mrakova je zatem povedala, da se kljub nazadnjaški politiki, ki je okrnila mnoge pridobitve delovnega ljudstva, žene vedno s ponosom spominjajo na žrtve, ki
to jih doprinesle v antifašistični borbi, katere so se udeležile in jo odločno podpirale.
KADAR BIJE PLAT ZVONA...
Danes bo v gledališču Ros-setti zborovanje Delavske zbornice pod - geslom «Akcija delavcev v sedanji gospodarski krizi«. Na zborovanju oo-do obravnavali vprašanja o-krepitue pomorskega prometa, odpustov, zvišanja življenjskih stroškov, obnove tradicionalnih pomorskih zvez, proste cone, borbe proti brezposelnosti, gradnje ljudskih stanovanj in takojšnjega začetka obljubljenih jatinih del. Temu zborovanju je posvečena tudi včerajšnja številka glasila o-menjenega sindikata «II lavo-ro» z mastnim naslovom čez celo stran: «Izpolniti se mora obljuba».
Takih naslovov in takega pisanja nismo bili doslej vajeni s te strani, saj je bil ta sindikut in la list vedno na strani tistih, ki so trdili, da se bodo s prihodom Italije rešila vsa gospodarska vprašanja, in ki so smatrali vsako upravičeno kritiko za protiitalijansko spletko. Vse kaže, da so se tudi pri Delavski zbornici zavedli, da se n, mogoče izognili gospodarskim zakonom in da m moči živeti samo od patriot ičnega navdušenja. No, bolje pozno kot nikoli — kot pravi pregovor, saj dandanes celo Bartoli zahteva za Trst nove pomorske proge in ladje, čeprav jih je še pred nedavnim veselo vozil v Genovo.
Tako beremo v listu, ki je vedno gledal tržaško gospodarstvo skozi rožnata očala, «da trpi naše mesto hudo gospodarsko krizo, da povzroča to med meščanstvom m delavstvom zaskrbljenost, ki se nujno spreminja v srd proti tistim, ki vodijo naše gospodarstvo; da se večine loteva obup, da ne gre več za krizo v posameznih podjetjih, marveč v vsem gospodarstvu« itd-List poziva vladnega komisarja, naj se postavi na čelo vsega prebivalstvu ter ' podpre njegove enotne zahteve. Vsi naj	vedo,	da	obramba
tržaškega	dela	m	gospodarstva, da	zahteva	po novih
pomorskih progah, po nadaljevanju dodeljevanja fondov v korist področnemu proračunu, po ohranitvi SELAD m prekvalifikacijskih tečajev ne pomeni nič drugega, kot zahtevali to, kar je najbolj nujno za življenje Trsta in Tržačanov.
uSedaj je čas. da povemo, da se nismo vrnili v svoj dom zato, da bi ostali potisnjeni v najbolj skrite kotičke ter da hočemo biti enakopravni z	vsemi	italijanskimi
industrijskimi in pomorskimi mesti«, pravi dalje list-
Razen uvodnika je posveče-
nih današnjemu zborovanju
tudi mnogo okvirčkov, ki so posejani po vsem časopisu in ki vsebujejo med drugimi naslednje parole:	»Satumia in
Vulcania — neapeljskemu pristanišču!« — «Zmanjšanjc o-sebja SKLAD«. uNad 20.000 brezposelnih«. sResno skrčenje nakupov po delavcih«.
«300 delavcev v CRDA suspendiranih«. «Skrčenje prometa v pristanišču«. eZaprta vrata pri Kozmann«. «Odpusti pri Modianu». »Piave in Aquileia — genovskemu pristanišču«. «Odpusti v vsej oblačilni industriji«. «Ukinitev ene delovne izmene v ko-nopljarni«.
To beremo torej v listu, ki je vedno zapiral oči pred tržaško stvarnostjo, da se ne bi zameril svojim gospodarjem. To je vsekakor nova govorica ljudi, za katere je bila vsaka, še tako dobronamerna kritika smrten greh in pravo izdajstvo. Sedaj, ko jim sili voda v grlo. bijejo plat zvona in so se končno streznili, kakor še mnogi drugi ljudje, ki jim je bilo reševanje gospodarskih vprdsanj deveta briga ter so" vedno mislili, oa bo že sama sprememba uprave lista čudežna palica, ki bo ustvarila v Trstu blagostanje.
Dobro je, da so tudi pri Delavski zbornici uvideli, kam plove tržaško gospodarstvo. Prav tako je dobro, da pro-uče položaj in nakažejo pota | za reševanje krize. Toda to še ni dovolj. Otresti se morajo tudi vsega sektaštva in se, zaveda ti. da ne bo nihče ničesar podaril, če se ne bodo oorili za izboljšanje položaja predvsem prizadeti, to je delavci. Boriti pa se morajo enotno in ne na posameznih ločenih krajih. Zato ne bi smeli zametovati nobenega predloga po enotnem nastopu, pa naj pride od koder koli. V obrambi tržaškega gospodarstva, v zahtevah po konstruktivni pomoči, v zahtevah po izboljšanju mezd in plač ter življenjske ravni imajo vsi tržaški delavci in delovni ljudje sploh skupne interese; zato ne bi smela biti nemogoča tudi skupna akcija. Ce pa se bo nadaljevala dosedanja praksa, neenotnega nastopanja, bodo vsa zborovanja zaman in se ne bodo zahteve tržaških delovnih ljudi rjikoli uresničile. Tega bi se 'morah končno zavesti tudi voditelji Delavske zbornice, saj je to že jasno velikemu številu njenih članov, ki sta jih njihov lastni interes in stvarnost izmo-drila.
Ta spomin predstavlja tudi
spodbudo, da bodo žene 'z večjo odločnostjo nadaljevale začeto borbo vse do popolne emancipacije na vseh področjih vse dotlej, dokler se ne uresničijo vse njihove zahteve in težnje. Na zaključku govora je govornica opozorilu na nazadnjaške in fašistične sile v notranjem življenju mnogih držav in narodov in tudi pri nas in je zato borba žena potrebna še na-ogrom-1 prej, vse do zmage sil miru, ki v bistvu predstavljajo težnje narodov k napredku, nad silami vojne, ki so sile na-zadnjaštva.
V italijanščini je o pomenu mednarodnega praznika žena govorila tov. Rosa Pe-tronio.
Prvo točko kulturnega programa, ki je sledil govorom, je izvedla altistka Marija Malini, ki je zelo lepo zapela ariji iz oper «Cavallefi'ai ru-sticana« in «Moč usode«. Sopranistka Greti Juretič je zatem zapela ariji iz oper »Manon Lescaut« in «Car-men»: obe pevki je občinstvo toplo nagradilo s ploskanjem, žene pa so jima podarile šopka rdečih nageljnov. Sledila je komedija ((Mezinček«, ki so jo otroci zelo ljubko podali ter med publiko želi pravcati uspeh. V vlogi vohuna je nastopil Aleksander Bucik, ki je svojo vlogo odlično odigral. Vrsto deklamacij so nato recitirali slovenski in italijanski otroci, Marija Strekelj pa je prijetno zapela dve narodni pesmi. Sodelovala je tudi članica SNG Leli Nakrstova, ki je prečitala odlomek iz romana «Mati». Izvedenih je bilo več solističnih točk na klavir in violino, za zaključek Pa je tamburaški orkester zaigral tri skladbe.
Po programu je bil družabni večer, v katerem so žene pogostile nastopajoče, zatem pa se je ob zvokih glasbe razvila prijetna zabava.
za obiske po podjetjih. Ameriški strokovnjak je ob zaključku včeraj dopoldne izjavil, da so tržaški strokovnjaki pokazali izredno visoko strokovno raven, višjo kot na sličnih tečajih po drugih mestih v Italiji.
188 milijonov lir posojil
razn m mdustr jskim podjetjem
Zaključen lečaj o vskladiščenju in trgovini
Včeraj zjutraj se je zaključil tečaj o vskladiščenju in trgovini na veliko, katerega je priredil v Trstu nacionalni odbor za produktivnost in katerega se je udeležilo okrog 50 tržaških strokovnjakov. Tečaj se je pričel v ponedeljek in so zadnje dneve porabili
Komisija za posojila, katero je .pred tednom dni imenoval generalni vladni komisar, je na svojem prvem zasedanju odobrila raznim tržaškim industrijskim podjetjem posojila v skupni vsoti 188 milijonov lir. Poleg tega je komisija dokončno dodelila 715 milijonov lir posojil za gradnjo ladij. Ta posojila so bila odločena že pred dalj časa.
Avtomobilska nesreča
Včeraj proti večeru so se z avtom ponesrečili 52-letni Giuseppe Persi iz Ul. Media 9, 60-letna Zelja Grazzini iz iste hiše in 45-letni Carlo Leico iz Ul. dell’Agro 13. Vse tri so pripeljali v splošno bolnico, kjer so Grazzinijevo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 8 do 60 dneh, Leica pa 30 do 40 dni.
Pod okriljem prosvetnega društva »Ivan Cankar«, je bila sinoči v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6 prosvetna prireditev, ki so jo priredili dijaki slovenskega dijaškega doma v Trstu. Dvorana je bila polno zasedena, ko se je na odru predstavil Kekec (dijak Darko Tomazetič doma iz Beneške Slovenije), osrednja figura v reviji pesmi in baletov «Na Gorenjskem je flet-no...». pri kateri so sodelovali dijaki nižjih srednjih šol. Ker je bila snov deloma povzeta po filmu «Kekec», niso manjkali seveda niti Tinka (Marta Bandi). Rožle (Ado Andreuz-zi) in Mojca (Ana Marija Metlika). ki so vsak na svoj način pripomogli k uspešni izvedbi celotnega prizora. Predaleč bi zašli, če bi hoteli do potankosti opisati prizor, v katerem ni manjkalo pesmi in plesov, vendar moramo posebej omeniti zaključni ples vil, ki so ga izvajale dijakinje prvih razredov višjih srednjih šol s preciznostjo in ljubkostjo. Skoraj nepotrebno je poudariti. da so gledalci izvajanja nižješolcev nagradili s prisrčnim ploskanjem.
Dijaki višjih razredov srednjih šol so se v naslednji točki predstavili s slovenskimi narodnimi pesmimi in gorenjskimi plesi, ki so jih dijaki plesali v lepih narodnih nošah. Predvsem je treba omeniti odlično izvajanje solistke Marije Del Linz, dijakinje učiteljišča ter pohvaliti vse ostale, katerim je bilo videti, da so vložili mnogo truda zato, da so svojo točko izpeljali nadvse dobro. Baletne točke in folklorne plese je sestavila oz. naštudirala bivša gojenka Dijaškega doma Nerina Drašič. ki je na sinočnji predstavi lahko z zadoščenjem ugotovila, da je bil njen trud bogato poplačan.
Pod vodstvom Tončke Čokove je nato nastopil pevski zbor nižješolcev, ki so zapeli koroško narodno ((Slovenski smo fantje«. Grbčevo ((Snežinke«, Grbčevo »Greje in se smeje« ter narodno «Travnič-ki so že zeleni«. Dijaki so pesmi, zapeli občuteno in so bili tako oni kot pevovodki-nja deležni splošnega priznanja.
V zadnji točki sta nastopila Cezar Možina, ki je igral «Učenega bolnika« in Dragica Jerina v vlogi »Zore«. Oba sta v šaljivem prizoru iz dijaškega življenja pokazala lepo igro, predvsem pa Možina, ki se je na odru vrtel, kot da bi imel gledališke deske ved-
no pod sabo. Uspeh seveda ni Izostal.
Na spiošno lahko rečemo, da je dijaška prireditev odlično uspela, tako da lahko pričakujemo, da bodo dijaki nastopili še drugod, predvsem pa na našem podeželju. Danes popoldne bo v istih prostorih ponovitev, vendar bodo v prvem prizoru vse glavne osebe zamenjane, prav tako tudi v zadnji točki kjer bo «Zoro» igrala neka druga dijakinja.
POTOVANJE POSEBNE TRŽAŠKE DELEGACIJE V RIM
Sestanek v Rimu
brez konkretnih rezultatov
Minister Tambroni najavil, da bo po veliki noči obiskal Trst in osebno sporočil vladne ukrepe v korist Trsta
Otvoritev knjižne razstave v Dolini
Včeraj ob IS. uri je bila v dvorani pevskega društva ((Valent in Vodnik» v Dolini otvor-jena razstava slovenske knjige v priredbi društva. Istočasno je razstavil svoje fotografske motive s Tržaškega t udi tov. Mario Magajna. Med razstavljenimi fotografijami je nekaj bilo razstavljenih že po drugih krajih, nekaj pa je novih. Skupno je Magajna razstavil 65 fotografij.
Knjižna razstava je istočasno tudi najprimernejši uvod v začetek delovanja stalne društvene knjižnice, ki bo imela svoje prostore v isti dvorani. Že takoj v začetku bo knjižnica razpolagala s precejšnjim številom knjig, starejših in novih izdaj.
Knjižna razstava bo odprta danes ves dan in opozarjamo nanjo vse Dolinčane pa tudi prebivalce bližnjih vasi.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR«
vabi na
PROSVETNO PRlREOiTEV
ki jo priredi s sodelovanjem
SLOVENSKBGA DIJAŠKEGA DOMA danes 13. marca 1955
ob 16. uri v društveni dvorani v Ul. Montecchi štev. 6/IV.
SPORED:
1. «Na Gorenjskem je fletno...«, revija pesmi in baletov.
2. Slovenske narodne pesmi in folklorni plesi.
3. Mladinski zbor zapoje:
a) Koroška narodna: Slov. smo fantje;
b)-I. Grbec: Snežinke;
c) I. Grbec: Greje in se smeje;
č) Narodna: Travnički so že zeleni.
4. #Učem bolnik«, šaljiv prizor.
Vabila so na razpolago v Ul. Montecchi 6 soba 26 danes od 14. do 16. ure.
Danes 13. marca 1955 ob 10.30 dopoldne
bo nastopil v Ul Morv-tecchi št. 6/IV LUTKOVNI ODER ki bo predvajal Collodijevo pravljico
Osfržek (Pinocchio)
Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na prijetno zabavo, ki jo bo preskrbel s svojimi dogodivščinami leseni ju-naček.
Jugoslovanski plesi v televizijski oddaji
Milanska televizijska postaja je včeraj ob 21.05 oddajal a program jugoslovanskih folklornih plesov in pesmi v izvedbi slovitega beograjskega folklornega ansambla nKolo«, ki v teh dneh z velikim uspehom gostuje v največjih italijanskih mestih. Ker je sloves tega umetniškega kolektiva tudi pri nas zelo velik, bo
di si pied slovensko kot med italijansko kulturno javnost-
V petek je bil v Viminalu v Rimu sestanek vladnih predstavnikov s tržaško delegacijo, katero so sestavljali; župan Bartoli, predsednik pokrajine Tanasco, predstavnik trgovinske zbornice in predstavnik delavske zbornice. Vlado pa so zastopali; podtajnik Scalfaro, podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Benvenuti, podtajnik ministrstva za proračun Ferrari Ag" gradi, minister za trgovsko mornarico Tambroni in podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino Treves.
Na sestanku so tržaški predstavniki obrazložili pereča tržaška gospodarska vprašanja,
IMA LEVU IN DESNO JE PODPISOVALA MENICE
Prigoljufala 5 milijonov lir in nato brez sledu izginila
Možu je zapravila 2 milijona lir, ki jih je brez njegove vednosti prepisala na svoj račun, za ostale 3 milijone lir pa je opeharila druge ljudi
4. preteklega meseca se je oglasil na policijskem komisariatu 50-letni Giorgio Roga-
tin iz Ul. Carpineto 9 ter prijavil izginotje 43-letne žene Amalije Martinis. Mož je pojasnil. da je ženo zadnjikrat videl okoli 14. ure prejšnjega dne, ko je zapustila gostilno v Ul. Donota, katero je imela v najemu. Štiri dni kasneje je na istem komisariatu neka gospa iskala informacije o Martinisovi in obenem dodala, da ji je posodila 340.000 lir, za katere je izginula ženska podpisala 4 menice.
Po ženski so začeli povpraševati tudi drugi ljudje in tako je 9. istega meseca 43-let-ni Domenico Rovanello iz Gonarsa prijavil da je izginuli Martinisovi. ki se je pritoževala, da je imela zaradi bolnega moža precej stroškov, posodil nad milijon lir, za katere je podpisala menice, ki bi zapadle od 3. do 7. februarja. Sorodnika, ki naj bi v njegovem imenu dvignil denar pa je dolžnica z izgovorom, da nima denarja odslovila in
ga povabila naj se vrne popoldne. Popoldne pa seveda Martinisove ni več našel. Končno je še 57-letna Ema Štiglic vd. Fielli iz Domus Civica prijavila, da je izginuli ženski proti podpisu metlic posodila v dveh obrokih 600.000 lir.
Policija je takoj uvedla preiskavo in žensko ni mogla najti nikjer. Medtem je preiskava ugotovila, da je njen mož pred leti prodal svoj tovornik in izkupiček 2.000.000 lir položil v banko. Mož pa je šele sedaj ugotovil, da je njegova žena denar prepisala na svoje ime in vsega, razen 18 tisoč lir zapravila. Skupno je tako ženska zapravila blizu 5 milijonov prigoljufanih lir.
Po mnenju policije je Mar-timsova odšla v Genovo ali v Milan in proti njej je bilo že izdano zaporno povelje. Za sedaj so jo prijavili sodišču, ki bo moralo odločiti če se je ženska pregrešila zaradi ilegalnega prisvajanja denarja ali prevare.
nakar so dali predstavniki posameznih ministrstev razna pojasnila. Vendar pa razgovor ni privedel do konkretnih rezultatov.
Minister Tambroni je ob zaključku sestanka izjavil, da bo po velikonočnih praznikih obiskal Trst in bo takrat tudi sporočil ukrepe, katere namerava podvzeti vlada v korist Trsta.
Z vesoo podrl pešca in ga močno poškodoval
V trenutku ko je 44-letni Giuseppe Furian iz Ul. del Veltro zavozil s svojo vespo, na kateri je sedel tudi njegov 46-letni prijatelj Riccardo Sblattero iz Ul. Ippodromo do semaforja na križišču Ul. Car-ducci z Ul. Battisti je podrl na tla 65-letnega dr. Romira Cavadalija iz Ul. Coroneo, ki je tedaj skupno z drugimi prekoračil cesto. Vsi trije so padli na tla in medtem ko se je Sblattero sam zatekel v bolnišnico, kjer so ga po zdravniški pomoči odslovili, so morali Cavadalija m Furlana odpeljati v bolnišnico z rešilnim avtom, prvega so nato zaradi zloma noge in ran na glavi ter nad desnim očesom sprejeli s prognozo okrevanja v 60 ali 70 dneh na ortopedskem oddelku, drugemu pa so samo izprali rane in praske in ga s priporočilom 4 do 6-dnevr>ega počitka poslali domov.
Podlegla poškodbam
Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku, kjer so jo sprejeli zaradi verjetnega zloma stegnenice leve noge 12. preteklega meseca. 88-letna Ni-coletta Vasco vd. Raffo iz An-drona S. Eufemia podlegla poškodbam.
’ Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, Danes 13. t. m. bo v pro. storili kluba. Ul. Roma 15-11, običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12 ure (Slovenski filatelisti, k: se še niso nikoli udeležili klubskih sestankov se lahko sestanki udeležilo brez obveze \p.sa v klub.
jo, so se pri številnih sprejemnikih po raznih mestnih lokalih zbrale velike skupine gledalcev in z zanimanjem ^premljale prekrasne plese v čudoviti izvedbi izbornih plesalcev. Čeprav pridejo plesi do popolnega izraza pravzaprav šele ob pogledu na krasno barvane in bogato vezene noše, kljub temu tudi v črno-belem posnetku niso mnogo izgubili na svoji pristnosti in lepoti, saj je bilo v pomanjkanju tega, toliko laže občudovati izvrstno tehniko in neprekosljivo skladnost tudi najtežjih ritmičnih gibov. Številni gledalci so tako prišli povsem na svoj račun in seveda ni manjkalo spontanih izrazov priznanja in občudovanja. Prav posebno prijetno pa je bilo poslušati mile slovenske narodne pesmi, ki jih je pela v gorenjsko narodno nošo oblečena solistka ob spremljavi harmonike.
