gosp dar i r t n i š k m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po posti pa za cëlo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani y sredo 13. aprila 1864. Nemška detelja ali metelka. (»ospodarske stvari. Ponudba domaćim svilorejcem v prevdarek. Mila đobica, ki smo svilne mešičke za seme po -------- ------------7 ----^ dragi ceni pro daj ali, je minula, od kar se je bolezen seni pognojiti z mastnim gnojem in globoko preorati 8viloprejk tudi pri nas pokazala, ki je kupce semena spomlaď Spisal P. N. Feuser. (Konec.) na ktero misliš detelj sejati se mora Je 8viloprejk tudi pri nas pokazala, ki je kupce semena spomiacii, predno se detelja seje, naj se še enkrai v druge dežele odgnala. Svilorejcem bo treba mešičke orje in prav dobro povleče; po tem naj se detelj detelj seje naj se še enkrat (kokone) po vrednosti svile oddajati. Da pa tudi ta cena trud pridelovanja splača trdijo večstoletne skušnje mnogih dežel zlasti laške seje nam se globok Ker pa nobeno detelj kterih bogastvo se večidel na svilorejo opira vitna reč v tej zadevi je ; Pogla- detelj pod pod mlj emlj z lahko brano povleči pre-, po- seme ne trpi, da bi pravilo, se mora tudi nemška y da seme hitro pride ta, kako je mogoče s vil ni pridelek v denar spraviti, po taki ceni ; da je Da se nemška detelja dobro ne ponaša, so krivi mnogokrat gospodarji sami, ki je ne vedó prav obde- mikavna za svilorejce, in da jim splača trud in stroške lovati. Marsikterega je to že tako ostrašilo pridelovanja. Po sklepu zadnjega zbora ljubljanske kme-tiške družbe se je osnovala taka prilika z name- da se nabere kranjske svile, kolikor mogoče opustil Da tudi slab > da J° ,1e se detelj tù in tam res slabo obnaša y tega je nom • > m e krivo, ki ga brezvestni trgovci sèm ter ljudém prodajajo. Njih izgovarjanje volj labega enako predene in da se ji pridobi dobro imé pri svilnih fabrikantih tako-le: Gospod dr. Jože Orel v Ljubljani napravi dva kotla, če je treba tudi še več, da se bode vès svilni pri- semena pa ljufanih gospodarj opeharj eljá ravno tako malo, kakor pritožba ogo Jaz sem bil semenom deteljino seme kupujem, Od takrat se pa s trgovcem enkrat s slabim ko ? delek ino gel pri njem spresti. On skupuje mešičke za kalj m žive po dobroti po 60—70 soldov, vmorjene pa tudi se pa kmali prepričam po dražje. Kdor pa pridela 50 ali več funtov, mu je na ne obdržim prej pogodim, le tega mali skušnji. Slabega semena ae J ej na drugace ga ne kupim ; tem manj pa sejem voljo dano, svoj pridelek prodati, ali pa ga dati spresti, in plačila dotistihmal čak a ti, dokler bode celi kranjski pridelek svile prodan. Posebno dober gnoj za nemško deteljo, kakor za kterega vse druge deteljine plemena se z Je m (gips) oral (joh) zemlje 6 do 10 centov potřebuje. Pa tudi Vrednost mešičkov bode kot vi o ga vpisana y in v za detelj se pnporoca m v ali tako imeno delitvi skupljenega denarja za vso svilo mu bode splačan vani kompost in gnoj iz hlevov, toda ta mora popol znesek vloge, in po odštetji stroškov še spadajoči noma podělán biti, ker sirov crnoi ima do navadi M Al V U V ^ f A V ^ / £ v V%iw vv ^J — ^ rw— v F fW W VW j ' OT W J V V/ A i ] / Q - J -----J^ -------- JT del dohodka, ki ga bode dala prodaja. Tudi pro- plevélnih drobcev v sebi, plevél pa nemško detelj prevec v davcem svojega pridelka se bode nekoliko tega do-hodka po prodaji svile plačevalo. polajšanje oddaje svilnega pridelka na Dolen-skem ga bota gosp. grof Barbo v liakovniku in žl. gosp. Langer v Pogančah pri Movomestu preje- rasti jbolj ovéra. detelj v nič Ovcé in kozé se ne smejo po njivi, ki je z nemško nikdar pasti; naglo jo pogonobij m mala in skupovala. nasa Ta osnova ima skem zgolj namen ? JJ. lieu , OU O Ct svilorejo na Kranj- dolgo trpěl. obsej spra vij o. zemlji, kjer se metelka le borno in slabo ob-se samo od sebe vé, da je ne bo nihče na njivi podpirati in jo povzdigniti, ne pa si kak dobiček iz nje prisvojiti. Za tega voljo se je nadjati naši Tudi v dobri in debeli zemlji se začne pridelek da se je bodo nemške detelje od leta posetve počasi zmanjševati a. lj — crescere. Ime Sarin (po obliki kakor: S urin, sara, fluvius 7 „Bacher", ©luoivi. „oaxj^a. xuoo-, xj ^u-, Tauchente"; cerkvenoslov. po stopnjevanji glasnika: srbski Kalin itd.) od korenike s ar, fluere, , toraj Sarin nemški ,, Bach", s ark a: „.die F lus s-, Baeh- sala surov humidus. (Kon. prih.) ivratkoéasno berilo. Harač. Zgodov insko - romanticen obraz. y _ Češki spisal Prokop Chocholouyek. Poslovenil Podg (Dalje.) Kakor on, tako so se ločili drug bratj tudi od sestre žalostni so šli s pobešenimi glavami; těsno jim je bilo prisrcih: pa kaj, smrt je bila odločena vsa-kteremu odpadniku, vsakteremu izdajniku V Tiho Je petala Helena; solzna je gledala dokler je slišala njihove stopinj 7 brati dokler ni izgi- ijih senca v dalj nila jemu sodniku, k Ivan Mandušiču potem pa se obrnila k svo- . —------------; Klavrn je stal Ivan pred ni o na videz hladno krven, ko so se bratje poslavljali; pa ko se obrnila njemu 7 še zmirom je molčal e Helena kakor da bi čakal njenega ogovora Se čez nekoliko Je 1Z- nielu, po mestu pa na vensko-rimske dobe. Tudi na KoroŠkem sem nasel povsod cerkve sv. Danielu posvećene, kjer slovenskega Kersnika (za Rimljanov izPe\j veli po nemški ,,Lindecku Znano je, da J. Grimm ime Lindwurm" prestavlja v „schillernde Schlange". Kanne pa muža imé od „lind", 7 toraj Lindwurm Sumpf- hlang Iz korenike k gore: sanskritski ç grški xvû) je ime visoke Kum, primeri se: Kun ara, imé planine na Srbskem dalje srbsk. k brad brd brada na trstiki, po analogii, kakor sansk. vrdh, crescere. Glasnika m in n sta sufixa; primeri glum korenike 119 pregovoril, ker le ni izpregovorilo dekle bilo tako zamišljeno ali pa ginjeno ; bodi si da je Helena Martinovićeva ! čas hiti — rad bi pa bi noč prikrila to, kar se ima zgoditi ; povedi kar imaš y cesar nisem sam ) V se da to moj, jena V se enkrat m gla umri je v nji naposled djala je vshit Ne še zadnjikrat ne!" — odvrnil je junak ) » Ivan Mandušić!" vidil. začelo je dekle močno gi- ) držal od sebe dekle v