(Priloga „Soči“). Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje e. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj sc pošilja e. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Kokopisi se ne vračajo. Št. 2. Y Gorici ii. aprila 189B. Leto XIV. Društvene zadeve. Iz seje glavnega odbora dne 18. februarja 1895. N a v z oC ni: Nj. e. France grof Coronini-Cronberg, vladni zastopnik c. kr. namestil, svetovalec vitez Alojzij Bosizio-Jungenegg in 18 odbornikov. Predsednik otvori sejo ob 11. uri predpoldnč ter sporoči najprej, kako so se izvršile volitve novih odbornikov: Gradiški kmetijski oddelek si je izvolil za svojega drugega odbornika gosp. Jožefa (Janini namesto rajnkega g. Jožefa pl. Del Torro; cervinjanski oddelek je vsled pomnoženega števila svojih udov izvolil še ednega odbornika in sicer gosp. Aniona Chiozza ; združeni kmet. oddelki sežanski, komenski in ajdovski so potrdili dosedanjega svojega odbornika č. g. vikarja Josipa Mašera; združeni kmetijski oddelki polit, okraja tolminskega in kanalski so potrdili g. Ernesta Klavžar-jn in imenovali novim odbornikom gosp. ces. svetnika Frana Vodopivca. Na predsednikovo vabilo prečita tajnikov nadomestni!; Poročilo glavnega odbora o delovanji c. kr. kmetijskega društva goriškega tekom lota 181)4. Kmetijsko društvo si |e tudi v preteklem letu vestno prizadevalo pospeševati napredek in razvoj kmetijstva v naši deželi. Ta namen so prav posebno pospeševale državne podporo, katere dovoljuje vis. ininisterstvo in določuje tudi, kako se imajo rabiti z ozirom na potrebe posameznih deželnih strani in v prospeh raznim Kmetijskim panogam. Posebno skrb ima glavni odbor za zboljšanje domače živinoreje, katera jo steber kmetijstvu in glavni vir, iz k oj ega zajemajo kmetovalci svoje najbolj zanesljive dohodke. Biki - plemenjaki, katere jo društvo do zdaj uvažalo v deželo, so brez dvoma očitno zboljšali domačo živino ; zato se vsako leto naročajo novi biki treh pasem in sicer po vrsti vsako leto za drugo pokrajino. Lansko leto smo nakupili 20 bikov belauske pasme, ter ustanovili ž njimi 20 postaj za plemenitev govedo na Tolminskem. — Vseh postaj skupaj je bilo koncem pretek, leta 38 in sicer 11 z friburškimi plemenjaki v Furlaniji in pri Gorici, 7 z n n tervval donskimi biki na Krasu in na Vipavskem in 20 z Belanci v gorskih okrajih. Obilno podporo je vis. c. kr. kmetijsko ininisterstvo naklonilo mlekarskim in sirarskim društvom na Tolminskem. Od dovoljenih 1900 gld. so prejela društva : bovško 350 gl., lubinsko 300 gl., idersko (II) 300 gl., doljansko, gabrijsko, kozarsko in svinsko vsako po 200 gl. in slednjič zalas-čadrsko 150 gl. Ta denar so je porabil za nakup mlekarske in sirarske opravo in pa za zgradbo in popravo mlekarnic in drugih potrebnih prostorov. Da se pa še više povzdigne mlekarska in sirarska obrt, nagradilo je društvo veščega mlekarja in sirarja, kateri obiskuje o primernih časih mlckarnice in stane ter podučuje in razkazuje, kako pravilno izdela vati sir in maslo, da se blago prikupi v trgovini ter si zagotovi trajen kredit. Kakor kaže poročilo sirarja Lebana, priobčeno v lanski številki 10 našega lista, je njegovo delovanje v obče prav uspešno in ljudstvo je hvaležno našemu društvu za priskrbljeni poduk. Na svilorejskih postajah, ki so ustanovljene po deželi, so v preteklem letu brezplačno preiskali 783 uzorcev svilodnega semena takim svilorejcem, kateri niso mogli plačati dotičnih pristojbin. 