Milanski televizijski postaji je treba na vsak način iz srca čestitati za lepo iniciativo, s katero je široki italijanski javnosti posredovala ljudsko umetnost jugoslovanskih narodov v najplemenitejši in visoko-umetniški izvedbi, ki je žela nedeljena priznanja že skoraj po vsej Evropi. S to in podobnimi iniciativami se nedvomno u-stvarjajo pogoji za boljše medsebojno spoznavanje in s tem tudi za razumevanje, kar še s posebnim in iskrenim zadovoljstvom ugotavljamo prav mi, tržaški Slovenci.
UGO BETTI V »VERDIJU«
«Spiritizem v. starinskem domu»
Tudi s tretjo premiero je igralska skupina De Luillo _ Falk. BuazzeiH nudila tržaški pubuki dovršeno igio s »Spiritizmom v stat inskem domu«. Težo zah'ev-ne drEtne je nosila v prvi vrsti Falkova (Laura) ob enakovredni igri Vallija (Ruggero) m Buazzellija (Enzo). pa tudi vsi ostali so biti na višini kot prejšnje večere pri «Lorenzacciu» in »ženski s premajhnim srcem«. Vendar pa se je morda marsikdo zmotil če je mislil, da bo videl špiritiziranje s prikazu,a-njer.i ouhov. Drama obravnava tragično usodo mlade vdove Laure, ki ne more pozabiti srečnin dni prekratkega, komaj triletnega zakona s tragično umrlim možem Carlom Veruje ter pre-trdno in pretrmasto je prepričana, da se bo njen Carlo zopet vrnil in noče verjeti, da jo je mladm in zaljubljeni Ruggero le varal, ko ji je pričaral pokojnikov glas. Ne preneha verjeti tudi tedaj ko ji pove resnico m ko se mu vda ket se je po moževi smrti tudi drugim v obupnem hotenju po vrnit/i. sreče, hotenju, ki je v vseh nastopajočih, v slehernem človeku, le da se vsi z dejstvom, da se ((mladost ne vrne več nazaj« pomirijo Laura pa je ostala nepomirljiva do tragičnega konca, kamor ji je odločilno pripomogel prav njeri stric Enzo, ki stoji na najrealnejših tleh.
Jutri popoldne bo skupina pore/vila zabavno komedijo »Zenska s premajhnim srcem«.
OarQvi in prispevki
PEVSKO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK«
v DOLINI priredi RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE
in razstavo umetniških fotografij s Tržaškega ozemlja, ki jih je posnel Mario Magajna. Razstava bo odprta danes od 10. do 21. ure.
SLOV. - HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA
vas vljudno vabi' k uprizoritvi ljubezenske trodejanke
,V nižavi"
ki jo priredi dramska družina »Vesna« iz Sv. Križa danes 13. marca 1955 ob 16.30 uri
v prosvetnem domu na CpCinah
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU
vabi svoje člane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA ki se sklicuje kot predvideva statut v drugem zasedanju danes 13. t. m. ob 9. uri v Ulici Zonta štev. 2/1. n. (na sedežu Zveze dela).
Priporočamo vsem članom, da se občn. zbora udeležijo.
Upravni odbor.
izleti
marca
Danes, NEDELJA 13.
Rozina, Božena^frtnA ^
Sonce vzide ob 6.24 111 :^.aton,e , 18.06 Dolžina dneva 1-1.44. v-vzide ob 23.35 in zatone 0» »» Jutri, PONEDELJEK D. mi
Matilda, Svetovd _
l
11»
Mil Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 13. marca 1955 ob 16. uri na KONTOVELU
Charles Vildrac
Ladja Tenacity?
( GLEDALIŠČA )
ski smifomčm ^once . ^ t* Igramo za vas; 13-45 1..movi-željah. 15.00 Nagradno■ tem nje primorskih P‘9fv,e0 cBlett: štev in «SvObod» ob 10-	, |(K
ci osvoboditve - Zali nr , Promenadni koncert: 1W jiji no cvetje . z domače grr? 'piwj Slušna igra v ital.; 18.W V(jn. glasba; 19.10 Šport; 1»J-' a* ritmi- 20.15 Jurina W fJ. 20 30 Glzsba po željan v
ščini; 21.00 Melodije '*
lj-t	.(
((Carevič« i-n «*-■>>------.
sa»; 21.30 Glasbeni mozau. *« i. M v «•; .» • •* A
327,1 m, 202.1 m, 212.4 h;j
SNG
Danes: ob 16.00 na Kortoveiu «Ladja Tenacn.v«.
VEHD1
Danes: ob 11. uri koncert orkestra Tržaške filharmonije s sodelovanjem pianista Bruna Mez-zena.
Danes: ob 17. uri Crommelynck «Zena s premajhnim srcem«.
TEATHO NUOVO
Danes: ob 21. uri: C. Goldoni: «Pi ometena žena«.
Dvodnevni smučarski Izlet v
Cortino d’Ampezzo 19. in 20. marca; odhod ob 5. uri zjutraj. Vpisovanje 14., 15. in 16. marca od 19 do 20 ure v Ul, Machiavelli * 13 Tel'. 31-491.
oo vfierai do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. marca X. 1. se le v Trstu rodMo 5 otrok, umrlo je 9 octb, poroki pa ata bili 2.
POROČILI SO SE:	risar Ser-
gio Zanetti tri uradnica Anna-rnsria Paganini, uradnik Giorgio Simonis in farmacevtka Laura Eatestra.
UMRLI SO: 67-letni Karel Bizjak, 68-letni Francesco Ruse oni, 51-1 et ni Karel Kovačič, 80-letm Angelo CandoL 67-letna Ersilia Puntar vd. Tossi, 81-letnt tlu-glielmo Ponvi-nto, 72-letni Giuseppe Fruhauf, 68-letni Francesco Zanetta. 68-lema Clelia Drio-li vd. De Rosa.
Rossetti. 14.30: «Bel božič«. D. Kaye, B. Crosby.
Exceisior. 14.30:	«Saadia», C.
Wilde, M Ferrer.
Fenice. 14.30: ((Človeški torpedi«, R Vallone, F. Fabrizl.
Nnzionale, 14.45: «Lju-btzni Ma-nen Lescaut«, M.	Bru,	F.	ln-
terlerig-hi.
Filfcdrammatico. 14.30: «Pazi na žogo«, D. Martin.
Supcrcmema. 14.30:	»Romaniična
je.ža«. C, Machand, J, Fra.n-coic.
Arcobaleno. 14.00: «Caeta Diva«, A. Luaidi, N, Gray.
Astra Rojan. 14.30:	»Rdeče	ka-
pe«, A. Ladd.
Capitol. 14.00: »Dogaja se na komisariatu«, A Sordi. W. Ohir.ri.
Cnstallo. 13.15: «Bel božič«, D. Ka.ve. B. Crosby.
Giattacielo. 14.00: »Mladi ljubimci«. O. V er so is, D. Knight.
Alabarda. 14.00:	«Angela», M.
Lane, D. 0'Keefe.
Ariston. 14.00: »Gola ostroga«, J. Stevvart.
Armonia 14.00:	((Luciana«, C.
D’Alba
Aurora. 14.30: »Pošast Ulice Mor-gue», K. Melden. Mladoletnim prepovedano.
Garibaldi. 14.00:	«Pokvar jena
roka«, V. Johnson. Mladoletnim prepovedano.
Ideale. 14.30: »Grešita sem, da te rešim«, M. Vi-tale.
Impero. 14.00:	«Sladka groza«,
J VV.vman.
Ita.ia. 14.30:	«Suza-na je spala
tih). D Reynold.e.
S. Marco. 16.00: «Plymoutski pustolovci«, s. Tracy.
Kino ob morju. 14.30:	«Vel,ka
igra«, G. Lollobrigida, Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 10.00:	«Odisej», S.
Mangano.
Savona. 14.00: »Romeo in Julija«, L. Harve.v.
Viaie. 14.00:	»Sirota geta«, L.
Boni.
Vittorio Veneto. 14.00 »Ščepec
' r.o-rost'«, D. Kaye.
Azzurro. 14.00: »Deporti-anci iz Botanv Bajta«- A Ladd.
Belvedere. 14.00:	»M ir er: mOž«,
,t. Wayne
Marconi. 14 00 «Johny Guitar«, J, - Cravvford.
Massiibb. T5.00: «Dvoboj na soncu«, G. Peck. Mladoletnim prepovedano.
Novo Cine. 14.30: «Spalr'ica mladenk«, F. Arnoul.
Odeon. 14 00: «Rimske počitnice«, G, Peck.
14.30:	#Magdalena», M.
»Sombrero«,
Radio
Toren.
Secolo. 14.00:
Montalban.
Venezla. 14.15: «Junaki tisočih legend«, P Henreid Skedenj. 18.00: »Dvoboj v Rio D'Argento», A. Murphy.
Kino na Opčinah: 14.30: »Priznavam«, M, Clift, A. Baxter.
Poročila ob 5.00. 6.00.
15.00. 17.00 in 22.00. .	-#<■
8.15 Domače pesmi i" ;J za prijetno nedeljsko hj"'mi Otroška predstava:	j	i
(radijska igrica po t-eKsiu%( Barriea): 9.30 Lahka glasba; 10.10 Dopoldanski ^ nični koncert; 11.20 Uahek„ danski glasbeni spored; govor s poslušalci; 12.1® ske narodne pesmi; 15-'“j# glasba- 15.30 Zvone NT«,
V
Veletok v dolini Pake; ni veseli večer radia Ut
(ponovitev predstave t ^Ji
blr
tili
t(S,
»t
»I
t(i
po
»F
«
P
ti
k
Ul
Ci
h
»
ti,
te
tet,
it
'k.
februarja); 17.30
V
ritmu; 18.00 Promenad3'urf cert:	20.00	60	minut	j\f
glasbe iz radia Sarajevo-^ Kulturna kronika; 21.15
operni koncert.
televizija j
10.15 TV za kmetovale«' rv Dortmund; 17.00 Izven P' ma; 17.35 Robert C. Sheri'3^ li nagelj«; 20.45 Izbor 'Z 1 »Ji 21.05 Avto za vsako«*«' Najsrečnejši; 22.30 Novela.
TRS Ul. sv. Fran čiška 20 tel. 37-338
sprejema
serate, male -	p
oglase, osmrtnice m -od 8. do 12.30 in od 18. ure
H
h
A'tt
,C!1
«o t
''»m
bi,
»H
l:«ie
Ft
ii«
'de
Mali ogla*1
KOLESA, moška in ženfV 8.000 lir, kolesa za prevoz po 24.000 lir, motorna po 52.000 lir, na obroke. "
Ul. Pieta 3.
POSTELJE, OMARE z 2-'>.pičene zelo ugodne. Lastna
va. Ul. A. Caccia 15-A.	$
MNOGO KANADČANOV',#
skrh narodnosti se želi K r
z Jugoslovankami do
Interesentke naj javijo slove generalnemu f3,, f!1^
generalnemu .. znanega nemškega instit«i mr ner za Kanado: Mr. LUj® P ter, 117 Hunter St. wes milton-Ontario, Canada- ^ ^ VALILNA JAJCA in PiS f? branih kokoši Livorno .ut vih Rhode-Island po ni naiproda.j - Trst, U** mo 123.
KIXO X KItIŽIT
Danes 13. marca 1955 ob 15. uri
Proti vsem zastavam
ERROL FLYNN
MAUREEN 0’HARA
V sredo, 16. marca 1955 ob 19. uri
TRAVIATA 53
BARBARA LAAGE
RADIO
LOTERIJA
BF.NETKE	63	46	61	44	52
BARI	80	7	15	33	4
CAGLIARI	54	21	46	6	45
FIRENZE	9	70	11	5	<A
GENOVA	14	52	29	88	t.7
MILANO	53	47	64	62	31
NAPOLI	64	23	22	52	28
PALERMO	1	49	18	72	48
ROMA	90	71	43	56	45
TORINO	5	48	70	54	24
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 8.2, najnižja 2.3, ob 17. uri 6.4, zračni tlak 1018.7 stanoviten, veter 23 km vzhod-sever-vzhod. vlaga 50 odst., r.ebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6.9.
V počastitev spomina pok. dr. Josipa Vilfana, daruje družina Zorka Jermana lir 500 za Dijaško Matico.
TELEFONSKE ŠTEVILKE 7. A PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - M Gasilci	2	22
Policija	2	. 2J
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Ro&setti, Ul. Barkovijah in Nicoli v Skednju. Schiapparelli 58; Harabaglia v
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavana 11: Croce Verde, Ul. Setefontane 39: Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Pizzul-Cig 10-la, Corso 14: Ravasini, Trg Ll-berta 6, Alla Salute, Ul Giu-lia 1: Vcsnari, Trg Valntaura 10.
NEDELJA 13. marca 1955 ITI bi S' PUSIAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Lalj^ ke melodije: J.OO Kmetijska m«-daja; 9.30 Gorenjski kvartet in pevskj duet; 11.10 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Vesela glasba; 12 00 Odmaja za najmlajše: Čudovito jezero; 12.30 Lepe operetne melodije; 13.00 Glas-ba po željah; 14.30 Farada lahkih orkestrov; 15.00 Pestra operna glasba; 15.35 Izbor skladb za godbo na pihala; 16.00 Malt) za salo — malo za res; 16.45 Scar-latti-Tcmmasini: «Vesele ženske«;
17.00 Poje zbor iz Boršta; 17.20 Plesna čajanka; 18.10 Chopin: Koncert št. 1; 18.45 Ritmične popevke; 19.00 Pestra glasba; 2u.OO Šport; 20.05 Zabavna glasba; 20.15 Bellini: »Mesečnica« - opera v 2. dejanjih. (Med dejanji športni komentar).
i K H i' I.
7.30 Jutranja glasba- 8.45 Igra godba na pihala; 9.35 V vese'em ritmu; IL15 Glasba po željah; 13.25 Tiije as: v ro-kavu; 14.30 El cairupanon: 16.00 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Tretje dejanje WagnerJeve glasbene pceme »Somrak bogov«, dirgira VVrthelm Furtvaengler, kopi-; n
'254,6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7 45 13.30, 14.30	19.30	iu	20.30.
Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00,
Italijanska poročila: 6.15 12.30. 17.00. 19 00	in 23.00
Iz naših	listov	v	slov.:	vsak
dan (razen nedelje In ponedeljka) ob 14.36 Iz naših	listov	v	Ital.:	vsak
dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 17,06 7.45 Jutranja glasba: 8 13 Vesele narodne pesmi za nedeljsko Jutro,- 8.10 Za naše kmetovaice:
9.00 30 minut zabavnih melodij;
9.30 lekmovaoje šolskih kolektivov ob 10. obletnici osvoboditve . Gospodarska šola v Cerknem; 10.00 Glasbena matineja;
10.30 Zena in dom; 11.00 Nedelj-
m
ZOBOZDRAVNIC
ORDIN1RA V
UL. LAVATOIO
od 14. do !»■ uf'
NA OPČINAH
od 9,—12. in 19-
k
tl
li
ii
it
i«
i
i
»I
h
it
Ut
»J
•t,
hi
&
boj
*<•,
«UNI0N»
16 vetov no znana z*-varovalnica od let* 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO >4 tel. 27512 - 35939
Prokurator RAVNI*
Naročnina
PRIMORS^j DNEVNI*
za
JUGOSLAVlJ*^ pos. številka tnes. naročnina 2* '
Naročila sprei AGENCIJA DEM-_ £,()•
TISKA - Ljubija"®', pff dal 198. - tel- š'/
tarjeva 3/1. - P05*,V-
Naročnino vplačaj
tek. rač. št.
ADRIA EXP
trst pf|(i.
Ul. Cicerone «*•
tel. 2924*
w
3. aprila
1955
Kozina — H®5.pr0v ,-ic) Materija — O*? gisH
clle
Vpisovanje
do
18*
,955
9- 10.—11- aP^b^>,
Postojna —-Ma „ Opati ia — He yipava,J,j A idovšcina -- jk - * Stanje! — Hr*n . ✓ hrib	K®n
s
Nova Gorica Most na Tolmin — ^	(;g55-
Bovec
Vpisovanje
do
26
o««'
»Adria-EkP^etn priskrbi v navadne- V
irgovske. nf nzitrl< stične in "
»Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase nar
tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuie< ^
plača oglase konkurent, ki sam ne
£ vilami
*nto
t n s
peresom
^ vdorni
ti[> nLPrE<i d’’evi Predsta-
itja S""” čitatelie™ "0-t> ltn !set!et,le9“ Fran-
C!,J C D"ri pro/‘ f>Qn'
'“"in .» Pra»'ci po-Pobrali’ *° kaTikaturo »Pacl^ 12 ljubljanskega čudili v.,.1" se Presenečeni
m pereso
Soči,
Hi 4, , ftfor
Je vendar mo-
tit, iu~_ n°s' le šest kri-
** tun f P°zna, mu jih
1 »epa .
prisoditi —
f" iubu
Wrr,a ■ ofc° kombinacijo
ctprtv "u,‘u ne po telesu. r(I">0	Vršič	dal na
Piiti,
1"> vil,
tett.v'lablla ne vil n« pe-
"* ima C'- ne’ ker vravi•
P® moramo po-
l ,	m»wiu	iriu	7
’ fr«,ce Mapa;
''Ju p« *c'ne v križu, pe-\ Z ydi. te°* ne, ker "M	~ natiPka
? <‘St‘ 5tr°j' ki »a
"JUriJci f esel še iz *** Vo„tJer	ureJeval v
ženski dnev-
C(
tcmu čtouek,
'-'rilcev !n pisal
S piLPre"a3'a!ec in kot
J! Str°kov‘
Ropanju n°Prednem
t' "“š 'otnarf0-na pa 3e tu"
'Set let Lu* " že *>«* ^Phaia f ar. naš dnep-' e«*e bor d“ se 2ad-
f ’"u Pčas h mt“!° •°Bla*a-? opfapič,.^ očitamo,
Pa m, ' " i hočeš,
JV' pij; * v,eh strani
' Cnas”' Se žen-
Ne»ice f stJo za moje
^jTSL do!ini. katere
I Č«'11 Ic(j n leP° °pisal 'PPifcp J?v v našem
m'’ «e’ t 0TnPh Vre-Ana 4 rodil France
j $	«■“ Ie(a Jsfls-
dni °b d..,	1 sam >z one
I r, ' lej 1	Raški	do-
*0I
naroda«. No, Fran_
i’J'!"‘i]?ršičeva risba kaže’: Si ™ateli’ novinar,
na Franceta že prej dopisi nekega Trbovčevega Toneta• Od njega se je naučil tako lepo in prijetno pisati, da so brali naši v Ameriki takrat
Ob
60-Ietnici
Franceta
Magajne
in mi sedaj tako radi beremo vse, kar nosi njegov podpis. Tudi humoristične žilice se je navzel od njega, pri čemer so imeli svoj delež — najboljši slovenski humo-
BOliDMf KRUM
"laiblmlia
o
O’ ctrja s pe-* c*s	n5tm
iitaunik°n^n%r' Petelj ■ °ba nista mo-
1 rodil nje-
i, " S0le
b|! OJeirin«; r.a,co je Vram.ce
r, tako
.4«,neaJ?t,m Jetom od-
? C:^0’ Kot «te»ro j' tudi' ^ emU
m,
'ln'! Tudar.