svojih moćnih rokah, do cela zamak-njen v njeno milostno obličje. „Povedi, zakaj naposled?" j) njeno: „ ali bi rad do cela slišal vse? pa ne zameri in Poslušaj me, ljubimec časa, ko se je bila zopet ohladila začela je čez nekoliko ne sodi prehitro. u kajt dozdaj se je » Sei sem že rekel da!" nedrije vzdigovalo ji kakor valovi na razburjenem morji, oko nenavadno žarilo, usta pa tresle sprva skor pri kjcj ooiii li ZiC ACIVCI, ua; vau ucuovouuu ^aiuu , uow» pa, ucoic spiV» SKUr pri Odgovori mi tedaj na to vprašanje: ali sem te vsaki besedi. „Ko se mi je v srcu ljubezen unela za kdaj prevarila le z eno samo besedo, ali sem kdaj kaj uuna doui, u« uwoum vo^iuujcna imena »vojj skrivala pred teboj, ali sem kdaj tajila svoje občutke?" crnogorskih sester, ktere so tolikrát pozabile Bog«, Ahmed-aga!" — izgovoril je Mandušić kratko pa pozabile domovine. Tudi meni se je približal Turek obljubila sem, da očistim oskrunj imena oj ih 77 resno. „Odgovori mi najprej na moje vprašanje: ali se je kdaj zgodilo to do danes?" Ahmed-aga. Priliznjeno je govoril, jaz pa sem poslušala ga izvedila sem marsikaj, kar je zadevalo tebe f junake, in prav hodilo vam potlej, ali da bi ga bila tvoje 77 Nobenkrat še ne" — odgovoril je Ivan; čeravno samo kak trenutek ljubila?! sej nisem nobenkrat poza prvič skupaj z Ahmedom ništa bila danes še vendar si že delj nezvesta mojej ljubezni. djalo je dekle resno 7 pa 77 Prav imaš" 77 res msva bila, da sem hči Martino viče vega rodu, daje milček mo jega srca ženin Ivan Mandušić, sokol crnogorski bila danes prvič z Ahmedom skupaj, in verujem v Boga , v Kristusa, da tudi ne poslednjič na srećo do- umolknila je „Naprej mládenec. 7 Helena ; naprej djal je nestrpno movini (ali vendar se ti ne izneverim), tvoje ljubezni pa vendar nisem izkalila in tudi ne izkalim." 77 Ali naprej?" — povzame dekle in pogleda kakor ne bi vedilo naprej xxiictx xxxo v>xxx l^rvaiiia ixi tuui uu julu ui vuuiiv; uaj^i vj — „tudi potlej sva se še shajala m* Zakaj tako nedoločno govoriš, to je bisurman na- tem mestu. Gorko, priliznjeno je govoril Turek, jaz, pa 77 učil te, kaj ne? govori razločnejše, ne umejem te." 7) nadaljevalo J y AMJ iiV è » V/l 1 JL UtilVUllVl KJKJ y MV VtAJUVJ V1U W V« Povedi mi dalje, Ivan Mandušić, ženin moj" sem poslušala ga gori zakaj vedila sem, kaj preti Crni vor dekle ali hotela sem biti vredna črnogorskega sokola nič se ni změnilo za njegov ogo- In danes — ravno pred eno uro sem izvedila, da imajo kar je ravno to. kar vsa domo- ivivš y 1xxv> ou xix 11x1/xx xx v/ U c% xxj u^u t v^v^ jlxx uduv>0 - x Ci v x kdo je tolikokrat svaril te pred bisur- vladika zaprtega manskimi nakanami zoper tvoje junake in moj o domo- , da se je zlobni Turek tolikrát čudil crnogorski vma suzna. u vino premetenosti. u 77 7) 79 srčno Ti Helena' „pa jaz Prav Potlej prav a u potrdil je Mandušić nevoljen. ( vspela se je devica, oko je plamélo ji, v se odgovoril je Mandušić odkrito- plamélo tudi lice, ali mirno je nadaljevala: zdaj ne vem, od kod so bile vselej jaz dekle dalje sem ali Helena Martinoviceva, tvoja ne vesta, tvoje razodetja, kje si vselej izvedila take skrivnosti : tako daleč spravila, da se kmalo zopet vrne naše jasno bisurmanske namere." solnce naš vladika. J7 Obodski poveljnik, Ahmed-aga, ta mi je razode- smejalo se ie dekle. ledal, zasuknil se na peti, udaril 77 val jih" Mandušić jo je pog po čelu, toda nič ni djal na to. Stavim, sej se mora!" „če ne, ražnjem oglasil se je Mandušić V Ali ljubezen razodeva ljubimčeve skrivnosti? kaj misliš, Ivan?" „Ne, nikoli ne skale, razrijem skadarske bastije, ter izkopljem med njihovimi razvalinami grob verolomnemu poturčencu Bušatlimu in njegovi drhali." Skadarskih skal ne razrije handžar, bastij ne pre- • V• V • V 1 1 . // 77 î" odgovori Mandušić prepričan, majevalo je dekle tresne m ne razruši vaša jeza, vaša hrabrost" 7J od zastonj bi vi s svojo krvjó rudili „Tedaj še nisem nič zarad ljubezni imela z Ah- skadarsko zidovje, bisurman bi se vam smejal. Vladika medom" — djala je resno. 77 Kaj pa? u nji; „govori Helena vprašal je Mandušić in stopil bliže osvoboden, Crna 7 kaj te je motilo, da si se sha- Danilo Petrović bode svojega vladika za drago ceno, ne za kri, ne za smrt !" gora dobo nazaj jala s Turkom ? nekoliko se mi svita, ali vendar ni mi 77 Mandušić Za kako ceno pa? ali jo veš 9 u sram še jasno, zatorej govori, opraviči se ga Je . u j iaiuicj guvun j uj^iaviv^i ou , Zaupaj m* T OU kakor si mi takrat, ko si mi obljubila ljubezen. mi vse tako Sej ) ves, jaz sem Ivan Mandušić!" xixduuuox^j j oiaui gc tako nemogočostjo. Ivan Mandušić!" bilo, ker vprašal je se je ženski ponašal s izpregovorila je veličastno in udaril se na prsi; toda glas njegov ni bil nič več tako držan kakor prej, ampak zaupen in gorak. razveselilo se je *JMVUUUÍ1. „XV etui xuauuuoiu • --JC VCliV/AO přistavil je možko „jaz bi se bila sama rada darovala za tako čast; ker je znano, kaj imam z Ahmedom, zatoraj ali vidim, da Ceščena bodi nebeska Mati!" dekle, tila To se moraš tudi ti darovati ; jaz pa ti rada pustim večo MlMMHiBMHMl ■ mgtmmm iju- čast sej si moj ljubimec; to je ljubezen do tebe l UVUVOft» JJJLtHI • luuiv/uvmv w jw Vjaoi , QGJ OA AJJUJ XJ U vliilVjU ^ IU J tž JJ U. KJKŠ/JKŠl to je zopet tvoj glas; nisem se zmo- bezen do domovine, premile domovine." --^ - IV JO K b y v/j J^iao , mourn ow «uiw ko sem tebe, Ivan moj, izvojila za sodnika!" (Dalje prihodnjič.) u Stopila je k njemu in objela ga: „Crna gora ti pravi sokol, jaz pa ti pravim junak, moj ljubček, in da bi bila vredna tvoje ljubezni, to sem si prizadevala zmirom. čeravno njena ča- Mandušić se ni branil njenemu objemku 7 sam ni hotel precej yujcu , «n »guu«!, — XXJVsXXC* v>c* rovna krasota — njena ljubeznjivost ga je zmogla; raz- objeti je, ali vendar prostri je roke, objel jo in gorko stisnil srcu. 7) Verjamem 9 Helena, ljuba moja Deželni zbori. Dezelni zbor v Ljubljani. 