0. kr. kem. kmet. poskušališče v Gorici je priredilo letos poučni tečaj za teoretično - praktično izvežbanje v sviloreji in vinarstvu; dotičnim obiskovalcem je podelilo naše društvo tri štipendije po 50 gl. in eduo podporo po 25 gl. V poprejšnjih letih so se večkrat slišale tožbe, da je premalo murbiuega drevja, ker je vsled bolezni in drugih razlogov mnogo murb usahnilo. Zato je naše društvo skrbelo, da je brezplačno razdelilo precej lepo število krepkih murbinih drevesc med take svilorejcc, katerim je težko, da bi si jih sami omislili. Ker se pa z ozirom na nezadosten zalog ni moglo ugoditi kmetovalcem cele dežele, oziral se je glavni odbor najprej na tisto pokrajine, katere so bolj potrebne, kdor je premalo murbinih nasadov, dasi so razmere ugodne sviloreji, kakor na Krasu in v nižjih legah na Kanalskem. Za druge pokrajine se poskrbi pa v naslednjih letih. Vsled dotičnega vabila, oglasilo se je nič manje nego 1073 prosilcev iz 42 županij, ki so prosili vsega skupaj 23 893 drevesc. Žil, da ni bilo možno oskrbeti več kakor 4200 drevesc, ki so se razdelila med 249 kmetovalcev, tako, da je prejel vsaki po 15 do 20 komadov; zraven tega se je dovolilo 200 drevesc dvema občinama, da ste jih nasadili na svojih obč. zemljiščih. — V ta namen se je potrosilo skupaj 831 gl. 20 kr., kar je blagohotno poravnalo vis. c. kr. kmet. miuisterstvo. V varstvo domače vinske kupčije je glavni odbor podal peticijo pristojnim oblastvom v namen, da bi s primernimi naredbami za-branila fabri kači jo umetnih vin, posebno takih, ki so se s tamarindo ponarejala v ozemlji tržaškega mesta v toliki množini, da je dotična kupčija prizadevala veliko škodo pridelovalcem domačih pristnih vin. Peticija, ki smo jo podali ministerstvoma kmetijstva in notranjih zadev, pa, tudi tržaškemu namestništvu in katero so podpirale tudi kmetijske družbo sosednih dežel, dosegla je vsaj deloma zaželjeni namen. Vis. namestništvo nas je na povelje vis. c. kr. kmetijskega ministerstva — sč svojim razpisom z dne 17. decembra 1894 štv. 23.421 — o izdanih navedbah obvestilo tako-le: »Uže tekom maja meseca tekočega leta je mestni magistrat tržaški na poziv vis. namestništva odredil posebno komisijo, katera je v Barkovljah obstoječe zalogo italijanskih in domačih vin natančno preiskala v zdravstveno policijskem oziru14. „Pri tej priliki je prišlo na dan, da v mnogih vinskih zalogah na nepostaven način izdelujejo umetna vina in „petijot“. „V tržaškem mestu in v njegovem užitninskem ozemlji niso narejali takih vin44. „Oblastvo je kaznovalo lastnike vinskih zalog, kjer so se našla ponarejena vina in ti so tudi poplačali naložene globe44. »Izdane naredbe so dosegle svoj namen, kajti uže junija meseca ni bilo več najti ponarejenih vin44. „Ker je kemično-flzijologična postaja v Klosterneuburgu s pomočjo kemično analize dognala, da je tainarindin izloček, s katerim je tvrdka Jurij Damiri v Trstu mešala vina, zdravju škodljiv, prepovedalo je oblastvo nadaljno fabrikacijo in prodajo take zinesi“. ., Istočasno je tudi zapovedalo, da mora tvrdka (4. E. Huber, ki se je pečala z izdelovanjem enakega blaga, ustaviti svojo obrt44. „Namostništvo je dalje z razpisom 19. junija 1894 št. 12852/lil zaukazalo mestnemu magistratu, da ne sme v bodoče dovoliti kupčije s ponarejenim vinom (petijotom), če ni koncesijonar poprej popolnoma zadostil zahtevam zakona z dnč 21. junija 1880 drž. zak. štv. 120 in miuisterskega ukaza z dne 16, septembra 1894 drž. zak. štv. 121“. „Prav posebno se je še naložilo tržaškemu mestnemu magistratu, naj pazi na to, da se bodo spoštovala določila omenjenega zakona, po katerih so umetna vina no smejo na prodaj ponujati, prodajati ali točiti pod imenom ali oznamenilom, kakoršno je navadno za vino itd. itd. in pa ona, ki velevajo uničenje ustavljenih pijač in pa strogo kaznovanje prestopnikov41. „Mestni magistrat daje večkrat preiskavati zaloge pristnih vin in c. kr. finančni organi nadzorujejo pazno uvažanje in izvažanje vina iz Barko volj v Trst in nasprotno44. „Zdaj so nahaja v Barkovljah še