°u postal v
Šs t?Ta’ da *° rudnik 'V' i eanCdU,je FTance>
"'k ^ r nik fa■
Sl^Pie T °stal brez
V? P0paJ,e me^ poha-urednik in <k, ,V.ske9a newyor-kfej i Vh.	*Glas naro-
%„’lllc<K Poma9am. Ze
PiSi n' je ta !ist
j« .> »„	‘	Prispevek.
\^.KrAem mu tako
ai *am urejeval 'Sut^iik v,eh pet te’
A p'i^.,Seni kar sam iftltp’ fop jn ®em nepre-
K. »d
noč
-«». "i j«	,n P za-
Jem 2eI° te2fc°-0(* ^tie. seveda postal
\ 'S*'”* Pr^?- ^iter' Na'-
I Vj se’ ti„ Ja!- SPP"Ji-ftC PJcoa Prevedel
cBa
V%'lc-* * R°Usseanja, za
VpliV nn
Pa *o imeli
j1* «»•
■r ^m^torju	Loren-
K	‘° de-
<*4i. v Pl n°v i?
brr*;« Aleksander ^iegov t!1 ,n po-
^hS#L mu bratranec 'ilS>. se od,v.. orgijah ’'iN ' >la hi 0C1' da g'
lik"*«." 01 s l.a,
Včeraj je bila v galeriji v Ulici Montenapoleone fa v Milanu otvorjena razstava del slikarja Bogdana Groma. Za to priložnost je Grom pripravil tudi zelo okusno opremljen prospekt, v katerem je slikarja predstavila A. Gruber-Benco
risti Murnik, Mlakar, Milčinski in drugi.
Pa tudi pesmi je pisal, ko je bil še mlad, le da jih nikoli ni objavil. Pisal jih je na skrivaj in še pokazal jih ni nikomur. Kdo ve, če jih ima še danes založene tam v tisti gornji kamri, ki jo nikomur ne odpre in kjer mnogo ur presedi za pisalnim strojem in z največjo pedantnostjo tipka svoje članke, tako da so pole, ki prihajajo na številne u-redniške mize in tiskarne, pravi vzor »zunanje oblike pismenih izdelkov«, ki jih je vesel sleherni stavec.
Ko se je vrnil v domovino, je prevajal največ iz angleščine. Ce se ne motim, je bil med prvimi, ki je predstavil Slovencem Jacka Londona s prevodom »Krištofa Dimača« v Finžgarjevi družinski reviji »Mladika«. Tedaj ga je Finžgar prvič predstavil slovenski javnosti kot nadobudnega mladega prevajalca, ki mnogo obeta; in ni se zmotil. Prevajal pa je še Conana Doyla, Oppenhei-ma, Curwooda, Tichemorja, Cebdrasa, Koeneja; pa še Voltaira, Diderota in druga slavna imena svetovne literat ure.
Danes piše Magajna v sko-ro vse slovenske poljudne časopise. Najzvestejši sotrud-nik pa je pri poljudno strokovnih kmetijskih časopisih in pa pri našem bratskem tedniku v Kopru, »Slovenskemu Jadranu«.
Ne vem, če mu bo ravno všeč in prav, ko bo čital ta zapozneli članek za njegovo šestdesetletnico. Po pravici se bo jezil, da nismo povedali niti deset odstotkov tistega, kar vse je napisal in storil. Tudi ne glede na to — ker vemo da vzrok njegove jeze zaradi prevelike skromnosti našega Franceta ne bo v tem — pa je dolžnost slovenske literature sploh, publicistike pa še posebej, da izčrpneje spregovori o delu Franceta Magajne. Mi se tega posla ie iz drugih razlogov v našem dnevniku ne moremo lotiti. France nam je namreč pred leti (takrat, ko mu je bilo nekaj več kot petdeset) v nekem pismu sporočil tudi sledeč, izfkušenj polni in zlati nauk;
»Dragi moj! Vsak redato-re-kapo mora biti vsemu svetu na uslugo. Mora poznati vse vrste zdravil zoper pe-lagro in -rVse maže proti ozeblinam. Vedeti mora, kakšne hlače nosi galanten gospod v današnjih dneh in kaj bi se zgodilo, če bi učenjaki odkrili na luni Kalabreže. Skratka, vsak najskromnejši naročnik lista ima napram uredniku velikanske pravice, ki jih on, navzlic velikemu osebnemu pogumu, ne sme nikoli prezreti.«
Zares, ne! Za revanšo pa javno pozivamo Franceta, naj se o našem dnevniku pogosteje oglaša, ter mu z našimi naročniki in čitatelji, katerih pravic tudi on ne sme prezreti, kličemo:	na
mnoga leta!
Res
iAZSTAV
ti a ileltl
^^^g§8g|
^
MBS ® 13
Ermanno Švara
CRNI PLES
V razstavni dvorani reškc Galerije likovnih umetnikov na Korca so odprli te dni razstavo, ki je predmet živahne pozornosti med reškim občinstvom. Ze na nedavni razstavi leške podružnice Uluha (Udruženie likovnih umjetnika Hrvatske) se je predstavil, kot gost z nekaterimi slikami in plastikami ERMANNO ŠVARA, drugače igralec v italijanskem dramskem ansamblu na Reti. Sedaj pa nastopa s samostojno razstavo.
Presenečenje je bilo teijr večje, ker nihče m vedel, da se popularni umetnik komaj dve leti, tako rekoč kot samouk, ukvarja z umetnostjo barv in oblik. Kratek slikarski tečaj je bil vsa njegova strokovna priprava do teh nastapov r- m vendar ni mogoče reči, da bi se predstavil kot začetnik z vsemi nedostatki, ki označujejo takšne početke. Kar mu morda manjka v strokovnem pogledu, je bogato nadomestil s sijajnim čutom za barve in njihov sklad s presenetljivimi idejami, smislom za grotesko in fantastiko ter svojevrstno dekorativno obdelavo svojih motivov. Na zunaj spominja na slikarske načine kakšnih abstraktistov, nadrealistov in sličnih struj, toda njegovi motivi se ne izgubljajo v formalizem in v abstrakcijo brez stvarne vsebine. Čudovito je na pr., l.ako zna vdahniti življenje tudi mrtvim predmetom in jim dati globoko človeško vsebino. Ce naslika »Ples vinske trten, zaživi pred teboj trta _rts-nično v razigranem iritmu človeškega plesa; v njegovem »Požaru v gozdu« se krivijo drevesa v resnični grozi, v brezupnem poskusu, da b; ubežala uničujočemu elementu.
Nedvomno je, da bo umetnik s tolikšno izrazno sposobnostjo zarezal ’ vidno brazdo v njivi umetnosti. Nas zanima tem bolj, ker je Švara po rodu tržaški rojak, v sorodstvu z našo znano ricmanjsko družino Švara.
KARLO KOCJANCIC
Naš tede
pregled
KNJIGA O TRAGIKI VELIKE UMETNIŠKE OSEBNOSTI
ROMAIN
ROLLAND
Michelangelovo
Lepo opremljeno knjigo je izdala mariborska založba Obzorja - Delo je prevedel Vladimir Koch
knjigo o velikem italijanskem kiparju, slikarju in pesniku Michelangelu. Ta knjiga s preprostim naslovom Michelangelovo življenje je morda od vseh biografij najbolj znamenita. Napačno bi bilo, če bi si to-knjigo predstavljali kot zanimivo pripovedovan ali spretno oblikovan življenjepis o tem velikem mojstru italijanske renesanse. Ne, to nikakor ni tako preprosta
velikega mojstra. Prav s prikazom tragike Michelangelove osebnosti je p'sa-telj hotel prikazati vrednost trpljenja, da sta namreč pri velikih možeh prav trpljenje in duševna razdvojenost tista, ki ustvarjata poleg prirojenega genija na.ivečja dela. Romain Rolland pa si je življenje teh v.elikjb ,™ož. izLral tudi zato, da bi na "primeru teh velikanov upravičil osno-
Romain Rolland
Romain Rolland, veliki francoski pisatelj in mislec, čigar poglavitno delo Jean Christophe smo nedavno dobili tudi v slovenskem prevodu, — o knjigi smo tudi mi obširno poročali, — je napisal tudi tri biografije velikih mož. To so biografije o Beethotvnu, Tolstoju in Michelangelu. S temi tremi knjigami se je Romain Rolland ob začetku tega stoletja tudi uveljavil v kulturnem m literarnem svetu. In ne neutemeljeno. Njegove tri biografije so še danes močno cenjene in mnogo brane po vsem svetu.
Zdaj smo po zaslugi mariborske založbe Obzorja, dobili v slovenskem prevodu eno izmed teh biografij,
ga
.\en®ga tirar,tem spra'
'tiS; tud? * v deže‘
■v n.*Ik»k«rL,t2ri-a to
V- L °blact "Sodnih po_ pr‘de drugi Pa Pade p*J
France Magajna fl Dušan Mevlja k3clIllU C*
.	'	»?ri,d
jp za-
r v	*pisana	za
LS<^ntev tega dela.
Nr-,. sflUar»;!kup,na pod
< M	j »e res uspe-
V	Lun' čolnoma
' l^vj^kai^accin J-e bil 2*lo ViV^rih^-^eprav ne
C- 0H Kze" ^- d*'£en
Nr! ««,-• Falk ir ,PraV do.
k> t i s°ceimar*c'
konsl skor.
Vo e°čala kJn rukci3o.
'“"»'V.kas
iza
k«‘
lv°da * JAZZEL-
A1«ksander
Slovenska humoristična literatura je skromna. Skromna že po številu pisateljev, po šdevilu njihovih del, skromna tudi po vsebini. Velikega humorista naša sodobna književnost sploh no pczna.
Zato tudi naj novejša humoristična knjiga, ki sta jo pod naslovom Samo za objokane ljudi napisala France Magajna in Dušan Mevlja, izdala jo je založba Obzorja v Mariboru — ne predstavlja posebnega odkritja niti ne velikega humorističnega teksta.
France Magajna, samonikla osebnost, kmet-pisa-telj iz Vremske doline, se je slovenskim bralcem predstavil s knjigo Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih. V knjigi Samo za objokane ljudi pa je zastopan z o-smimi zgodbicami, France Magajna se nam v njih kaže kot dobrovoljen, zdrav kmet, s prešernim tmchom in dobro voljo, ki hoče s svojimi zgodbami predvsem zabavati. Zato pravilno u-gotavlja urednik v dodatni besedi, da je Magajna čist humorist ki mu je delati snieh, poglavitni namen pi-snnja. Skoda, da Magajna nikjer ne preraste v satirika. Kolikor posamezne slabosti smeši, so to le slabosti posameznika ali po-®dinih predstavnikov. Kake družbene, globlje satire pa bal ne pozna.
„ Bistveno drugačen je Du-5a:1 Mevlja, ki je za.-.topan ? trinajstimi črticami. Mev-
Ja ki je izdal te tri humoristične in satirične zbir-. c» jc tudi v teh svojih de-
satira ni povsod žgoča satira temveč bolj posmeh, pa je vendar kritičen odnos do družbenih problemov bistven za njegovo pisanje. Motivno je Mevlja pester; predvsem pa smeši malomeščanske slabosti. Med najbolj uspelimi pa so zgodbe, kjer proži puščice proti pojavom v umetnosti, zlasti v literaturi in gledališču- Mevlja je tudi duhovit dasi sicer ne povsod, in njegov način pisanja umetniško bolj dognan kakor pri Magajni. Po-
zna se mu, da si jemlje za vzgled sodobne humoriste. Vendar daJe branje njegovih črtic občutek, da Mevlja svoja dela prehitro vr-/e na papir. Z malce več pripovedne širine, z moVda manj skopim izrazom, z boljšo izbiro snovi in zlasti nje bolj skrbno obdelavo, bo lahko Mevlja ustvaril še bolj kvalitetna dela.
Kljub sicer skromni o-premi knjige pa ne smemo zamolčati posrečenih ilustracij karikaturista Božidarja Kosa.	Sl.	Ru.
in malenkosten, da 50 ostala vsa njegova velika aela nedokončana, da je delal v stalnih spopadih s svojimi gospodarji in naročniki, slikarstva pa se loteval nerad in pod pritiskom, je u-stvaril največja dela. Kako, — na to skuša odgovoriti pisatelj.
V naši izdaji, za katero je slovenski prevod oskrbet Vladimir Koch bi posebej omenili še skrbno opremo. Ne samo prvovrsten papir in zunanja oprema, temveč zlasti odlične reprodukcije Michelangelovih poglavitnih del so tiste, ki dajejo tej izdaji še žlahtnejšo podobo.
Sl. Ru.
* * *
Konec aprila bodo kolikor mogoče po vsej Sloveniji proslave 60-let. Slovenske moderne. Razen akademije bo v Ljubljani velika razstava slovenskih impresionistov. Vodstvo Narodne in Moderne galerije namerava posneti slovenske impresioniste na barvne diapozitive. V dneh glavnih proslav bodo na Cukrarni vzidali spominsko ploščo ter postavili na Zalah spomenik Otonu Zupančiču. Načrt za izdelavo spomenika je izdelal pesnikov sin arh. inž. Marko Zupančič.
Slovenski knjižni zavod bo v redakciji Kajetana Koviča, Ivana Skuška in Cirila Zlobca izdal Antologijo pesmi Slovenske moderne.
V petek se je Italija kot druga država povzpela med one, ki so dokončno ratijici-rale pariške' sporazume; prva je bila Anglija. V Zahodni Nemčiji in Franciji manjka še odobritev senata, tri države Beneluksa pa še niso začele procedure za ratifikacijo, ker se niso hotele prehiteti kot v primeru EOS, ko jim je že izvršena ratifikacija nikoli u-veljavljene pogodbe povzročala še notranje juridične sitnosti. Sicer pa ratifikacija v teh treh državah ne zastavlja nobenih posebnih vprašanj; ko bo prišla na vrsto — če bo šlo v Franciji vse gladko —, bo sprejeta proti malenkostni opoziciji.
Tudi v Italiji pravzaprav ni šlo za vprašanje, ali bo ratifikacija odobrena. Slo je v neki meri samo za tekmo s časom, pa tudi z nevarnostmi vladne IŠrize. Vlada je nujno hotela spraviti ratifikacijo pod streho pred Scelbovim in Martinovim potovanjem v Washington, kajti tako bo imela v razgovorih z ameriškimi državniki kaj pokazati. Nevarnejša je bila tekma z vladno krizo, ki je večkrat grozila izbruhniti v vsej ostrini in- ki bi poslala po gobe ne le hitro ratifikacijo, temveč tudi pot v ZDA, od katere si italijanska politika očitno mnogo obeta.
Zato je pred tem potovanjem pokazala »pridnost« tudi na raznih drugih področjih, na primer na sindikalnem, pa v vprašanju obravnavanja tujih investicij, zlasti še v primeru nafte, za katero so v zadnjem času ameriške družbe začele kazati veliko zanimanje. V tem vprašanju se uslužnost druži še z interesi domačih monopolov, ki ne bi radi priuoščili dohodkov poldržavni ustanovi ENI. Na sindikalnem področju je položaj znan: vgba ameriških naročil je v marsikaterem podjetju povzročila preusmeritev pri volitvah v notranje odbore, zlasti še, ko je tudi vlada potrdila, da nekatera podjetju niso dobiia ameriš kih naročil, ali da so jim bila Že dodeljena naročila odvzeta, ker imajo v tovarniških od■ borih večino sindikati CG/L.
Na področju vladne kriz je nastalo nekako zatišje, ki sumljivo od blizu spominja na tišino pred viharjem. Scelbi se je v veliki meri posrečilo krotiti razhajajoče se duhove s potrebo, da se najprej ratificirajo pariški sporazumi• Zdaj ji h poskuša krotiti s tezo da ne gre spravljali v nevarnost njegovega potovanja v Washington. Toda med ratifikacijo pariških sporazumov v senatu in med datumom odhoda v ZDA je nevarna praznina dveh tednov, ki jo bo težko napolniti z zakulisnimi poskusi »razčiščevanja«. ki dejansko razčiščenje samo od lasajo. Poleg tega so i) tem času na sporedu zasedanji glavnih odborov več strank ki bodo morala dali jasnejši odgovor glede njihovegu sta l.šču in bodo tudi nakazala smernice, po katerih se bodo morala ravnati vodstva pri »razčiščevalmh« pogajanjih.
Medtem .:e je pri glasovanju o ratifikaciji pariških sporazumov izoblikovala večina, ki jo želi italijanska desnica:	za sporazume je gla-
sovala enotna fronta cd PEDI
r
$
1
n
i
lih
Predvsem satirik. Ce že
To karikaturo Franceta Magajne, ki jo je napravil slikar prof Franc Uršič, smo sicer ze objavili v torek. Ker pa smo danes posvetili našemu prijatelju in sodelavcu zanj rov ju-bilel nekoliko več prostora, jo objavljamo še enkrat v prepričanju, da Je boljše večkrat kot nobcnkrat
Michelangelo
knjiga. To tudi ni roman ali v obliki pripovednega spisa prikazano življenje velikega umetnika. V tem delu, namenjenem bolj poglobljenim bralcem, estetom in ljubiteljem umetnosti, prikazuje pisatelj Michelangela, njegovo življenje in delo na povsem svoj, originalen način. Pravzaprav prikazuje Romain Rolland le odlomke iz umetnikovega življenja. Odlomke, v katerih pa z izrednim obvladanjem vseh potankosti Michelangelovega življenja in dela, s citiranjem odlomkov pisem in Michelangelovih pesmi prikazuje umetnikovo rast, višek njegovega ustvarjanja, njegovo borbo, propad in poleg tega še osebno tragedijo.
Romain Rolland si .je izbral .MicheUhggla. —r in prav tako tudi Begthovvna m Tolstoja, — ne toliko zaradi tega, ker bi mu bila njegova umetnost posebno blizu, temveč bolj zaradi tragike ki je tako značilna za delo in življenje tega
DAVID
vanost svojih idej Romain Rolland Michelangela, njegove življenjske stiske in bojev, ni prikazal toliko v okolju časa in tedanjih družbenih dogajanj. Zato tudi danes gledamo na Michelangelovo tragiko in sploh podobna dogajanja drugače kot pred petdesetimi leti. Nekateri očitajo pisatelju, da je velikega mojstra naslikal preveč v temnih barvah in da zato knjiga. čeprav sicer izraža vero v življenje, vendarle u-činkuje preveč pesimistično. Teda priznati moramo, da je biografija o Michelangelu mojstrsko napisana knjiga, v kateri je Romain Rolland prikazal vso veličino renesanse in osebno tragedijo enega njenih največjih duhov. In prav v tem da pisatelj prikaže Michelangelovo genialnost na eni strani, in osebno tragiko na drugi strani, je bistvo dela. Kljub temu, da je Michelangelo ustvarjal v najtežjih pogojih, da je bil sam preveč tenkovesten
NAGRADE
za najboljše recenzije
Žirija za nagrajevanje recenzij o publikacijah Cankarjeve založbe (Fran Albreht, Filip Kumba-tovič, Mitja Mejak in kot zastopnik založbe Beno Zupančič) je na seji dne I. marca 1955 sklenila predlagati založbi naslednje:
L da podeli prvo nagrado (8.000 din) za recenzijo knjige W. Prescotta «Osvojitev Mehike« dr. Jožetu Kastelicu (Naši razgledi 22. jan. 1955), za recenzijo knjige Iva Brnčica «Generacija pred zaprtimi vrati;; prvo nagrado (8.000 din) Bojanu Stihu (Naši razgledi, 8. jan. 1955); in drugo nagrado (5.000 din) Francetu Novšaku (Ljudska pravica, 15. jan. 1955); za recenziji knjige R. Galle-gosa «Dona Barbara« drugo nagrado (5.000 din) recenzentu A. Z. (Naši razgledi, 8. ncv. 1954); in ravno tako drugo nagrado (5.000 din) recenzentu L. K. (Ljudska pravica, 11. oktobra 1954); za recenzijo VII- zvezka «Izbranih del« Ivana Cankarja prvo nagrado (8.000 din) dr. Joži Mahniču (Ljubljanski dnevnik, 21. jan. 1955; in za recenzijo knjige Lojza Kraigherja «Ivan Cankar« prvo nagrado (8.000 din) Dušanu Pirjevcu (Naša sodobnost, 1954).
