Državni odkup žita je občutno izčrpal privatni žitni fond
Letošnje priprave za odkup žitaric so puotile nekaj novih izkuš&nj, ki jih je vredno dati ljudstvu v razsojo in dokaz, da se dogajajo nove napake le tam, kjer se gospodarski proolemi ne rešujejo innožično.
Na področjih vseh KLO-jev so se po-nekod uspešno, drugje brezuspešno vrsi-I; množični sestanki z razpravo o otidaji iitaric. Ti sestanki s« blli v večini prt-merov slika, kako krčevito se v neka-terih vaseh večji kmetje držijo gospo-darskih pozcij, kako znajo frontalno nastopati s svojo obrambo in kako ne-učinkovito je ponekod delo upravnih in frontnih funkcionai-jev. Da bi se izognili domačemu reševanju prablema progre-sivne obremenitve, so mnogi krajevni Ijadski odbori poklicali na poraoč okrajnp upravne in frontne aktiviste. Mnogl od teh že Imajo svoje izkušnje, zato se na sestankih niso dali omaiati v prepričevanju, da je bilo potrebuo občutno obreraeniti večja posestva. Drugače je biJo na sestankih, ki so se jih udeležili za spopad z oportunisti ne-pripravljeni aklivisti, k} so se dali pre-prifcati da je hektarski donos previsok in o dru<J<h izmi^llotin^h. V krajih, kjer se v KLO-ju uveljavljajo vefji kmetje, ni čudno, da se morajo pritoževati srednji  in mali kmetje.
Oportunlstične trditve poedinih kme-tov niso mogle dolgo obstojati. V mla-tilniških knjigah ]e razvidno, da je bil pri kričačih heklarski donos višji, kot so ga prikazovali. V KLO-Ju Obrež se je ugotovilo, da so imeli nekateri kmeto-valci dvakrat višji hektarskj donos, kot ga je doloril KLO. Kontrola mlačve Je bila najlaŽe izvedljiva pri kmetih, ki so ve? pridelek zmlatili na strojni mla-tilnici. drugače pa zopet pri kmetih, ki so žito otepali zarad; ohranilve slame za strebo. Predsednik KLO Obrež je v stiski za delovno sllo, zato je zavzel stali&če, ki je odgovarjalo tudi drugim kmptom, da bi bilo potrebno privatne-mu sektorja Jie naprei pustiti delovno mof in «fkupno s to tndi pripadajofe ko-lifine žit. To predsednikovo stališče je v potni meri otkrovsrjalo tudi odborniku /nidaričn Francu. ki bi brez dekle tež-ko gospodaril Takih fn sličnih prime-rov je v okraju mnogo.
Vsa resnost gospodarskih ukrepov pa §e ni pripravila kmetov do prepričan«a, da }e zanje zadružna gospodarska obli-ka edini izhod k taki gospodarski ure-ditvi vasi, ki jim bo omogočala dostoj-trn živlienje mimo težav in neprilik, ki jih imajo sedaj na privatnih gospodar-skih položaiih.                               R. K.