12. seji (2. t. m.), ki je bila še zmirom o tistej stvari, o kterej poprejšnja, bere poročevalec bar. Apfal- pritisnil tern enajsti nasvet: naj bi se zbornica zahvalila 7 je svoje usta na njene, au miaucu^ o^ um m «i«*^« —-------—------r-----------— 0- - r - - kakor se je Ahmedu. Dala se mu je poljubiti in po- ljala računske in denarne posle. Zbornica je potrdila. ■^P—I .M.BlMpiM—■ ppipVda ali mladenka se mu ni'branila vlada ne išče nikakoršnega povračila zato, da je oprav- J? ljubila ga je sama. 12. nasvet, ki je vnel hud boj, govori: zbornica naj r> tala je,H| ških ustnic Zmirom so še neomadežene moje usta4" šepe- naroči deželnemu odboru, da jej še letos podá nasvete, 7f ni se še dotaknil Ahmed-aga mojih devi- kje bi dobil prostor vis ej realki in kako bi se dala ) še, o še te smem poljubiti |1l1 utjvl- jtsjc ul u.uk/11 ^lvofcvjl v loçj x caittij i« ktx o*»* uuj ljubimec za trdno ustanoviti. Zbornici je v imenu deželnega od 12© bora dr. Bleiweis razlagal, koliko sejeza višo realko do zdaj zgoditi moglo, in sicer: najprvo je bilo treba prositi, da se na Dunaji potrdi, potem prvému razredu precej dobiti prostor, in vprašati, ali viša realka ne bi mogla priti v šolsko, deželi lastno ali v kako drugo deželno poslopje, ali v kako zásobno hišo, ali bode morda treba delati novo poslopje. Za prostor prvega razreda se plačuje gosp. Maru 300 gold, na leto, toda zraven je tudi luč, orodje in kurjava. Prošnja za do-volitev je šla maja meseca na Dunaj , in potrjena je prišla še le v drugej polovici oktobra, in 3. dan novembra meseca se je začel poduk. 17. dan novembra je imela o tej stvari sejo posebna komisija, ki je skle-nila: 1) deželni odbor naj izpravi normalko iz seda-njega šolskega poslopja; 2) naj bi se naredil crtež, da bi se višej realki dobil prostor v prizidku nad sedanjo normalko in glavno stražo. Deželni odbor v 4 zimskih mesecih ni mogel sezidati nove hiše, še manj pa više realke čisto ustanoviti, in menil je, da se nikakor ne smé prenagliti reč, ki deželi ne bode tisoč, ampak veliko veliko tisoč gold, stroškov prizadela. Za 2. razred pa je že tudi pripravljen prostor, v kteri lahko pojde teh 12 ali 14 učencev prvega razreda. — Za njim se je oglasil poslanec Guttman, rekoč, da sedanji prostor za viŠo realko je slab ; da je za 2. razred majhna soba najeta; da se 3. oktobra 1866. leta začne uže 3. razred, kteremu še ni preskrbljenega nič prostora; da je sicer storil deželni odbor, kolikor mu je bilo mogoče; da bode prezidovanje šolskega poslopja deželi prizadevalo do 24.000 gold, stroškov, toraj naj bi se v njej dal prostor tudi višej realki ; zatorej da podpira nasvet bar. Apfalterna. — Poslanec Deschmann je rekel, da je lani bilo sklenjeno, da prevzame dežela za višo realko %, ljubljanska občina pa l/3 stroškov, in da vlada bode skrbela za učitelje. Poročilo dr. Bleiweis a nikakor ni dovoljno, ker nas opominja starih birokratičnih potov; tudi najviše privolitve ni dobil deželni odbor, ampak občina ljubljanska. Tudi se ne smé pehniti (hinausschmeissen) normalka iz dozdanjega šolskega poslopja, ker bi to bilo sklepu lanskega deželnega zbora vprek, in ker so stroški za viŠo realko razdeljeni na deželo, občino in vlado ; tudi poznej še preiskavanje kaže, da ima normalka pravico v šolskem poslopji. Poročilo deželnega odbora se ne more imenovati zvršitev zborovih sklepov, ker celó besedice ni povedal o 3. Guttmanovem nasvetu, naj bi se namreč razpisala povabila za pomoč višej realki; tudi se ni preskrbelo, česar je treba, ko bi se normalka vrgla iz šolskega poslopja ; toraj naj se podpira nasvet barona Apfalterna. — Za deželni odbor se je najprvo vzdignil žl. S trahi, rekoč: pri tacih stvareh je prva potreba denar, druga in tretja potreba zopet denar. Naj poslanec Deschmann deželi dá 60.000 do 80.000 gld., potem bode lahko na vrat na nos delati, kakor on želi ; al ker denarja ni, treba je prevdarno ravnati. Tudi bi poslanec Deschmann sam ne mogel odgovoriti, k a k o je normalka prišla v šolsko poslopje, in pravica , ki jo dežela misli imeti do tega poslopja, ni prazna reč. * )bčina ljubljanska nikakor ni tako radodarna, kakor Deschmann pravi, ker še ni hotela dati za popravljanje šolskega poslopja, kolikor je prišlo na-njo. Najprvo je bilo treba vediti, koliko bode treba denarjev, potem še le se more povabilo za pripomoć razpisati. Sklepi lanskega deželnega zbora so deželnemu odboru stavili do-ločne meje, po kterih je najprvo moral poskušati, ali bi se viša realka ne dala spraviti v šolsko poslopje, kteri je dežela hišni gospodar. — Na to se je za deželni odbor oglasil tudi poslanec Ambrož, rekoč, da deželni odbor mora biti grajan, naj stori preveč, kakor se mu je očitalo pri bolnici, ali naj stori premalo, kakor se mu zdaj očita. Mestna občina pa bode gotovo zadovoljna s tem, kar je storil deželni odbor; tudi pripomoći bi ne bilo od nikoder nič prišlo, ako ne iz same hranilnice. — Cesarski namestnik g. baron Schloiss-nigg se je oglasil, da 3. in 4. razred sta celó slabo preskrbljena, ker imata posebno revno sobo za risanje, in da ministerstvo ne bode hotelo dajati pomočí. ako se bode še dalje tako godilo; tudi normalka, ki po po-godbah pravico ima v šolskem poslopji, se ne smé deti iz šolskega poslopja; tudi bi potlej ne vedila kam iti. Naj bi se delalo, kakor bi ustreženo bilo vladi, ki tukaj gotovo ne bode ukazovala, al zahtevala bo, da se realki preskrbi dostojno stanovališče. Na koncuje nasvetoval: naj bi deželni odbor podal določne nasvete zbornici, in deželni odbor naj v resnici skrbi za prostor više realke, pa ravná v porazumljenji z vlado. — Poslanec Kr omni er je djal, da v šoli imajo pravico normalka, gimnazija in licealna biblioteka, realka pa celó ne : toraj naj bi obé realki prišli v drugo poslopje. Najprvo, ako je ta reč dvomna, naj se razsodi, kdo ima v šoli pravico, in potlej delà po tej razsodbi; stroški se zdaj ne smejo preveč gledati, ker je sklenjeno, da se viša realka mora napraviti. — Poslanec Deschmann je odgovori!, da Guttmanov nasvet ni zahteval nič denarja, temuč samo, da bi zbornici deželni odbor podal nasvete , in letos je ta reč tam, kjer je bila lansko leto: v šoli pa ima tudi niža realka pravico, ker je ondi, kjer so bile popřej sobe bogoslovskih