' 2. da podeli namesto ene (v znesku 25.000 din) dve letni nagradi (po 20.000 din) za najboljši recenziji njenih izdaj, in sicer Franu Albrehtu za recencijo Blasco Ibanezove »Katedrale« in dr. Jožetu Kastelicu za recenzijo Prescottove ((Osvojitev Mehike«.
3. da spremeni pravila nagrajevanja, in sicer; 1. da velja razpis za vso Jugoslavijo; 2. da se razpišejo za vsako publikacijo po tri nagrade (8.000, 5.000 in 3000); 3. da veljajo nagrade za recenzije objavljene v časnikih dva meseca, v revijah pa štiri mesece po izidu knjige; 4. da se razpišeta dve letni nagradi po 25.000 din, in sicer prva za najboljšo recenzijo publicističnega, druga pa za najboljšo recenzijo leposlovnega dela.
Žirij a je tudi izrazila željo, naj bi recenzenti in kritiki pošiljali založbi po en izvod tiskanih recenzij ali kritik. Žirija bo odslej ocenjevala recenzije vsake štiri mesece.
Založba je vse predloge žirije sprejela in bo izplačala nagrade dva dni po objavi tega sporočila v listih.
CANKARJEVA ZALOZBA, LJUBLJANA
V
do MSI. Nekaj «slučajnih«
dogodkov kot incidenti v senatu zaradi polemike Sereni-Messe (pri čemer se je bivši Mussolinijev maršal in sedanji demokristjanski senator spremenil v borbeno zastavo fašizma) ali kot bombaško razgrajanje pred sedežem KPI ob . metanju letakov za ZEZ je še bolj podčrtalo ono osnovno obarvanost, ki jo hoče desnica dati tej fronti protikomunizem z vsemi sredstvi.
Posledica je bila razumljiva zadrega v antifašističnih kropi h vladnega centra in tudi temu odgovarjajoča akcija vlade, ki si v sedanjem trenutku ne more privoščiti lu-ksusa, da bi se enačila s fašizmom. Pač pa so očitno dokaj pozno razumeli, koliko je ura, voditelji KPI: njihovo zapoznelo izkoriščanje položaja pač ne more imeli tistega učinka, kot bi ga imela takojšnja razmeram ustrezna rt akcija. Vsekakor pa je zdaj predložena parlamentu zahteva po razpustitvi MSI, ki je zaradi zvez med neofašistično stranko in napadom v Via dclle Botteghe Oscure, ki jih je odkrila policijska preiskava, tudi formalno utemeljena.
V tisku, tudi desničarskem, ne manjkajo očitki neofaši-stcm zaradi njihovega ravnanju, ki prihaja zares o nepravem času za vse one, ki žele os italijanske politike obrniti na desno. Ti očitki torej ne veljajo toliko trem ali štirimi primitivnim bombam (toliko primitivnim, da so nekemu nespretnemu demonstrantu odtrgale roko — sicer pa so novi italijanski fašisti že nekako »specializirani« v podobnih junaštvih, kot nas uči tudi tržaški primer) ali napadu na knjigarno Rinascita, temveč ogrožanju »manevra na desno«. Pri tem pa opozarja celo socialdemokratska »Giu-sti2ia« demokristjane, naj si položijo roko na srce: poskusi desne orientacije nujno krepijo desnico tudi v njenih najbolj odvratnih oblikah■
is « *
Trša kot v Italiji je borba za ZEZ v Franciji, kjer bo 22. marca začel o ratifikaciji razpravljati republiški svet. Zakonski načrt je že pred komisijami in reči je treba, da je začetek za vlado še kar obetajoč. Gre očitno za spremenjeno klimo:	pred
senatno zunafijepolitično komisijo je z vsem srcem zagovarjal pariške sporazume, človek, ki je v poslanski zbornici glasoval proti njim — ne iz prepričanja, saj je nekoč zagovarjal EOS, temveč zato, ker jih je predložil Mendes France, ln tako se utegne odločiti za podporo pariškim sporazumom še marsikdo, ki bj pod Mendes Franceom glasoval proti njim ali se vsaj vzdržal — na primer demokristjani. Celo golist Paleut-ski, eden najhujših «prottev-ropskih» gorečnikov, je zdaj v vladi in ni zinil še niti besede proti ZEZ.
Kaže pa se še več: z nekako stoično mirnostjo prenašajo francoski politiki Edeno-ve izjave, ki pomenijo pravzaprav umik prejšnjih jamstev za Posarje, verjetnost, da so ZDA dale Nemčiji prav nasprotna	jamstva, Pinayevo
razkritje	o Churchillovem pri-
tisku, češ da bo Francija morala prepustiti suoje mesto velesile	«nekomu drugemu»
(beri, Nemčiji), če ne bo ratificiral a pariških sporazumov. Skratka, v Franciji so se nekako filozofsko spravili z alternativo, . ali ratifikacija in pristanek za nemško oborožitev, ali po osamljenost in izguba sedanjega položaja velesile. Glasovi o morebitni konferenci	treh velikih (ZDA,
ZSSR in Anglije), ki spozabljajo« na Francijo, so gotovo imeli tudi svoj delež.
Pri tem pa tako rekoč ni slišati protesta. Dokler je bil na vladi Mendes France, je bilo precej drugače — toda ko zdaj Piuap dejansko ponavlja Mendesovo argumentacijo, ki se mu je nekoč zdela toliko zanič, da je glasoval proti njej, in njegove zahteve, le da v mnogo bolj poniževalnih okoliščinah, je vse lepo in prav. To smo omenili, ker tudi ilustrira razloge, zaradi katerih je parlament vrgel Mendes Francea in zaradi katerih se zdi zdaj pripravljen na kakršen koli kompromis, samo da ne bi bilo treba povratka Mendesove metle.
Sicer pa ima Francija zdaj tudi druge skrbi, zaradi katerih potrebuje pomoč ZDA, pa tudi Anglije kot protiuteži preveliki ameriški prizadevnosti. To je vprašanje lndoki-ne, kjer Franciji ponovno u-haja položaj iz rok — brez vsake ((komunistične infiltracije», samo zaradi želje po resnični neodvisnosti, na katero, kot kaze, Pariz kljub vsem slovesnim obljubam le m pripravljen kar tako pristati. Glavni razlog za francoske zahteve, naj se sestane konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov, je v indokitajskem položaju — in zato je tem bolj razumljiv hladnokrvni odgovor iz Londona in Rima; po ratifikaciji...
r . e.
J\
NflSE NEDELJSKO BRANJE
04ft,(4>tC
Prispevek za naš mladinski literarni natečaj
Svoje mnenje o takih primerih sem odkrito povedal svojim prijateljem. Nekoč se je oglasil sošolec.
»Tebi je lahko govoriti kar tako: kdor je brez greha, ta naj vrže prvi kamen na grešnika!«
«Res je!» odgovorim. »Prav imaš! Toda kamenja je vedno več, takega brez greha pa. ki bi ga zalučal, tudi ni. Jaz tega ne morem mirno gledati. Odstraniti hočem to kamenje, in ga vreči, pa čeprav mimo grešnika. Ne bi ga mogel zadeti, četudi bi hotel; dobro se znajo ogibati!«
«Zopet filozofiraš,» reče prijatelj. »Kako veš, če jih naša spotikanja ne bolijo in jim ne delajo črnih dni!«
«Tudi mogoče! Dokler sem bil v nižjih razredih sem občudoval pri svojem profesorju znanje in ga sodil po strogosti. Sedaj, ne vem zakaj, a tako je. bi rad čutil v njem človeka, oporo, zaupnega vzgojitelja, ki ga ne bom sodil po znanju, temveč po njegovi o-sebnosti, po njegovih malih dejanjih, po njegovem splošnem odnosu do nas. Moje dobre sodbe, ki jo tak profesor zasluži, to velja vsaj zame, ne bo morda zmanjševal stalni cvek v njegovem predmetu. Nas cenijo navadno po redih, ki jih imamo; zdi se mi pa, da mnogo dijakov tega ne dela, ko sodi svojega profesorja. Ozirajo se nanj kot na človeka, ki mu je bilo usojeno, da je postal profesor, na moža, na ženo, na mater, na očeta; ne pa kot na golo orodje državnega aparata. Povej, l i ni tebi hudo, kadar dobiva profesor od nas same negativne odgovore, čeprav se je zelo trudil, ko je podajal snov z veliko vnemo v pričakovanju, da bomo od tega nekaj odnesli?«
»Včasih se mi tako zasmili, da bi se lotil te vražje latinščine, samo zaradi njega!« je naivno pritrdil prijatelj.
«Vidiš, nam je v takih trenutkih hudo. Profesorju se o tem ne sanja in nas zmerja z lenuhi, čeprav ne tratimo časa. .To sam veš, pred maturo smo in čas hiti. No, ko začneš misliti, kako bi svojega profesorja zadovoljil, ti očita, da si gnoj, lenuh, nesposoben za normalno mišljenje, razen za učenje latinščine, seveda. Kaj vidiš ti takrat v njem? Jaz nič drugega kot profesorja, nabitega s paragrafi iz slovnice ter z ozkim pogledom na šolsko življenje, 'ki ne presega njegovih predmetov.«
»Strašen si ti človek, naravnost kri boš izpit tem ubogim ljudem! Slanu se svojega spomni, trpi brez miru!« je rekel smeje sošolec in šel v svojo klop, da bi prepisal domačo nalogo, ki jo je do tedaj prepisoval nekdo drugi..
Spominjam se dneva, ko nam je nekdo profesorjev po krajši odsotnosti, prinesel vsakemu po nekaj ,konfetov'. Ob kakšnih prilikah se delijo take sladkarije, ne bom govoril. Mogoče se mi bo kdo smejal, me smatral za čustveno punčko, a omenil bi te, da smo se od tistega dne čutili s profesorjem bližji, bit je bolj naš. Kaj takega nisem pričakoval od njega, zato sem bil presenečen in hvaležen hkrati, čeprav je bilo v njegovi beležnici pod mojim imenom več negativnih redov, kakor pozitivnih.
# * *
Vroče opoldansko sonce nas je prijetno uspavalo, toliko bolj še. ker smo morali sedeti v zatohlem razredu in .paziti’. Prepovedana dejanja mičejo človeka, zato je bilo tudi naše dremanje pravi klasični užitek, ki je po vsej verjetnosti zagledal luč sveta že v prvih samostanskih šolah. Nekdo je bil pri tabli. Točno ne vem, ali je recitiral ali ponavljal napuljene matematične formule. Premočno je bilo sonce takrat, da bi se tega spomnil. Profesor je pregledoval zvezek in se lahno smehljal. Nepričakovano se je zresnil, zaprl zvezek in šinil z očmi po etiketi z imenom onega pri tabli in lepo okrašeno rimsko številko dve: 11. višja.
«Kje imate nalogo?«
«Saj ni bilo naloge za danes?« je odgovor it sošolec.
«Res?»
«Da, imeli so jo samo tisti, ki je. zadnjič niso prav rešili.«
Profesor je vstal in stopil po razredu. Povedal nam je nekaj »smešnega«. Nekdo izmed nas je dajal znamenja, naj se ne smejemo. Vsi smo poslušati -— smejali se nismo. Sploh pa smo imeti takih «predavalnih ur« v veliki zalogi, skoraj nismo vedeli kam z njimi, kajti ponavljalo se je vedno isto. Profesor je ponovil svojo prigodbo. Zasmejali smo se kakor redko kdaj.
»Pa se je to res vam zgodilo, gospod profesor?« se je nekdo pogumno oglasil.
Zasmejali smo se še bolj močno. Profesor je izrabil naše hrupno smejanje in se izognil odgovoru. Tu pa tam mu je kdo kaj rekel in vsi smo se rezali. Veseli smo bi-
li. naravnost prebujati smo se začeli.
»Zdaj pa se držite tako strogi in resni! Hahaha!« je sošolec skušal smeje pre-vpiti ostale.
Takrat pa-.., da ne bi nikdar izgovoril tistih besed.
«Kaj vi si boste mene s posojali! Vam že jaz pokažem, smrkavec Vi, ti, boš  smrkavec! Lenoba! Naloge nimaš; in mene si boš sposojal. Kdo? Kdo?« Tako in še drugače je besnel do tedaj še normalno veseli profesor.
V trenutku smo se zbudili. Bali smo se, da se je profesorju zmešalo. kajti krivda bi gotovo padla na nas. Sošolec, ki je izstrelil puščico v prazno, je bil sedaj od iste zadet. Pred njim je profesor kričal in mahal z rokami. Zavedali smo se, čeravno ne preveč, da smo bili sami krivi vsega neurja.
Dolgo smo o tem še govorili. Dogodek smo si razlagali na več načinov. Ostal nam je neke vrste spomin, ki ga navadno obujamo pod naslovom:	Profesorja smo
ujezili, ali pa se ob raznih prilikah deremo drug na drugega: «Molči smrkavec!» Končno ni med vrstniki zamere in niti užaljenosti zaradi tega.
* * *
Bili smo v risalnici. Naš profesor, »umetnik«', je hodil od klopi do klopi in dajal nasvete, popravljal risbe, spraševal kaj je to, kaj je ono. V zadnji polovici risal-nice sem na stolici spodobno čepel tudi jaz. Zabaval sem svoje bližnje in daljne «soklopnike«. Smejali smo se. Od časa do časa je po risalnici zadonel umetnikov glas:
«Dajte ’mat’ tiše!«
Pa smo ’mal’ tiše; nehali seveda nismo. In znova slišimo umetnika:
»Le kako morete risati, če venomer govorite, a ti...»> tedaj je izgovoril moje ime in še dodal: «... kaj praviš k temu? Ti lahko vseeno rišeš?«
»Torej me le stalno sliši!« rečem sosedu «Cudno, da me do sedaj ni še opomnil.« Umetnika sem pbznal tudi’ izven šole, in v tistem trenutku sem kakor bencin; dovolj je bila mala iskra, pa sem se ves razvnel. Umetnik je stopil bliže. Odgovoril sem:
»Seveda lahko. Kaj hočete. mladi smo1» Za hip sem molčal, a skušnjava me je tako premagala, da sem začel z našopirjenim false-tom peti lepo koroško narodno.
»Spet ti, kajne?« zaslišim tik za seboj.
»Veste, gospod profesor, zelo mi ugaja petje, saj pojem potiho. Ali vam petje ne ugaja?« Odgovarjal sem mu, ne da bi ga pogledal. Prepričan sem bit, da govorim v »duhu časa«.
»Ti ne rišeš slabo, a v 'žlahti, si nisva, veš. Kajne, da ne?!«
Umolknil sem. Od vseh strani sem čutil poglede sošolcev. Zavedel sem se, da bi moral reči tedaj nekaj učinkovitega, kar bi vzbudilo smeh — toda molčal sem. Sele čez čas sem zašepetal sosedu:
»Dva; nula, a?«
ALEKSANDER M.
NAS FILATELISTIČNI KOTIČEK
Nove znamke
vsvetu
Na sliki vidimo dijake III. a razreda slovenske višje realne gimnazije v Trstu, ki so na mladinski razstavi v Ljubljani dobili I. nagrado za kolektivno izdelano risbo pod vodstvom
prof. Černigoja.
Jugoslavija bo tudi letos izdala za praznik 1. maja prijetno serijo znamk, kot je to storila že lani. Namesto lanskih živalic bodo letos naslikane na znamkah razne cvetlice in druge rastline, ki so značilne za Jugoslavijo. Upati je, da se bo ustalila navada izdajati vsako leto znamke z motivi iz jugoslovanskega življenja in pokrajine, tako bomo morda dobili v prihodnjih letih tudi znamke z narodnimi nošami Jugoslavije, ki so zelo pestre. Prve napovedi o novi seriji jugoslovanske flore govorijo o sedmih znamkah, drugi viri pa pravijo, da bo znamk dvanajst, to je prav toliko kot jih je bilo lani. Druga gotova serija bo ona' o Dubrovniškem festivalu, katere osnutki kažejo motive iz tega dalmatinskega starinskega mesta. Letos bodo predvidoma izšle prve vrednote nove frankov-ne serije, ki bo zamenjala serijo «kmetjistva in industri-je», ki je sedaj v prometu. Nove znamke bodo prikazovale motive iz jugoslovanskih mest. Ljubljani bosta verjetno posvečeni dve znamki. Tudi letalska serija se bo obnovila v istem smislu, kot fran-kovna. Poleg teh serij so v načrtu še druge, o katerih pa
SE EN PRISPEVEK IZ ŽIVLJENJA NAŠIH DIJAKOV
ZJ
Bilo
nas
le
sram...
«Tiho, prosim! Tihooo! Mirujte! Ali niste slišali, da je odzvonilo? No, nehajte vendar! Saj veste, da če delate nemir vi, potem pade vsa krivda na reditelje!« je kričala rediteljica in se na vso moč trudila, da bi dosegla v razredu mir, ker je vedela kakšna kazen jo čaka, če je ob vstopu profesorja razred nemiren. Toda. kdo pa je poslušal ubogo redi-teljico! Pomirili smo se šele, ko nam je reditelj, ki je stal pred vrati in čakal, kdaj bo profesor prišel, povedal, da prihaja. Tedaj pa smo utihnili in začeli listati po zvezkih, da bi nekoliko ponovili zadnjo snov. Cez nekaj trenutkov je bil * pčofesbr prirodopisa v razredu. «Ti, danes pa je slabe,. lupej»_ smo zaše-. petali, ko smo videli, da se profesor prav kislo drži. In res smo prav kmalu spoznali, da je bila naša slutnja popolnoma upravičena.
«Oh, kakšen je ta razred!« je jezno začel profesor. ((Grozen, grozen! Nimate niti malo discipline! Veste da se vas v zbornico sliši kako kričite in razgrajate? Saj je odmora menda dovolj, da si nekoliko oddahnete. Toda vi tega ne razumete. Ko odzvoni ste še slabši kot v odmoru! Vreščite kot kakšne opice v džungli! Ali niste prečitali pravil v ((Dijaški knjižici«, da morajo dijaki mirno pričakovati profesorja v razredu? Ce jih še niste, jih prečitajte! Toda vi poznate vsa pravila o vedenju, le po njih se nočete ravnati. Vas bom že jaz naučil! Reditelje bom vpisal v razrednico, pa konec! Potem pa naj se pri gospodu razredniku zagovarjajo! Meni ni to nič mar!«
Ze je bil profesor na tem,
da izvrši svojo grožnjo, ko se neka dijakinja pogumno oglasi:
((Dovolite gospod profesor! Toda, kako naj se dva reditelja postavita proti celemu razredu? Saj ni reditelj kak Martin Krpan, da bi lahko prijel enega učenca in z njim namlatil vse druge! In le to bi bilo edino sredstvo, da bi se razred discipliniral. Toda, ker to ni mogoče napraviti, bi morali vi, gospod profesor, vpisati v razrednico ves razred, ali pa nikogar!«
((Poslušajte, botra,' Meni je tega vašega besedičenja dovolj! Saj vas ni nihče nič vprašal in tudi razred vas ni najel za odvetnika. Končno pa vas vse to nič ne zanima, kgr ste privatistka in zato le naš gost!« ji je že pol v smehu odgovoril profesor.
