Beseda o zadnjem imenovaniu učiteljstva. Vsako večje premeščenje učiteljstva je v tesni zvezi z razvojem in napredkom šole. Zakaj premeščenje ne zadene samo učitelj« stva, ampak pred ¦vsem vzgojo in <pouk naše mladine, tangira pa tudi izvenšolsko prosvet* no delo, v kolikor se v njem udejstvuje uči> teljstvo. Naša stanovska organizacija je že od nekdaj zastopala poleg interesov učiteljstva tudi interese šole kot takc ter je vedno in povsod podpirala njep razvoj. Prosvetna uprava sama se je lahko že neštetokrat uve» rila, da ji je naša stanovska organizacija v izdatno pomoč pri njenem stremljcnju za iz= boljšanje našega šolstva. Zato je umevno, da ne morcmo iti v svojem stanovskem glasilu preko dejstev. ki ovirajo na eni s'trani mirs ni razvoj pouka in vzgoje, na drugi pa jem= Ijejo velikemu delu učiteljstva veselje do in= tenzivnega dela v šoli in izven nje, in ker ne ostanejo neopažene tudi v narodu. Zato je torej ne samo v interesu uči* teljstva, ampak pred vsem v interesu šolstva in prosvete, da povemo ob vsaki priliki od* krito svoje mnenje in pokažemo na morebit* ne neprijetnosti: ki so nastale gotovo nehote. Morda je še dana možnost, da se vsaj neka* tere zadeve popravijo; na drugi strani pa so enkrat storjene napake glasen memento, da se jim drugič izognemo. Zadnja imenovanja učiteljstva v Drav= ski banovini so rodila poleg pekaterih pri* jetnih presenečenj tudi celo vrsto trpkih raz* očaranj pred vsem v učiteljskih. a tudi v iz= venučiteljskih vrstah. Imenovanja so izvršena časovno neprij kladno. Izvršila so se med šplskim letom in kakor vse kaže bodo sledila tudi premeščenja med šolskim letom. Ako pomislimo. da je sedaj izvršenih ca. 250 imenovanj in bode tem sledilo morda še 50 do 100, da se zama= šijo nastale vrzeli po prvih imenovanjih. po* tem Iahko računamo, da je s temi imenova* nji prizadetih blizu 300 šol in jih bode seveda prav toliko prizadetih tudi z dejanskim pre= meščenjem To je pa tretjina vseh šol v naši banovini. Na tolikih šolah bode torej izdatno prizadet in oviran naravni in mirni razvoj vzgoje in pouka. V zakonu o narodnih šolah je v tem oziru rečeno, da se pred vsem večje premestitve izvedejo o počitnicah (§ 97. do 99.) in edino na ta način bi odpadla izmenja« va učiteljstva — vsaj v večjem obsegu — med šolskim letom. V naši banovini so se iz« vršila imenovanja šele koncem oktobra in je menda sploh zadnja. Vsekakor ni samo v interesu učiteljstva, temveč je predvsem vinteresu šolstva samega, da se ne bodo imenovanja tako dolgo zavlekla in da se ne bodo vršila premeščenja v sredi šol* skega dela ter, za selitev. v najslabšem letnem času. — Ako dosežemo, da se bodo v bodoče izvršila vsaj glavna imenovanja in premešče* nja v ipočitnicah. in da se bo v tem pogledu striktno izvajal zakon, kar je glavno: ne bo« mo motili mirnega razvoja vzgoje in pouka. Tn s tem (bode ustreženo ljudstvu, šoli in uči< tcljstvu. Ne samo. da so imenovanja izvršena ča* sovno neprilično ter bodo imela zle posledice pri poiiku in vzgoji mladine brez ozira na učiteljstvo in Ijudstvo ter prosvetno delo iz* ven šole, naj omenimo nckatere slučaje. Mnogi slučaji so namreč taki, da so na* ravnost v ostrem nasprotju