edina dovoljena tvornica umetnih vin in polu vin tvrdke Brocclii ed Aristide*. Da govorilno še o vinski kupčiji, naj omenimo, da jo v preteklem letu zelč ponehalo uvažanje vin iz Italije, in to ne samo zato, ker so ga tam malo pridelali, ampak tudi zaradi lastnosti italijanskih vin, koje jih ne priporočajo veliki kupčiji. Zato so cene našim vinom še precej porasle v korist našim pridelovalcem. Dornberško vinarsko društvo je priredilo tudi letos navadno vinsko razstavo in pokušnjo, h kateri je odredilo naše društvo posebno komisijo. Isto društvo je prejelo 300 gld. državno podpore, o katerej mu bo podati račun visokemu c. kr. kmetijskemu mini-sterstvu v lotošnjej pomladi. Škropilnice proti Peronospori, katero je društvo posojalo občinam, smo deloma prodali potrebnim kmetovalcem, deloma pa pripustili občinam v nadaljno porabo. Zasledovanja trtno uši, ki se uže nekoliko let vršč v vseli vinorodnih pokrajinah naše dežele, so dognala, da je ravan in da so Brda do zdaj še neokužena; na holmcu sv. Marka nad Šempetrom — tri kilometre od goričkega mesta — pa so iztaknili zasledovalci novo zalego tega pogubnega mrčesa, in na podnožju istega griča so tudi v dveh vrstah okužene nekatero trte istega lastnika. Po predlogu deželne filokserične komisije so so dotični nasadi po uničevalni ravnavi pokončali, ker vtegne hiti to sredstvo naj-uspešniše, da se zabrani razširjanje zla. Na petem avstrijskem vinarskem kongresu, ki je zboroval pretek, septembra meseca na Dunaji, zastopal je našo društvo ud glavnega odbora gosp. dr. Fr. Marani. Na tem kongresu so so razpravljali tudi za našo deželo in vinarstvo jako važni predmeti. Z ozirom na veliko važnost umetnih gnojil za kmetijstvo — ki se pa pri nas žalibog le premalo ocenjajo —, pobrigal se je glavni odbor v pretekli dobi tudi za to stvar. S primerno podporo nakupil je razne vrste našim zemljiščem in kulturam najprikladniših gnojil, s katerimi je sklenil poskušnje delati na podlagi posebnega načrta. Ta gnojila je razdelil med IG razumnih kmetovalcev, ki imajo svoja posestva v raznih pokrajinah, s pogojem, da poskusijo, kako so sponosejo na zemljiščih obdelanih za žito, deteljo in pa na umetnih travnikih. O svojem času objavimo uspehe teh poskušenj. Sicer pa smo tudi lani, kakor v poprejšnjih letih, posredovali skupno naročbo kmetijstvu koristnega blaga in sicer so obsegale naročbe bakrenega vitrijola . . . kilogramov 139.000 zmletega žepla............... „ 50.000 Thomasove žlindrine moke . „ 100.000 Kainita...................... „ 40.000 Vseh naročnikov skupaj je bilo 114G. Izpodbujali smo tudi skupno naročbo na druga umetna gnojila, pa skoro brez vsega uspeha. Dalje je društvo posredovalo, da je 10 občin dobilo po znižani ceni IG.550 kilogramov živinsko soli iz c. kr. državnih solin. Društvo je izpodbudilo in skrbelo, da sta v pretekli zimi oba oddelka deželne kmetijske šole priredila poučne tečaje in praktične vaje v sadjereji. Prav lepo število razumnih in marljivih kmetovalcev se jo deležilo pouka, med njimi jih je 31 prejelo podpore od našega društva. Pouk je obsegal popis rastlin, razne načine množitve, pripravljanje in gnojitev zemljišč za nasade, zimsko, pomladansko in poletim cepljenje ; trgatev, hranitev, razpošiljanje sadja in kako so ono izkorišča, slednjič razne bolezni in kako se preganjajo ali zdravijo. Zdaj imamo na razpolago nekoliko deuara za nakup sadnih drovesc, ki se podele kmetovalcem v ravani, od koder je prišlo mnogo prošenj. Kupčija sč svožiin sadjem je pri nas jako važna; zato pa je mnogo na tem, da se blago na železnici naglo odpravlja in da ne zavira kupčije pretirana voznina, Ker je glavni odbor pozvedel, da južna železnica ne ravna enako z onim tržnim blagom, katero prihaja iz Gorice, kakor z onim, katero se odpišlja iz Trsta, naprosilo je kmetijsko in trgovinsko ministerstvo, naj uplivata na vodstvo južne železnice, da dovoli primerne olajšavo sadnim pošiljatvam, ki gredo od tod v druge avstrijsko dežele in v inozemstvo in da ravna ž njimi enako, kakor s tržaškimi pošiljatvami. Prošnji se je v tem ugodilo, da so se odpravile nekatere nepriličnosti, koje so bile poprej naši sadni kupčiji v kvar. Ker smo lani nekoliko prepozno prejeli državno podporo za poskušnje z hmeljerejo v naši deželi, odložili smo stvar za naslednjo pomlad. Statistika kmetijskih pridelkov je bila, kakor po navadi, v določenem času nabrana in sestavljena. Društvo je po naročilu kmetijskega ministerstva predložilo tudi statističen razkaz mezd ali zaslužkov na kmetijah služečega osebja in poročilo o tem, kako so plačujejo kmetijski delavci v raznih pokrajinah naše dežele. Slednjič je podalo ministerstvu obračun o vseh podporah, katere je prejelo od leta 1887 do 1. 1893 in je razložilo ob enem, kako so se porabile dovoljene vsoto. Glavni odbor je imel večkrat priliko, razodevati svojo menenje o raznih kmetijskih vprašanjih, naj so bila uže tehniška ali gospodarska, — tako je izrazil svoje misli kmetijskemu ministerstvu o izdavi ukaza zastran fabriških mark za peneča vina ; potem o znižanji železniških voznin za gnojila in drugo kmetijstvu koristno blago, o kmetijskih poučnih tečajih za učitelje ljudskih šol; o razdelitvi podpor odmonjenih šolskim vrtom itd. Društvo jo izdalo 11 spričeval za uvažanje gnojil iz inozemstva. Število društvenikov, katero jo koncem leta 1893 znašalo 357, naraslo je do 31. decembra 1-894 na 372 in to brez ozira na umrle in odpadlo ude. Društveno gospodarstvo smemo imenovati povoljno, ker smo sklenili leto sč znamenitim denarničnim preostankom. Društvo jo imelo v prometu vsega skupaj 1G9.172 gl. 31 kr. Tu smo povedali v glavnih potezah, kaj je društvo v pretoklem letu delalo in koliko je doseglo zlasti vsled državnih podpor, katere je visokodušno podelilo vis. c. kr. kmetijsko miuistorstvo, potem pa tudi s pomočjo vis. deželnega zastopa, c. kr. kem. kmet. poskuša-lišča in deželne kmetijske šole — ki so vsi gmotno in moraličuo pospeševali namene našega društva4'. Občni zbor je edneglasno odobril prečitano poročilo. O drugi točki dnevnega reda je odbornik dr. Maurovich na drobno poročal o društvenih računih, ki se tu objavljajo: Računski sklep za leto 1894. Dohodki: Blagajnični ostanek poprejšnjega lota gl. 1277:78 Udnina 47 članov po 4 gld r> 1388:— Zaostala udnina 32;— Naročnina na „Atti e Memorie“ to 35:— Podpore in doncsJci: a) od vis. c. kr. kmet. ministerstva : za društvena lista gi. 1000:— za statistiko kmetijskih pridelkov .... v 250;- za upravne troške v 200:— h) od dežele podpora in zakup, od društveno kmetijo Y> 1170:— c) donesek tržiške občine 10:— na obrestih in za inserate to 227:32 Vseh dohodkov skupaj . gl. 5590:10 Stroški: Plače društvenim uradnikom gl. 1100:— Troški za pošiljatve, koleke, pristojbine, kurjavo, sve- čavo itd to 259:70 Za tiskanje okrožnic, razglasov itd » 79:10 Za pisarnične potrebščino to 57:34 Za tiskanje „ Atti e Memorie “ to 522:60 Za sodelovanje „ „ to 95:75 Za razpošiljanje „ „ n 83:70 Za .,Gospodarski list“ tisk to 303:60 Za „ „ uredništvo ?? 250:10 Za „ „ razpošiljanje to 12:— Za društveno knjižnico to 95:83 Za nabiranje in sestavo statistike kmetijskih pridelkov to 250:— Najemščina društv. skladišča za skupno naročeno blago to 120:— Neprovidenih troškov to 491:20 Raznih troskov..........................................„ 112:13 Vseh troškov skupaj • gl- 3833:10 Ge se troškom primerjajo dohodki s . . . . • » 5590:10 pokaže sč donarničnega ostanka • gl- 1757:— * Društveno imetje dne 31. decembra 1894. Gotovine v blagajnici................................gl. 1757:— Društvena kmetija se ceni................................ 11853:— Pohištvo, svetinje itd...............................