«Da, gospod profesor! Jaz sem samo gost. Glede tega imate prav, ampak z gosti se ravna vljudno in se jim ne reče botra!« mu pogumno odvrne deklica.
((Seveda se z gosti ravna vljudno, toda le takrat, ko je tudi gost prijazen. Ce pa je gost tak kot vi, pa se mu reče! ,Idi brate, ven!! Ven, ven! Pred vrata! Izginite!« je kričal profesor in naša odvetnica je hočeš — nočeš, morala pred vrata. Tedaj pa se je profesor zmagoslavno nasmehnil in dejal: «Da, ta deklica pa bi morala prodajati sadje na trgu; mnogo bi prodala!« In vsi smo se z njim vred smejali. Pozaoil je že na to, da je pred kratkim hotel vpisati reditelje v razrednico in pričel je razlagati botaniko.
Kot je bila njegova navada, se je med razlaganjem izprehajal po razredu. Preteklo je kakih deset minut
v najlepšem redu in slogi. Pazljivo 'smo poslušali profesorja in njegovo krasno predavanje. Ta profesor je res zelo priljubljen med vsemi dijaki, ker razlaga tako živo, da ga poslušamo kot poslušajo majhni otroci pravljice, ki jih pripoveduje v dolgih zimskih večerih babica.
Nenadoma nekaj zaropota in joj! profesor bi kmalu padel na pomarančnem olupku. Vsi se prestrašeni spogledamo, nekateri se zasmejejo. Vendar se nismo prestrašili zato, ker bi profesor kmalu padel; o, ne. preveč sebični smo! Prestrašili smo se zato, ker smo takoj spoznali, da se bo profesor razjezil. Res se je, in ravno tako, kot smo se bali.
«Sedaj pa mi je tega dovolj!« je razjarjeno zavpil. «V začetku ure sem vam prizanesel, toda sedaj vam ne bom več. Vidim, da niste vredni mojega prizanašanja. Kar ozrite se po tleh. Kakor v svinjaku je! Tu so pomarančni olupki, tam so koščki papirja, v onem kotu spet zdrobljena kreda! Fuj, kako umazan razred! In jaz, kulturen človek, moram živeti med takimi nekulturnimi ljudmi! Gabi se mi, gabi! Da, gabi se mi! Hlev imate, hlev, ne razred!«
Ne glede na to, da se je profesor do skrajnosti razjezil, smo se vsi začeli smejati. Videli smo, da je tudi profesorju malo manjkalo, da se ni zasmejal svojim be-sedam, toda premagal se je. Moral je pač delati čast svojemu spolu! Zgrabil je prvo pero, ki mu je prišlo pod loke. in pričel nekaj pisati v razrednico. Tedaj pa smo vsi obstali. Nismo pričakova-
li kaj takega. Utihnili smo in do konca ure si nismo u-pali niti ziniti.
V odmoru pa smo začeli govoriti o naši usodi. V strahu smo pričakovali naslednjo uro, ko pride gospod razrednik.
Cez pet minut je spet zvonilo in kmalu je tudi že prišel gospod razrednik. Bili smo tihi kot cerkvena miš, tako da se je profesor kar čudil, ker ni še nič vedel o našem prestopku. Kmalu pa je zagledal tisto, česar smo se bali in njegovo čelo se je nagubalo. Nekaj časa, ki se nam je zdel cela večnost, ni rekel ničesar, le gledal nas je. Toda to je bilo huje, kot če bi nam očital ne vem kaj. Povesili smo oči, nismo mogli prenesti tistega očitajočega pogleda. Končno je profesor dejal;
«Tu je pritožba nad vašim vedenjem. Ne bom vam na dolgo pridigal. Mislim, da vam mora biti to, da je to vpisano v razrednici, dovolj. Kazen pa boste le pisali. Stokrat boste napisali: «Moj razred ni hlev.« Samo to je profesor dejal. A zadostovalo nam je. Se zmenili se nismo za kazen, ki se nam je zdela kar smešna. Čutili smo se ponižani. Bilo nas je sram...
M. C.
Zagrebški študenti na mednarodnem festivalu
Folklorna skupina in orkester kulturno - umetniškega društva študentov zagrebške univerze »Ivan Goran Kovačič« bosta sodelovala na letošnjem II. mednarodnem študentskem festivalu od 15. do 25. marca v Monpelieru v Franciji. Na tem festivalu bodo sodelovale študentske kulturno - umetniške skupine iz osmih držav.
Sanje uboge Marjetice
Za mestom, v revni četrti, so živeli oče, mati in mala desetletna Marjetica. Njen oče je bil brez dela že več let. Družino je preživljal s tem, da je hodil na sezonsko delo v tuje države. Dve leti pred strašno drugo svetovno vojno pa se je očetu nasmehnila sreča in bil je sprejet na delo v mestni tovarni. Delal pa je komaj nekaj mesecev in že je izbruhnila — stavka! V tovarni so prenehali z delom in Marjetkin oče se je večkrat pojavil na govorniškem odru.
((Delavci in delavke! Ne smemo prenehati s stavko. Vztrajajmo tako dolgo, da nam bo lasnik zvišal plačo.«
Zmagali so. Lastni^ jim je zvišal plačo; delavci so se vnili na delo. K njim na dom pa so prišli žandarji, premetali kočo in besno kričali.
«Kdo je vodil stavko?« — so spraševali.
■ Oče se je nasmehnil. »Delavci, pet sto delavcev je vodilo...«
Zapadel je sneg, pritisnil je mraz, da je pokalo drevje. In nekega dne, zgodaj zjutraj, so žandarji buhnili v kočo. Suvali sp očeta in ga ukltnili.
Pol leta je preteklo, ko je po skrivnem potu priromalo pisemce. Pisal je oče iz ječe v Sremski Mitroviči. Takole je pisal:
»Pozdravljeni, Sem v Sremski Mitroviči, v lesenih barakah brez oken. Je strašen mraz Veliko nas je, samih .sorodnikov’. Zdrav sem. Kaj pa vidve? Mamica, pazi na Marjetko! Bodite brez skrbi — mogoče se kmalu vidimo. Vajin očka.«
Bližalo se je Stefanovo. Takrat je imel oče god, ki so ga vedno praznovali. Marjetica bi mu rada v ječo nekaj poslala. Ali kaj?
In tisto noč pred očetovim godom je Marjetica sanjala. Na čelo ji je sedla sinička in ji takole govorila:
«Pojdi daleč, daleč... tam boš videla jezero in sredi jezera veliko hišo. V veliki hiši je bradati mož Vseh dobrot. Poprosi ga in dal ti bo darilo za očka.«
Vstala je, se oblekla in stopila v mesečno noč. Dolgo je hodila po snegu in mrazu in zašla v temen gozd. Ni vedela, kod bi krenila, pa je začela jokati. Ni dolgo točila solze, k.o je pncapljal velik
medved in jo nagovoril.
«Ne joči deklica. Kam si namenjena?«
«K bradatemu možu Vseh dobrot«
«Sedi mi na hrbet, ponesel te bom.«
Odnesel jo je čez dol in breg. Utrudil se je in jo posadil na smrekov panj. Takoj je izginil, Marjetica pa je glasno zajokala.
«Oh, jaz uboga revica!«
Pa je pritekel jelen z lepim rogovjem.
«Zakaj jokaš, dečva?«
«Rada bi k bradatemu možu Vseh dobrot, pa ne znam poti...«
«Zlezi mi na hrbet in primi se za rogovje, ponesel te bom.«
In jelen jo je ponesel čez plan in breg. Tudi on se je upehal. Odložil je Marjetko za grm in izginil.
Marjetica pa je še bolj milo zajokala.
«Joj, joj — kaj naj počnem?«
Priprhutal je planinski orel in jo nagovoril.
((Punčka, zakaj pretakaš solze?«
«Rada bi k bradatemu možu Vseh dobrot »
»No, to pa ni tako strašno.
Sedi mi na hrbet in objemi me okrog vratu.«
Marjetka je tako storila in orel jo je ponesel v širne višave. Dolgo sta plula pod oblaki in naenkrat je vzkliknila Marjetica:
«Joj, jezero!«
Orel se je spuščal vse niže in niže. Pristal je sredi jezera pred čudovito, veliko hišo.
«Tu stanuje bradati mož Vseh dobrot«, je dejal orel in odložil Marjetko.
Komaj si je Marjetka ogledala srebrno jezero in zlato hišo, je pristopil k njej bradati mož Vseh dobrot in rekel: ((Pozdravljena, uboga Marjetica! Tu imaš darilo za očka, tebe in mamico.« In že ga ni bilo več. Potem je orel pograbil košarico z darili, Marjetica mu je zlezla na hrbet in spet sta zletela v višave. Ko se je orel utrudil, jo je prevzel jelen in do koče jo je ponesel medved kosmatinec.
Vsa srečna se je zahvalila medvedu.
«Hvala vam, dobre živalice!«
Stekla je k materi, jo objela in vzkliknila.
((Mamica, darilo imam za očka! it
Za-
sobi
Vtem se je prebudila lcstno je pogledala po in zajokala.
«Oh, jaz nesrečna med nesrečnimi... saj to so bile le sanje... sanje...«
DRAGO KUMER
UGANKE
Kar na zidu je pribit, sporočil ni nikdar sit; jih od vseh ljudi sprejema, postni sel pa spet odvzema.
To je reč in samostalnik in še poštni,,,
(ijiuieaide^)
Iz slamnatih bilk je lepo narejen, v okrogli obliki okusno spletčn: v poletni vročini na glavo ga daš in v senci njegovi potem se smehljaš.
(rnumeig)
KONJA JEZDIL JE MATIČEK,
GA PRIGANJAL:
»HI,---------
(KONJIČEK)
VSAKO JUTRO HLAPC VID GRE H KORITU
SE — —  -----
(UMIT)
bomo poročali kdaj kasneje. Med slednjimi je tudi serija proslave desete obletnice osvoboditve.
Letos poteka petdesetletnica ustanovitve mednarodnega kluba «Rotary», ki je razširjen skoro po celem svetu, zlasti pa v državah z angleškim jezikom. Ob tej priliki so številne poštne uprave dale v promet spominske znamke. Združene države Amerike, kjer so tovrstni klubi najbolj razširjeni so dale v promet znamko za 8 centov modre barve v bakrotisku. Naklada te znamke bo 80 milijonov primerkov. Slika nam kaže plamenico kipa svobode, zemeljsko oblo in grb «Rotary International«. Tudi Indija bo izdala serijo znamk v ta namen. Prav isto je že storila republika Panama.
Arabske države so ustanovile. že v lanskem poletju a-rabsko poštno zvezo, da bi poživila in olajšala dopisovanje med arabskimi državami. Poštnina iz ene izmed teh držav v drugo je enaka poštnini v notranjosti države. Ni torej več podvržena povišku za inozemstvo. Da bi še bolj poudarili to zvezo, so posamezne države izdale tudi znamke z enakim motivom. Znamka nam kaže arabski ornament, zemeljsko poloblo, kjer so vidne arabske države, ustrezajoče napise v arabskem jeziku in napis v francoskem jeziku «Union postale arabe«. Edino kar je različno pri teh znamkah je naziv države, barva in vrednost znamke. Po tri znamke so do sedaj izdali Libanon, Egipt in Libija.
Italijanska uprava v Somaliji je izdala lepo uspelo serijo znamk s cvetlicami, ki rastejo v Somaliji. Italijanski filatelistični krogi trdijo, da bi tudi italijanske znamke bile lahko tako lepe kot te, hkrati pa izjavljajo, da so te znamke čisto komercialnega značaja, ker so namenjene bolj albumom zbiralcev ((motivov« kot pa resnični poštni uporabi.
Norveška, ki spada v sklop tistih severnoevropskih držav. ki izdajajo zelo malo znamk, je izdala pred kratkim lično serijo treh znamk, na katerih so naslikane prve norveške znamke iz leta 1955. Ta serija je bila izdana ob priliki prve stoletnice norveških znamk in jo lahko zbiralci ((filatelističnih« stoletnic uvrstijo v svoje zbirke.
Pred kratkim je izšla v Izraelu znamka v počastit^yr 50-letnice ustanovitve zveze šolnikov, ki je bila prva židovska strokovna, organizacija na palestinskem ozemlju^ in ki je z vso vnemo delala na tem, da bi si Zičfje pridobili novo domovino. Znamka je za 250 prutov.
Švica izda vsako leto samo določeno številko znamk, a te so tako popolne, da tvorijo prave umetnine, program za letošnje leto je naslednji: 1. Znamka za avtomobilsko razstavo v Ženevi od 10. do 20. marca; 2. Znamka za praznik vinogradnikov od 1. do 14. avgusta v Veveyu; 3. Znamka za državni praznik hribovcev in narodnih noš v interlakenu od 5. do 7 septembra; 4. Znam ka za državno filatelistično razstavo v Lausanni od 15. do 23. oktobra.
Osnutki za znamke so že izgotovljeni in švicarska poštna uprava jih je že razposlala filatelističnim trgovcem. Za filatelistično razstavo bo izšel še spominski blok z dvema vtisnjenima znamkama.
Države s španski m in portugalskim jezikom, to je Španija in Portugalska ter vse srednje in južnoameriške države, izdajo večkrat znamke z verskimi motivi, s slikami svetnikov, cerkva in slično. Republika Panama je sklenila izdati kar 259 znamk s slikami najbolj znanih papežev. Prva serija dvanajstih vrednot bo izšla že meseca marca. ostale znamke pa bodo izšle v nekaj letih. Evropski filatelisti si bodo te znamke težko nabavili, ker je uradni tečaj panamske valute zelo neprimeren za evropske valute.
Ribarič Ivan
IMPORT
export
VSEH VRST LESA IN TRDIH
GORIV
TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. 93M ULICA DELLE MIL1ZIE 19 — TEL. SW
AVTOGARAŽA
MEHANIČNA DELAVNICA
STAR
I OUCfll®8®
TRST(ROJAN)I TELEFON S TE V
ongef
I
pozlačen
vodotesni
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
ii m
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah
vsakovrs« pli^
najboljših inozemskih krajev in semena lastne? oj ter razne sadike, žveplo, modro galico, umet^e tejjj ska gnojiti a ter vsakovrstno orodje in stroje
TRS T, L L. C BATTISTI 'g(g Tel. 44 208 Telegr. IMPEXPOR 1-TK'L J
UVAŽAj
Vsakovrstni fes, drva za kurjavo, gradbeni material
tekstil, no blajl0 - C]>
novrstn*
SPECIALIZIRANO PoD)
ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZA j
=4
Tkaoi!!!
Preden nabaviš štedilnik, obišči
tvrdko
ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog plin in tekoči plin ter električni tok najboljše po najugodnejših cenah s popolnim iarIlS
V/	1
Zapomni si; tvrdka KERZE - Trst • Piozza S. Giovanni 1 •lel-sleV'
PRODAJA TUDI MA UbROCNO ODPLACEVA^
'ijitsf
[i-SSUSSlSSSHasgSSSSSKSSSaSHSSSgSSSHSHSSSKggSSaSSKgKgSSKSSSSSSKSSSSSHSSSSBKSSgKSSSSSKI
I Saši kraji in ljudje i
BAZOVICA V SNEGU
i{sSK8SSK?aaaS5SSSSKSSSKSSSELaHSSHKE;aSHSJSSK»SSaKSKSSKSSSSSKKHHSK
PJjlttPEKl 1VN1 PROGRAM KOPRSKEGA OKRAJA V VR1NARSKI PROIZVODNJI
Na koprskem bodo organizirali
vrtnarsko - poljedelske poskusne parcele
**° Programu se bo vrednost vrtnarske proizvodnje dvignila ^ 322.900.000 din v letu 1955 na 5O5.2S0.OOO din v letu 1964
SSSKSSSKSSSKSSSK
*Pektfti Vekk Poudarek v per-1	3. Razni poizkusi z zelenim
"Ulem programu kopr-' podorom raznih rastlin, ki je
okraja
je namenjen vrt-
tn.u- Pr0lzvodnji. Po per-Vrea	Programu se bo
dvlnn^St vrtnarske prizvodnje Snila od 322,990.000 din v
2RnftnA19SS na ^03 milijone J«0. din v letu 1964. Pred-?n,ie Porast površin, zlasti ektarskih pridelkov! tkim v3 kodo omogočili istr-rian kmetovalcem poznavanje . Pfetinejšega poljedelstva in ‘enzivnega vrtnarstva, je ran' ° ptdrebno, da bodo or-in ,ali v gotovih vrtnarskih sk„. e?eUkih okoliših polti«^6 ’n 0S'edr>e parcele, „a bodo lahko kmetovalci
oci prepričali o vred-
(, posanieznih sort, o na-Unw !‘a' nege itd- 0 učinku t'ih i gn°id' o agrotehnič-
tovalU Pih’ ker istrski kme' sten,60 ,Veriame Predvsem ti-
merUJ. sam vidi' in 0 če"
„a2 sam Prepriča. To bo jamire^. Pouk z demonstracija ’	’ do vedno uspešnejši
rum- ■	kmetovalci	z	za-
“'^Jem sprejeli!
0DledOrkan'ZaC^0 Poskusnih in ton.?", parCel bodo ustvarili borom6 -° ' Vrtnarskim od-za n Pr' ^ solidne temelje ziasti°SPeSeVanie Poljedelstva, stv Pa tPlenzivnega vrtnar-tem J13, sv°j'h področjih. S
Vplivab *Ud’ v veliki meri ?ke na Povočanje vrtnar-
ltiasov-°1ZVOdn^e v okrajul Z
■o. trn Plm preizkušanjem sort ?tast'enoteniern v poljedelstvu, Vpij? ,Pa v vrtnarstvu bodo ... a 1 na rajonizacijo in po-
eiinotenj,
e Pridelkov. Z gnoj-
P°izkusi. zl&sti z umet-Spojili bodo uvedli pra-
r'imi bimi
jil g uporabo organskih gno-zemr sodobnim obdelovanjem •0o le bodo preusmerili sla-b?0tT'Pog°krat napačno obde-«ov Ptavilno nego posev-Hn'č UVajaniem raznih agro-ndl ukrepov bodo pripojili *' Be kodo le-ti posplo-hv? S *em dv'gn'H pridelki, bo).? ”°. zatiranje rastlinskih par P1 'n škodljivcev na teh v2|,]aad P« bo služilo za 'ake ‘p Pouk ostalim kmeto-Vjij, m’ ki še premalo poznajo K0 važnost tega dela.
bodo pristopili k
Runizaciji poskusnih Parcel?
,4Prpi b>o potrebno poiskati 'božne??3 2emljtšča, ki bodo po Ha Vi J' 1 na Prometnem kraju, »estav m mestu! Kar se tiče ha 7 e zerolje, bo leta značil-
veči
li
sc.
dotični okoliš in enako zemljišč. Takšnih zem-
'btaio 6 1)0 tezavno dobiti, saj 2cm,ii pova°d bivša občinska ga. sklarf8’ 2em*j'šča zemljiške-'šdruc?1 j' ?em!iišča kmetijskih ki jj0^' drzE>vnih posestev itd.,
*>ro
začetk,lla‘ VeUk°st zemljišč
^ Tl G bo igrala v*»lilr<a
v la namen prav do-
Vlo
kril
ne bo igrala velike se bodo poizkusi
'n Pov??1' .°kstoječemu stanju
Kak'
Uii? r?ne Poirhuse pa bodo de->n tren?, ° odvisno od okoliša kaim-ir, n° 0d 3tania zemljišča, kar le’Pe,š» bo izbrati ono. V nasn ",a]b0li kričeče in je Tarstvo° Z naPrednim vrtkom vm’a odnosno poljedel-t'°sno i ulidnem kraju, od-danje pl:Su- tllede na se-'iede]sjv?l11Pu vrtnarstva in pomožno napra-
se premalo razširjen na področju koprskega okraja.