ucilnic. Potem je odgovoril poslanec dr. Bleiweis, da je poslanec Guttman deželnemu odboru že dal absolucijo, rekši, da je storil, kolikor mu je mogoče bilo, več pa ne] more storiti nihče, kdor ne zná — coprati. Ali bode dežela za realko tište dve tretjini, ki ste ji za plačo odmerjeni. tako silno rada plaćala, kakor je tù rečeno bilo, noče preiskavati, naposled bo sicer morala plaćati rada ali nerada, kakor se moraj o tudi davki plače vati. Deželnemu odboru je bilo naročeno, da najprvo v soli poisče prostora višej realki, in tako je tudi storil. Solsko poslopje je deželno, in gimnazija se v njem čedalje bolj širi; iz početka gotovo ni bilo rečeno, da bi smela imeti toliko paralelnih razredov ; viša realka pa mora kakor beračica strehe iskati. Deschmannu se ne zdí birokra-tično, da je prošnja za privolitev šla maja meseca na Dunaj in nazaj prišla še le oktobra, — to se mu pa zdí birokratično, da deželnemu odboru v 4 mesecih ni bilo mogoče ustanoviti više realke. Res je, kar je opomnil Njih ekscelencija cesarski namestnik baron Schloissnigg, da zdanji prostor za višo realko ni posebno dober; — al kako so drugod šole preskrbljene? kako je celó na Dunaji slabo preskrbljeno vseučilišče? In pri nas je toliko hrupa za tako malo stvar, kakoršna je viša realka. Poprejšnje leta za stanovališča ucilnic svojih tudi vlada ni skoro nič storila ; še letos je bilo treba v Ljubljani nektere gimnazijske sobe zapreti zarad bur je in mraza, ker so bile okna in duri slabe. Res je, da se rešiti mora najprvo tisto vprašanje, ktero je v misel vzel poslanec Krommer, — pa prav to deželni odbor zdaj reševa. Ni treba misliti, da je 3. razred više realke že pred vrati, ker se še 2. leto ni začelo. Deželni odbor je resno in marljivo délai, samo prenagliti se ni hotel in se ni smel. — Potem so govorili še poslanci Krommer, baron Schloissnigg, dr. Bleiweis, bar. A p f a 11 e r n in dr. Toman, ki je nasvetoval, naj bi se sklenilo , da o tej reci deželni odbor podá že zdaj zbornici poročilo, ako bode mogoče; toda glasovanje potrdi odsekov nasvet, da gotovo še letošnjemu zboru odbor podá svoje nasvete. — Potem je poročevalec bar. Apfaltern bral 13. odborov nasvet: naj se odobri, da se je deželni odbor ustavil davku, kteri se je hotel postaviti od hišnega orodja v muzeji. Glasovanje potrdi. — Potem je bil na vrsti 14. nasvet: naj zbornica ukaže deželnemu odboru, da zopet poskusi od vlade deželi nazaj dobiti zalogo deželnega obde-lovanja (Landesculturfond). Glasovanje tudi to potrdi.— 15. nasvet: deželni odbor naj še letos poroci zbornici: a) kdo, za ktere denarje, za koliko stroškov je zidal ljubljansko posilno delalnico (Zwangsarbeitshaus)? b) koliko je v njej vsako leto zaprtih domaćih, koliko tujih; koliko prizadevajo stroškov, in koliko je deželna denarnica teh stroškov morala dozdaj plaćati vsako leto ? c) nai se poroci, ali ima ta naprava po sedaj biti deželna, ali naj se izroči vladi? d) naj poroci, ali se ima oskrbniku delalnice g. Ivanu Majtiju iz deželne denar-nice dati penzija ali neV Zbornica potrdi. — Potem je dr. Toman svetoval, naj se deželnemu odboru naroči, da bi še letos poročil zbornici, kaj se je storilo, da bi se po oporoki rajnega kneza in škofa Antona Alojzija Wolfa brez daljnega odlašanja dal natisniti slovensko-nemški slovar. Zbornica je odobrila. — Potem je poročevalec baron Apfaltern bral 16., to je, zadnji odsekov nasvet: naj zbornica hvaležna pritrdi, da se je deželni odbor marljivo trudil in pridno dělal za deželne koristi, ki so mu bile izročene. Zbornica je odobrila. V 13. seji (5. dan t. m.) gospod prvosednik baron Co del li najprvo oznani, da je vlada poročila , da po sedaj od hramov in zidanic po vinogradih ne bode več treba plačevati hišnega davka, in da bode povrnjeno, kolikor ga je že do zdaj kdo plaçai. — Potem je bilo na vrsti poročilo dr. Župana, deželnega odbornika, kteri je po sklepu 40. seje lanskega zbora bil přišel gledat, kakova je kmetijska in podkov ij ska učilnica ljubljanska. To poročilo je bral žl. S trahi. Poročilo pripoveduje, da je dr. Župan bil pri izpraševanji, in da je lani v podkovijsko učil-nico hodilo 9 učencev ; da je teoretično in praktično razlagal podkovijo kovaški učitelj g. Pavel Skale, ki je svojih reči prav dobro naučen, pa tudi jih zná iz-vrstno razlagati učencem, ki prav dobro umejo podko-vijstvo, in so se poleg tega še učili o notranjih in vnenjih boleznih domaćih živali, o pomaganji pri nji-hovem porodu, in o živinoreji sploh, cesar se pa niso tako doučili, ker vès poduk je samo eno leto in ni glaven nauk te šole; da je dr. Župan vprašal prvosed-nika kmetijske družbe g. Terpinca, kdaj bodo še druga izpraševanja; g. prvosednik pa ga je tudi pismeno po-vabil k izpraševanjem kmetijske učilnice, in da tudi lahko pregleda pobotnice izplačanih denarjev, sicer pa da nobena druga reč te učilnice ne spada v deželni zbor. Zatoraj je poročevalec žl. Strah 1 rekel, naj se ta stvar danes vzame samo v vednost, ker tisti pot se ta rec obširno lahko prevdaria, ko pride v seji na vrsto govorjenje o prevdarku deželne denarnice, iz ktere ima kmetijska in podkovijska učilnica pomoč. — Al vkljub temu sporočilu se je o tej reči unel huci razgovor. Prva střela je prifrčála, kakor zlo navadno, s tistega stola na desnej strani zbornice, na kterem sedi idrijski poslanec Deschmann, kijev svojem govoru dokazoval, da to poročilo ne veljá, ker nima nikakoršnega nasveta, ampak vso stvar podtiče novčnemu odboru; da poročilo ni povedalo, kakova je ta učilnica; ali podučuje tujce ali domače, za ktere je treba najbolj skrbeti; da učilnica kmetijstva ni, kakoršne je treba dan danes, in da tudi ni vredna svojega imena, ker samo učí vrtnarijo, tega pa ne, kako je treba ravnati s travniki, vinogradi itd. ; da novčni odbor v tej reči ne more nič sto- riti, razun, da tej učilnici vzame, ako hoče, tistih 900 gold. , ktere dobiva iz deželne blagajnice ; da se čudi, da kmetijska družba je odbila preiskavo omenjenih sol, ker bi bila pri tej priliki lepo priložnost imela raz- odeti, kako bi se dale popraviti itd. — Na