* 482:30 Trtne škropilnice........................................... 755:20 Knjižnica................................................. 500:— Zastankov na udnini je 140 gld.; teh se vtegne potirjati........................................... 50:— Skupaj . gl. 15397:50 Proračun za leto 1895. Dohodki: Udnina 355 članov po gl. 4........................gl. 1420: — Zaostala udnina........................................ 68:— Naročnina za „Atti e Memorie".........................* 35:— Doneski in podpore: a) od vis. c. kr. kmet. ministerstva za društvena lista..........................................gl. 1000: — h) od istega za statistiko kmetijskih pridelkov . „ 250:— c) od istega za upravne troske...................... 200:— d) od dež. odbora letni donesek in zakupščina od društvene kmetije . .........„ 1170:— e) od tržiške občine..............................„ 10;— Za inserate in obresti................................. 150:— Vsi dohodki skupaj . gl. 4303:— Stroški: Plače društvenim uradnikom............................gl. 1450:— Za mesečno pisarničue potrebščine, kurjavo, svečavo. pristojbino, koleko itd v 280 — Za tiskane okrožnico, razglase itd rt 90 — Za pisarnične stvari 70 — Za „Atti o Memorie* 11 790 — Za „Gospodarski list“ 11 580 — Za društveno knjižnico 11 100 — Za nabiranje in sestavo statistike kmetijskih pridelkov v 250 — Najemščiua za shrambo skupno naročenega blaga . 11 100 — Raznih troskov 11 100 — Neprevidenih troskov 11 493 — Skupaj . gl. 4303 — Račun o porabi državnih podpor za leto 1894. I. Za govedorejo. Prejeto: Državna podpora dovoljena z ministerstv. razpisom 23. julija 1894 štv. 12837/i882 gl- 3000:— Iz zaloga „za zboljšanje travnikov* 11 100:— Za prodane nesposobne bike rt 346:— Skupaj . gl- 3446:— Potrošeno: Premanjkljej poprejšnjega leta gl- 37:98 Za nakup in prevožnjo 20 bikov belanske pasme . rt 2667:90 Odškodba plačana rediteljem prodanih bikov . v 179:12 Donesek za nakup mrjasca plemenjaka za šebreljsko občino 12:— Živinozdravnici za zdravljenje bolnega bika . . . rt 11:62 Za table, s kojimi so se oskrbele postaje za plemenitev rt 96:— Zavarovalnina 11 16:— Tiskovni troski.......................................... 29:50 Skupaj . gl. 3050:66 IT. Z« svilorejo. Prejeto: Blagnjnični ostanek poprejšnjega leta...............gl. Podpora dovoljena z ministerstv. razpisom 28. de-) eembra 1894 štv. 24537/3747 .... .___ Skupaj . gl. Potrošeno: Nagrade dovoljenje 10 voditeljem svilorejskih postaj za preiskovanje svilodnega semena v korist ubogim svilorejcem...................................; gl. Za tri štipendije po 50 gl. in edno podporo po 25 gl. obiskovalcem svilarskega in vinarskega poučnega tečaja na tuk. c. kr. kmet. poskušališči . . „ Za telegrafična poročila o vsakdanjih cenah na svi- lodnem trgu......................................„ Troski za tisk in pošiljatve...........................„ Skupaj . gl. 1:30 411:50 412:80 210:— 175:— 4:70 21:80 411:50 III. Za zboljšanje travnikov. je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo 100 gld. podpore, ki se je porabila v korist govedoreji. IV. Za mlekar niče in sir ar sita društva. podeljene podpore v skupnem znesku 2100 gld. so se tako-le : Sirarskemu veščaku Josipu Lebanu Sirarskemu društvu bovškemu Mlekarnici v Svinein . Iderskem II. Zalaz-Oadrgu Loljah . . Kozaršči . Gabri ji . . Lubinn . . razdelile . gl. 100 — . „ 350 — . „ 200 — . „ 300 — . * 150 — . „ 200 — . , 200 — . „ 200 — . „ 300 — . gl. 2000 — Skupaj V. Za sadicrcjo je vis. c. kr. kmet. ministerstvo z razpisom 17. ok- tobra 1894 štv. 19t>05/3