Gnojilni poizkusi z umetnimi gnojili in sicer za najbolj potrebne hranilne snovi kot so: dušik, fosfor, kalij in kalcij. Zlasti so važni tudi poizkusi glede na količine potrebnih umetnih gnojil na podlagi kemičnih analiz, ki jih izvaja Zavod za raziskovanje kmetijstva v Kopru.
5. Poizkusi z različnimi načini setve (ročna, strojna, razni načini sajenja itd.).
Važnost čistosti sort
6. Sortni poizkusi z vsemi vrstami kultur, nam dajejo možnost primerjati vrednost posameznih sort. Sortno vprašanje je v koprskem okraju zelo pereče. Nikjer nimajo menda na tako majhnem ozemlju toliko različnih sort. To je deloma posledica razčlenjenosti in zemljepisne lege naše zemlje in zlo živahnega prometa z vrtnarskimi pridelki z ostalim svetom. Sortno vprašanje pa ni samo vprašanje pridelovanja, ampak tudi prodaje, ker ima sortno čisto blago vedno višjo ceno, kot pa razne mešanice. To trenutno še ni opaziti, ker odkupujejo podjetja vse pridelke — sortno čiste in mešane — po isti ceni; blizu pa je čas, ko bodo zopet razlikovali in na podlagi sortnosti postavljali različne cene.
V interesu vsega prebivalstva je„ da prideluje sortno čiste pridelke, ker je to najugodnejše s stališča pridelovanja in tudi prodaje. Toda v praksi vidimo, da je večina pridelovalcev zaverovana v tako zvane svoje sorte, ki so večinoma mešanice več sort in jih je težko pripraviti za pridelovanje in spremembo druge bolj vredne sorte. N večkrat se pojavlja malover-noet, toda če se jim'dokaže s primerjalnimi poizkusi v njegovem domačem kraju večvrednost neke sorte, se bodo poprijeli pridelovanja, le-te.
Sortni pozkusi se morajo vršiti na podlagi primerjave bodočih rajoniziranih sort z raznimi v dotičnem kraju že razširjenimi ostalimi sortami. Kakor je bilo že omenjeno, imajo ie vse preveč manj ali večvrednih sort in zaradi tega nimajo enotnih pridelkov. Za podlago morajo služiti rajo-nizirane sorte, o čemer bo govora kasneje. Za več okolišev našega okraja pa bo potrebno vrtnarske sorte še proučili in ugotovili, katere so najboljše za posamezne okoliše. Dokončna rajonizacija se bo določila na podlagi uspehov večletnih poizkusov.
Število vrtnarsko - poljedelskih poizkusov je lahko zelo veliko. Važno pa je, da bo takšno poizkusno polje pravo zrcalo vrtnarsko poljedelske
se okoriščali s pozitivnimi u-spehi.
Za sortne poizkuse pridejo v poštev vse kulture vrtnarsko - poljedelske proizvodnje koprskega okraja.
7. Pravilna nega posevkov se bo vršila na parcelah sortnih poizkusov. Tu bo potrebno delati primerjalne poizkuse za nekatere negovalne — agrotehnične ukrepe ki jih pridelovalci delajo napačno, ali pa sploh ne vršijo.
8. Pravilno in pravočasno pospravljanje pridelkov s poizkusnih parcel naj bo nazorno prikazano in po možnosti z udeležbo tistih, ki se za to zanmrajo. Ves pride, lek posameznih poizkusnih parcel bodo točno ocenili, stehtali, ker le na ta način bo možno primerjati in oce-nejvati uspeh.
9. podobno poizkusnim parcelam vrtnarsko - poljedelskih odborov pri KZ, si bodo lahko uredile poizkusne ali o-gledne vrtove tudi žene za-družnice. Lahko pa bi služil v ta namen tudi šolski vrt, seveda sporazumno s šolsko upravo.
Poizkušanje pa mora biti
strokovno pravilno postavljeno in izvedeno, voditi ga bo moral razgledan kmetijski strokovnjak odnosno praktik, ki bo lahko dajal navodila in nasvete vrtnarsko - poljedelskim odborom in obenem vodil skupne oglede. Vrhovni nadzor nad poizkusi pa bo imel Zavod za raziskovanje kmetijstva v Kopru, odnosno okraj, bodoče komune, odnosno zveza konlun- O poizkusih bo treba voditi strokovne beležke.
S poizkusi pa ne bodo sme- ; nezavarovanih li obremenjevati samo «neka- J prostorih v času snežnega me-. — — u.i.	bilo letos.
Kaj pa z obnovo nekaterih
Družini hišo gospodarstvu hlev >
Družini hišo, gospodarstvu hlev!'
Dobro bi bilo. če bi bil zadnji dopis iz naše vasi glede devetletnega, torej skoro že večnega obnavljanja naše vasi povedal, da so z dopolnilnimi deli začeli že v sredini lanskega leta. Ta dela bi bili z lahkoto izvršili, če bi bilo le količkaj dobre volje, v nekaj mesecih, saj ni zahtevalo velikih količin gradiva za mizarska, zelo malo pa za zidarska dela. A namesto razumevanja in dobre volje nas krmijo z odlaganjem celo takšnih del, ki zahtevajo le delovno silo (barvanje, beljenje. vzidanje oken)., Izgovor o pomanjkanju sredstev nas ne prepriča, pač pa vidimo v tem skrajno omalovaževanje in zapostavljanje naših potreb. Kd<jr na tem še posebno uživa, tega bi radi videli v naših stanovanjskih
RICMANJE
Priprave za Jožefovo
V soboto pa bo pri nas prijetno, vsaj upamo, če se ne bo spet splašila zima.
V vas so že prišli kramarji, da si ogledajo in preskrbijo prostore za stojnice. Te dni bodo verjetno pripeljali vrtiljak; gostilničarji se že pripravljajo, da bodo imeli dovolj zaloge vina in hrane, pa tudi razni kmetje pripravljajo prostore za o.smice kjer se bo točila odlična domača kapljica in rezal domač pršut. Spekli pa bodo tudi dovolj domačega okusnega kruha, da bomo zadovoljili, kot vsako leto, številne goste, ki bodo po stari navadi prišli na Jožefovo v Kicmanje.
Kam drugam, kot v Ricma-nje?
S A L E K
ternikova, ki bi potem izgubili voljo in veselje do dela. temveč bodo morali izvedbo poizkusov prenesti na čim več članov pri KZ. En član bo voljan izvršiti oranje, drugi bo opravil brananje, itd. Za izvršitev ročnih del pa ne sme biti problem, ako se razdeli de-to p,avnno po poskusnln parcelah na poedinca. Pritegniti pa je treba predvsem kmečko mladino, ki bo rade volje žrtvovala nekaj truda in časa za to delo, saj gradi sebi lepšo in boljšo bodočnost z naprednejšim in donosnejšim delom v kmetijski proizvodnji.
KMALU BODO RAZCVETELI NASADI POD ŠT. MAVROM
Velike in drobne skrbi vaščanov izpod Sabotina
hlevov? Ali pojde to v pozabo? Hiša družini, hlev gospodarstvu. Kako naj kmetujemo brez primernih hlevov?! S tem vprašanjem bi se moralo baviti kmetijsko nadzorništvo in posredovati pri zadevni o-blasti, da bi bilo po desetletnem odlašanju končno tudi to rešeno.
S E S L J A N
Slabo vreme tudi letos preprečilo tradicionoloo praznovanje Sv. Va lentina. • O cestah, elektriki in poljskem delu-Potrebe dvolastnikov
v?t7stva. bo
-■'■-•iv nopia-
gromno poizkusov, ki
Oodo „ .
ki Se P?'merep pouk, tistim, ^rsikat"?™3 Za t0 in rešiti ?Začet «iti
“»vetei . važno vprašanje.
t?c pWemi n,P smei" nagrma-kUsov r, L izvajalci po-Selia in * b0d° izgubili ve-
?p*a- n„i:° Je do Poizkusnega
Ze tri leta nam je slabo _ se vozijo ljudje na kolesih, vreme preprečilo proslavljanje sv. Valentina, ki je postalo Že tradicionalno in je privabljajo v našo vasico, stisnjeno pod Sabotinom, veliko ljudi iz Gorice, pa tudi iz drugih bolj oddaljenih krajev.
Lanska huda zima in letošnje deževje je tako spremenilo, znani rek; «Sv. Valentin prvi spomladin» in našim gostilničarjem odneslo lepe zaslužke, ki so jih imeli ob vsakoletnem «shodu»-
Pred praznikom je gori-ška občina tudi popravila cesto, ki pelje od cerkve do gornjega dela vasi, za kar smo prosili že neštetokrat. Mestno občinsko podjetje je v tem delu vasi tudi postavilo štiri nove cestne svetilke, ki so bile zaradi strme poti zelo potrebne. Posebno pozimi, ko odhajajo na delo v tovarno domači delavci in delavke je bila pot zaradi neenakomerno nasutega gramoza in pomanjkanja razsvetljave skoraj neprehodna. Želeli pa bi, da b
proizvodnje dotičnega kraja, občina uredila tudi pot, ki vodi od gornjega dela vasi do zadnjih hiš na Gropajišču. Tod
odnosno okoliša, ki si ga bodo radi ogledali pridelovalci in
Ul ®°lje b
manj
, ®nost-,V a° delati -
?a n'°raj0 "hit* poizkuse, ki i„ -	»10 biti dobro izbranj
'zvedeni.
kol
"SC bodo de-
- v vP,°izkuse pa bodo , iedelstv„VnvrStVU’ odnosno Eski mi. V vrtnarsko-po-- Proizvodnji imajo o-
j 'hiajo celn'ln'm' kul,urami. n Pe zahteve Vm° sort' ra2‘ i?lpravi .	,p°	zemlji, po
v*8i; itd. 7a?m Bnojen.iu,
knf' zelo ver,?6 mozno iz-ot so. eliko poizkusov,
KORISTIMO SODELOVANJE MED ITALIJO IN FLRJ
Koordinacija obrambe proti toči z raketami
Pobuda za ustanovitev konzorcijev za obrambo proti toči v Ločniku, na Oslavju in v Števerjanu
Obramba proti toii z rake- načina boja proti toči
tami se	je	začela v	Italiji	leta 1949	m	je zajela	38-000	ha
zemlje, na katerih je bilo postavljenih 270 raketnih postaj. Leta 1954 je bila obramba razširjena že na S00.000 ha zemlje z 10.000 raketnimi postajami. Ze iz teh podatkov je razvidna važnost in obenem učinkovitost tovrstnega o-brambnega sistema proti toči.
Znano je, da je v Italiji zaradi toče bilo vsako leto tudi po	70	milijard	škode.	Se-
-«an»	 ..cmne	m	.	,	daj pa	je	je dosti	manj.	Po
Tnaprednejša priprav? skrbn° *branth, vodikih ob brin. ■ Ta Vzporedni	koncu vsake obrambne akci-
nnst«.,, . Poizkus	bij j2jd vsekakor za-
dovoljiv, seveda če se je o-
v kolikor de-napa-
t n f6 aa ' Pr i p r a v" V Kraip Paz-
zSapa
pride
, aba hrane 'n P1'ef'aihna u-
C4na, pPoraba Uol’t!ath0rieV' , sk‘h strojev	tal,h P°-
"*■
Pra0Vilpp Podoranje* g? dpbreSaak°Pavapip. UP0ra:
steli g'ede n	-kega gno.
hramba začela pravočasno in z dovolj močnitn ognjem.
Cena obrambe je približno 1000 hr na hektar zemlje, kar je v odnosu do visoke vrednosti zavarovanih pridelkov precej nizka vsota- Primerjava nied obrambo pred točo z raketami, ki ohrani pridelek in obenem obvaruje rastline pred posledicami toče, in zavarovalnicami, ki so samo delno povračale nastalo škodo, je dovedla mnoge italijanske pokrajine do tega, da so se z Pečjo vnemo lotile novega
2e na rnednarodnem zborovanju eksperimentalne me teorologije, ki je bil oktobra 1954 p Curihu, sta predstavnik Italije prof. Dino Rut, direktor urada za o-brambo proti toči, in pred stavnik Jugoslavije, prof. Re va govorila o potrebi koordinacijske akcije v obrambi
proti toči.
O tem je govoril prof. Rut tudi na občnem zboru konzorcija za obrambo p roti toči ki se ie vršil ■, red krat ki'm „ Krminu. Koprivi in t' Dolenji, kjer je obljubil, da bosta vso zadevo proučila prof Kego na kraju samem
Medtem je konzorcij za o-hrambo proti toči iz Krmiva naprosil goriško trgovinsko zbornico, naj da pobudo za ustanovitev podobnih konzor-rii.„ „ Ločniku, na Oslavju Tn v Stevenanu.	.
S tem bo obramba izvedena na obeh straneh meje, in bo obetajoče sodelovanje med Jugoslavijo in /talijo navedi-do večje tehnične spopolnitv obrambe, posebno kar zadeva opazovalnice prot. toc, -bodo pravočasno obvestile
bližajoči se
nevarnosti.
Presneto vreme
Tudi mi se jezimo- na vreme, ki nam krade delovne dni. Nele marec, ki nam izprazni kašče (sušeč), ampak tudi februar je kašče močno praznil in povzročil. da je odpadel marsikateri naš gospodarski načrt. Poročali smo. da je imel januar 23 vlažnih in za kmečka dela pretežno neprimernih dni, februar pa še več. Z marcem tudi nismo zadovoljni, čeprav nas je malo založil s snegom. ki ga radi njegove gnojilne vrednosti precej cenimo. Pol metra visoka plast snega, da njivi pol gnoja tako pravijo v severnih krajih. Ponekod pa ga je veter nasul nad meter visoko.
včasih privoži tudi kak avtomobil; mnogo pa je tudi kmečkih vozov, ki jo uporabljajo. Vendar je tako ozka, da je u-porabna kvečjemu za pešce. V tem delu vasi je še precej hiš, zato bi bila ureditev te poti zelo potrebna. V te hi-je šele pred tednom občina napeljala elektriko, čeprav so jo dobili ostali prebivalci vasi že pred petimi leti. Električna lug je končno le zasvetila v zadnjih 6 hišah, le dva gospodarja sta se uprla in nista hotela kriti stroškov. To njuno trmoglavost smo vsi domačini obsodili saj sta s tem prikrajšala ne samo sebe. ampak tudi svoje naslednike, ki bodo ime-mnogo stroškov, če si bodo hoteli napeljati elektriko. Ker e elektrika že po hišah, ne bi bilo napak, da b; občina razsvetlila tudi pot, ki vodi mimo hiš; tu bi bilo potrebnih najmanj 6 svetilk.
Vsi se zelo jezimo na letošnjo zimo, ki je muhasta in nam je prekrižala naše običajne navade. Stalno deževje ovira delo na polju in v vinogradu. Le tu in tam nam uspe obrezati kako trto, toda glavno delo bomo lahko opravili le ob lepem vremenu. Upamo, da nam bo trta letos bolje obrodila kakor lani. Sicer tudi lani ni kazala slabo, pa nas je v juniju presenetila huda toča. ki je posebno gornjemu delu vasi pobrala ves pridelek. Vpisali smo se pri pristojnih uradih, da nam vsaj nekoliko povrnejo hudo škodo, toda doslej so dodelili nekaj skromnih vsot le redkim vaščanom na ostale pa so pozabili. V tem zimskem času smo po navadi nabirali gozdovih drva in jih vozili domov, toda odkar smo postali obmejna vasica je prevoz drv z naših posestev nemogoč. Z ene in druge strani ras obdaja državna meja, ter potrebujemo cel dan, če hočemo priti skozi blok pri Rdeči hiši do gozdička pod Sabotinom tik želežniške proge. Dosti manj časa tudi ne rabimo, kadar hočemo na svoje v Podsabotin, ker moramo v to vas skozi Steverjan. Zaradi tega bi potrebovali vsaj «V jamah* dvolastniški blok, ki bi olajšal naše delo in o-mogočil nabavo goriva, katerega smo mnogi prav zaradi navedenih vzrokov primorani kupovati.
Na prosvetnem področju vlada že precej časa pravo mrtvilo, posebno odkar je prenehal delovati moški zbor, ki nas je nekaj let zaporedoma kratkočasil in je v svojem delovanju dosegel lepe uspehe, ter nastopil večkrat tudi po drugih krajih Goriške. Mladina bj morala biti tista, ki bi lahko poživila pevski zbor ali pa se ob pomoči, prosvete iz Gorice zdramila tudi na dramskem področju, za kar je pred časom pokazala že veliko zanimanje.
Molstri zavijanja
Občinska uprava, občinski svet, tehtni dokazi, odločna volja vsega našega in italijanskega demokratičnega ljudstva iz naše občine in izven nje. sporazum in statut — vse zaman! Vladni komisar dr. Pa-lamara je odločil, da mora občina izstaviti do 5. t. m. združenju dalmatinskih in julijskih beguncev dovoljenje, za gradnjo ezulskega naselja prav pri nas — v Sesljanu, sicer pošlje na občino za par ur komisarja, ki naj izstavi dovoljenje. Občina dovoljenja ni dala in se je zgodilo kot je bil g. vladni komisar odločil. On je vedel kaj lahko stori in do kje sme ter ni zaradi tega prav nič tvegal. On in drugi od Trsta in do Rima že vedo, kako se takšni reči streže. Sicer pa znajo gospodje kako je treba uveljaviti nacionalistično - iredentistično voljo. Za morebitno utemeljitev ukrepa, v tem primeru izstavljenega gradbenega dovoljenja, se vedno lahko najde izhod. In g. Palamara ga je že iztaknil, češ, da Posebni_ statut ne prepoveduje gradnje hiš. Ste videli prakso mojstrov zavijanja?!
Ob tem koraku g. vladnega komisarja si postavljamo polno vprašanj kot n. pr. tole: Ali občina sploh še kai pomeni? Zakaj ne more braniti svo-iih lastnih življenjskih interesov? Zakaj se mu je z izdajo gradbenega dovoljenja tako strašno mudilo in hoče. da se ezulsko naselje postavi prav pri nas? Ali si to rozlaga kot korak k zbližanju in mirnemu sožitju med nami in novimi naseljenci?
Pri nas res ni tovarn, ni pomorskega prometa, ni rodovitne zemlje, ni torej pogojev za gosoodarski obstoj. So pa dobro preračunani politični interesi. in to: čimprej nam iz-podmakniti našo obalo, nas razlastiti in raznaroditi. To je njihova svetinja, vse ostalo se lahko pogazi.
Ta ukrep si bomo zapomnili kot ost. naperjeno proti našim življenjskim interesom.
STEVERIAIV
Danes volimo odbor kmečke bolniške blagajne
To nedeljo bodo pri nas volitve novega upravnega odbora kmečke bolniške blagajne. Na sestanku zadnjo nedeljo na županstvu smo se sporazumeli za sestavo enotne liste. Čeprav je torej lista samo ena. je vendarle dolžnost vseh direktnih obdelovalcev zemlje, ki imajo volilno pravico, da pridejo volit po možnosti že v dopoldanskih urah.
Prejšnji teden je bil pri nas v Brdih zaključen tečaj za obrezovanje trt, ki ga je vodil oskrbnik dvornega posestva. Tečaj je prav lepo uspel.
DOLINA
ANTON ŽERJAL
V Krvavem potoku pri Kozini je dne 3. marca umrl v 75 letu starosti Žerjal Avon, gostilničar in posestnik v omenjenem kraju in večletni župan. Vsem ljudem svoje ožje domovine je pomagal z nasveti, pisal jim je prošnje, vloge in intervencije- Mi kmetje iz sosednjih krajev smo se zatekli k njemu, zdaj po ta ali oni časopis. V takratni tržaški dnevnik Edinost je večkrat pisal gospodarske članke. Prav tako nam je dajal pojasnila, kadar je bila treba poseči po zemljiškem katastru v nemščini, o razlagi o davkih itd., saj je bil tudi v tem pogledu razgledan.