to je odgo- voril dr. Bleiweis: Lani je Deschmann nekako drugace govoril nego letos. Gospod prvosednik kmetijske družbe se je držal društvenih pravil, ako ni pri-tegnil, da bi se ta naprava dalje preiskavala, ker pravila nikjer ne pritrdijo, da bi kao smel preiskovati. Podkovijska učilnica je bila po c. k. minsterstvu potrjena 13. aprila 1848. in kmetijska 13. j ulij a 1853. leta za javno učilnico; ves učilni crtež je tudi odobrilo ministerstvo, kakor je 1848. leta bil oznanil časopis „Laibacher Zeitg."; učitelji podučujejo zastonj brez plačila samo iz domoljubnosti, pa so potrjeni, da smejo javno učiti, ker gosp. Skale je potrjen za ko-vaštvo in živin o zdravstvo , g. F1 e i š m a n za botaniko in dr. Bleiweis ima potrjeno oblast za voditelja. V kmetijski učilnici so učili gospodje Peternel, c. kr. profesor niže realke , F1 e i š m a n in dr. B1 e i w e i s ; praktičnega poduka v poljedelstvu pa učenci dobivajo nekoliko na g. Terpinčevem posestvu na Fužinah pod Ljubljano. Izpraševanja so javna, in kmetijska družba jih je vladi vselej oznanjevala, in sam g. Deschmann je hvaléče svedočnice nekdaj podpisaval in dajal učencem, ker sam on je nekdaj podučeval na nji. Lani je bil tudi deželni odbor povabljen, in zato je bil gospod dr. Župan přišel k izpraševanju, toda samo en dan; a vendar je njegovo poročilo tej učilnici na vso čast. Mar g. prvosednik ni prav dělal, da ni připustil preis kave? Učilnica kovaška in živinozdravniška popoinoma ustreza svojemu namenu. Dozdaj se je izučilo 210 učencev, kar je dovolj našej majhnej deželi, ker med njimi je bilo celó druzih, ki so dobro izurjeni, kar priča število živine, ki se je v to učilnico pripe- ljala za podkovanje (14.644), za ozdravljanje pa 6385; resnične so tedaj tudi tù besede : „nemo propheta in pa-tria." Pet vnenjih kr ono vin in letos tudi tiroljska so pisale nam, da bi jim povedali, kako je napravljena n aš a učilnica, dabipo nji osnovale svoje. Narod in c. k. okraj ne gosposke imajo ver o do te učilnice in njenih učencev, ker jih rabijo za javne opravila z velikim pridom, in ki večkrat popravijo, kar skazijo zdravniki, ki niso v živinozdravstvu podučeni. Pri de-litvi konjskih premij so rekli celó c. k. oficir ji, da se je pri nas v posleanjih letih poclkovija poboljšala, in oficirji sami pošiljajo svoje konje zdravit in podkávat. Gosp. dr. Roli, vodja c. kr. dunajské živinozdravniš-nice, je lani podkovijsko učilnico videvši jo pohvalil in rekel, da nikjer po deželah avstrijanskih ni take, da še celó Pešt nima bolje. Vse to je popoinoma priča za njeno veljavo. Kmetijska učilnica res da ni tako obširna, pa tudi ona delà, kar koli more, ker je samo dobrotna naprava brez pomoci, brez prihodkov, oprta na samo domoljubje nekterih gospodov. Jaz bodem sam svetoval, da bi se štipendije njenim učencem več ne daj ale, ampak da bi se napravila popoinoma kmetijska učilnica i z d e ž e 1 n i h d e n a r j e v. Da se pa v njei podučujejo samo nektere stvari, tega ni ona kriva, ker celó sami véliki zemljaki niso hoteli imeti kmetijskih učilnic, in kodér so se vendar bile napravile, tam so kmali zopet jenjale. Vendar se na njej podučuje naravoslovje in kemija kolikor je treba; dalje, kako se poznava zemlja; uči se tudi sadjoreja prav natanko teoretično in praktično , murboreja, svilstvo precej obširno, živinoreja in tudi nekaj o živalskem porodu in živinozdravstvu, čemur je živinska bolnica na veliko korist. — Na to se je zopet oglasil g. Deschmann: Odgovor dr. Bleiweis-a priča sam, da sem pravtrdil, kerjnjegov nasvet kaže, da kmetijska učilnica nima veljave. Ceravno jo je bilo potr-dilo ministerstvo, vendar tudi deželni zbor smé pretresati. Ce je že 210 izucenih učencev poslanih po deželi, potem učilnice več ni treba, ker ti lahko dalje širijo svoje znanje; toda živinskih zdravnikov dežela ne dobiva iz te učilnice, ampak iz Dunaj a, kamor vsako leto plačuje po 200 gold, za poduk živinskih zdravnikov ; tudi pod-kovijstvo so stari kovači vojaških konjikov bolj po-vzdignili, nego ta učilnica. Ako bi kmetijska učilnica imela zaupanje po deželi, bi se hodili učit tudi sinovi bogatih zemljakov, pa se hodijo le tišti, ki jih vabijo stipendije, in jaz o tej stvari letos govorim, kakor sem lani. — Odgovoril mu je zopet dr. Bleiweis: ta učilnica nima nobene pomoci razun omenjenih gold, na leto, kar pa ni za-njo, ampak za stipendije učencem. Med tistimi 210 učenci niso sami kovači, ampak tudi taki, ki umejo živino zdraviti, in čudno misel ima poslanec Deschmann, da bi se učilnica zdaj zaprla, kakor krčma, ker je uže toliko učencev na kmetih iž nje ! Tega še nisem čul, da bi se učilnice tako odpirale in zapirale, kakor krčme po „Lokalbedarfu". Kmetiški sinovi tudi po druzih deželah radi ne hodijo v take učilnice, zato so štipendije, da jih vabijo. Vlada plačuje po 200 gold, na leto posebnemu učitelju na gimnazii, kjer se brez djanskih poskušenj kmetijstvo podučuje; ako veljá, kar je Deschmann rekel, je ta denar pri tej šoli res zavržen. — Potem se je oglasil še dr. Toman rekoč, da je neprijetno, da se vedno naskakuje tako koristna naprava, ki ima le nekaj štipendij, in zatorej se kaže, kakor bi se vse kaj druzega skrivalo za temi udarci, ker je viditi, da je ta reč množim v zbornici neljuba. Cemu se vedno strelja na nektere naprave, s kterimi so zve-zane nektere osobe ? Saj so še druge naprave, do kterih ima deželni zbor pravico; zakaj teh ne preiskuje? Zakaj na pr. norišnice ne? Tudi je podoba, da je bila ljubljanska muzeja nekdaj bolj v redu, kakor je zdaj. Kmetijske in podkovijske učilnice pa deželni odbor nima pravice preiskavati. — Na to je odgovoril poslanec Deschmann, da on govori samo iz domoljubja, se vé da ne iz osobnega sovraštva. Ce so v muzeji na-pake, naj jih le pové, in izkušal jih bode odpraviti; da druge poslance je uže vidil v muzeji, a med njimi ni bilo dr. Tomana, ki torej le pripoveauje, kar je drugje slišal. — Dr. Toman mu je na to rekel, da če on ob-iskuje zavode, hodi drugo pot, pa ne, da bi se kazal in uklanjal patronu ali apostolu ali aufseherju, in da