z intencijami, ki se ponovno naglašajo. Brez vsakega dvo* ma je, da teh napak ni storila prosvetna uprava, ker ima vendar dovoij vpogleda in pregleda v krajevne razmere in prilike. Teh napak tudi ni povzročilo ministrstvo vsaj ne >vcde in hote. Saj to ni v interesu šolstva, ne učiteljstva, pa tudi ne ljudstva in najmanj v intencijah sedanje vlade, ki kaže rcsno strem* ljenje po pravičnosti, objektivnosti in upo« števanja potreb in želj naroda. Torej so vplis vali na imenovanja, da so se izvršila v mnos gih slučajih tako neprimerno drugi faktorji. Kako je prišlo do tega, to je zadcva, ki jo je treba razčistiti. Zakon o narodnih šolah je tudi glede premeščanj dovolj jasen (§§ 100. in 101.). Ta dva paragrafa pa nista bila iipo* števana vedno in povsod. kar je seveda vzbu« dilo v mnogih nevoljo. Kako .naj bi se ne pre« meščalo zlasti ne v naših obmejnih krajih, kažejo dovolj slučaji: Puconci, Pertoča, Št. Jurij v Prekmurju, Šalovci in drugi. S takimi premeščanji ni pomagano ne šoli, ne učitelj== stvu in tudi pe ljudstvu, ampak je vsem trem le v kvar. Mnogi zvračajo 'krivdo, da je prišlo do tako kričečih slučajev na SKJ. Znani pa so nam slučaji, katere pripisuje učiteljska, so* kolska in tudi druga nepoučena javnost na rovaš SKJ, dasi so ti slučaji prav tako v ško* do SKJ, kakor so v škodo šoli in učiteljstvu. Prav poučljiv je n. pr. slučaj Studepci pri Mariboru. Iz dcške šole, ki je imela vso dobo od prevrata zaradi posebnih prilik le moško učno osobje, so premeščeni trije učitelji. Na njihovo mesto pa pridejo tri učiteljice. In vendar ni nobeden izmed teh treh prosil za premestitev in tudi ni bilo proti nobenemu kakega disciplinskega povoda zato. In dva izmed teh sta bila obenem dobra sokolska delavca, katerih bode krajevno društvo SKJ težko pogrešalo. Tako premeščenje je SKJ in njegovemu delu naravnost v škodo. Imamo pa še druge primere, da premeščanj ni zahte* val SKJ in vendar jih pripisujejo ravno njemu, Kar se pa tiče vpliva SKJ pri učiteljskih premeščanjih, o tem bo treba posebe raz* pravljati. Zadeva namreč ni tako enostavna, kakor je videti na prvi pogled. Eno pa lahko pribijemo danes, in to je: da nosijo krivdo na tem, ker so se imenova« nja tako zavlekla v prvi vrsti vsi oni, |ki so preko banske uprave neprestano 'intervenirali v Beogradu ter se posluževali vseh mogos čih privatnih zvez, da dosežejo izpremembo predlogov v svoj prilog; krivdo na tem, da je danes na nekaterih šolah na podlagi novih imenovanj učiteljstvo aadštevilno, a da na drugih šolah primanjkuje učiteljstva, aosijo v prvi vrsti oni, ki niso vložili niti prošenj, a so po neslužbeni poti dosegli svoje imenovas nUe; vsi ti nosijo krivdo tudi na tcim, če Job» ičine nadštevilnemu učiteljstvu ne bodo ho= tele priznati stanarine in kuriva ter bo v tem pogledu nastal zopet nered in nepotrebno razburjenje. Dolžnost vseh okrajnih učiteljskih dru^ štev je, da se v tem pravcu bavijo na svojih zborovanjih ter najdejo sredstva, kako bo» mo lahko razčistili to zadevo najprej v last* nih vrstah, da bomo potem. ko dosežemo. da se bo vsak korektno in po pravi poti potezal za kako mesto, lahko pokazali pa napake, ki bi se napravile od druge strani.