Med zadnjo vojno je vsestransko pomagal NOB. Kako je bil priljubljen, je bilo najbolje videti ob njegovem pogrebu, ko so trumoma prihiteli njegovi sorodniki, znanci in prijatelji od blizu in daleč, celo iz Bazovice, Gročane, Peska in Boljunca, da ga spremijo k poslednjemu počitku na pokopališče v Dragi. Med udeleženci je bilo izredno veliko pevcev, ki so mu zapeli žalostinke. Vsi. ki smo pokojnika poznali, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Cesto razširjajo
Malo pred novim letom so začeli z delom za razširitev ceste in ostrega ovinka pod vasjo ter preditev potoka. Delo, ki bo stalo 5.8 milijonov lir, je prevzelo podjetje Go dini iz Trsta, zaposleno pa je 11 delavcev domačinov. Zaradi snega in slabega vremena je delo nekoliko zaostalo.
Ureditev tega dela ceste ter potoka, zlasti pa ovinka, je bila zaradi varnosti prometa, zelo potrebna.
Tudi delo na polju je zaradi slabega vremena precej zaostalo. Toliko snega, kot ga je bilo te dni, ne pomnimo že dolgo let. K sreči pa ni napravil velike škode, ker ni bilo poledice; povsod se je skoraj že ves stopil.
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PREVOZ
POTNIKOV
na Tržaškem,vlugo-slavijo, Avstrijo in druge države
GARAŽA j
UL Timcui 4, teL 90-296
STANOVANJE:
UL F. Severo 6, tel. 33-113
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
AVTOM K	C
PREVOZ Z AVTOBUSI NA IZLETE — PREVOZ S TOVORNIMI AVTOMOBILI — PREVOZ S KA-MIONCINOM (leončino) Vsi prevozi tudi v FLRJ.
UL. LOCCHI 20 - TEL. 36-794 - DOM 38-651
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
TRST-Ul. Moren 7 Telefon sf. 28373
v vse kraje, tudi v inozemstvo
V torek ie. vsaj za en dan, spet zasijalo sonce. Pridne roke so že prej oprale prte. rjuhe, srajce in drugo perilo. Na soncu in snegu je moralo postati perilo res snežno belo. Iz mesta pa je z avtom pripeljal gospod damo na snežno zabavo in kranjske klobase.
V Bazovico vozijo številni avtobusi; v nedeljo pa ni bilo nebenega. Ko pride avtobus v vas. je pred Mahničevo trgovino vedno živahno. Okrog poldne pridejo mlekarice, dijaki in kdo si ga vedi še, drugi pa se odpeljejo v mesto po svojih opravkih.
Bazovica ima 232 hiš. približno 900 prebivalcev, osem gostiln in en bar. Ko ni bilo še blizu meje je bil večji promet kot zdaj. Tržačani, ki imajo kaj več pod palcem, pa se še radi pripeljejo v Bazovico na sveti zrak in dobre piščance.
Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, tla bi bilo kdaj toliko snega v mestu in na podeželju, kot nam ga je prinesla letošnja pozna zima.
Ko je prenehal metež Je bil po vaseh cel živžav. Deca je urno zbežala z doma na cesto, se kepata in igrala s snegom in postavljala snežene može. Večjega veselja skoraj sploh ni za otroke, kot je sneg. Pa tudi odraslim je sneg v veselje in zabavo. Mladi so se smučali in kepali s snegom, pa še kako! Bile so prave snežne bitke med fanti in dekleti. Starejši so gledali spodbujali in se smejali; pogo-stoma pa so zažvenketale z oken razbite šipe.
Tako je bilo tudi v Bazovici. Fantje — umetniki moderne struje — so napravili mogočen kip Bele dame. Tem otrokom — bistrim kritikom — pa verjetno ni bilo nekaj všeč in so umetnino izpopolnili.
Cestarji ne bi zmogli vsega, zato so prijeli za lopate delavci Selada in očistili ceste, da je bil promet spet v redu.
Iz Bazovice gre vsak dan v mesto približno 35 mlekaric, dve hodita še peš (moč stare navade), z vozičkom Jih pelje mleko sedem ali osem, dva ali trije pa so že motorizirani.
Naša mlekarica je ob 1J.3# pripeljala svoje prazne vrče z avtobusom, zdaj Jih pelje domov z vozičkom.
Možje so očistili cesto; mlekarica pa mora zdaj očistiti vrče. To je prvo delo, potem pride na vrsto drugo. Mali dečko pa nas nekam nezaupljivo gleda in pazi. da ne bi odnesli svetlih vrčev.
»Kdo so to za eni fantje..«. To so Klavdij, Vojko. Boris, HadivoJ in Branko, kt korakajo domov. Verjetno že znajo tisto »Po zimi iz šole«. Ali
ne? Ne bomo jih spraševali, saj imajo napisano na čelu, da so dečki in pol.
Deklic pa ni videti. Zbežale so naprej, da jih ne bi
dečki s snegom. Zgodovina se namreč ponavlja, ko je sneg. To deklice že vedo — in so previdne.
(Foio Bubnič)
D
D
RESOLUCIJA SVETOVALCEVŠULIGOJA IM PAVLINA
Slovenski kmet bo danes v Gorici volil kandidatno listo st 2^Meuamosialui deželneautonomije,
ki bo useboual potrebna določila za obuvanje manjšinskih pravic
Včeraj predpoldne (v soboto) so volivci za vzajemne kmečke blagajne v Gorici prejeli po pošti demo-krščanske letake, s katerimi jih pozivajo, naj oddajo svoj glas samo kandidatom 1. liste.
Med drugim je na letakih tudi parola; «V trenutku, ko stopaš na volišče, zapomni si besede italijanskih kmetov za ta dan; Roke stran, komunist, od naših kmečkih' vzajemnih blagajn!»
To pa Vse zaradi tega, ker so slovenski kmetje sestavili še listo štev. 2, ki naj bi bila le izpopolnitev 1. liste, od koder naj bi izginili nekateri demagogi in politični prena-peteži demokrščanskega kova, ki so ves čas razbivali sestavljanje res demokratične enotne liste. Gospodje pri «Coltivatori diretti« naj si zapomnijo, da njihova parola n) točna, ker se v tem primeru ne gremo niti komuniste niti klerikalce pa ne iiberalce in jo mi napredni slovenski kmetje čitamo takole; «Roke stran, Slovenec, od naših kmečkih vzajemnih bla-gajn!»
Da je to res, demokrščan-skim «Coltivatori diretti« lahko vsak Čas dokažemo.
Ali nismo bili prvi sloevn-ski kmetje, ki smo opozarjali vse kmete, naj se sestavi enotna kandidatna lista ne glede n* narodnost in ne glede na politično pripadnost?
Odgovorite, kdo je razbil naše pravilno stališče in naše veliko prizadevanje?
— Odgovorni faktorji pri demokrščanski «Coltivatori diretti«, ki so takoj sestavili listo, v katero so vnesli 10 demokristjanov in 5 Slovencev. —
Ali nismo takoj po tej nezadovoljivi sestavi take liste skušali najti kompromis s tem, da smo sklicali na sestanek k «Zlatemu jelenu« vse tiste kandidate, ki so bili na sestankih v vaseh periferije mesta izvoljeni na demokratičen način za sestavo res demokratične enotne liste?
Sestanek je res bil pri »Zlatem jelenu« v Gorici, kjer se je že skoro dosegel kompro-
mis za sestavo enotne liste. Pa so prišli spet voditelji «Coltivatori diretti« in razbili vsa prizadevanja kmetov, ki sc se med vpitjem in truščem razšli. Vsi lahko vedo in povedo, da so kmetom tudi grozili z raznimi sankcijami.
Ali je po vsem tem kaj čudno, da je nastala še dodatna izbirna lista štev. 2.
Najmanj razumnemu je danes jasno, zakaj se izdajajo podobne parole, kakor je prav omenjena.
Sicer pa je danes Vsakomur jasno, da bi demokristjani radi pospravili Slovence s površja in imamo v tem pogledu že premnogo izkušenj, izmed katerih je najbolj vidna tista, ki se tiče odvzema zemlje kmetom iz Pevme in Oslavja po «Ente tre Venezie«. Pri uničevanju slovenskih kmetov v Pevmi in Oslavju so v prvi vrsti tudi voditelj; »Coltivatori diretti«, med temi tudi gospod Ballaben-Slovenski kmetje iz Stan-dreža. Gorice, Podgore, Pevme, Oslavja in St. Mavra, ne nasedajte demokrščanskim lažem! Njihovo lažno propagando boste razkrinkali edino na ta način, da oddaste svoj glas za kandidatno listo štev. 2 in preferenčne glasove omenjenim kandidatom 1. liste.
Za resolucijo glasovali Bati (KPi) ter Brotuž in Birsa (SDZ)
Pri nadaljevanju diskusije mestnega občinskega sveta o deželni avtonomiji v petek zvečer, je tov. Darko Šuligoj v imenu levo usmerjenih slovenskih svetovalcev predložil o vprašanju sledečo resolu cijo, katero je župan kasneje dal na glasovanje:
»Podpisana občinska svetovalca predlagata sledečo resolucijo;
Ker člen 6 ustave predvideva deželne avtonomije in ker člen 116 iste ustave priznava deželi Furla-nija-Julijska krajina oblike in posebne pogoje avtonomije s posebnim tatutom, ker se s členom 6 ustave republika cbvezuje s posebnimi določili braniti jezikov« ne manjšine,
občinski svet zahteva
1. parlament naj takoj ustanovi deželo Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom v smislu člena 116 ustave;
2. sprejeti naj bodo zakoni v obrambo jezikovnih manjšin v smislu člena 6 ustave, v vsakem primeru naj vsebuje posebni statut dežele Furlanija-Julijska krajina vsa določila, ki se nanašajo na oču-
Proslava 8. marca
V zvezi s proslavo mednarodnega praznika žena 8. marca organizirajo goriške zene danes 13. marca, ob 15. upi proslavo v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli 1. Na sporedu bo govor o pomenu 8. marca, recitacije in petje. Vsi so toplo vabljeni.
Navodila za volitve v bolniške blagajne
M BS I
jjjjj! i riu.
Kž' •
* ....
11 mi
mm®
jH VV;V:;--.
r Hi;:.
jfev 1
Glasbeno-kulturni večer
ASK «Simon Gregorčič« organizira v sredo ob 20.15 v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 glasbeno-kulturni večer, na katerem bo prof- Sever govoril o baročni glasbi in njenem predstavniku Sebastia-nu Bachu. Gojenci Glasbene šole bodo izvajali nekatera Bachova dela.
Snežena potegavščina
Čeprav sta štandreška snežna možica in krava s teletom, ki so jih naplavili iz obilnega snega, že skopnela, se o tem še vedno govori. Marsikje se še zbijajo šale iz tistih dveh goriških mesarjev, ki sta prihitela v Standrež, da bi odkupila kravo s teletom...
i
¥
\jr
Conaiglieri
LUTM1N Evarlst® FURLANI Giuaepp* Xl<UTKA5 Giusepp« HCCIULIK H etra TIDOZ Renato X NANUT Domeni o« CULOT Graziarvo VIDOZ Eroinio 'JA Leopolda TUREL Ertnanno •Xbre33AN Giuaeppa XCULOT Marcello ZOTTI Antonio ANDRIAN Egi di o )(GRAUNER Goffreao
PETTERIN Antonio DOMINI KLnaldo
31nflaci aupplerm
NANUT Floriary9	/
VECCHIET Giuaeppo //sY
-	/O
Conslglleri
EHSCj/pT Hemeaio •ZAvilpLAV Guglieloo PRlinPSIG Giusepp«
TEMPIH Silva«tre Silvi« EAljii Antoni«
Danes boste neposredni obdelovalci goriške, dot.erdob-ske, sovodenjske in števerjan-ske občine volili odbore vzajemnih bolniških blagajn.
Kako boste volili ?
Nanut Domenico, Lutman Leopoldo, Bressan Giuseppe,
Culot Marcello.
Grauner Goffredo. Preferenčni glas tem šestim
Odšli noste na volilne se- kandidatom boste dali tako, da deže, ki bodo odprti od 7. do boste pred njihove priimke ?0. ure. Tamkaj boste prejeli napravili križec. Glasovnico glasovnico, s katero boste šli potem prepognite in jo izroči-v določen prostor, kjer pre- te Prec,sedniku. črtate kandidatno listo, katero
nameravate voliti.
Kaj boste volili ?
V goriški občini boste volili kandidatno listo številka 2. Zanjo boste volili tako. da
Na tak način boste glasovali za proporcionalno zastopstvo vseh goriških okrajev in vasi v odboru vzajemne blagajne.
Po okoliških občinah je bila predložena enotna kandidatna usta. za katero se gU»uje ta-
boste številko dve, ki je nad ko. da se prekriža štev. 1. petimi imeni, prekrižali: poleg. Kmetje pojdite na volitve in DEŽURNA LEKARNA:	;	tega boste dali preferenčni giasujte. kajti glasovnice so
Danes posluje ves dan in glas šestim kandidatom na listi močno orožje v rokah demo-ponoči lekarna Pontoni - Bassi štev. 1. in sicer sledečim:	j	kratičnih množic za izbojeva-
haštel 27. - tel. 33-49.	I	Lutman	Giuseppe,	I	nje njihovih pravic.
vanje manjšinskih pravic.
Gorica, II. marca 1955.
Darko Šuligoj Bogomil Pavlin.«
Resolucijo so dali na glasovanje, vendar je bila zaradi demokristjanskega in monar-hofašističnega nasprotovanja njenim zahtevam zavrnjena; zanjo so glasovali levičarski svetovalci Šuligoj, Pavlin in Bati od KPI ter svetovalca Bratuž in Birsa od SDZ.
Občinski odbor je predlo žil glede deželne avtonomije resolucijo, katera je bila sprejeta z 29 proti 5 glasovom. Resolucija je še krajša kot resolucija pokrajinskega odbora, in pravi med drugim, da nov položaj, ki je nastal-v zvezi s Trstom, omogoča njegovo vključitev v deželo Furlanija-JuLjska krajina, poleg tega predlaga, naj se dežela ne ustanovi brez vključitve Trsta.
Tov. Pavlin je še pred glasovanjem dejal, da je za deželo s Trstom, vendar pa popolnoma nasprotuje, da bi vprašanje pristopa Trsta še bolj oddaljilo takojšnjo ustanovitev dežele. Omenil je, da se stanje Trsta v ničemer ne spremeni, če je vezan neposredno na Rim, ali pa na deželno upravo.
Prva govornika sta bila monarhist Pedroni in MSI-jevec Venutti. Pedroni se je oprijel znane teze psa čuvaja o ne-usahljivosti italijanske suverenosti nad Trstom, vendar je dejal, da ta suverenost ni prenehala tudi nad ozemljem cone B do reke Mirne. Ta suverenost ostane, ker so »pocestni banditi« (zahodni italijanski zavezniki) svečano obljubili Italiji priključitev Tržaškega ozemlja, čeprav obljube niso izpolnili. Ce se v deželo ne moreta vključiti še Koper in Buje, potem naj ostane raje tako kot je. da se s tem ne bi prejudicirale ozemeljske zahteve.
MSI-jevski ideolog Venutti je še enkrat poudaril vzroke njihovega nasprotovanja ustanovitvi dežele, ker predstavlja to nevarnost za državno enotnost in moč države. Izrazil je upanje v revizijo ustave in dejal, da zahtevajo avtonomijo komunisti, ker vidijo v tem možnost uresničitve napredne dežele iz italijanskih pokrajin Toscana, E-milia in Umbria. Ko je govoril o delavnosti KPI, o tečajih za politični dvig kadra itd., mu je vskočil v besedo svetovalec KPI in dejal; »Nimamo pa škvader, kot jih imate vi.» Pri tem je mislil na tiste fašistične skupine, ki so z bombami uprizorile nerede v Rimu.
K besedi se je prijavil tudi svetovalec PSDI prof. Zuc-cali, ki je pobil mnenje fašistov. da se pripravlja federacija in Ra federacija slabi državo. Navedel je primer Švice, kjer federacija krepi državo. Vendar je glasoval za resolucijo občinskega odbora
DRUGI DAN TEKMOVANJA »KANDAHAR«
V smuku pni Schuster
Dva Avstrijca, favorita, sta odpadla, pa se vedno je ostalo Avstrijcev dovolj za zmago
MUERREN, 12. — Vreme je 3’06”0; 15. Couttet (Fr.); 19. bilo lepo in sneg ugoden za >. Ghedina (It.); 20. Zecchini in današnjo tekmo v smuku za i Viotto (It.), moške v okviru tekmovanja j Schuster je dosegel brzino «Kandahar». Tekmovalci so se f>4 km na uro ter s tem zrušil hoteli kvalificirati za jutrišnji rekord, ki ga je 1. 1950 posta-slalom in zato so tvegali veli- vil Francoz Couttet. Ta je s ko brzino. Posledica so bili časom 3’15”4 na i§ti progi do-mnogi padci. Favorita Hinter- j fegel brzino 59,200 km.
soher in Obereigner sta odsto- j	____
pila. Prvi je izpustil vrata in LONDON, 12. — Rezultati ko je opazil, je bilo prepozno, - današnjih tekem: da ne bi izgubil preveč časa.
DanesNovara proti Triestini
Alarmantne vesti o igralcih Triestine, ki bi zaradi bolezni ne mogli danes igrati proti Novari, so se izkazale kot pretkane. Najavljeni sta sledeči postavi:
TRIESTINA
Nuciari Toso Nay Valenti Petagna	Ganzer
Curti
Secchi O
Arce
JUGOSLOVANSKO SMUČARSKO PRVENSTVO
«Enotnost» (štafeta) in VodenlicevaflOM sta postala nova državna prvaka
Lucentini
Dorigo
Sabbatella
Marzani
Angleški pokal: Birmingham - Manchester City 0:1. Huddersfield - New-castle 1:1, Notts Čounty - York 0:1, Sunderland - Wolverhamp-
Drugi pa je padel m je zato udi odstopil
Rezultati:
1. Schtister (Avstr.) 2’52"8;
2. Rieder (Avstr.) 2’57"2; 3.
Hilbrand (Avstr.) in Ruedi .ton 2:0.
i Švica) 2’59’'5; 5. Fellay (Svi-j Prvenstvo — I. divizija: ca) 2’59”7:	6. Zimmermann I Arsenal - Aston Villa 2:0,
(Avstr.) 3:00”2; 7. Forrer (Švi- Burnley - Sheffield Wednesday ca) 3’01”0; 8. Blaesi (Švica) 20, Cardiff - Charlton 4:3, 8’(H”5; 9. Bozon (Fr.) 3’01”8; Chelsea - Blackpool 0:0, Lei-10. Mark (Avstr.) 3’02”0; 11. Icester - Portsmouth 4:0, Pre-Rev (Švica) 3’02”9; 12. Bon-'slon - Tottenham 1:0, West lieu (Fr.) 3’04”5; 13. Gino Bur- j Bromvvich - Sheffield United rini (It.) 3’04"6; 14. David (It.) i 3.3.
Piccioni (Renica)
Renica	Ejdefiall
(Ejdefiall) (Formentin) Baira	Feccia
De Togni De Giovanni Pombia Corghi
NOVARA
Se enkrat Hakulinen
KUOPIO (Finska), 12. — V okviru smučarske prireditve »Puijo« so bili v teku na 15 km doseženi sledeči rezultati (vsi navedeni tekmovalci so Finci):	1. Veikko Hakulinen
103’28”; 2. Kauvo 1.03’55”; 3. Hiiva 1.04’29”;	4.	Raesaenen
1.04’37”; 5. Lonkila 1.04’38”; 6. Kautto 1.05T1”;	7. Myyrae
1.05T9”; 8, Tiainen 1.05’48”.