ga je tudi volja dokazati, kar je govoril. — Naposled se je oglasil še poročevalec žl. S trahi, rekoč: ko bi deželni odbor hotel pregledavati vse naprave, ktere ši-rijo med ljudi omiko, potem bi imel več delà, nego nekdaj Herkul v svojem delu. Kazina in čitalnica se tudi pečate z omiko, pa kaj bi rekli njuni voditelji, ko bi deželni odbor k njima přišel na preiskavo? metijška učilnica dobiva iz deželne blagajnice same štipendije, in torej naj bode o tej reci razgovor, kadar pride na vrsto poročilo novčnega odbora. — Na to je bilo glasovanje, ki je potrdilo nasvet deželnega odbora po po-roČilu Strahlovem, da se ta stvar le v vednost vzame in vsaka preiskava odpade; edini Deschmann ni bil v vrsti omenjenih glasovavcev. — Po tem je bilo na vrsti poročilo deželnega odbora o tem, kake pravice do de-narnice imajo učilnice, ki so zdaj v šolskem poslopji. Poročevalec je bi! zopet žl. Strahl, ki je bral dolgo poročilo, potrjeno s starimi pismi. Iz tega poročila je viditi, da iz početka je bila dežela samo obljubila, kar se tiče šolskega poslopja, 3000 gold, dati, da bi se zidala nova normalka, potem pa tega ni dala, ampak v Šolskem poslopji je naredila zastonj prostor normalki in gimnazii, toda pridržala si je lastninsko pravico ; pozneje pa je dežela plaćala tistih 3000 gold, z obrestmi, in vendar zdaj trdi vlada, da je šolsko poslopje njeno. Ta reč se dá z vlado ali z lepa ali s pravdo poravnati, in torej svetuje deželni odbor: a) zbornica naj pripozná, da letos deželni odbor nikakor ne more podati nasveta, iako bi se resile te reci šolskega poslopja ; b) deželni odbor naj to reč z vlado doganja, kolikor je mogoce, in o tem poroci prihodnjemu zboru ; c) deželni odbor naj za višo realko samo to skrbi, da pride na dober najet prostor, in o tem naj še letos podá zbornici po-seben nasvet. — Gosp. dr. Toman izpregovorí, da to poročilo, kterega bi se ne bil nadjal že danes, tako v krátkém času, ker še le pred tremi dnevi je bilo naro-čeno deželnemu odboru, priča, kako marljiv in delaven je deželni odbor. Enako je govoril tudi baron Apfalte rn, pristavljaje, da ni na to misliti, da bi se pred mnogimi leti mogla viša realka spraviti v šolsko poslopje. — Potem je bilo precej glasovanje, in zbornica je potrdila vse tri nasvete deželnega odbora, s kterimi se je popolnoma opravičil o svojem delovanji. Poleg češke pesmi: Tam kde věnci modré hory Tisic hradů svými bory. Tam, kjer beli so Snežniki, Holme i mali in veliki, Kjer izvira bistra Sava, Teče Soča, Krka, Drava; Tam mi dedov zemlja krasna, Dom junakov, dom je moj ! Tam, kjer Kranj na trdi skali Sedež star svoj kaže zali, Kjer Postojna v spodnji svet Svoje čuda vabi zrét: Ona zemlja slavoglasna Moja vlast je, dom je moj ! Tam, kjer je Ljubljana bela Davne čase že slo vela; Kjer slovenski mili rod Zemljo orje, mirno hod' ; Tam mi zibka prvočasna Tekla je, tam dom je moj ! Poslovenil S» Slovenska \latica. 11. dan t. m. je imel osnovalni odbor slovenske Matice prvi shod v Ljubljani, ki sta ga sklicala gospoda dr. Jan. Bleiweis in dr. Toman. Odborniki, kteri niso bili prišli, ko so bili povabljeni, poslali so pisma, da se popolnoma ujemljó s tem, kar se sklene. Razpravo je vodil g. dr. Bleiweis. Najprvo so se popravila pravila, kakor je bilo ukazano pri najvišej potrditvi. V §. 1 se je dostavilo, da to društvo ne bode imelo nič opravka s politiko. V §. 2 za b) se je namesti „slovanska knjižnica" moralo reci: — da se pocasi napravi ter na-polni knjižnica, ki bode ustrezala društvenim namenom. V §. 4 se je dostavilo, da mora biti neoporočen unbe-scholten), kdor hoče za uda pristopiti. V §. 5 je přišel pristavek: ljudjé tujih držav se za častne ude smejo izvoliti le, če deželna vlada pritrdi. V §. 12 se je naredila prememba: Ko bi zarad kacih društvenih reci vstal prepir med družabniki, kteri niso v odboru, naj ga razsodi odbor ; ko bi pa vstal tak prepir med drugimi družabniki in med odborniki, naj ga razsodi véliki zbor. Ko bi družba morda kdaj nehala, morati njen razpust potrditi dve tretjini tistih udov, ki so se zato sešli v popřej razglašeni véliki zbor. — Na koncu tega paragrafa se je dostavilo, da pravila, ko bi se pri kacem velicem zboru prenaredila, morajo zopet prositi najviše potrditve. V §. 13 se je dodélo, da pri velicem zboru mora biti vsaj (po nasvetu gospoda dr. Jerneja Zupanca) 45 družabnikov zbranih ; sicer sklepi niso veljavni. — Potem se je volil začasni prvomestnik. Gosp. Davorin Trstenjak je nasvetoval, naj bi se izvolil kak veljavenmož plemenitega rodu, in g. dr. Jan. Bleiweis je na to rekel, naj se izvoli g. baron Anton Cojz; ki 123 je zvest rodoljub in tudi sin tište slavne rodovine, ki je Slovencem uže toliko pomogla. Izvoljen je bil soglasno kolo kažej da bi se jim dovolilo to maso peti j da so se pridno učili baron Cojz, ki je to volitev tudi prevzel. Za njego- njene. Peli so res lepo Čudno Njih 7 ceš i da po —~ — ^ w j ~ 7 —j ~ — ------ ■ ----r— -------"j wo w —j----#----» -- v-'m.vje pâC tO, nj. u i ci vega namestnika je g. Trstenjak nasvetoval kacega đu- domaći pevci po drugih cerkvah hoditi, da se jim do so bile spol da morejo hovna, kar so potrdili vsi pričujoči odborniki 7 m tako voli peti se je govorilo za gosp. korarja dr. Janeza Kriz. Po- Iz Prošeka pri Trstu aprila Že vesela spo gačarja, ali ker se ni zvedilo , da bi on volitev mlad svoje zeleno krilo prostira po livadah in cvetlice prevzel, je bil po nasvetu gospoda Pirn a ta izvoljen iz zimskega spanja zbuj v novo življenje Tudi nas gosp. dr. Leon Von či na, ki je precej v odboru po- je razveselila z blago cvetlico hrabrih Slovencev tržaške vedal, da vzame volitev. — Na to se je za denarničarja čitavnice. Prišli so namrec osmi dan po veliki izvolil gosp. dr. Jernej Župane, in poleg njega bosta imela ključe g. S ou van in g. dr. E. H. Costa. Vsi trije so precej v zboru povedali, da prevzemó službo. _ ■■■dHHM HH da Prosek, da bi se razveseljevali. Napravili so nam noci v vesel večer. Hvala jim za to pre — Na to je gosp. dr. Jan. Bleiweis povedal, v*. Ctl J \J J L shranjenega vsega Matičnega denarja z obligacijami Škode naredil brij Iz ipavske doline prav oster sever ki prila Nekaj dni sem »wv/x , xvi je iû g U U. LIJ Clil U OčlUJU UUbU letošnji hudi zimi nam je tudi veliko godnjemu sadj dosti vred okoli 4000 gold. svetoval, da bi „Matica" dobila Gosp. Trstenjak je potem trt pomrlo. Vino po nizki ceni do 10 kvinč več udov naj bi se po raznih krajih za to reč postavili manda- in pomočí, gré še precej spod rok Iz Kranj in o tej priči sta se ponudila on in g. Pirnat tem po prila tarji, _ _ za Stajarsko. Dr. Costa je podpiral nasvet g. Trstenjaka, pristavljaje, naj bi se dal natisniti kratek V čitavnice.) Prekličemo s odločeno besedo s plesom ker nedelj 17 prila poprej snj em programu za napravi naša čitavnica m maja slovesno besedo s glediščino igro. posnetek Matičnih pravil in njene dozdanje zgodovine, in nacrt te besede bomo naznanili ob svojem času Dan in potlej naj bi se poslal vsem slovenskim konsisto-rijam, vsem čitalnicam , ter dal za doklado tištim časnikom, kteri hodijo med Slovence, toraj v slovenskem Iz turjaške okolice Odb ta aprila Dop iz T ^V^* .L-V^J ~ ------------,----.J nemškem in laškem jeziku (za Primorje). Zbor je potrdll, puo^uuu XV. v/ ju la-uiv^iiiv/j ua uuuu uivjlij oti \j~ škov prizadevale take doklade nego v časnike same po- potrdil posebno ko se je razložilo, da bodo menj stro- dr. Kaplerju jaka v 13. listu „Novic" se ima zastran smrti Jan Jakšeta popraviti tako, da preiskava mrliča po gospod 7 c. kar stavljeni sestavki. Potem je dr. Jernej Zupanec Je okrajnem zdravniku, je popolnoma ranocelnik že po samem ogledu nasvetoval, naj se to izročí posebnemu odseku, xix — dr. Bleiweis je rekel, naj bodo v njem trije gospodje. drugod menil ; mrtvoud je bila Jakšetova smrt in nic druzega ki se more v gostivnici še lože primeriti kakor 7 Izvoljeni so bili in dr. V o n č i n a. dr. Bleiweis, dr. E. H. Costa Iz Ljublj in u.1 • v uui/iua» — Naposled je bil za društvenega spremstvom na poti iz Trsta, xvpx vu. owJC5c» ^a^ tajnika izvoljen g. Fr. Levstik s plačo 30 gold, na Maksimilijana pred odhodom njegovim v Mejiko slovo Njih Velič, cesar so se z mnogim so od svojega brata mesec 7 in pristavilo se je, naj poskrbí novoizvoljeni odsek, kje bode imel pisalnico. Tako je vogelni kamen položen Matici, o kteri nas vzeli, v saboto toliko v Ljubljani mudili Presvitli cesar so bili z veliko slavo spreje ti 7 da so odkosili navdaja trdno zaupanje, da bode s pomočjo božjo in po rodoljubju djanskem krepko napredovala na korist narodu slovenskemu! - . Bridko dolžnost spolnuje danes vrednik naznanja smrt svojega preljubljenega mladih nog vernega priiatla gospoda Ma- Dopisi. „Novicť , rojaka Aleša Okorna, duhovnega pomoćnika Iz Celovca. X. Celovcu imamo Slovenko Device hudi pljučnici danes dne m. letos mnogo poko- 7 rojeno iz Postojne na Kranjskem, ki slovi kot vrla igravka na glasoviru. Že je dajala po več mestih koncerte in si zaslužila velike pohvale. Posebno pogosto-krat razveseljuje nas Celovčane in napravlja koncerte v razne dobre namene. Ta Slovenka je gospodičina letu svoje starosti v Gospodu zaspal kterega pogreb bode v četrtek dopoldne uri. Duhovstvo zgubi njem nevtrudljivega i ose fina Haas field, o kterej je že lani „Naprej oznanil, da pride v Ljubljano koncerte napravljat. Kar se pa lani ni moglo zgoditi t. zgodi se letos. 14. aprila dušnega pastirja, fara očetovskega prijatla movina naša vseskozi zvestega sina, svet pošteno dušo. Sami milostljivi škof so mu čast skazali na smrtni postelji k njemu prišli. — Bodi mu zemljica lahka! pride imenovana umetalnica v Ljubljano in nadjamo se, da o svojem času tudi iz Ljubljane čujemo od pohvale, ktero si je drugod zaslužila. V JL 4J Iz Crn na Koroskem. (Ocitna zahvala.) Soseska lahko najameš Kakor današnji „Oglasnik" pripoveduje, se bode začela v Ljubljani nova naprava. Po več krajih mesta in podmestij bodo stali postreščeki, ktere vsak hip da nesó to ali uno stvar sem in tjè Bistrica nad Pliberkom na Koroškem je prebivavcem v Crnah, ki jih je huda nesreća zadela, da so pogoreli darovala 100 gold. Za lepi ta mi- ali opravijo kako delo. Kolikor mu po tarifi plaćaš za to, kar ti stori, ti on zagotovi s posebno marko 7 ktero od njega vselej vzemi, ker to je priča (kontrola) 7 7 20. septembra w lodar se zahvaljujemo pravsrčno vsem dobrotnikom da ni kake sleparije. Ta naprava je po več mestih nain še posebno gospodoma Jožef u in Ju rij u Kr au thu. vadna in res prav dobra, da zanesljivega člověka ni Soseska v Črnah. treba križem po mestu iskati, ampak ga vselej najdeš- Ko so na odločenem mestu. Iz Barkole pri Trstu 4. aprila. L. M. se slovenski pevci od sv. Jakoba v Trstu z svojim go- Že menda danes pride s svojo gospó materjo v spodom župnikom zaradi slovenskega petja nekaj sprli, Ljubljano v dopisu iz Celovca napovedana umetnica peti; rekli so, da naj Lahi pojejo po la- gospodičinja Josipina Haasfieldova, hčerka gosp vec niso hotli tinski, ako jim ni dovoljeno po slovenski peti maši, ktero Haasfielda, zdaj c. k. inženirja vrste v Celovcu. Iz- so se za velikonočne svetke učili. Ko je bil pa svetek vrstno igra na klaviru. To je njena prva pot po svetu, da Device Marije, so prišli omenjeni pevci prosit v Bar- mu pokaže umetnost svojo. Veseli nas, da tudi v Ljub 124 ležili napravi koncerte, kterih se bomo toliko raj ker je naša rojakinja — Kranj* ude keg naroda ze nasi deželnem zboru koroškem je po xvv>x jv —- — j----v- ----j-— j------- slanec Gotz zastavil vprašanje c. k. vladi: kako da je rodoljubi v Celovcu pripravljao pot srčenega sprejema. sporotnicami, za ktere je lanski zbor prosil Ni sicer navada našega lista, da bi se spuščal Tudi deželni zbor v Breg v pretres umetnosti jezdarske ume tni ki ampak ktere al pnporocamo ne daj SO V volj Ljublj pravilo Je V ze končal Deželni zbor dalmatinsk svoje posebne umetnosti telovadske (gimna jezdarenja, je po ces. ukazu od 6. t. m. razpuščen in se stike) ? kakoršne poprej še nismo vidili poslanci voliti, ker v Zadru pa imajo kakor vladni časniki pravijo Čit avnica nasa je v nedelj sklenila svoje s tem zborom se ne dovrši v prid dežele to, česar ona želi zimske veselice. Bil je pa ta sklep posebno imeniten slovesnostj v tem, da slavni naš gosp D ki je z rodoljubnim gosp; Pirnatom přišel iz Staj skega, nedeljo je v Miramari poleg Trsta z veliko „ ) novi césar mejikanski Maksimilian I. spreje! Terstenjak, poslance; zagotovil jim je ustavno vlado brž ko bode posvet matični, je poČastil „besedo" z nazo- mir v deželi gotov. 