Razgovor s šahovskim mojstrom Bertokom
Mojster Mario Bertok igra simultanko v Gregorčičevi dvorani
Pred dnevi je prišel na obislc. Karaklajič, izredno prodornost
V Foljanu izvolili upravni odbor
Pred dnevi so bile volitve odbora vzajemne bolniške blagajne v občini Foljan. Zmagala je lista Federterre (CG 1L) s 16 glasovi; demokrist-janska lista je prejela 15 glasov.
v Trst mladi jugoslovanski šahovski mojster Mario Bertok. Vedoč, da je mladi Bertok nedavno zelo uspešno končal jugoslovansko šahovsko prvenstvo, kjer si je delil sedmo, osmo in deveto mesto, smo ga obiskali jn se pogovorili z njim o tem prvenstvu, o njegovi dosedanji in bodoči šahovski poti in sploh o problemih igre na 64 poljih.
Mladi mojster se spominja vseh važnejših partij in mu ni težko našteti: »Fuderer: 1:1 in kakih deset remijev. Ivkov 1:1, Matanovič 0:1 in pri obeh dveh seveda mnogo remijev«.
Pozanimali smo se tudi za mnenje o slovenskih mladih šahistih. Bertok meni, da imajo največ talenta Grosek, Trampuž in seveda Vošpernik, ki je letos že nastopil na državnem prvenstvu, a je z zadnjim mestom plačal običajni davek začetnikov.
m. v.
>•:	j}:
V petek zvečer je mojster Bertok igral v Gregorčičevi dvorani simultanko proti 10 nasprotnikom. Premagal jih je kar devet, izgubil pa je eno samo partijo s študentom Lakovičem. Potem je igral še slepo simultanko s štirimi nasprotniki. Premagal je vse štiri in, zanimivo, to pot tudi Lakoviča! --------------
V nadaljevanju tekmovanja za smučarsko prvenstvo Jugoslavije je bila na sporedu štafeta 4 x 10 km za moške, nato pa tek na 10 km za ženske. V štafeti je odnesla prvo mesto Enotnost, ki je imela v svojem moštvu dva Pavčiča: novega državnega prvaka na 15 km, Janeza, in pa zmagovalca na nedavnem mednarodnem študentovskem tekmovanju na Jahorini Cveta Pavčiča.
Med ženskami je zmagala Hrvatica Vodenličeva.
V skupni oceni za državno prvenstvo med moštvi vodi ljubljanska Enotnost pred Triglavom in Jesenicami. Za klasično kombinacijo pa je bil vršni red po teku na 15 km sledeč: 1. Gašper Kordež, 2. Seljak, 3. Goričnik, 4. Ovčak, 5. Dolenc.
Podrobni rezultati:
Štafeta 4 x 10 km — moški: 1. Enotnost (Kalan 54:53, Svet 47:38, Cveto Pavčič 44:20, Janez Pavčič 41:59 ) 3.08:50 ; 2. Triglav (Franko 54:53.5, Seljak 46:23.5, Goričnik 45:28, G. Kordež 43:50) 3.10:35; 3. Gozdar (Pogačar, Dolenc. Slivnik, Rožič)
3 16:51; 4. Fužinar (Jehart, Ur-naut, Osenjak, Robač) 3.19:10; E. Jesenice (Oblak, Pogačnik, Jože Knific, Marjan Knific)
3 21:18.
Tek na 10 km — ženske:
1. Blaženka Vodenlič (Delnice) 49:50;	2. Angela Kordež
(Kropa) 52:37; 3. Tatjana Verbinc (Enotnost) 55:16; 4 Kovačič (D)	56:01;	5.	Marica
Vrevc (Gozdar) 59:45; 7. Marija Savin 1.03:18; 8. Barbika Savine (obe Fužinar) 1.04:04; 9. Liljana Milosavljevič (Beograd) 1.04:20; 10. Zora Belja-r.ovič (B) 1.07:04.
proti slabšim igralcem. Karaklajič je na letošnjem turnirju porazil vseh pet mojstrskih kandidatov. Zato ima pač na j mešanih turnirjih še lepše uspehe, kot bi jih imel na velikih tekmovanjih«.
Po kratkem odmoru Bertok nadaljuje: «Sicer pa je zmaga Karaklajiča. ki je na turnirju nastopil kot rezerva, krasen dokaz kvalitete jugoslovanske-
Zaninrrvo je, da je Bertok 1 ga šaha. Mi smo danes drugi
osvojil mojstrski naslov v isti partiji kot sedanji državni pr-
l.a svetu. Še bolj kot uspehi naših vrhunskih mojstrov, ka-
vak Karaklajič. Bilo je to leta i že to veliko število kvalitetnih 1950. v predzadnjem kolu ene- igralcev«.
ga polfinalnih turnirjev Obema je za naslov zadostoval remi. In remi - je bil seveda
Ko smo že tako govorili o mojstrih, smo prosili Bertoka, da nam nekaj pove o mladih
sklenjen po miroljubni in	ne- 'šahistih
dolgi igri.	I «p0 motem	mnenju,	pravi
Bertok zadnji	dve	leti	ni | Bertok, ima največ perspektiv
prispel do finala	na	državnih | jrmj prijatelj	Fuderer.	Veliko
prvenstvih zaradi napornega dela. Šele zdaj, ko se je vpisal na višjo pedagoško šolo, kjer študira matematiko in fi-ziko, je tudi za šah nekaj več časa.
Po letošnjem uspehu na tur-
priznanje mu je tudi povabilo na match z ameriškim velemojstrom Reshevskym. Fuderer pa se še ni dokončo odločil za ta dvoboj, ker bi mu potovanje po morju in igranje odvzelo mnogo časa. Fuderer štu-
nirju za prvenstvo pa si je | djra kemijo na zagrebški teh-Bertok priboril mesto v držav-1 njčni fakulteti, je na tem, da ni reprezentanci in verjetno , absolvira. in si nekako ni na ga bomo še letos videli na več- j jasnem, za kaj bi se odločil: za
it-m mednarodnem turnirju v tujini.
»Čemu pripisujete Karaklaji-čev uspeh«, smo vprašali mojstra. Bertok malo pomisli in
match v New Yorku proti velemojstru, ki spada med najboljše na svetu ali za zapletene formule v kabinetih zagrebške univerze«
pravi: «Najprej moram pouda- ^ «Dovolite, gospod Bertok, še liti, da je Karaklajič zelo na- ,,no vprašanje: kako stojite vi predoval. Po drugi strani pa osebno v dvobojih proti mla-ne smemo pozabiti, da ima c* i m ?»
Smislov po XVI. kolu pol točke pred Gellerjem
Objavljamo rezultate XVI. kola turnirja za sovjetsko šahovsko prvenstvo:
Spaski . Tajmanov 1:0, Gel-ler - Lisičin 1:0, Smislov -Furman remi, Simagin - Flor remi, Botvinik - Borisenko prek. v boljšem položaju za črnega, Petrosjan - Keres prek. (beli bi rad rešil remi), Averbah - Ilivicki prek., Kotov . Korčnoj prek.. Kan -Antošin prek., Ščerbakov - Mi-kenas prek. Prekinjeno partijo iz XV. kola je Kan predal Smislovu brez nadaljevanja.
Stanje po XVI. kolu: Smislov 11; Geller 10.5; Spaski 10; Botvinik 9.5 (1); Petrosjan 9 (1); Tajmanov 9; Keres 8.5 itd.
Danes dirka Milan-Torino
MILAN, 12. — Popoldne je bilo pečatenje koles za jutrišnjo dirko Milan — Torino, ki je 38. po vrsti. Vreme je bilo slabo, dež in mraz, vendar je bilo polno gledalcev, ki so hoteli videti dirkače.
Pryi je prišel Pezzi, potem mnogo drugih, manj poznanih. Dve uri pozneje se je pojavil Fornara, prijazen, vendar zelo molčeč. Moser je dejal, da za ■jutri nima ambicij, Petrucci pa, da rie ve, kaj bo lahko
opravil. Astrua je dejal. ^a^._ zmagal Magni in je odšel. 1 nardi je dobre volje, tudi prikriva upanja, boji se le s bega vremena. Pojavi se ** govalec Gira 1954, Švicar rici — slabe volje zaradi v mena. Pravi, da ne bo niti s» tal, če bo tako. Na atvomoW“ tovarne Bianchi se nato pr’P ljejo Gismondi, Carrea, FUP pi, Favero in Milano. pa ni; sporočil je. da Prl^ pozno zvečer v Milan in da zapečatil jutri zjutraj. Za» se pojavi Magni, ki ve^a^ favorita št. 1. Šali se. g°f o vsem, samo ne o dirki.
>3* H* *!*	s
V prvi etapi dirke Par'Zjj, Nica, ki je vodila od P’1 do Neversa (243 km), je * gal Jean Bobet. Vrstni re ,„«. cilju: 1. Jean Bobet 63 -2. Darrigade 6.35’53”; rara: 4. Louison Bobet (” skupina okrog 50 dirkačevi-
V petek so odpotovali * Italijo trije jugoslovanski
lesarji Petrovič, Vidali in telko, ki bodo nastopili na ^ našnji dirki za pokal Ca^ld> na 105 km dolgi progi Milana.
M«-
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT ■
111)1(1 SKEDEM
predvaja danes 13. t. z začetkom ob 15. ur‘
barvni film:
v Rio 0’Argento
Igralci:
A U D I E M U R PHj FAITH D O M E R G 0 j5 STEPHEN MC NALLV-
Jutri 14. t. m. predvai* z začetkom ob 18- ufl
film:
Moč usode
Igralci:
NELLY CORRADI . GINO SINIMBERGf*1 TITO GOBBI GIULIO NEB1
mnfinaCnčtiuik
predvaja danes 13. t m. z začetkom ob 14.30 uri in 14. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
AVA
Nadvse živa slika življenjske borbe in ljubezni, ki globoko presune vsakega gledalca.
Igralci: MONTGOMERY CLlFl in A N N E BAXTEK
POTOVALNA AGENCIJA R. APPIAHI
GORICA — CORSO ITAL1A 18 — TEL. 22-66 organizira ob priliki velikonočnih praznikov dne 9., 10. in 11. aprila
TRIDNEVNI IZLET VIJUBLIANO IN NA BLED
Odhod iz Gorice (izpred agencije) v soboto 9. aprila ob 14. uri. — Povratek v Go-rico v ponedeljek ob 21. tiri — Cena za vožnjo, prehrano, dve nočnini v hotelu.'' Ljubljani, obisk Bleda itd. 8.000 lir. - Za vpis na skupni potni list se doplača 700 l'r’ Vpisovanje do 20. marca. — Podrobnejša pojasnila dobite pri agenciji.
Agencija javlja cenjenemu občinstvu, da organizira tudi druge skupne izlete v Jug°* slavijo, Avstrijo itd., da preskrbi skupne in posamezne potne liste vse dokument in informacije pri raznih uradih, po najnižjih cenah in v najkrajšem času
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR 4VLJIC IN ČAROVNIJE
51. = Treti« poglavje« PRAZNIKI, IGRE, STAROŽITNOSTI
Ves drhteč in prepoten r>d groze tičim v svojem kotičku. Glavo tiščim nazaj, telo s hrbtom imam ploščato pritisnjeno ob steno kolcne, ki je na srečo nekoliko širša od prejšnje. Izpod 'povešenih trepalk opazujem zver, ki me je očitno spet spregledala, ko se nisem več ganil. Žival hlača po sredi ceste, gleda iz pobešenega gobca zdaj na to, zdaj na ono stran, in — rahlo upanje me obide — očitno ne opazi ljudi, ki se tiščijo kakor jaz ob zaprtih portonih. Oči ima zelo majhne, kakor izgubljene v oteklih trepalnicah, podobne svinjskim.
že je prišapala vštric z višino mojega portona. Popc-lnoma pridržim dih, glavo pritisnem s temenom še bolj ob steno, ob kateri se ves sploščim, žival obrne gobec proti meni, potem spet na nasprotno stran in — odhlača dalje.
Tam okrog Jakliča in Gašperšiča se prvi ljudje že upajo Izza portonov. Žival počasi zavije navzgor po poti k stari cerkvici in zdaj je zmerom več ljudi na ulici S srca se mi odvali kakor mčra, zadiham s polnimi pljuči in zapustim poitom. Vse je spet kakor navadno in s svojo torbico odhitim h Gašperšiču, kjer nakupim, kar mi je bila mama naročila.
76.
Sanje? Seveda so bile sanje. Danes vem to. kakor veste vi. Toda kakih esem ali devet let po tem doživljaju, ko mi je bilo štirinajst let - bilo je sredi rrve svetovne vojne -sem pripovedoval nekoč očetu in mami o tem srečanju z veli-
kim afriškim luskina!jem, ki sem ga videl na p-'ri v Gašp: r-š.čevo trgovine. Oče je takoj dejal, aa tega ne verjame in da meram vendar videti, da je riskinar, ki živi v Afriki in Južni Aziji, dokaj majhna in človeku nenevarna zlval. Poleg tega da si ne 'more misliti, kako bi bila ta žival mogla zaiti k Svetemu Ivanu. «Morda je ušla iz kakega cirkusa«, je menila mama, «ki je imel s seboj nekaj eksotičnih živali v kletkah«.
Z očetom sva pogledala v šolsko zoologijo. V svoje začudenje In razočaranje sem bral, da ne doseže luskinar niti pol metra dolžine, da ima sicer ostre kremplje, toda za izkopavanje mravelj in termitov, in da je brezzoba žival. Mogoče sem se bil vsega tega ze prej nekoč učil: toda tudi sedaj mi ni bil spomin na to srečanje z luskinarjem nič manj živ kot mi je bil živ spomin na moj prvi javni nastop in na poraz ob njem.
Glede uvrščanja — sicer redkih — avtentičnih sanj med svoje spomine sem slišal doslej dva pomisleka. Dober prijatelj mi je dejal, da ne vidi pravega smisla, čemu priobčujem tak material, ko sem sl ga lahko tudi sam izmislil. Kar se zadnje opombe tiče, bi dejal tole: avtor, ki si trideset let po svojem najboljšem znanju in vesti zapisuje vse, kar sa ga v življenju dotakne, in nekatere od svojih izkušenj predelane v eno izmed literarnih zvrsti tudi objavlja, bo občutil najneznosnejši odpor, si kar koli izmisliti. Zato bo sanje, ki so ostale v njem žive in do podrobnosti naravne
nad štirideset let, nepotvorjeno zapisal, ker bo v tej njihovi vztrajnosti videl dokaz, da so morale kakor koli sodelovati pri oblikovanju njegove osebnosti. Pri vzpostavljanju in obnavljanju svoje mladosti bi si mora.1 storiti silo, če bi hotel izpustiti tako intenziven duševni fakt, kakor je neuničljivost spomina na neke določene sanje.
Od dobrega delovnega tovariša sem slišal ljubeznivo mišljeno pripombo, da sanje pravzaprav niso socialistične. Sanje niso ne socialistične ne kapitalistične ne fevdalne ne liberalne ne meščanske ne materialistične in ne idealistične. Sanje so splošno človeške, so občečloveški fakt. Sanjal je faraon v Egiiptu in Jožef mu je te sanje tolmačil. Sanjal je Ojdip in te sanje ovekovečil Sophokles v svoji tragediji. Sanjala je Kalpurnija, Cezarjeva žena, preden so ji moža umorili. Sanjal je Konstantin Veliki in sanjal je Shakespeare. Sanjali so veliki in mali v vseh dobah in v vseh narodih in družbenih razredih. Sanjajo otroci in odrasli. Sanjava ti, ki to beaeš, in jaz, ki to pišem.
Nisem jaz. ki to trdim, marveč sta dva, ki sta veliko večja od mene, Shakespeare in Calderon, že davno prikazala, kako tesne so vezi med sanjami in življenjem zlasti med sanjami in umetniškim ustvarjanjem. Spanje zavzema > no tretjino našega življenja. Tedaj se človekova notranjost sprosti vezi, ki jih ji nalagajo okolica, družabni oziri, človekov položaj v družbi itd.
Zaživi svoje posebno, pristno in nepotvorjeno življenje ki se izraža v neki posebni oblikotvorni potenci, ki ustvarja lastne podobe in se izraža podobno kakor marsikateri umetnik v bolj ali manj jasnih prispodobah. Nekatere od teh imajo moč in virulentnost, ki nista nič manjši od moči in virulent-nosti katerega koli doživetja, in tudi usodnega doživetja, v budnem stanju.
Pred nedavnim sem vzel v roke povest pred desetletji umrlega domačega avtorja, ki ml je bil kot dečku zelo drag. Začel sem brati povest s pobožnim užitkom, ki se pojavlja, ko se srečamo z nečim, kar nam je bilo drago v mladosti. Ves zavzet sem sledil romantični zgodbi, dokler nisem prišel do nekih sanj, ki si jih je avtor očitno izmislil, da bi naredil svojo zgodbo bolj čudežno in zanimivo. Mehanizem sanj po-
znam iz svoje mladosti in ne šele iz psihoanalize. Lr nost sanj sem spoznal z isto sigurnostjo, s katero loči str Dj, njak bombaž od volne. Nekaj časa sem se še boril sam v,,jeP1 posKusal prebrati naslednji odstavek, toda z obžal‘>va .ujl sem ugotovil, da me stvar več ne zanima, ker je izgubila ^ zadnjo umetniško verjetnost. S težk'm srcem sem zaprl K m bojim se. da Jo bom težko še kdaj odprl
Pisatelju-ustvarjalcu ni potrebno, da bi v leposlovnm srh prikazoval sanje, ki jih je sam ali kdor koli rc"...............
sanjal. Njegov umetniški navdih mu bo omogočil, da z,, nezmotljivostjo psihološko pravilne sanje, s f oblikuje druga duševna in življenjska dogajanja. ^ agijiv3 vsak ziv proces imajo tudi sanje svoje stroge m repr®!?L zakonitosti, če bi bil Freud poznal Levstikovega *	1,
kralja«, bi ga bij zagotovo uporabil kot umetniški pr eno izmed bistvenih zakonitosti sanj. kj jo je sam Zame vsaj je poleg nezaslišane izvirnosti «M?.rtina	ffv'
prav Levstikov «Ub?žni kralj« najneovrgljivejsi du^Lgiilč11? torjevo ustvarjalno avtentičnost. Dvomim, da bi bil *' freUr, potentnemu ustvarjalcu neznan pravi mehanizem s ant smJ citira kopico primerov za podkrepitev svojega cdkrn-b skih zakonitosti vse od testamenta in antike, preko G m Shakespeara do Goetheja in Dostojevskega.	ust7a	ri
Nekaj drugega je s sanjami v avtobiografiji. Ka.r„oril° pri leposlovnemu spisu umetnikova fantazija, je ustv ^ lastnem življenjepisu življenje samo. Avtor tu ne m?.* • ne sme ničesar iz svojega dodati, a tudi ni upravlC epustiti, kar se mu zdi tehtno za oris lastnega 11 razvoja.
77.	SIB	If1:
Pojav ali fenomen sanj me je zanimal od mojih ot^' go,fr Srečanje s Freudovo knjigo o sanjah »Traumdeutuin« ’	,
J®, bilo dvaindvajset let, Je bilo zame eno od največ! [ zpa> nin doživetij v mojem življenju, v tej knjigi sem ^ aetmfTU stveno obdelan in razložen pojav, ki Je igral sem v mojem življenju izrazito vlogo. Bila J® „(,T. obenem potrdilo za moja lastna opažanja in spozna ,./ed^
(Nadaljevanje