11. dne t. m. je imel čez Kim čostj svoio in v izvrstnem govoru prinesel čitavnici odložen bil *J « m • 1 • 1 1 \ • 1 « » svojo državo, pa je zbolel, in zato je odriniti odhod naši pozdrav od sestrice lijene^ce lj sk ki je med duhovniki v novi naši dvoi Bil je pr "--' 7 i--j , UUUVÍ Konferencije zastran Slesvik-Hol topil da na v ocitni oder, povdarjaje med drugim tudi to, vu* v ao zu. ane družbah, kterim je vedno zvesto geslo: „césar, vera bode kruha tajna se čudno motajo; ker nemški zvezni zbor ne se udeležiti teh konferencij, so odložene kaže do 20. dne t. m. ali pa - ? še dalje. Sploh se misli, da ne in domovina" tu duhovnik brez straha more stopiti iz te moke, ker vsaka vlada vleče na svojo m uuiuu v ma , ' — —stran; zadej pa stoji Napoleon s svojim osodepolnim pred občinstvo. Ni treba dostavljati, s kako radostjo predlogom: „narod naj sam reče, kaj hoče in kako je bil sprejet premili nam gost. Beseda je bila zopet zanimiva. Kor gospá ? podičin in gospodo pel Vojska v teh tako krajih tudi nima nikakoršneg kaj lep » odno česko ŽeiCll UU1JC} „JJX^VlACCll-AV/XX OM.X XV, J.. ano de Bach par Charles Gaunod izvrstne eli bolj godba pesem", Hlahola" pa bi bili www, da tudi iz vsega se kaže čedaljc uuij, ua uai stvar na vse straní ni ne prav kuhana ne pečena bolj vspeha da danska Meditation le 1. přelud de P1 Garibaldi je že na Angležkem ga sprejemajo (gospodov: Pregelna, Kosa in Bučarja), ktere je spremljala nadepolna deklica Tinica j. xciwcio-uvrt, jeizbudila občno pohvalo. Po „besedi" je bil ples; 40 parov je z rajanjem povzdignilo ^ VI « * . V u * VI . jv UM b v 1 1VJ ťl D jJI C J CLL trojice s tako častjó, da vsi časniki so polni njegove slave. le na Omprl1 T» A ft 11 If» t.lirškí «niton nriirlar» I r^riTTûli gla^ Pleiweis prav lep pašuje turški sultan unidan izročil poveljstvo turske armade, ki se ima vstopiti na mejo oporne^ Mol- dave in na slovo zimskim veselicam Vlahij kantonu Graubiinden v že neki imajo zrele letošnje češnje Svaj kar >> Laib. Zeitg u Je „Novicam" odgovorila na to, so očitale zastran popisovanja obravnav dežel nega zbora. Navadna je to taktika odgo zega nismo pričakovali v sedanjih okoliščinah tudi dru ka ? zati smo moralii svetu, kako ravná omenjeni časnik; banaske 5 fl. 37. Žitna cena v Ljubljani 11. aprila 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaČe 5 fl. 37. turaice 3 fl. 57. sicer bi nam reklo „consentire videtur", kdor molči. rež 2 fl. 80. soršice 3 fl. 95. Prilika o pezdirji in brunu ne časnik, ki izhaj 80. jeČmena 3 fl. 14. oves 2 fl. 30. prosa 3 fl. 15. ajde 2 fl m saj ki dan in nima na čelu marke, je lahko obširen. Gosp. prof, podobi se mu, da je objektiven v L. Z Wretschko pa je v svojem odgo opazke o kmetijski šoli gimnazijski, ki jo je izustil vrednik „Novic" kot poslanec v deželnem zboru na pod 11. aprila 1864 Kursi na Dunaji v novem denarji lag Deschmannovega trdenja o teoretičnih šolah 5% obligacija od leta 1859 Meržavni zajemi ali posojiia.l Druge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 136.50 kmetijskih, nam dve novici povedal, ktere nam niste bile daj kmetijstvo, druga v novem dnar. po 100 g. g. 68.6014 '/2 % Teržaaki lozi po 100 108.00 znane Je bila ta da on uči To Je ta, da gosp. bogoslovci ne hodijo več v to šolo dokaz, na kako objektivno sitice smo mi djali omenjeno 5% nar posojilo od 1. 1854 „ 81.2015% Donavsko-parabrod- 73.40 ski po g. 100 .. . 65.25|Knez Esterhazy. po g. 40 40 šolo ktera nam je še iz svojih šolskih let v spominu Kar je gospod profesor rekel o „geheime Triebfedern 5% metalike 4 '4o/, 4% 3% 2" o/ 11 >> 11 If >> 2 0 j bOgOSlOV Ce Y , OLXIXJ mi i/ip »« un - ov/ uaut/guTau^ da se nam že zopet podtikuje kaka „propaganda smo mi izprva na-se nategovali ces ? národna" saj vemo da „nie ohne dieses dili smo, da ona pšica vendar ni letéla na nas, na drugo stran. Ker pa gospod pisatelj ni povedal 5% horvaske in slovanské „ 74.25 ízve- ampak 87.50 94.50 35.25 34.25 35.50 33.50 22.75 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 20.25 S6.2olGrof KeSlevi^vi po g. 10 „ 15.00 59.001Knez Salmovi po g. 45.001Knez Palfyovi po g. 40 37.50|Knez Clary ovi po g. 40 1% i-» —.—IKnez St. Genoisovi po g. 40 Obligaci je zemlišn. od kup a. |KnezWindischgràz.po g.20 (po 100 gold.) 5°/o doljno - avstrijanske g. 5% ogerske. »» ti u li 73 25|Budimski po g. 40 29.75 „Triebfedern", uum . ^v«^» » bilo menda tudi dobro bilo, ako bi ne bil govoril o Triebfedrih" zarad bogoslovcev. zakaj da hodi učencev v šolo bi 5% krajnske, »taj arske, koroške, istrijanske D e il a rj i. v Cesarske krone 88.00 ICesarski cekini g Deržavni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov), Zájem od leta 1860 . . . daj Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Prevzvišeni škol diakovaški gg. Strossmajer je 5% • • V) „ „ „ 1860 petink. „ li li 1839 . . .,, „ ,, „ 1839 petink. „ narodni od leta 1854 91.6 01S ouvraindori 93.501Ruski imperiali 141.50|Pruski Fridrikdori 99.50|Angležki souvraindori 89.50|Louisdori (nemaki) i na Dunaj kamor je neki bil poklic J xy uudji y 4\auiui ju u^rvi un j^v Veličanstvo je vredniku časnika „Reform Šuse 1k Njih Dohodkine obîg. iz Komo 17.501 Srebro (ažijo) 5 î 16.10 5.55 9.42 16.25 9.68 9.95 11.85 15.75. ki je po obsodbi zavolj tiskarnega pregreška > volilne pravice, opustilo nasledke omenjene kazni gubil Deželni zbor v Prag Je sklenil ; da kmetij sk se imajo iz deželnega zaklada napraviti na Ce Loterijne srećke: V Gradcu 6. aprila 1864: 34. 20. 58. 21. 3. Prihodnje srečkanje v Gradcu bo 30. aprila 1864. skem: dve za sinove slovanskeg ? dve za sinove nem Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljubljani.