J ■
Spoštovani bralke in bralci Štajerskega tednika!
V novem letu vam želimo veliko sreče in uspehov, predvsem pa zdravja.
Uredništvo
Štajerski
Aktualno Podravje • Panika: odkrili so kar dve žarišči ptičje gripe
Z> Stran 3
Ptuj, petek, 31. decembra 2021
Letnik LXXIV • št. 101 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ptuj • Načrti o obnovi Ormoške ceste kmalu v uresničevanje
Ob novem letu cilj vse bližje
Na Direkciji RS za infrastrukturo so izdelali projektno dokumentacijo za obnovo Ormoške ceste. V Civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice so povedali, daje projektant upošteval večino zahtev, za katere so si prizadevali. »Direkcijo RS za infrastrukturo smo obvestili, da na dokumentacijo za obnovo nimamo pripomb in si želimo čim prejšnjo izvedbo," so sporočili iz Mestne občine Ptuj.	Več na strani 2.
Aktualno Ptuj • Sanitarij in lokala pod gradom še lep čas ne bo
O Stran 2
Podravje Markovci •
Gasilski domovi (ne)primerni za kulturo
O Stran 2
V središču Podravje •
Znanje in izkušnje čebelarjenja želita prenesti na mlajše
O Strani 6 in 7
Kronika Ormoško • Je v
Ormožu korona nevarnejša kot v
v v* *o
soseščini?
O Stran 12
Aktualno •
Občinske seje na daljavo že od junija nezakonite ! t,
Dnevi cepljenja v Podravju
Velika večina prišla po
tretji
odmerek




Čarobnost decembrskih praznikov •
Varaždin - mesto kot v božičnem filmu

Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
petek • 31. decembra 2021
Ptuj • Kdo naj poskrbi za nova najemniška stanovanja: država ali občina?
Sanitarij in lokala pod gradom še lep čas ne bo
Pred skoraj dvema letoma je ptujska občina kot ključne prepoznala štiri lokacije v mestu, na katerih bi bilo nujno treba urediti sanitarije. Gre za zelo frekventna in obiskana območja: zraven obeh parkov sta to še avtobusna postaja in parkirišče pod gradom, kjer želijo še postaviti gostinski lokali in urediti turistično informacijsko točko. A želje so eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Del problema tiči v tem, da so v objektu pod gradom, v Raičevi 7, še vedno najemniki. Nerazrešena ostaja dilema, kdo naj jim priskrbi nadomestna stanovanja: občina ali država.
Območje pod ptujskim gradom je nujno potrebno revitalizacije. Tako vodstvo občine kot Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki upravlja grajski kompleks, si prizadevata za odpravo številnih pomanjkljivosti. Na parkirišču bi bilo
nujno treba urediti sanitarije, zelo dobrodošel bi bil gostinski lokal, pa tudi info točko, saj ta lokacija predstavlja začetno pot številnih turistov.
Da bi ureditev tega območja sploh bila možna, bo treba izpolni-
Država zagovarja celostni pristop, denarja pa ni ...
Izvedbeni del konservatorskega načrta za grajski kompleks še vedno ni končan, tudi zato se nekatere načrtovane investicije v tem delu mesta ne premaknejo z mrtve točke. Ministrstvo za kulturo in mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) namreč zagovarjata celostni pristop pri urejanju grajskega kompleksa.
In tudi zato ni bila realizirana ideja o postavitvi premičnega gostinskega objekta na parkirišču pod gradom. Mnenje ministrstva za kulturo je, daje znotraj kulturnega spomenika prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Ta pa tovrstnemu posegu na parkirišču pod gradom ni bil naklonjen.
ti kar nekaj pogojev. Konservatorski načrt za grajski kompleks, ki je osnova za vsakršne posege na tem območju, je sicer delno sprejet, kdaj bo končan in kakšen bo izvedbeni del načrta, pa ostaja uganka.
Kdo naj poskrbi za stanovalce: država ali občina?
Osnovni pogoj za začetek kakršnihkoli del na tem območju je tudi izselitev stanovalcev iz stavbe ob parkirišču - v Raičevi 7. Objekt namreč še vedno ni povsem prazen, v njem živijo dvoji najemniki. Mnenja predstavnikov države in MO Ptuj o tem, kdo naj jim zagotovi nadomestna stanovanja, se krešejo že leta. Lastnik objekta je država, zato na ptujski občini menijo, da mora to problematiko urediti ministrstvo za kulturo.
Kot je bilo pričakovati, je ministrstvo žogico (že leta 2019) vrnilo občini, češ da je ekonomska (so)
V objektu v Raičevi 7, ki so ga nameravali izprazniti pred dvema letoma, še vedno stanujejo najemniki.
lastnica grajskega kompleksa MO Ptuj, ki da ima grajski kompleks v posesti in brezplačni uporabi na podlagi pogodbe o upravljanju. Kot so še izpostavili predstavniki kulturnega ministrstva, stanovalcev v objekte v grajskem kompleksu ni naselila država: »Pogodbe s stanovalci je sklepalo Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, d. o. o., po pooblastilu takratne občine Ptuj oziroma občina Ptuj sama. Ministrstvo za kulturo nima stanovanj, kamor bi lahko preselilo stanovalce, da bi lahko Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož umestil v prostore, ki jih zasedajo stanovalci,
druge vsebine in z muzejem povezano dejavnost.«
Najemnina, ki jo stanovalci plačujejo za bivanje v sicer dotrajani stavbi pod veličastnim gradom, naj bi bila zelo nizka, okrog sto evrov. Tudi zato je izziv najti stanovanje v mestu po tako nizki najemnini.
Minili sta dve leti in še nekaj jih bo ...
V dveh letih, odkar smo optimistično poročali o smelih načrtih, kakšnih pomembnejših premikov pri tem projektu ni. Aleksander Lo-renčič, direktor muzeja, ki upravlja
grajski kompleks, pravi, da je jasno, kdo ima v rokah škarje in platno: »Želimo si, da bi se grajski kompleks uredil, a glavno besedo ima lastnik.« V muzeju tako kljub željam po izboljšanju ostajajo zvezanih rok.
Do nadaljnjega torej objekt v Raičevi 7 in tudi oba grajska stolpa, v katerih stanujejo najemniki, ostajajo dom stanovalcev, čeprav je dolgoletna želja te prostore nameniti drugačnim, muzeju primernim vsebinam. Država na delne rešitve torej ne pristaja, za celovite pa - tako kaže - nima ne denarja ne interesa.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Načrti o obnovi Ormoške ceste
Cilj je vse bližje
Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so izdelali projektno dokumentacijo (PZl) za obnovo Ormoške ceste. V Civilni iniciativi (Cl) za izgradnjo ptujske obvoznice so povedali, daje projektant upošteval večino zahtev, za katere so si prizadevali.
	
®p	
m
■
Foto: CG
Projektna dokumentacija za obnovo Ormoške ceste je izdelana. V Cl za izgradnjo ptujske obvoznice želijo, da bi bil projekt predstavljen krajanom in širši javnosti.
CI pričakuje, da bo projektna dokumentacija predstavljena širši javnosti in krajanom, ki živijo ob tej cesti. „Upamo tudi, da se pospešijo postopki za gradnjo obvozne ceste, katere namen je Ormoško cesto razbremeniti tovornega tranzitnega prometa," je poudarila predsednica CI Sergeja Puppis Freebairn in pozvala, naj se prometna cestna infrastruktura gradi v skladu s sodobnimi okoljevarstvenimi standardi.
Na MO Ptuj so navedli, da jih veseli dejstvo, da je DRSI pri projektiranju Ormoške ceste upoštevala pripombe krajanov in lokalne skupnosti. Projekt je sicer še v recenziji, DRSI pa bo pričela postopke pridobivanja zemljišč. Poudarili so tudi, naj se obnova Ormoške začne, ne oziraje se na ideje o novi obvozni cesti, ki bi tekla vzporedno z Ormoško. „Dej-stvo je, da je obnova Ormoške ceste iz vsem dobro znanih razlogov zamuja že vsaj dve leti, zato si novih zaustavitev projekta ne želimo. Na obnovo čakamo predolgo, menimo, da ni razlogov za dodatno zavlačevanje. DRSI smo obvestili, da na dokumentacijo za obnovo nimamo pripomb in si želimo čim prejšnjo izvedbo."
Obnova Ormoške ceste se bo torej pričela ne glede na to, kako daleč bodo postopki za novo obvozno cesto, ki bo tekla vzporedno z Dornavsko. Pogovori o tej cestni povezavi so še v zelo zgodnji fazi, so dodali v upravi MO Ptuj.
CI je vodstvo občine ponovno pozvala, naj odstopi od sporazuma o navezavi nove ceste Ormož-Markovci na obstoječo regionalko Zavrč-Ptuj. Sporazum so sklenili župani občin Ptuj, Ormož, Gorišnica, Mar-kovci, Zavrč in Videm z DRSI in DARS-om, ki sta pristojna za državno cestno mrežo. Na MO Ptuj pa so ponovili stališče, da enostranski odstop od sporazuma ni možen.
MZ
Markovci • Deset kulturnih društev želi novo dvorano
Gasilski domovi (ne)primerni za kulturo
Skupina kulturnih društev in mladih kulturnikov je na občino Markovci poslala pobudo za gradnjo novega, sodobnega kulturnega doma. K temu jih je spodbudil poziv občinske uprave k oddaji predlogov za pripravo strategije za obdobje 2022-2035. O gradnji sodobnejše dvorane se v občini govori že vrsto let, a je zmeraj ostalo le pri pogovorih, zato projekt nikoli ni imel možnosti, da zaživi.
V markovski občini je 11 športnih dvoran in gasilskih domov, a po mnenju kulturnikov za izvajanje kulturnih dejavnosti niso primerni. Že vrsto let imajo težave z iskanjem primernega prostora za izvedbo koncertov, predstav ali drugih projektov v domačem okolju. »Potrebujemo kulturno dvorano z odrom, ki bo dovolj velik, da se na njem lahko predstavijo gledališčniki in zavrtijo plesni pari, biti mora akustičen, da bodo v njem donele zborovske melodije, imeti mora dovolj veliko zaodrje za nastopajoče, prostore za kulturna društva, prostor za shranjevanje rekvizitov in opreme, elegantno avlo za razstave in sprejeme ter še kaj. Seveda pa mora biti prostor tudi lep in spodoben, predvsem pa tudi funkcionalen za uporabnike - nastopajoče in publiko,« so zapisali v dopisu, pod katerim je podpisanih deset kulturnih društev.
Ena izmed prednosti nove dvorane naj bi bila tudi ta, da bi združevala kulturna društva pod eno streho, kar bi prispevalo k boljšemu sodelovanju in skupni uporabi kvalitetne opreme za ozvočenje, lažje pa bi gostili tudi druga društva. »Naše mnenje je, da naj takšen objekt stoji v središču Mar-kovcev in da se ta projekt čim prej realizira,« so še zapisali. Ob tem so
Večnamenska dvorana v Markovcih sprejme 1.600 obiskovalcev.
izpostavili še, da bi želeli pri morebitni realizaciji projekta aktivno sodelovati s svojimi predlogi in idejami.
Gabrovec: »Gradnja dvanajste dvorane bi bila neracionalna«
Župan Milan Gabrovec sicer povsem razume željo domačih kulturnih društev. Po drugi strani pa je izpostavil, da ima občina že enajst dvoran, ki so primerne za izved-
bo različnih kulturnih dogodkov. Gradnja nove, dvanajste dvorane, bi tako bila po njegovem mnenju neracionalna in neekonomična. Okvirni strošek naložbe bi znašal najmanj 1,5 milijona evrov, k temu je treba nato prišteti še strošek rednega vzdrževanja. »V Markov-cih imamo večnamensko dvorano (montažni oder), ki sprejeme 1.600 obiskovalcev, hkrati pa so tudi druge dvorane po vaseh primerne za izvedbo kulturnih dejavnosti,« je dejal župan in dodal, da se bo
s predstavniki kulturnih društev v prihodnje sestal ter z njimi iskal morebitne rešitve za posodobitev katere izmed že obstoječih dvoran v občini.
Občina Markovci je daleč naokrog znana po izjemni kulturni dejavnosti. V kraju namreč delujejo številni pevski zbori, kot sta na primer Glasis in Kor, perspektivni glasbeniki, odlični likovniki, izjemna folklorna skupina in gledališke sekcije.
Estera Korošec
petek • 31. decembra 2021
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • O nezakonitosti sklicevanja sej občinskih svetov na daljavo
Govoriti ekranu ali iz oči v oči je velika razlika
Pomislekov zaradi sklicevanja sej na daljavo nimajo samo v Dornavi, temveč tudi v Ljutomeru. Obema primeroma je identično, da so svetniki nestrinjanje z izvajanjem občinske seje na daljavo izrazili z blokado proračuna. Kot razkriva ljutomerski primer, je sklicevanje sej na daljavo celo v nasprotju z zakonom, so zapisali v Direktoratu za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem, ki deluje v okviru Ministrstva za javno upravo RS (MjU).
Medtem ko so dornavski svetniki obe letošnji seji na daljavo izpeljali v celoti, so se ljutomerski odločili za obstrukcijo, se odklopili z video povezave in občinski svet pripeljali do nesklepčnosti. V občini Dornava so svetniki župana Janka Merca na prvi na daljavo sklicani seji seznanili, da se s tovrstnim izvajanjem dela občinskega sveta ne strinjajo, in želeli, da se naslednjič ponovno srečajo v živo. Župan Mere se je odločil po svoje,
svetniki pa tudi: večina se jih je na naslednji seji zbrala skupaj v gasilskem domu na Polenšaku in so se na sejo priključili vsi skupaj. Drugi korak nestrinjanja z delom župana Merca je bila nezaupnica na proračun za naslednje leto.
Zelo podobna zgodba zaradi sklicevanja sej na daljavo se odvija nedaleč od Dornave, v Ljutomeru. Županja Olga Karba vztraja pri seji na daljavo, čeprav so ji z MJU jasno sporočili, da je bila tovrstna
Foto: Dreamstime/M24
So virtualne seje tudi tiha cenzura?
Dejstvo je, daje komunikacija po virtualnih kanalih drugačna od neposrednega pogovora iz oči v oči. Če je seja v živo, so svetniki skupaj za omizjem, izmenjujejo si mnenja, izrekajo pomisleke, opozarjajo na pomanjkljivosti, dajejo pobude in se z vodstvom občine marsikaj koristnega neposredno dogovorijo. Seje po spletu so popolnoma brezosebne, čisto tehnične, bolj kot z ljudmi na drugi strani teče komunikacija z ekranom računalnika. Vsak svetnik ima pravico povedati svoje, razprave pa se zaradi fizične razdalje in neosebnega stika praviloma ne razvijejo. Sicer pa sploh ni nujno, daje svetnik na virtualni seji prisoten, saj prijava ne pomeni njegove dejanske navzočnosti. Virtualne seje pomenijo tudi zastor pred očmi javnosti, z njimi se je moč izogniti neprijetnim vprašanjem in drezanju svetnikov, še posebej, če so ti glasni ob navzočnosti novinarjev.
praksa dela občinskega sveta dopustna do preklica epidemije v sredini letošnjega junija. Še več: MJU navaja, da gre za ravnanje, ki je v nasprotju z zakonom.
MJU: „Spregledali ste naš dopis in zakon"
MJU je 17. junija vse župane obvestilo, da zakonski pogoji za izvedbo sej občinskih svetov na daljavo s koncem epidemije (16. junij 2021) niso več izpolnjeni. „Po tem datumu ni ovir za sklic klasične izvedbe seje očinskega sveta," so poudarili na ministrstvu in županji Karbovi zažugali: „S svojim ravnanjem niste spregledali zgolj dopisa ministrstva, pač pa ste ravnali v nasprotju z zakonom. Župan je prvi skrbnik zakonitosti v občini, zato vaše stališče glede sej na daljavo kaže na ravnanje, ki krši načelo zakonitosti in zmanjšuje pravno varnost. Predlagamo, da v prihodnje seje občinskega sveta sklicujete skladno z zakonom. Ponovno poudarjamo, da je treba pri sklicu sej v živo dosledno upoštevati ukrepe za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Naj spomnimo, da vladni ukrepi nikoli - razen v času razglašene epidemije - niso ovirali demokratičnih procesov z omejevanjem dela državnih in občinskih organov. V času največje zaostritve je državni zbor sprejel spremembo zakona o lokalni samoupravi zato, da bi se občinski sveti lahko izjemoma sestajali na daljavo pod pogojem, da je bilo to nujno zaradi sprejemanja odločitev, s katerimi ni bilo mogoče odlašati."
V skladu s pojasnilom ministrstva je izvajanje sej na daljavo
Foto: Arhiv Svet24
„Župan je prvi skrbnik zakonitosti v občini, zato vaše stališče glede sej na daljavo kaže na ravnanje, ki krši načelo zakonitosti in zmanjšuje pravno varnost," so ljutomersko županjo Olgo Karba okrcali na ministrstvu za javno upravo. Na fotografiji je skupaj z ormoškim županom Danijelom Vrbnjakom, ki prav tako še vedno prakticira občinske seje na daljavo.
dopustno, če sta izpolnjena dva pogoja: razglašena epidemija in nujnost sprejemanja odločitev. Ker se je epidemija junija končala, pogoji za izvajanje sej na daljavo več ne obstajajo. So pa občine oziroma sklicatelji sej pri izvajanju le--teh dolžni upoštevati vse veljavne ukrepe (pogoj PCT, nošenje mask v zaprtih prostorih, medosebna razdalja, razkuževanje rok, prezračevanje ...).
Sklic seje na daljavo ne more biti odvisen od volje župana
Seje na daljavo so zaradi omejitev prej izjema kot pravilo, dodajajo na ministrstvu in opozarjajo, da ne more biti od posameznih lokalnih oblastnikov odvisno, ali jo bodo sklicevali ali ne. „Pogoje, ki so za vse občine enaki, je predpisal zakon. Osnovno poslanstvo in namen kolektivnih organov je v soočenju argumentov v razpravi in osebni udeležbi na seji. Takšen način dela zagotavlja formalizirano transpa-rentno odločanje in sprejemanje odločitev, s čimer se v največji mo-
Ponekod sej na daljavo ni bilo
Večina slovenskih in spodnjepodravskih občin je v času epidemije seje občinskih svetov izpeljala na daljavo. So pa tudi občine, ki so upoštevale vse zapovedane ukrepe in ves čas omogočile srečevanje svetnikov. Prav tako se večina občinskih svetov po letošnjemjunju sestaja na sejah v živo, izjemi v spodnjepodravskem okolju sta Ormož (tam so seje na daljavo, z izjemo ene ali dveh, stalnica celotno kovid obdobje) in Dornava, kjer so tovrstno prakso pričeli (šele) letos novembra. Največja občina v regiji, Ptuj, ima seje v drugi polovici leta praviloma v živo, enako tudi Kidričevo in Videm, čeprav so vse tri med epidemijo prakticirale zasedanje občinskega sveta po spletu.
žni meri zagotovi uresničevanje ustavno zagotovljene avtonomije lokalne samouprave in demokracije, kar je tudi v skladu z javno koristjo. Prav zaradi omejitev, ki jih predstavlja seja na daljavo, je zakonodajalec določil takšen način sklica seje (na daljavo) kot izjemo."
Županja Ljutomera Olga Karba je sicer prepričana, da njeno ravnanje v zvezi s sklicevanjem sej na daljavo ni v ničemer sporno ali v nasprotju z zakonodajo. Svojo odločitev opira na 35. člen Zakona o lokalni samoupravi, predvsem z
upoštevanjem njegovega četrtega odstavka. „Ta navaja, da je sejo dovoljeno izpeljati na daljavo tudi, če izvedba seje z osebno navzočnostjo članov občinskega sveta pomeni tveganje za njihovo zdravje in varnost.« Poudarila je, da so zanjo navedbe v zakonu povsem jasne in je razlaga, ki jo je občinska uprava prejela z ministrstva, pravno pomanjkljiva zaradi delnega upoštevanja besedila omenjenega člena. Prepričana je, da ima prav, in ne prevzema odgovornosti.
Mojca Zemljarič
Slovenska Bistrica • Panika: odkrili so kar dve žarišči ptičje gripe
Okužena domača perutnina in labod
Veterinarska inšpekcija je v torek potrdila prvi primer aviarne influence (H5N1) pri domači perutnini na manjšem gospodarstvu na območju občine Slovenska Bistrica.
Rejci, bodite pozorni na znake
Daje domača perutnina zbolela za ptičjo gripo (aviarno influenco), naj rejci posumijo, če se poraba krme in vode zmanjša za več kot pet odstotkov, če za toliko upade nesnost in se za več kot trikrat od običajnega poviša dnevni pogin živali. Pozorni naj bodo tudi na druge klinične znake, ki kažejo na ptičjo gripo, kot so živčni znaki, respiratorna obolenja in driska. V naštetih primerih naj takoj pokličejo svojega veterinarja.
Najprej so ptičjo gripo potrdili pri perutnini na kmetiji na Zgornji Ložnici, nato še pri labodu v ribniku na Pra-gerskem.
Foto: MZ
Da je z njegovimi živalmi na manjši kmetiji na Zgornji Ložnici nekaj narobe, je Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvestil lastnik sam, pozitivni rezultati preiskav pa so nato njegove sume potrdili. Za ptičjo gripo je namreč zbolelo njegovih 50 kokoši, 11 gosi in 29 rac.
Usmrtitev vseh živali na kmetiji
Zaradi tega se je nemudoma sestalo Državno središče za nadzor bolezni in v skladu z zakonodajo uvedlo nekatere ukrepe tako na okuženi kmetiji kot v okolici. Po besedah Brede Hrovatin z Uprave so najprej odredili usmrtitev vse perutnine na kmetiji, hkrati pa začeli tudi popis in pregled perutnin-
skih rej v bližnji okolici. Določili so še ukrepe za tri- in petkilometrsko območje za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni, s čimer lahko omejijo njeno širjenje in posledično zmanjšajo škodo, ki jo povzroči ptičja gripa.
Kako zelo nalezljiva je aviarna influenca, dokazuje odkritje novega žarišča samo dan kasneje, prav tako v občini Slovenska Bistrica, le
da so ptičjo gripo tokrat potrdili pri labodu v ribniku na Pragerskem. Prav prostoživeče živali veljajo za največje prenašalke te bolezni.
Reja samo v zaprtih prostorih
Po doslej še neuradnih podatkih naj bi na območju pragerskih ribnikov našli tri poginule živali, dva
laboda in eno gos, po pregledu pa naj bi bil z virusom ptičje gripe tipa A okužen samo en labod. Tako veterinarji kot rejci perutnine na širšem bistriškem območju so bili opozorjeni na pojav bolezni, pravi Hrovatinova, a kljub temu znova opozarja na dosledno izvajanje biovarstvenih ukrepov, kot je raz-
kuževanje na vhodu, preobuva-nje, preoblačenje in razkuževanje rok. Ker se okužba, kot že rečeno, na domačo perutnino največkrat prenese z divjih ptic, je treba kokoši, race, gosi ., da bi se izognili stikom s prostoživečimi živalmi, zapreti, v zaprtih prostorih naj dobivajo tudi vodo in hrano. Dosle-
dno zapiranje domače perutnine je s sklepom odredilo tudi Državno središče za nadzor bolezni. Če rejci zaznajo bolezen pri svoji perjadi, morajo o tem nemudoma obvestiti veterinarja, saj bo le tako zmanjšana možnost vnosa bolezni v rejo in nato prenos v druge reje.
Senka Dreu
4 Štajerski
Podravje
petek • 31. decembra 2021
Ormož • Občani kritični do (ne)odzivnosti zdravnikov
Težko dostopni zdravniki v ZD, ne koncesionarji
Nekaj občanov se je burno odzvalo na zapisano glede neodzivnosti zdravnikov v ZD Ormož. Zmotile so jih predvsem besede direktorice Vlaste Zupanič Domajnko, ki je pojasnjevala, da naj bi bili težje dosegljivi predvsem zdravniki koncesionarji, saj da so zaradi velikega števila opredeljenih pacientov preobremenjeni. Toda ta očitek po besedah nekaterih ne drži. Kot trdijo, naj bi bila težava v zdravnikih javnega zavoda, saj so kljub vztrajnemu telefoniranju težko dosegljivi.
V ZD priznavajo, da je sestro težko dobiti med 8. in 10. uro, a prst uperjajo v koncesionarje
Strokovni vodja ZD Ormož Goran Hekičje o očitkih glede neodzivnosti povedal daje epidemija s sabo prinesla tudi to, da seje pri zdravniku treba naročiti za vsako zdravstveno storitev, ki ni nujna. Posledično seje število klicev v ZD Ormož občutno povečalo, prihaja tudi do preobremenitev telefonskih linij. V posameznih dnevih je tako zabeleženih tudi do 2000 klicev.»S tem namenom smo v začetku leta preverjali odzivnost in jo tudi izboljšali z nabavo telefonov, ki omogočajo vračanje klica, ter s povečanjem števila telefonskih linij. Zaradi prerazporeditve kadra na testiranja in cepljenja nimamo na razpolago toliko ljudi, da bi lahko več kot dva zdravstvena administratorja dvigovala telefon. Zato se dogaja, da telefon zvoni v prazno, kljub temu da administrator opravlja svoje delo. Prav tako je med 8. in 10. uro težko dobiti na telefon sestro v ambulanti, ker opravlja preveze, izvaja terapijo, odvzema kri za hitre preiskave in snema EKG. Termine za naročanje in telefonsko dostopnost po zahtevah zavarovalnice dosegamo. Trudimo se, da bi večino neodgovorjenih klicev vrnili, ker razumemo stisko, v kateri se znajdejo uporabniki, ki potrebujejo našo pomoč,« je dejal, v isti sapi pa dodal, da so podatke o neodzivnosti ambulant koncesionarjev dobili od Regijskega centra za obveščanje:»Nanj se obrnejo uporabniki, ki ne dobijo telefonskega kontakta svojega osebnega zdravnika. Center preveže klic pacienta k nam, a mu tudi mi ne moremo pomagati, saj gre za storitev, ki jo mora opraviti osebni zdravnik - po večini eden izmed koncesionarjev, pa ga zato napotimo k njemu. Verjamem, da se v trenutni situaciji vsi zdravniki trudimo za optimalno oskrbo pacientov.«
Eden izmed klicateljev nam je celo dejal, da ker nikakor ni uspel priklicati svojega zdravnika, se je oglasil pri enem izmed zasebnikov, tam pa naj ne bi bilo nobenih težav. Za odzive smo še sami povprašali nekatere zdravnike koncesionarje, ki domujejo v ormoškem domu.
Doktorica Alenka Simonič je očitke o neodzivnosti zavrnila in ob tem dejala: »Pri nas pritožb glede neodzivnosti praviloma ni. Mi celo rešujemo stvari glede neodzivnosti za redne zdravnike. Sicer mislim, da so generalno redni zdravniki težje dostopni, kajti moja ambulanta je povsem drugače organizirana. Imamo bolj okrepljeno ekipo, dve medicinski sestri, medtem ko imajo redni zdravniki diplomirano sestro za polovični delovni čas in eno srednjo medicinsko sestro ali zdravstvenega tehnika. Če boste pogledali, medicinske sestre pri koncesionarjih praktično ves čas visijo na slušalkah. Ker redni zdravniki nimajo dveh sester, najbrž težko zmorejo opravljati vse delo. Zase pa res lahko rečem, da absolutno in ioo-odstotno vse klice, če jih slučajno v tistem trenutku ne uspemo sprejeti, vrnemo še v istem dnevu, prav tako redno odgovarjamo na e-pošto.«
Za večjo dosegljivost zaposlila telefonistko, težava tudi pri pacientih
Podobno pravi tudi zdravnica Marta Ranfl, prav tako koncesio-narka v omenjenem domu: »Ne govorim v imenu vseh koncesio-narjev, a zase lahko povem, da sem ravno zaradi čim večje dostopnosti ukrepala in zaposlila dodatno ose-
Zdravnica koncesionarka Alenka Simonič trdi, da pri njej pritožb zaradi neodzivnosti ni: »Zase lahko rečem, da absolutno in 100 % prav vse klice, če jih slučajno v tistem trenutku ne uspemo dvigniti, vrnemo še v istem dnevu, prav tako redno odgovarjamo na e-pošto.«
bo - telefonistko za 6 ur. V primerjavi z rednim zdravnikom imam tako zelo okrepljeno ekipo. Moram povedati, da telefoni zvonijo neprestano. Ljudje kličejo na vse možne številke. Na razpolago imam dva mobilna telefona, potem še svojega osebnega in stacionarnega v ambulanti. Problem je tudi v uporabnikih, kajti nemalokrat se zgodi, da isti pacient piše po e-pošti, potem pa še kliče na vse mogoče številke, ali smo prejeli e-pošto in podobno. Po uredbi bi telefonske linije lahko bile na voljo samo štiri ure na dan in eni se tega držijo. Ne vprašajte me, kdaj vse odgovarjam na klice, MMS-je, SMS-je, maile ... Pacienti uporabljajo vse mogoče kanale, tudi Facebook messenger.«
Kot je še dejala, sicer drži, da imajo v primerjavi z rednimi zdrav-
niki večje število pacientov in je obremenitev toliko večja. Na dan prejme okoli 40 do 50 e-dopisov, pa tudi do kar 250 klicev. Ob taki množici se, priznava, včasih zgodi, da kakšno e-pošto spregleda, a se s svojimi zaposlenimi potrudi, da čimprej odgovorijo. »To, kar je nastalo sedaj po epidemiji, nima več nobenega reda. Najbrž ne bo nikoli več tako, kot je bilo včasih, ko so bile čakalnice polne, ampak bodo ostali telefoni, e-pošta ...,« še meni Ranflova. Ob tem je kritična tudi do tega, da so zdravniki koncesionarji lahko proti koroni začeli cepiti šele od letošnjega avgusta. Kot pravi, bi, če bi lahko cepili že prej, zagotovo prispevali k večji precepljenos-ti, saj pacienti veliko bolj zaupajo osebnim zdravnikom.
Monika Horvat
Foto: MH
Foto: M H
Podlehnik • Občina načrtuje rekorden proračun
Milijon evrov za šolo
Občina Podlehnik je ena izmed zadnjih občin v Spodnjem Podravju, ki je svetnikom in svetnicam predstavila proračuna za leti 2022 in 2023. Ker proračuna za prihodnje leto niso uspeli potrditi do konca decembra, je glede na zakonodajo župan Sebastian Toplak že izdal sklep o začasnem financiranju.
m&BS^/zzm______________________________
Foto: EK
Podlehniški svetniki so se seznanili s prvim predlogom proračuna za leti 2022 in 2023.
Za modernizacijo cest ni denarja
Za modernizacijo cest je v prihodnjem letu planiranih samo 23.000 evrov, kar je zagotovo veliko premalo glede na potrebe. Cestna infrastruktura v Halozah je namreč marsikje nujno potrebne sanacije. V letu 2023 bo vendarle asfaltiranih nekoliko več cestnih odsekov, saj je za ta namen planiranih 287.000 evrov, za kolesarske poti pa 204.000 evrov. Potekajo namreč dogovori glede umeščanja nove kolesarske trase, ki bi potekala od Ormoža in nato čez haloški obmejni del vse do Rogaške Slatine.
»Res je, da smo nekoliko pozni s prvim branjem proračuna, vendar ne po svoji volji. Vse do zadnjega smo namreč čakali, ali bomo uspeli do konca leta sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, in to nam je uspelo. Od tega je bilo namreč odvisno, ali bomo v proračun že lahko uvrstili nekatere naložbe.«
Proračun za prihodnje leto je po Toplakovih besedah investicijsko naravnan, hkrati je tudi za okoli milijon in pol evrov višji kot v letu 202i, saj znaša 4,5 milijona evrov. Razlog za tako veliko povečanje so predvsem številne naložbe v višini več sto tisoč evrov. Načrtujejo namreč sanacijo dveh plazov, in sicer na cesti Stanošina-Sedlašek v višini 600.000 evrov in Podlehnik-Majski Vrh v višini 351.000 evrov.
Med večjimi naložbami je tudi nadgradnja hodnika osnovne šole ter ureditev knjižnice in dodatnih igralnic za vrtec, za kar bo občina namenila okoli pol milijona evrov. Tolikšen znesek bo treba zagotoviti tudi za energetsko sanacijo
Prihodnje leto energetska sanacija osnovne šole in nadgradnja hodnika
osnovnošolske stavbe, ki naj bi se začela prihodnje leto in zaključila do kurilne sezone, če ne bo nepričakovanih zapletov. Vse to so projekti, za katere je občina že ali pa še namerava pridobiti nepovratna državna sredstva. Ali so uspeli dobiti denar iz naslova energetskega po-godbeništva z občinama Lenart in Sveta Ana, še namreč ne vedo. Ob tem je župan Toplak poudaril, da so bili zaradi tako velikih projektov primorani oklestiti kar nekaj proračunskih postavk. Občina mora namreč zagotavljati svoj delež pri naložbah, kar pa pomeni velik del proračunskega kolača.
Denar za razvojno cono, park Dežno in postajališče avtodomov
Za komunalno opremljanje razvojne cone Podlehnik načrtujejo 122.000 evrov. Gre za območje, kjer namerava Vinarska zadruga Haloze graditi objekte za svojo dejavnost. Občina si že dlje časa prizadeva za sanacijo medgeneracij-skega športnega parka Dežno. Ker z energetsko sanacijo v lanskem letu niso uspeli, bodo poskušali sredstva pridobiti na razpisu Fundacije za šport, tam pa so sredstva omejena na 60.000 evrov. Prijavo
Foto: CG
z gradbenim dovoljenjem je treba oddati do konca januarja, kar je zelo kratek rok. Kljub temu Toplak upa, da bodo uspeli pravočasno pridobiti vso dokumentacijo in so-financerski delež. Omenjeni objekt je namreč nujno potreben obnove, saj je v zelo slabem stanju.
Drugo leto nameravajo v Dežnem urediti še postajališče za av-todome (vrednost 38.000 evrov), v letu 2023 pa še ob ribniku v Pristavi (25.000 evrov).
Proračun za leto 2023 je precej nižji in znaša okoli 2,8 milijona evrov.
Estera Korošec
petek • 31. decembra 2021
Podravje
Štajerski	5
Spodnje Podravje • Še o koncesiji za državne ceste
V sedmih letih 22 milijonov evrov
Cestnemu podjetju Ptuj (CPP) koncesija za vzdrževanje državnih cest poteče 15. marca prihodnje leto.
Foto: ČG
CPP je za republiško direkcijo za infrastrukturo v minulem sedemletnem obdobju opravilo za 63 milijonov evrov dela.
Koncesija jim je lani prinesla dobro desetino vseh prihodkov (3,5 milijona evrov), v obdobju od leta 2015, ko so sklenili sedemletno koncesijsko pogodbo, pa okoli 22 milijonov evrov, so povedali na republiški direkciji za infrastrukturo (DRSI). Dodajmo, da je bila koncesijska pogodba med DRSI in CPP za obdobje sedmih let sicer sklenjena v znesku 15 milijonov evrov, torej je vrednost predvidenega posla zrasla za okoli 50 odstotkov.
Poleg 22-milijonskega posla s koncesijo je CPP za državo v obdobju od leta 2015 izvedlo za 41 milijonov evrov del. Do dela so prišli na javnih razpisih, pogodbe o izvajanju del so samostojne in nimajo povezave s koncesijo, so pojasnili na DRSI. Posredovali so nam tudi obširen seznam, na katerem je navedenih več kot sto projektov na prometni infrastrukturi na podravskem koncu, ki jih je izvedlo CPP. Večinoma gre za obnove in modernizacije cest, gradnjo krož-išč in druge posege za izboljšanje državnih prometnic v regiji - na območju Dravskega in Ptujskega polja, Haloz, Slovenskih goric, na Ormoškem in na Pohorju.
Koncesijo podeli vlada
Kako bodo v novem letu razdeljene karte in kateri od dveh prijavljenih ponudnikov bo na ptu-jsko-ormoškem koncu vzdrževal državne ceste, bo ocenila strokovna komisija. Komisija sicer predla-
Izplačila DRSI CPP-ju za opravljena dela po koncesijski pogodbi, z DDV
Leto	Znesek (mio €)
2015	2
2016	2,8
2017	3,6
2018	3
2019	3
2020	3,5
2021	3,7
Vir: DRSI
DRSI in CPP sta v letu 2015 sklenila koncesijsko pogodbo za sedemletno obdobje v vrednosti dobrih 15 milijonov evrov, kar pomeni nekaj čez dva milijona na letni ravni. Prvo in drugo leto so se nakazila gibala v pogodbenem okvirju, kasneje so zneski bistveno zrasli - glede na začetno vrednost sklenjene pogodbe za okoli 50 odstotkov oziroma sedem milijonov evrov.
ga nadaljnjo odločitev, a o oddaji posla dokončno odloči vlada. „V skladu z zakonodajo koncesije podeli Vlada RS, Direkcija RS za infrastrukturo pa nato s ponudniki, ki so oddali dopustne in glede na merila najugodnejše ponudbe, sklene izvedbene pogodbe," so razložili sogovorniki na DRSI.
Kot smo poročali, se za novo 10-letno državno koncesijo za ptu-jsko-ormoško območje potegujeta dva kandidata: dosedanji koncesi-onar CPP in konzorcij treh podjetij
(Javne službe Ptuj, Hermes GP, Komunala Slovenske gorice). Ponudba CPP za 10-letno obdobje znaša 43 milijonov evrov, konzorcij pa se je prijavil s cenejšo ponudbo v znesku 38 milijonov evrov.
Ptujsko-ormoški konec je z okoli 280 kilometri cest najmanjše koncesijsko območje v državi. CPP je doslej skupno vzdrževalo okoli 500 kilometrov državnih cest, saj so skrbeli tudi za tretjino mariborskega območja.
MZ
Juršinci • Občina Komunalnemu podjetju Ptuj podaljšala koncesijo
Tokrat za tri in ne več pet let
Za ravnanje s komunalnimi odpadki bo v občini Juršinci, kakor tudi v Gorišnici, Markovcih in na Hajdini, še naprej skrbela ptujska Komunala.
Konec leta se namreč izteče petletna koncesijska pogodba za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja, obdelave ter odlaganja komunalnih odpadkov. Kot smo že poročali, se je pred podaljšanjem pogodbe med partnerji zaiskrilo zaradi predlagane podražitve komunalnih storitev, slišati je celo bilo, da se v Juršincih ozirajo za novim koncesionarjem.
Jabolko spora pa ni tičalo v sami podražitvi, pač pa v krčenju pro-
grama ravnanja z odpadki. Juršin-čane je najprej razburil spremenjen delovni čas zbirnih centrov, piko na i pa je dodalo sporočilo smetar-skega koncesionarja, da z 19. julijem na zbirnem centru CERO Gajke Ptuj ne bo več mogoče brezplačno oddajati odpadkov. Ker v Juršincih nimajo svojega zbirnega centra, Gajke pa naj bi bile po novem zanje plačljive, so svetniki podražitev zavrnili. Sledila so večkratna pogajanja, ki so potekala za zaprtimi
vrati brez prisotnosti javnosti in ki so slednjič obrodila sadove v obliki boljših pogojev, kot so bili občini sprva ponujeni. V Juršincih tako ohranjajo dosedanje pravice, kar med drugim pomeni, da bodo občani lahko odpadke še naprej brezplačno vozili v Gajke, ki jih sicer upravljajo Javne službe Ptuj.
Zato so svetniki potrdili nove cene, prav tako Komunali Ptuj podaljšali tudi koncesijo, vendar ne za pet let, kot je to običaj, pač pa
za tri leta. »V tem času bomo preverili možnost odlaganja odpadkov v celjski Simbio, ki je trenutno najcenejši v Sloveniji. Vemo, da stroški ogrevanja po vsej državi letijo v nebo, z izjemo Celja, kjer podražitve niso predvidene zaradi pametnega in pravočasnega načrtovanja. V Celju namreč že od leta 2011 uspešno in cenovno učinkovito proizvajajo toploto iz odpadkov,« je dejal župan Alojz Kaučič.
Senka Dreu
Kontejner za klavne odpadke
Kako je z zbiranjem klavnih odpadkov od domačih kolin, je zanimalo svetnika Alojza Hergo. V Spodnjem Podravju jih namreč prevzema Čisto mesto, po novem pa so za svoje občine, v katerih izvajajo koncesijo odvoza odpadkov, poskrbeli tudi v Javnih službah Ptuj. To pomeni, da v zraku ostajajo le še štiri občine, v katerih za odpadke skrbi KP Ptuj. Kot je znano, so bili ljudje leta vajeni ostanke od kolin odlagati pri KGZ na Ptuju. A tam kontejnera ni več. Župan Kaučič je povedal, da bo zadeva v kratkem rešena, saj se skupaj s preostalimi tremi župani in Komunalo pravkar dogovarjajo, kje je najprimernejše mesto za postavitev kontejnerja.
Foto: SD
V Juršincih bi radi v prihodnje odpadke vozili v Celje.
Ormož • Za dober hektar razširjene Ormoške lagune
Iz njive bo nastal travnik
Naravni rezervat Ormoške lagune sestavlja šest lagun, pašniki, nekaj travnikov in gozd.
Z nekaj več kot 66 hektarji površin upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DO-PPS), ki je za vzdrževanje velikega območja tja naselilo tudi čredo
bivolov. Pred slabim mesecem dni so s pomočjo evropskih sredstev iz projekta Life for Seeds (Življenje za semena) dokupili še dober hektar veliko njivo, ki jo nameravajo
spremeniti v travnik. In to ne kakršenkoli travnik - s pomočjo zelenega mulča in semenskih mešanic, požetih na nasipih Ptujskega jezera, bodo namreč ustvarili vrstno
bogatega. V Sloveniji imamo malo izkušenj z renaturacijami njiv v travnike, pravijo, zato bodo na tem področju dobesedno »orali ledino«.
Pri upravljanju z novonastalim travnikom bodo upoštevali ekološke potrebe vrst na njem, torej ga ne bodo gnojili, travo pa pokosili zgolj enkrat oziroma največ dvakrat v letu. Krma bo služila kot zimska hrana tamkajšnjim bivolom.
SD
Ormož • Občinski načrti z glinokopom
Vzpostavili bi novo cono
Na Ormoškem se sprašujejo, kakšni so načrti z opuščenim glinokopom na Hardeku. Dati vsebino glinokopu je sicer bila tudi ena izmed županovih predvolilnih obljub.
Foto: MH
Se bo na tem območju končno kaj premaknilo?
Po besedah župana Danijela Vrbnjaka se na občini zavzemajo za ureditev nove cone na omenjenem območju, ki obsega okoli 35 hektarjev. Želijo vzpostaviti obrtno-podjetniško cono. Kot je dejal župan, so podali predlog o spremembi namembnosti teh zemljišč. Postopek sprejemanja OPN je v teku. »Sedaj čakamo na spremembo namembnosti. Pričakujemo, da bo OPN, ki je v pripravi od leta 2016, sprejet v prihodnjem letu. Novo cono bi vzpostavili na že degradiranem območju, en del pa bi pogozdili. Želimo vzpostaviti posebno cono, brez težke industrije, ki bo sprejemljiva za okolje. Seveda pri vzpostavitvi in opremljanju cone pričakujemo finančno podporo države,« je povedal Vrbnjak, ki je za zdaj skrivnosten glede tega, ali so morebiti v ozadju že kakšni resni investitorji. V predlogu prihodnjega proračuna za omenjeno cono zagotavljajo le manjša sredstva, nekaj manj kot 30.000 evrov, in sicer za projektno dokumentacijo.
Se bodo domačini strinjali?
Dodajmo še, da je nekdanje vodstvo pred približno šestimi leti na omenjenem območju načrtovalo izgradnjo centra za ravnanje z odpadki. Naletelo je na odločna in glasna nasprotovanja tamkajšnjih domačinov, združenih pod Civilno iniciativo (CI) Ormož, ki so zahtevali, da se odstopi od načrtov za bodoči center ter da se območje sanira in rekultivira v zelene površine. V pobudi za spremembo namembnosti so takrat predlagali pogozditev na 8,4 ha, ki bi služilo kot naravno zavetje vasem Dobrava in Litmerk, ureditev kmetijskih zemljišč, na katerih bi se pridelovale vrtnine, ureditev termalnega kopališča v povezavi z vrtino Ormož, ki bi jo bilo treba poglobiti, ter ureditev površin za oddih, rekreacijo in šport. A se nič od tega do danes ni uresničilo.
MH
Središče ob Dravi • Največje načrtovane naložbe
Proračun sprejet
Središki proračun bo za prihodnje leto imel 3,35 milijona evrov prihodkov ter 3,69 milijona evrov odhodkov, kar je dobrih 300.000 evrov več, kot so načrtovali ob njegovi pripravi. Za investicije skupno načrtujejo 1,8 milijona evrov.
Foto: MH
Kulturna dvorana Sokolana naj bi v prihodnjem letu končno dobila novo podobo, tako zunanjo kot notranjo.
Do povišanja je prišlo predvsem na račun vključitve evropskega dela nepovratnih sredstev za vodovod v višini 175.000 evrov, 50.000 evrov več si obetajo iz državnega proračuna za uravnoteženje razvitosti občin, 12.000 evrov načrtujejo iz Fundacije za šport za obnovo teniškega igrišča na Strasu, 100.000 evrov več pa pri sanaciji telovadnice in Sokolane.
Dodatni denar bodo namenili več področjem, predvsem za že omenjeno prenovo vodovoda ter energetsko sanacijo telovadnice in kulturne dvorane. Slednja bo, kot kaže, dobila povsem novo podobo. Z dopolnjenim predlogom so namreč na novo vključili še adaptacijo in notranjo ureditev Sokolane, za katero načrtujejo blizu 80.000 evrov. Zanjo so zagotovili 40.000 evrov lastnih sredstev, ostalo nameravajo pridobiti z razpisi. Projekt energetske sanacije objektov je poleg še ene polmilijonske investicije - ureditve infrastrukture v obrtni coni Lipje - največji projekt prihodnjega leta.
Z dopolnjenim predlogom proračuna so vanj na novo umestili še nabavo montažne garaže ali skladišča, nekaj več načrtujejo tudi za obnovo igrišča z umetno travo, za katero si na razpisu fundacije za šport prav tako obetajo nepovratna sredstva.
Ob prvotnem predlogu je sicer bilo slišati nekaj pomislekov na račun višine planiranega zadolževanja, a so ga po zaslugi višjega prenosa sredstev iz preteklih let malenkost znižali (za 50.000 evrov).
MH
6 Štajerski
V središču
petek • 31. decembra 2021
Spodnje Podravje • Kako učinkoviti so bili Dnevi cepljenja po občinah
Velika večina ljudi je prišla po tretji odmerek
Dnevi cepljenja, petdnevna akcija kije prejšnji teden potekala po vsej državi, so bili po prepričanju zdravstvenih delavcev uspešni. V Sloveniji se je v tem času cepilo 76.500 ljudi. Tudi v Spodnjem Podravju so z rezultati bolj ali manj zadovoljni. Še največ ljudi se je sicer cepilo na Ptujskem, manj pa na Ormoškem in v Slovenskih goricah.
V petih dneh se je na Ptuju cepilo 1644 ljudi.
V Zdravstvenem domu Ptuj so porabili 1664 doz cepiva, od tega približno dve tretjini za poživit-veni odmerek. »Dela smo imeli veliko, pravzaprav nas je odziv pozitivno presenetil. Največ je seveda bilo cepljenih s tretjim odmerkom, a kar nekaj je bilo prejemnikov prve doze cepiva. Vsak cepljeni šteje in je zlata vreden,« je dejala Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj.
Da bi prišli do tistih, ki morda še kolebajo, in jim cepljenje omogočili v čim daljšem časovnem razponu, je država prejšnji teden izvedla Dneve cepljenja. V ptujskem Zdravstvenem domu so od 19. do 23. decembra cepili ves dan, vse od jutra do 21.30. Direktorica ZD Ptuj je povedala, da so praktično cepili vse do poznih večernih ur in da se je stanje umirilo šele po 21. uri, tik pred zaprtjem cepilnega centra.
Cepljenje so izvajali v kulturni dvorani Koruzjak na Bregu, sočasno pa so v tem tednu bili tudi na terenu; mobilne ekipe ZD Ptuj so se odpravile v Juršince, Leskovec in Cirkulane.
Najtežja naloga je za cepljenje prepričati tiste, ki se še niso cepili, a so tudi pri tem bili kar uspešni. S prvo dozo cepiv Pfizer ali Moderna se je cepilo 115 ljudi. »Seveda bi bili zadovoljni, če bi bila ta številka še večja, a prav vsak cepljeni šteje. Želimo si, da bi se tak trend nadaljeval,« je povedala Petek Uhanova.
Po pričakovanjih je bilo precej več tistih, ki so za cepljenje že bili odločeni, pa so prišli bodisi po drugi bodisi po poživitveni od-
merek. Drugo dozo cepiva proti koronavirusu je v petih dneh na Ptuju prejelo 429 ljudi, tretjo še bistveno več, 1.120. Za petdnevno obdobje so to precej visoke številke.
Posebej spodbudno je, da se trend naraščanja števila cepljenih na našem območju nadaljuje tudi po izteku tokratne akcije. Pred cepilnim mestom je ta teden še vedno možno zaslediti precej čakajočih. Razlog je najbrž tudi ali predvsem v odločitvi vlade, da skrajša čas veljavnosti hitrih in PCR-testov.
Tudi v novo leto ZD Ptuj vstopa pripravljen. V naslednjem tednu bodo na Bregu cepili vsak dan dopoldan, izjema je le torek, ko bodo njihove ekipe delale popoldan. Priložnosti in možnosti za cepljenje je torej več kot dovolj. »Vsi si želimo, da čim prej dosežemo visoko precepljenost in da se življenje vrne v normalo. Zato zahvala tistim, ki so prišli na cepljenje, in seveda tudi našim zaposlenim, brez katerih vsega tega dela ne bi mogli izpeljati,« je dejala Petek Uhanova.
ZD Ormož: Opravili 489 cepljenj
Po besedah namestnice pomočnice direktorice za zdravstveno nego ZD Ormož Pavle Govedič so z odzivom na dneve cepljenja še kar zadovoljni. Dnevi cepljenja so k njim privabili 489 ljudi; večina, kar 383, jih je prišla po poživitveni, tretji odmerek, 33 se jih je cepilo s prvim odmerkov, ostali (73) pa so prišli po druge-
Statistika cepljenja na Ptuju po dnevih
V nedeljo, 19. decembra, na prvi dan akcije, so na Ptuju porabili 204 doze cepiva, od tega 143 za poživitveni odmerek, le 12 pa za prvega. Dan kasneje, v ponedeljek, je bilo število cepljenih najvišje v prejšnjem tednu, 383 (večina, 237, s tretjo dozo). Ta dan je bilo tudi največ cepljenih s prvo dozo, 39 ljudi. Nekaj manj jih je na cepljenje prišlo v torek (354), sredo (357) in četrtek (366).
Foto: CG
ga. Vsi razen enega so se cepili s cepivom Pfizer. Prvi dan se jih je cepilo najmanj, 63, številka je bila najvišja v sredo (132). Večino cepljenj so opravili do 17. ure. »Seveda bi pričakovali, da bi bilo več ljudi cepljenih s prvo dozo. Vsekakor pa mislim, da so prav dnevi cepljenja ljudi spodbudili, da so prišli po poživitveni odmerek,« je dejala Govedičeva.
Večina cepljenih je bila starih nad 50 let, prevladovale so ženske: »Želeli bi si, da bi bilo več mlajših. Toda cilj je bil dosežen, saj so se cepile najbolj ranljive skupine, kar je še posebej zaželeno.« Kot je dejala, so v občini Središče ob Dravi dneve cepljenja podaljšali še na petkov dopoldan, a takrat večjega odziva ni bilo. Cepilo se je 36 oseb, večinoma s tretjo dozo. »Manjši odziv smo pričakovali, saj je šlo za pred-praznični dan, kar se je odrazilo ne samo v naših treh občinah, ampak povsod po državi.« Pri izvedbi akcije je sodelovalo približno osem oseb.
Slovenske gorice: V petih dneh cepili 572 ljudi
V Zdravstvenem domu Lenart in njegovih mobilnih cepilnih enotah znotraj lenarške upravne enote, ki pokriva občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica, so med 19. in 23. decembrom cepili 572 ljudi. Kot je povedala Klavdija Dvoršak, pomočnica direktorja za nego v ZD Lenart, je cepljenje potekalo vsak dan od 8. do 20. ure.
Po pričakovanjih je bilo največ zanimanja za cepljenje s poživit-venim odmerkom - tega so prejeli 403, 118 jih je prišlo po drugi odmerek, 51 pa je bilo takih, ki so se za cepljenje proti koronaviru-su odločili prvič. Kljub temu so z rezultati akcije v ZD Lenart zadovoljni.
Dženana Kmetec, Monika Horvat in Senka Dreu
Ptuj • Silvo Božičko in Janez Vertič, ptujska čebelarska mojstra
Znanje in izkušnje čebelarjenja
Mojstrsko izobraževanje v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije poteka že od leta 2000. V samostojni Sloveniji je izpit za čebelarskega mojstra, 52. mojstrski naziv, doslej opravilo dvajset čebelarjev. Prvi vpis v okviru OZS pa je bil možen v letu 2012. Letos sta čebelarska mojstra postala tudi prva Ptujčana po letu 2012, ko so te izpite začeli pri OZS, Silvo Božičko in Janez Vertič. Gre za drugo generacijo čebelarskih mojstrov v okviru OZS.
Ptujčana, člana Čebelarskega društva Ptuj, sta edina, ki sta naziv čebelarskega mojstra pridobila v letu 2021. Sicer pa se je letos število vseh mojstric in mojstrov obrti v Sloveniji povečalo za kar 96. Mojstrski naziv je blagovna znamka, ki na trgu pomeni znak za odličnost izdelka in storitev.
Spuhljan Silvo Božičko je eden redkih čebelarjev, ki mu ljubezni do čebel nista privzgojila dedek ali
pradedek. Zgodba je čisto enostavna: oče se je nenadoma odločil, da bo živel od čebel, ker drugega prihodka ni bilo. Kupil je čebele, vsi v družini so prijeli za delo, četudi je to bilo zanje nekaj novega in praktično niso vedeli, kako bi se ga lotili. Ni bilo časa za počasno spoznavanje, vse se je zgodilo na hitro in vzljubil je čebele. Od začetka je šlo za čisti posel, zadnja leta pa je zanj čebelarjenje postalo bolj hobi in do-
Foto: Črtomir Goznik
Silvo Božičko: „Čebelarji najbolj občutimo okoljsko obremenitev in hitre spremembe vremena."
Na Panorami bodo ptujski čebelarji
daten vir k pokojnini. Redno je bil zaposlen na železnici, bil pa je tudi kooperant Medexa, ki je bil v bivši državi glavni odkupovalec medu in tudi izobraževalec za čebelarstvo.
Čebelarska zveza Slovenije je pravi pomen dobila šele v samostojni državi, najbolj v času Peterleta, še bolj pa, ko je vodenje zveze prevzel Boštjan Noč. V tem času so slovenski čebelarji postali svetov-
Medoviti gaj na Panorami in antično čebelarstvo
Člani ČD Ptuj so zelo aktivni, vključeni so v Zvezo čebelarskih društev Ptuj in Čebelarsko zvezo Slovenije. V zadnjih dveh letih si še posebej prizadevajo za ureditev gaja za medovite rastline in za vse opraševalce. „Ugotovljeno je, da če imamo v okolju samo medonosno čebelo, tisto, ki jo čebelarji gojimo, je pridelek 50- do 60-odstoten. Če pa imamo še druge opraševalce, se pridelek poveča na 90 oz. 100 odstotkov. Na tiste druge opraševalce (ose, muhe, čmrlje, osice...) vsi pozabljajo. Zato imamo projekt za gaj za opraševalce na Panorami, da bomo ljudem lahko pokazali, kaj pomeni vzdrževati okolje, primerno in spodbudno za preživetje opraševalcev," je Janez Vertič razložil pomen ureditve medovitega gaja na Panorami, na območju vodohrana v bližini sedanjega čebelnjaka.
Projekt so v sodelovanju z E-projektom pripravljali dve leti, za ureditev so pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Medovite rastline bodo pričeli saditi spomladi 2022. K temu, kar so že zasnovali, seje sedaj pridružila še arheološka stroka. Povedali so jim, da če hočejo imeti čebele na Panorami, morajo poustvariti tudi antično čebelarstvo. Rimljani so imeli čebele v neke vrste loncih. „To je zelo zahtevno. A če smo čebelarji mojstri, znamo čebelariti tudi v škatli za čevlje ali pa v jabolčnem zaboju. Predpisali so nam namreč, da si moramo poiskati strokovnjaka za antično čebelarstvo z referencami. Morali ga bomo sami 'narediti', ker takega strokovnjaka trenutno ni," sta povedala nova ptujska čebelarska mojstra Silvo Božičko in Janez Vertič.
Ptuj pa naj bi dobil tudi urbani čebelnjak; ptujski čebelarji so predlagali, da bi ga postavili na teraso Mestne hiše.
Foto: CG
petek • 31. decembra 2021
V središču
Štajerski	7
želita prenesti na mlajše
Foto: Črtomir Goznik
uredili medoviti gaj za čebele in vse druge opraševalce.
no prepoznani z našo čebelarsko kulturo, panji. Po zaslugi slovenskih čebelarjev je 20. maj postal svetovni dan čebel. Na področju čebelarstva smo res velesila, čeprav smo majhni, je poudaril Silvo Božičko. Ko je bil oče zaposlen na Medexu, Silvo pa kooperant, so imeli doma 400 panjev. Danes ima enkrat več čebel kot pred desetimi leti, a je pridelek enak ali ga je celo manj, letine so vedno slabše. Čebelarji najbolj občutijo okoljsko obremenitev in hitre spremembe vremena. Specializiral se je za pridelavo matičnega mlečka in čebeljega strupa.
Čebelarska mojstra in preizkuševalca medu
Z Janezom Vertičem pa nista samo čebelarska mojstra, opravila sta tudi izpit za preizkuševalca medu, da lahko svoj med pravilno ocenita. Med, ki ga čebelarji dajo v prodajo, mora biti pravilno označen - z lotom. Sam ima stacionarne čebelnjake: enega v Spuhlji, drugega v Trdobojcih v Halozah.
Medovi se razlikujejo; četudi gre za enako poimenovan cvetlični med, se ta razlikuje od ene do druge lege. Kvaliteten med je naravno pridobljen, v naravnem okolju prinesen v panj. »Čebelarji ne moremo meda popraviti, mi ga lahko samo pokvarimo,« je poudaril Silvo Božičko. 47 let čebelarstva mu je že samo po sebi prineslo mojstrstvo, z mojstrskim izpitom ga je samo še potrdil. Poleg tega mu je mojstrsko izobraževanje prineslo novo znanje. Razvoj je šel zelo naprej tudi na področju čebelarstva. Apiterapija leta 1978, ko je poslušal predavanje o njej, še ni bila tako razvita, kot je danes. Nekdo bi si mislil, da tudi varnost pri delu ni pomembna, pa je zelo, predvsem z vidika čebeljega pika. Z mojstrskim izpitom si je pridobil tudi možnost poučevanja mladih čebelarjev in mentorstva. Doma ima čebelnjak, ki si ga ljudje lahko ogledajo, ko pridejo po med.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Vertič: „Čebelarji skrbimo za čebele, hkrati pa tudi za druge opraševalce."
Ekološko čebelarstvo vedno bolj cenjeno
Čebelarska zgodba Janeza Ver-tiča je podobna Silvovi, tudi sorodnika sta. Silvo danes tudi živi na Janezovi domačiji. Čebele je imel Janezov oče, ko se je rodil, so bile čebele že pri hiši, je povedal. Ko se je preselil na Mestni Vrh blizu ženine domačije, pa se je srečal s tastom čebelarjem. Čebelar se je preselil k čebelarju, s to razliko, da gre pri Janezovem čebelarstvu bolj za ljubiteljsko delo, četudi so že v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja prevažali čebele na pašo na Pohorje. Janez Vrtič danes čebelari z dvojnim sistemom čebelarstva, ima AŽ panje in nakladne LR panje. Oba čebelnjaka ima pod kontrolo in certificirana za ekološko čebelarstvo. Živi na Mestnem Vrhu, kjer v okolici treh kilometrov ni industrije, ni intenzivnih nasadov, ni nič takega, kar bi kontaminiralo rastlinje, zato ima lahko certifikat ekološkega čebelarstva. Pridelki ekološkega čebelarstva bodo vedno bolj iskani, je prepričan. Sedaj, ko ekološko čebelari, s pridelkom ne pokriva stroškov. Razlika v ceni med ekološkim in konvencionalno pridelanim medom je namreč zelo majhna. Prideluje cvetlični, gozdni in kostanjev med.
Janez Vertič je povedal, da je če-
belarski mojster postal predvsem zato, ker želi to, kar se je naučil, predati drugim. To je najpomembnejše, ker s tem, ko je čebelarska dejavnost zelo popularizirana, je ljudem treba tudi marsikaj povedati. Čebelarjenje ni to, da si kupiš čebele in čakaš, kaj bo nastalo, pri tem moraš marsikaj razumeti. „Predvsem pa moraš razumeti, da moraš delati tako, kot čebele hočejo. Ljudje smo navajeni, da delamo z živalmi tako, kot mi hočemo. Pri čebelah tega ne moreš narediti. Čebela je edina divja žival, ki ni udomačena. Tudi moje in Silvovo delovanje v čebelarski organizaciji je usmerjeno v to, da bi čim več svojega znanja predali mladim čebelarjem," je povedal Janez Vertič in dodal, da ob spremljanju razvoja čebel zmeraj bolj spoznava, da jih ne razume in da se vsak dan znova uči od njih.
Mladih, ki jih zanima čebelarstvo, je veliko. Tisti, ki je naklonjen naravoslovju, naravi, se prej ali slej najde v čebelarstvu. Na turniškem posestvu Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo je Zveza čebelarskih društev Slovenije postavila učni čebelnjak za potrebe cele regije. V njem bi lahko kvalificirano predavali trije čebelarski mojstri. Za čebelarske mojstre so se čebelarji s Ptujskega izobraževali že prej, nekateri tudi v Avstriji.
MG
Varaždin • Čarobnost decembrskih praznikov
Mesto kot v božičnem filmu
Če iščete praznično okrašeno mesto, ki diha v duhu božično-novoletnih praznikov, potem je to nedvomno Varaždin. Okrašene ulice in trgi do 6. januarja vabijo obiskovalce od blizu in daleč, v pravljični Varaždin so se decembra odpravili tudi številni obiskovalci iz Spodnjega Podravja.
Varaždin se je v adventnem času spremenil v pravljično božično mesto.
Medtem ko v Sloveniji gostinska ponudba na stojnicah zaradi korone ni dovoljena, daje dogajanje v praznično razigranem Varaždinu občutek, da korona ne obstaja. Mesto že več kot mesec dni živi in diha s tisoči obiskovalcev, željnih prazničnega vzdušja. Na tisoče drobnih lučk razsvetljuje nebo, ulice krasi na stotine majhnih in večjih smrečic, s stojnic diši po kuhanem vinu, čaju, klobasah in fritulah, organizirani so koncerti, ljudje se družijo, sprehajajo, kramljajo, smejijo. Nezadovoljnega obiskovalca bi v Varaždinu težko srečali.
Foto: Turistično združenje Varaždin
Foto: Turistično združenje Varaždin
Drsališče in ledeni tobogan ob njem sta zanimiva najstnikom, pa tudi odraslim.
Nepopisna gneča pri gostinskih stojnicah
Trg kralja Tomislava (glavni varaždinski trg) je osrednje prizorišče dogajanja s ponudbo hrane in pijače v sejemskih hiškah. Medtem ko je ob koncih tednov do toplega napitka in prigrizka v tem delu mesta zaradi nepopisne gneče težko priti, je to lažje med tednom. A tudi med tednom je treba na postrežbo počakati kakšnih 10 do 15 minut. Na glavnem trgu so se v minulih tednih vrstili koncertni nastopi, takrat so obisk (ograjenega) prizorišča pogojevali s pogojem PCT. Ko na trgu ni koncertov, ograje umaknejo in se lahko ljudje prosto sprehajajo po celem mestu, uživajo ob pogledu na okrašene ulice, se fotografirajo in kupojejo na stojnicah. Te
niso samo na glavnem trgu, temveč povsod naokrog po mestu, prodajna ponudba pa raznolika. Največ stojnic ponuja okraske, drobne spominke in topla zimska pokrivala (kape, trakove za ušesa), šale, rokavice ... Ulice Va-raždina so dobesedno kot mesto iz pravljice ali romantičnega božičnega filma: na vsakem koraku smrečice, lučke, Božičkove sani, kotički za fotografiranje, božična glasba, diši po čaju, kuhanem vinu, sladicah .
Ogromno kolo, hiša dedka Mraza in drsališče
Posebna atrakcija za najmlajše je ogromno vrteče se kolo z gondolami, ki je neprestano polno in
zasedeno. Mali nadobudneži se lahko ustavijo v hiški dedka Mraza in se z njim fotografirajo. Če ga tam slučajno ni zaradi drugih obveznosti, pa lahko pokukajo po njegovem domu in si ogledajo na stotine okraskov ter igrač, ki jih dobri decembrski mož hrani na policah svoje dnevne sobe.
Medtem ko najmlajši uživajo v hiški dedka Mraza in se vozijo z vlakcem, se tisti že nekoliko starejši, predvsem najstniki, razposajeno družijo na drsališču na Kapucinskem trgu. Drsališče je polno ves čas. Podobna gneča kot na drsališču je tudi na ledenem toboganu. Doživetja in dogodivščine v prazničnem Varaždinu pravzaprav vabijo na vsakem koraku še vse do treh kraljev.
MZ
Foto: Turistično združenje Varaždin
Prvič so postavili ogromno s pisanimi lučkami okrašeno kolo, visoko je 23 metrov, na njem je 18 gondol.
8 Štajerski
Podravje
petek • 31. decembra 2021
Hajdina • Biserna poroka Ivana in Hilde Panikvar
60 let ljubezni Panikvarjevih
Hilda (nekoč Pečnik) in Ivan Panikvar leto 2021 zaključujeta s pomembnim življenjskim jubilejem. Pred natanko 60 leti sta se zaobljubila drug drugemu in to ob obletnici - biserni poroki storila še enkrat.
Foto: arhiv občine
Biseroporočenca Hilda in Ivan Panikvar v družbi vnukinje Sandre, vnuka Gregorja, župana Stanislava Glažarja, podžupana Franca Krajnca, župnika Marjana Fesla in kaplana Primoža Lorbeka
Skupni dom in družina, ki sta si jo ustvarila zakonca Panikvar, jima pravzaprav pomenita vse: ljubezen, srečo, pričakovanje, toplino in varnost. V 60 letih skupnega življenja sta preživela marsikaj. Nekatere izkušnje lahko opišeta, mnoge pa sta lahko doživela le sama, na svoji koži. Obljub, ki sta jih izrekla kot mladoporočenca, sta se oba vsa ta desetletja držala, na kar sta oba ponosna. Zakonsko zvezo sta prvič sklenila 11. novembra 1961 na Hajdini.
V zakonu sta se jima rodila hči Dragica in sin Jože, ki sta družino oplemenitila in povečala še z vnuki Sandro, Matejem in Gregorjem ter pravnukinjama Aliso in Alino. »Skrb za otroka je zapolnila vajino vsakdanje življenje. Dala sta jima vse tisto, za kar sta bila marsikdaj sama prikrajšana. Kot skrbna in danes upravičeno biserna starša ter zakonca bdita nad svojimi mladimi, ki vama skrb in toplino z veseljem vračajo. Kaj vse se vama je uresničilo v teh za vaju danes kratkih 60 letih, vesta najboljše le vidva. Težave in neprijetnosti potisnita v ozadje, spominjajta pa se predvsem svojih lepih, bogatih izkušenj in trenutkov,« jima je v popotnici ob obredu civilne poroke, ki ga je opravil skupaj s podžupanom Francem Krajncem, dejal župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
Pred 60 leti sta pri sklepanju zakona Panikvarjevima bila priči Alojz Lešnik in Ivan Kirbiš, tokrat sta to pomembno vlogo zaupala vnuku Gregorju Majcnu in vnukinji Sandri Panikvar.
Civilnemu obredu je sledil še cerkveni, na katerem sta sodelovala župnik Marijan Fesel in kaplan Primož Lorbek. Vsi so jima zaželeli predvsem, da bi jima zdravje služilo še na mnoga leta.
Dženana Kmetec
Ormož • Božiček za praznično vzdušje
Dobri mož navdušil
Po kotičkih vasi Cvetkovci in sosednje vasi Osluševci v občini Ormož se je minulo nedeljo s kočijo s konjsko vprego popeljal Božiček z ekipo pomočnikov in številnim narisal nasmeh na obraz.
Foto: osebni arhiv
Pravljičen prizor Božička s pomočniki
Aleš Plohi iz Konjeniškega centra Plohi si je samoiniciativno že drugo leto zapored nadel Božičkovo opravo in se popeljal po njemu ljubi domači vasi Cvetkovci, zavil pa še v Osluševce. V lepo okrašeni kočiji, ki sta jo vlekli dve iskri frizijki, mu je družbo delalo kar šest navihanih majhnih Božičkovih pomočnikov in dva velika škrata. Njihov prihod so že na daleč oznanjali božična glasba, topotanje konjskih kopit in radosten pozdrav Božička, ki je med otroke delil bombone, lizalke in mandarine. »Dejansko smo vse izpeljali v okviru družine, z najožjimi družinskimi člani. Ideja je nastala pred dvema letoma iz preproste želje, da bi god sv. Štefana, ki je zavetnik konjev, združil z Božičkom,« je povedal Plohl in dodal, da so navdušeni otroci čakali ob cesti in se z njimi fotografirali. »Otroci so bili presenečeni, ker so videli, da je Božiček s pomočniki zares prišel k njim domov. Poleg otrok so bili navdušeni tudi odrasli. V primerjavi s preteklim letom je letos ob cestah čakalo še več otrok. Zaradi dobrega odziva razmišljamo, da bi prihodnje leto dogajanje še dopolnili in omogočili dvo- ali tridnevno slikanje z Božičkom,« je napovedal Plohl.
Monika Horvat
Slovenija • Vse več štorkelj tudi pozimi ne zapušča svojega doma
Mraz ni težava, da je le hrana ...
Po doslej znanih podatkih je bila bela štorklja pozimi prvič registrirana v Tišini v Prekmurju, in to že davnega leta 1973.
Foto: SD
Vse več belih štorkelj se pozimi ne odpravi v tople kraje, ampak ostanejo doma.
Vse od takrat naravovarstveni-ki po vsej Evropi ugotavljajo, da štorklje vse pogosteje prezimijo na svojem gnezditvenem območju ali pa so vsaj skrajšale svoje selitvene poti. To se zlasti zgodi v obdobjih povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin. Posledice globalnega segrevanja se torej kažejo tudi pri navadah izrazito nomadsko naravnanih štorkelj.
Letos opazili že pet ptic
Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DO-PPS) bele štorklje popisujejo od leta 1999, razlaga direktor Damijan Denac. »Za prezimujoče štejemo tiste, ki smo jih pri nas opazili med 15. novembrom in 15. februarjem. Do leta 2019, torej v 20 letih, je tako v Sloveniji prezimilo 77 osebkov, kot je razvidno iz grafičnega prikaza, največ v zimi 2014/2015, ko smo jih našteli deset.«
V letošnji zimi so izvedeli že za pet selivk, ki to niso hotele biti, saj so raje ostale na svojih domovih po različnih delih države. »Veseli bomo vsakega sporočila o prezi-
mujočih belih štorkljah, zanimajo nas tako lokacija, na kateri se žival nahaja, kako dolgo je tam prisotna, ali gre torej za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni, ali je prišla pozneje, zanima nas, kje se prehranjuje, dobrodošla je tudi kakšna fotografija. Ti podatki so namreč zelo pomembni za spremljanje sprememb v vedenju vrste, ki so posledice globalnih podnebnih sprememb.«
Čeprav najbrž mnogi ob pogledu na štorkljo sredi hladne zime pomislijo, da bo umrla zaradi mraza in lakote, to še zdaleč ni nujno. Beli štorklji nizke temperature ne povzročajo večjih težav in tudi niso razlog za njeno selitev v tople kraje. Tja jo namreč vleče le zaradi hrane. Če ostane doma, zima pa ostane dokaj mila, kakršne pač imamo zadnja leta, bo našla dovolj hrane za preživetje.
Energetsko potratna selitev
»Na voljo sicer nima žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so med njenimi najpomembnejšimi viri hrane, a
ji še zmeraj ostanejo mali sesalci, raki in ribe, skratka prehranjuje se podobno kot na primer siva čaplja. Problem lahko zanjo predstavlja debela snežna odeja, ki bi za dlje časa prekrila zemljo - takrat ji grozi stradanje. Ob zadostni količini hrane pozimi pa je verjetnost njenega preživetja v Evropi večja kot pa med selitvijo, saj je pot zanjo energetsko zelo potratna in je med njo izpostavljena številnim nevarnostim.«
Za belo štorkljo smo prepričani, da biva v gnezdu nekje visoko na kakšnem dimniku ali stebru, po
hrano pa se odpravlja na bližnje njive in travnike. A ni nujno, da sploh gnezdi, zlasti zunaj gnezditvene sezone pa je zanjo sploh običajno, da se potepa naokrog, da torej ni vezana na določeno območje. »Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo v njem, vendar ni nič neobičajnega, če prenočujejo kje drugje. Brez težav prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji, saj veljajo za prave klateže,« še pravi Denac.
Senka Dreu
Slovenija • Katerih prazničnih izdelkov smo letos uvozili največ
Prepričljivo vodijo igrače
Po podatkih državnega statističnega urada se za praznike najraje igramo in sladkamo.
Za praznike najraje kupujemo igrače in čokoladne dobrote.
Foto: SD
Tako vsaj kažejo zneski desetih najpogosteje uvoženih izdelkov, značilnih za praznične nakupe. Glede na to, da smo tradicionalno najbolj radodarni pri obdarovanju najmlajših, ne preseneča, da smo letos v Slovenijo uvozili daleč največ igrač, in sicer v skupni vrednosti nekaj čez 132 milijonov evrov.
Slovenci smo očitno zelo sladkosnedi ali pa se nam zdijo čokolada in čokoladni bonboni zelo primerno darilo. Čokoladne dobrote so se namreč znašle na drugem mestu najpogosteje uvoženih prazničnih izdelkov, a igračam zdaleč ne sežejo do kolen, saj njihova vrednost znaša le dobrih 33 milijonov evrov. Sledi darilo, ki ga
moški pogosto kupujejo svojim damam - parfumi in toaletne vodice. Letos jih je v Slovenijo prišlo za 25,7 milijona evrov. Z dobrimi 12 milijoni evrov se je visoko na lestvico zavrtela tudi najbolj znana žgana pijača na svetu - viski.
Nogavice, in to bombažne, ostajajo med popularnimi idejami, saj si jih očitno radi vsevprek podarjamo, ne glede na spol in starost. Uvozili smo jih namreč za skoraj osem milijonov evrov. Zanimivo je, da so dobri stari zokni pri obdarovanju prehiteli nakit iz plemenitih kovin, kot so zlato, platina in srebro; ti so skupaj dosegli 7,8 milijona evrov. 5,1 milijona evrov je letos znašal uvoz penin, štiri milijone evrov uvoz izdelkov za božične
praznike, 1,6 milijona evrov pa lučk za novoletne jelke.
Dno deseterice najpogosteje uvoženih prazničnih izdelkov so z 0,6 milijona evrov zasedle razglednice in čestitke. Kot kaže,
Slovenci kljub dobi digitalizacije ohranjamo nekaj tradicije in za praznike še zmeraj radi pišemo klasične čestitke ter jih pošiljamo po klasični pošti.
SD
Ptuj • Številne praznične aktivnosti vrtca
Vrteški škrati razdelili 940 daril
Tudi v ptujskem vrtcu so v minulih dneh pripravili številne praznične aktivnosti, s katerimi so otrokom, staršem in zaposlenim polepšali veseli december. V sodelovanju z MO Ptuj in četrtnimi skupnostmi so pripravili in razdelili 944 daril.
Že drugo leto zapored je razdeljevanje paketov potekalo v okviru posameznih enot vrtca in ne po četrtnih skupnostih. Tisti predšolski otroci, ki so doma ali so vključeni v zasebne vrtce, pa so darila lahko prevzeli na upravi Vrtca Ptuj. Organizirali so tudi obisk dedka Mraza, ki je v spremstvu škratov obiskal vse enote in otrokom zaželel vse lepo ob bližajočih se praznikih.
Ker tudi letos ni bilo mogoče organizirati prazničnih bazarjev in drugih večjih prireditev, so se odločili izvesti prav poseben projekt.
Že v novembru so namreč začeli snemati čarobno zgodbo za male
in velike. Končni izdelek, ki so ga poimenovali Pri dedku Mrazu
Dedek Mraz je s spremstvom obiskal vse enote Vrtca Ptuj.
doma (v treh delih), je že naložen na spletu, otroci pa si ga lahko v prijetnem domačem vzdušju ogledajo skupaj starši. Pri tem projektu so sodelovali s številnimi zunanjimi sodelavci, z veseljem pa so se priključili tudi starši in zaposleni. Kostume za igralce je sešila šivilja, zaposlena v vrtcu.
Vzgojiteljice so se ves mesec trudile otrokom pričarati praznično vzdušje, ko so izdelovali božič-no-novoletne okraske, pekli piškote, pisali pisma želja in posejali božično žito.
EK
Foto: CG
petek • 31. decembra 2021
Politika
Štajerski	9
Spodnje Podravje • Novela zakona o sestavi svetov šol in vrtcev sprejeta
Odslej v svetih zavodov »predstavniške trojke«
Na področju vzgoje in izobraževanje je v minulih dneh burila duhove novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje (ZOFVI), ki spreminja dosedanjo sestavo svetov šol in vrtcev. Nekateri ravnatelji vrtcev in šol so prepričani, da gre za politizacijo. Po doslej veljavni zakonodaji so v svetu javnega vrtca oziroma šole sedeli trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev.
Po prvotnem predlogu koalicije naj bi v svetu sedeli po trije predstavniki staršev in zaposlenih ter pet predstavnikov ustanovitelja. S tem povečanjem števila predstavnikov ustanoviteljev na pet od skupno enajst članov se po mnenju Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) povečuje vpliv politike na izbiro ravnateljev ter na delovanje vrtcev in šol. Zmanjševanje števila predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov po njihovi razlagi pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih ali da se mu dozdajšnja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna. Člani sveta zavoda iamjo namreč med drugim v rokah tudi imenovanje ravnateljev.
Med samim parlamentarnim postopkom pa je bil sprejet amandma, v katerem se je število članov ponovno spremenilo, in sicer na tri predstavnike ustanovitelja, delavcev in staršev (3:3:3). K temu so najverjetneje pripomogli tudi pritiski stroke in nekaj več kot 24.200 podpisov zaposlenih v šolstvu, ki predlagani spremembi nasprotujejo. Število članov v svetih zavodov se glede na razlago predlagateljev
V svetu Šolskega centra Ptuj trenutno sedi 17 članov, po novem jih bo 15. Po mnenju direktorja Otona Mlakarja predlagane spremembe ne bodo v večji meri vplivale na delovanje njihovega sveta zavoda. »Če govorimo o vplivu politike, že zdaj težko trdimo, da so bili vsi predstavniki, kijih ni določil ustanovitelj, popolnoma apolitični. Da mora imeti ustanovitelj, ki celotno zadevo tudi financira, večji vpliv kot do zdaj, pa se osebno strinjam, saj se mi zdi nelogično prelaganje strateških, finančnih in kadrovskih zadev npr. na dijake in študente,« je še dodal Mlakar.
Kot so sporočili z Mestne občine Ptuj, je zagotovo prav, da ima ustanovitelj in financer primerno zastopanost svojih predstavnikov v svetih zavodov.
0 končni sestavi svetov vrtcev in šol je pred dnevi na izredni seji odločil Državni zbor. Za novo sestavo svetov, v kateri bo imel več glasov ustanovitelj,je glasovala večina poslancev.
z enajst na devet zmanjšuje zaradi boljše operativnosti. Zadnjo spremembo podpira tudi šolska ministrica z argumentom, da bo sestava svetov s tem uravnotežena.
Del politike ZA, pedagoška stroka v večini PROTI
Poslanka Suzana Lep Šimenko (SDS) je prepričana, da v tem primeru nikakor ne moremo govoriti
V svetih zavodov vrtcev in šol bodo po novem po trije predstavniki ustanovitelja, delavcev in staršev.
o »prevelikem vmešavanju politike«. »Gre za ureditev, ki smo jo že imeli pred spremembo ZOFVI leta 2009 in se je izkazala kot primerna, saj je omogočala uravnotežen vpliv posameznih interesnih skupin pri oblikovanju in sprejemanju odločitev posameznega zavoda. V mislih moramo imeti dejstvo, da je ustanovitelj (občina ali država) odgovoren za delovanje zavoda, kakovost poslovanja in je njegov glavni financer.
SVIZ pa je po drugi strani le nekaj dni pred izredno sejo poslance ponovno pozval k zavrnitvi spreminjanja števila članov v svetu zavodov. Kot so zapisali v obrazložitvi, zdajšnji koncept že več kot dve desetletji zagotavlja stabilno in kakovostno delovanje slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema. »Tudi predlog ,tretjinske' zastopanosti deležnikov, ki zaposlenim, zlasti strokovnemu osebju, jemlje po dva člana v svetih, nepremišljeno posega v bistvo dosedanjih
dobro premišljenih razmerij.« V ta namen so zbrali okoli 24.200 podpisov šolnikov, ki se zavzemajo za ohranjanje obstoječega števila članov v svetih ter razmerij med njimi. Majda Anzelc, predsednica SVIZ OO Ptuj, je ob tem izrazila dvom, da se morebiti z novim predlogom osnovni namen predlagateljev zamegljuje: »Svet zavoda je namreč kompleksen organ, ki odloča o strokovnih zadevah in upravljanju zavoda, za razliko npr. v zdravstvu ali kulturi, kjer sta dva
sveta, in sicer strokovni svet in svet zavoda.«
V Dijaški organizaciji Slovenije prvotno napovedane spremembe sestave sveta zavodov niso podprli, saj gre za omejevanje vpliva dijakov, staršev in zaposlenih na delovanja zavoda. Po besedah Matica Krambergerja, predsednika odbora za izobraževanje, pa so novo razmerje članov sveta podprli, ker so v tem primeru vse tri skupnosti enako zastopane.
Estera Korošec
Promocijsko sporočilo
Izzivi lokalnega okolja
Odhod mladih izobražencev v tujino ali kak drugi kraj je kompleksen globalni pojav, s katerim se srečujejo mnoge države, predvsem manjše. To povzroča zmanjševanje razpoložljivega človeškega kapitala s posledicami za delovanje in razvoj družbe ter gospodarstva.
Projekt TalentMagnet naslavlja lokalne skupnosti pri spopadanju z izzivi preprečevanja odliva mladih iz manjših mest. Vodi ga ZRS Bistra Ptuj in poteka v okviru programa Interreg Danube. Države podonavske regije se namreč srečujejo z odlivom mladih ljudi v države srednje in zahodne Evrope, pa tudi v čez oceanske države. Raziskave kažejo, da se le 17 % mladih, ki se odpravijo študirat zunaj domačega kraja, namerava ali želi vrniti v domači kraj. Zaradi boljših možnosti za delo, vrhunske tehnologije in dela z vrhunskimi strokovnjaki si preostanek mladih želi v mestih svojega študija ostati. Za države in lokalne skupnosti to pomeni precejšno izgubo izobražencev predvsem na področjih naravoslovja, tehnike, medicine in informacijske tehnologije.
Slovenija se prav tako sooča z odlivom mladih talentov. In ko k temu dodamo še nizko rodnost, optimizem strokovnjakom za populacijska vprašanja upada. Kot država se zavedamo pomembnosti znanja in talenta kot dodane vrednosti razvoja države. Naš izobraževalni sistem je na vseh nivojih izobraževanja dostopen vsem mladim. Spodbujamo (finančno, prostorsko, strokovno) zunajšolske aktivnosti in udejstvovanje mladih na raznih družbenih področjih. Ko pa mladi postanejo mladi diplomiranci, izobraženci, pa se zanje nabor pridobivanja dodane vrednosti zmanjša. Srečujemo se z visokimi stopnjami brezposelnosti mladega visoko izobraženega kadra, saj slovenski delodajalci zaostajajo za tujimi v sposobnosti izkoriščanja znanja, a nam
edino to zagotavlja možnosti, da dohitimo razviti svet, kjer mladi želijo delovati in živeti. Izkušnje mest kažejo, da učinkovito privabljanje mladih v lokalno okolje ni samo naloga države, ampak vedno bolj lokalne skupnosti. Priložnost za lokalna okolja se kaže v sodobnem načinu izvajanja dela - digitalna doba in epidemiološke razmere so privlačnost dela od doma povečale in ljudem približale. Hkrati z visoko dostopno mobilnostjo, ki omogoča hiter premik do pisarne, laboratorija, inštituta ali poslovne stranke, lahko lokalne skupnosti računajo na porast mladih izobražencev, ki se bodo vrnili v domače mesto. Tam pa morajo mladi zaznati visoko kakovost bivanja.
Pogovori z mladimi na Ptuju, ki jih izvajamo v okviru projekta TalentMagnet, odkrivajo njihove želje, kaj naj jim mesto ponuja. V sodelovanju s Klubom ptujskih študentov smo v okviru projekta vzpostavili aktivnost TalentClub, v okviru katere bomo izvajali pogovore o temah, ki zanimajo mlade. Z njimi želimo razviti aktivnosti na Ptuju, ki bodo na mlade imele privlačen -magnetni učinek. Prvi pogovor smo imeli v Ptujski kavarni. Javne službe Ptuj so se odzvale na pobudo mladih, da na Ptuju pogrešajo kavarno, kjer bi sproščeno preživljali svoj prosti čas. Mladi so predlagali aktivnosti, ki bi jih v njej želeli doživeti, da bi jo z veseljem obiskovali. Vodja kavarne in direktor Javnih služb Ptuj sta obljubila, da bodo že v januarju nekatere želje uresničili. Pogovorili so se tudi o predlogih za prihodnje teme: zaposlitev mladih izobražencev na Ptuju in v okolici ter ureditev prostora za mlade. V zadnjem letu projekta bomo aktivnosti z mladimi, društvi za mlade in lokalno skupnostjo še dopolnjevali in z njimi skušali izboljšati kakovost življenja mladih na Ptuju. Projekt TalentMagnet poteka v okviru programa Interreg Danube in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.
Foto: CG
0202310201020100
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 31. decembra 2021
Ormož • Video voščilo učencev
Podarite in prejmite prijazne nasmehe
Učenci OŠ Ormož so skupaj z učitelji pripravili prav posebno novoletno voščilo v obliki zanimivega videoposnetka.
Vsako voščilo z dobrimi željami je zlasti v božično-novoletnem času nadvse dobrodošlo, še toliko bolj pa, če je ob tem še inovativno in zanimivo. Učenci in učenke so skupaj s pobudnico ideje, učiteljico razrednega pouka Urško Stanko, pripravili prav zanimiv videoposnetek. Dobre želje vsem voščijo na zabaven način, poplesujejo v ritmih tradicionalne božične pesmi Jingle Bell Rock. »Vsako leto smo z učenci pripravili bazar in z njim odprli božično vzdušje, a ta je letos žal zaradi vsem znane situacije odpadel. A želeli smo z glasbo in plesom
Foto: arhiv OS Ormož
povezati učence, hkrati pa tudi drugim pričarati božično vzdušje - in tako je nastala ideja o videoposnetku. V njem nastopajo vsi učenci: eni poplesavajo, drugi v ritmu glasbe prikazujejo, kako sodelujejo pri pouku, tretji pa so zapisali želje, ki se vrtijo na posnetku. Osnova je plesna točka, ki je nastala v okviru medgeneracijskega sodelovanja. Sicer pa je vse izhajalo iz idej učencev, sami so predlagali, na kak način bodo sodelovali. Na splošno so idejo o pripravi posnetka lepo sprejeli, še zlasti mlajši, nekatere pa je bilo treba samo malce spodbuditi,« je dejala Stankova.
Kot so še zapisali na posnetku, vsem želijo, »naj bodo prihajajoči prazniki in novo leto polni ljubezni, prijateljstva, sreče, veselja do dela, igrivosti, prazničnega vzdušja, sladkih dobrot, praznično okrašenih miz in novih začetkov. Vzemite si čas za družino, sproščen pogovor, branje dobrih zgodb, šport, igranje najljubših družabnih iger, zimske radosti, glasbo in ples. Podarite in prejmite prijazne nasmehe in tople objeme. Včasih je dobro narediti pavzo pri iskanju sreče in preprosto biti srečen. Srečno!« še sporočajo mlade nadobudne glavice.
MH
Rim, Ptuj • Pater dr. Igor Salmič ponovno v Rimu
Odgovoren za federacijo Srednje Evrope
P. Igor Salmič, dosedanji provincialni minister slovenskih minoritov, je postal eden izmed sedmih generalnih asistentov generalnega ministra minoritskega reda. Zaupana mu je bila federacija Srednje Evrope, ki zavzema države Švedsko, Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Nemčijo, Švico, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo, je povedal.
Poslovilno mašo je imel na prvo nedeljo v avgustu letos. Na Ptuju se je dobro počutil, tako verniki kot okolje so ga dobro sprejeli. Posebno povezanost pa je bilo čutiti pri svetih mašah, na katerih so se zbrali, da bi se zahvalili Bogu in ga tudi prosili za različne milosti. P. dr. Igor Slamič je prepričan, da se bo na Ptuj še vračal, tako kot že v preteklosti. Še preden je 25. aprila leta 2018 postal novi provincialni minister slovenskih minoritov, je to okolje poznal iz enoletnega vi-demskega obdobja.
Kaj je zaznamovalo vaše več kot triletno delo provincialnega ministra Slovenske minoritske provinc sv. Jožefa s sedežem na Ptuju, ki ste ga prevzeli pri 39 letih?
„To je bila čisto nova izkušnja, ki je vnesla veliko spremembo v življenje. Provinco sem poznal le do določene mere, ob tem je naredila svoje tudi mladost in neizkušenost. Hvala Bogu sem imel ob sebi sobrate, ki so mi velikodušno pomagali z nasveti, mnenji in zvestim sodelovanjem. Prvi del triletja je bil zaznamovan s premestitvami, ki se zgodijo ob vsakem kapitlju, ter z novimi načrti za prihodnost. Med njimi so bile tudi težke odločitve o zaprtju nekaterih postojank. Drugi del je bil pod vplivom pandemije, ki je kar naenkrat pristrigla krila našemu vsakdanjemu pastoralnemu delovanju. A tudi ob tem so se nekateri dobro znašli in začeli ozna-
njati evangelij na drugačen način, predvsem s pomočjo elektronskih medijev. Navsezadnje pa nas je to korona obdobje bolj povezalo med seboj v skupnosti, saj smo imeli več časa drug za drugega."
Verniki so vas zelo lepo sprejeli, vaše pridige pa so bile nekaj posebnega. Kaj ste z njimi sporočali?
„Res je, začutil sem, da so me verniki in tudi širša okolica zelo lepo sprejeli. Ptujčani so zelo gostoljubni in to je bilo zame, ki prihajam iz Ljubljane, nekaj izjemnega. Posebno povezanost z verniki je bilo čutiti pri svetih mašah, ko smo se zbrali, da bi se zahvalili Bogu in ga tudi prosili za različne milosti. Pridiganje mi vedno predstavlja izziv. Tega se nikoli ne moreš »naučiti« oz. »obvladati«, saj Božja beseda daleč presega človeški um. V pridigah sem želel poudariti predvsem Božjo logiko ravnanja: kaj je Bog že storil za nas, kako gleda na nas in kaj želi od nas. Ker je vsem nam izkazal ljubezen do konca in ker smo mi ustvarjeni po njegovi podobi, smo poklicani k istemu: da na druge ljudi gledamo z dobroto, da dobro mislimo o njih, da jim znamo odpuščati, hkrati pa brez strahu priznati, da smo krhki ljudje. Lastna krhkost, če jo gledamo s prave strani, lahko celo postane privilegiran kraj srečanja s sočlovekom, saj je ravno to tisto, kar me odpre k drugemu."
Foto: Črtomir Goznik
P. dr. Igor Salmič: „Naj bo vstop v leto 2022 poln zaupanja, tako do Boga kot do soljudi."
Med nami se je oblikovalo lepo občestvo
Kakšno je bilo vaše sporočilo ob odhodu v Rim, ki ga prav tako že dobro poznate?
„Bratom in vernikom sem se želel zahvaliti za skupno pot v dobrih treh letih. To ni dolgo obdobje, da bi lahko naredil neko popolnejše ovrednotenje, a kljub temu se je oblikovalo lepo občestvo med nami. Ljudje so prihajali ne samo k maši, ampak tudi na duhovne pogovore, stkala so se tudi lepa prijateljstva. Hkrati se zavedam svoje nepopolnosti, zato sem se tudi opravičil za vse napačne odločitve, presoje in opustitve. Zelo sem hvaležen samostanski skupnosti in žu-
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju se je p. Igor Salmič dobro počutil, tako verniki kot okolje so ga dobro sprejeli. Ob sebi pa je imel sobrate, ki so mu velikodušno pomagali z nasveti, mnenji in zvestim sodelovanjem. Na fotografiji ob obisku izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca.
pniji sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer sem preživel to obdobje. Pripravili so več dogodkov, kjer sem se lahko lepo poslovil od bratov v provinci ter od župljanov. Na koncu sem vse spodbudil k medsebojni molitvi ter k veselemu pričevanju krščanskega življenja. Seveda pa sem vsem obljubil, da se bom rad vračal na Ptuj, ko bodo okoliščine to omogočile. In vesel sem, da mi je to enkrat že uspelo."
Kaj bo sedaj vaša glavna naloga kot generalnega asistenta Srednje Evrope?
„Generalni asistenti (nas je sedem) v prvi vrsti pomagamo vrhovnemu predstojniku reda, ki se imenuje generalni minister minoritskega reda. Pogosto imamo sestanke v Rimu, kjer razpravljamo o različnih temah, izzivih in tudi težavah, ki se tičejo življenja našega reda po celem svetu. Vsak asistent pa je potem odgovoren za določeno območje. Meni je bila zaupana federacija Srednje Evrope, ki je širše zastavljena od klasičnega pojmovanja tega dela sveta, saj zavzema naslednje države: Švedska, Danska, Nizozemska, Belgija, Nemčija, Švica, Avstrija, Hrvaška in Slovenija. To pomeni, da redno obiskujem minoritske samostane in brate, ki živijo na tem območju. Lahko gre za uradne obiske, ki jih imenujemo kanonične vizitacije, ali pa neformalne bratske obiske. Gre predvsem za to, da se zadeve ne želijo voditi iz kakšne pisarne v Rimu, temveč da smo prisotni na terenu, saj se tako lažje razume posebnosti lokalnih skupnosti in se lažje sprejmejo s tem povezane odločitve."
MG
Ptuj • Minoritski samostan sv. Petra in Pavla
Razstava jaslic in zgodba Jezusovega rojstva
Ptuj se letos ponaša z doslej najlepšo praznično okrašenostjo in osvetljenostjo. V tem prazničnem času se je resnično lepo sprehoditi po ulicah in trgih starega mestnega jedra. Praznično vzdušje pa so v tem času obogatili še v minorit-skem samostanu sv. Petra in Pavla.
„Letos smo se odločili, da bomo zraven jaslic, ki jih imamo v cerkvi, naredili še jaslice na dvorišču, ki prikazujejo sv. družino, in jaslice v minoritski kleti, ki imajo
žično zgodbo Jožefa in Marije, od oznanitve, da bo Marija postala Božja mati, do Jezusovega rojstva v Betlehemu," je povedal p. Milan Kos, gvardijan minoritskega
Foto: Črtomir Goznik
Jaslice v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla
Foto: Črtomir Goznik
širšo vsebino. Gre za celotno bo- samostana na Ptuju. Jaslice v mi- jaslice v minoritski kleti -Marijina in Jožefova božična zgodba
noritski kleti si je mogoče ogledati vsak dan med 17. in 21. uro do 6. januarja. Jaslice na dvorišču so v tem času osvetljene, na stenah sa-
mostana pa potekata tudi projekciji, ki pripovedujeta o Jezusovem rojstvu.
MG
petek • 31. decembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Cirkulane • Društvo za oživitev gradu Borl
Publikacija o sakralni dediščini
Društvo za oživitev gradu Bori (DgB) se s številnimi projekti trudi za ohranjanje zgodovinske dediščine kraja. Njihovo delo bo nedvomno ostalo pomemben pisni vir za prihodnje generacije, saj so v sliki in besedi zbrali veliko zgodovinskih zapisov o Borlu in občini Cirkulane.
Zadnja tiskana publikacija, ki so jo izdali na godovni dan cirkulanske farne zavetnice sv. Barbare, je brošura z naslovom Sakralna dediščina Cirkulan. Urednici brošure sta Mira Petrovič in Sonja Golc, obe tudi avtorici besedil. Tretja avtorica tekstualnega dela je Mateja Muršec, za oblikovanje je poskrbel Aleksander Kelnerič, avtor večine fotografij je Sandi Kelc, izdajo pa je finančno podprlo kulturno ministrstvo.
„Zbrali smo pregledne predstavitve naših cerkva, kapel in kapelic. V prvem delu spoznavamo kratko zgodovino župnijske cerkve sv. Barbare v Cirkulanah ter podružničnih cerkva sv. Katarine Aleksan-drijske ob Beli, sv. Ane v Velikem Vrhu in sv. Elizabete Ogrske v Pohorju. Le malokdo ve, da je do 19. stoletja na Vrbanjšaku, najvišjem vrhu Vzhodnih Haloz, stala cerkvica sv. Urbana, o kateri nam še danes pričajo ohranjene ruševine, oltar sv. Urbana in upodobitev iz 17. stoletja.
Pomemben del sakralne dediščine so tudi kapele in kapelice. Po svoji velikosti in pomenu izstopa kapela sv. Trojice na Borlu, ki je bila do druge polovice 17. stoletja sedež župnije. Bogata oprema kapele se je razmeroma nedotaknjena ohranila do 20. stoletja, v tistem
stoletju pa je bil žal velik del opreme odpeljan, uničen ali ukraden, ostanki pa predani v hrambo ptujskemu muzeju. Upamo in želimo si, da bodo razmere na Borlu kmalu spet primerne za to, da bomo ohranjeno opremo lahko za stalno vrnili v grajsko kapelo. V brošuri predstavljamo tudi zelo zanimivo, a le malo poznano kapelo sv. Viljema na cirkulanskem pokopališču, ki je bila postavljena leta 1852 na grobu borlske grofice Wilhelmine Leslie, rojene Wurmbrand. Vse kaže, da je ta grofica naročila tudi pozidavo v nekdanjih kapelicah križevega pota, ki vodi k cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu," je pojasnila Mira Petrovič.
Kapelice ob haloških poteh
„Ob haloških cestah in poteh stojijo skromnejše, a zanimive kapelice, ki pričajo o življenju, stiskah in upanju haloškega človeka. To so majhne zgradbe, ki so bile pogosto postavljene kot zaobljuba ob nesreči, bolezni ali stiski, kot je bila na primer prva svetovna vojna. Zapisale smo zgodbe petnajstih kapel, pri čemer nam je bila v pomoč raziskovalna naloga o sakralnih znamenjih in obeležjih v občini
Cirkulane, ki sta jo že leta 2008 pripravili osnovnošolki iz cirkulanske šole. Da ne bi povsem izginile iz spomina, smo se odločili še za predstavitev štirih kapel, ki jih danes ni več. Rajherjeva kapelica in kapela sv. Barbare pri osnovni šoli sta izpričani tudi na starih fotografijah, ohranjena pa sta tudi oltarna kipa iz obeh kapelic. Od nekdanje kapele sv. Roka na gradiškem humu se je ohranila slika sv. Roka, od Debelakove kapele v Gradiščah pa kip Marije Lurške, ki ji je bila kapela posvečena. Zagotovo so v naših krajih v preteklosti stale kapele, kužna znamenja in druga sakralna obeležja, ki se jih danes ne spominjamo več in zaenkrat tudi nimamo podatkov o njih. Prav tako v brošuri zaradi omejenega obsega nismo predstavili obstoječih lesenih križev, čeprav jih še kar precej stoji po naših vaseh. To ostaja tema za katero od naših prihodnjih publikacij," je dodala Petrovičeva.
Že dve leti brez Barbarnega v tradicionalni obliki
Brošura je luč sveta ugledala v začetku decembra, predstavitev pa je društvo izvedlo na video povezavi na Barbarno nedeljo. Če ne bi
Foto: DgB
Brošuro Sakralna dediščina Cirkulan je izdalo Društuo za ožiuiteu gradi Bori, ima 40 strani, je bogato ilustrirana, natisnili pa so ie 400 izuodou.
bilo korone, bi se Cirkulančani tako kot vrsto minulih let ob prazniku farne zavetnice sv. Barbare srečali v središču občine. DgB bi v kraj pripeljalo grofovski par, v praznovanje bi se vključila tudi druga cirku-lanska društva bodisi s programom bodisi s predstavitvijo na stojnicah.
Semanji dan na Barbarno nedeljo je bil vsako leto v Cirkulanah svečan in vsebinsko bogat dogodek, ki je bil vsakič znova lepo obiskan. Poleg sejma in dogajanja na trgu pod cerkvijo je DgB v dvorani tradicionalno priredilo še strokovni del srečanja z različnimi predavanji na
temo zgodovine in predstavitvami publikacij. Po besedah predsednice društva Sonje Golc te tradicije ne nameravajo opustiti, Barbarno v stari obliki bodo ponovno praznovali, ko bodo epidemiološke razmere to omogočale.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Praznični čas v Vilinskem gaju
Otroci prižgali svojo jabolčno lučko
V ptujskem zasebnem vrtcu Vilinski gaj, ki deluje po metodah waldorfske pedagogike, so zaposleni adventni čas skupaj z otroki preživeli v prazničnem duhu. Otroci so se vsak dan zbrali pri mizici letnih časov, kjer so spoznavali zgodbo o Marijinem osličku. Ves december so izdelovali dekoracije in voščilnice iz naravnih materialov, pekli piškote in obdarovali sosede.
„Vzgojitelji se notranje pripravimo na praznik in ga na različne načine prenesemo na otroke. V ospredju je iskanje dobrih stvari tako v sebi kot drugih ljudeh in ne v zunanjem komercialnem blišču. Preden smo se odpravili na počitnice, so se otroci ob našem petju razporedili v prav posebno spiralo narejeno iz smrekovih vejic, kjer na veliki sveči na sredini prižgejo svojo jabolčno lučko," je izpostavila ustanoviteljica in vodja vrtca Tamara Pe-klar Korošec. Po njenem mnenju je največ, kar lahko damo otroku, da z niim iskreno Dreživimo čas, ko smo
doma. „To ne pomeni, da se z njim ves čas samo igramo, ampak predvsem to, da ga vključimo v vse dejavnosti, pozorno spremljamo, kdaj ima dovolj, in ga potem pri njegovi igri ne motimo."
To je tudi eno izmed osnovnih vrednot zasebnega vrtca, kjer so državni program nadgradili z elementi drugih pedagoških pristopov, ki se med seboj dopolnjujejo in poskrbijo za celosten razvoj otroka. Največji poudarek je na t. i. skritem kurikulumu in načelih vvaldorfske pedagogike, ki temelji tako na spoštljivem odnosu med
vsemi udeleženci kot hvaležnosti do narave.
V zasebnem vrtcu 81 otrok
V vse tri enote (Vilinski gaj - Per-šonova 1, Mezinčica - Volkmerjeva 49 in Viktorinček - Slovenski trg 11) zasebnega vrtca Vilinski gaj je trenutno vpisanih 81 otrok, kar pomeni, da so polno zasedeni. V enote so vključeni otroci iz 22 občin, saj je po njihovem načinu dela vse več povpraševanja. Vsako leto lahko SDreimeio le toliko novincev, koli-
Praznično ustuarianie otrok v zasebnem urtcu Vilinski aai
Otroci izdeluieio okraske iz naraunih materialov.
kor mest se sprosti zaradi odhoda otrok v šolo.
V letošnjem šolskem letu so bile nekatere njihove aktivnosti okrnjene zaradi epidemiološke situacije. Ob upoštevanju priporočenih ukrepov so uspešno izvedli roditeljske sestanke, srečanja in predavanja. Eden izmed priljubljenejših dogodkov je pohod z lučkami, ki ga vsako leto organizirajo v začetku novembra. Z otroki v pedagoškem procesu najprej izdelujejo svetilke in svečke, nato pa se skupaj s starši podajo na večerni pohod. V predšolski skupini so pripravili kratko Martinovo igro. Starše s svojim načinom dela seznanijo s predavanji, pogovori in publikacijami. Sicer pa se nanje velikokrat obrnejo družine, ki na podoben način delujejo že doma.
Fcfor/i I(nmčor
www.vginvest.si
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2022
ir,-.+,-.. rv
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 31. decembra 2021
Ormož • Zdravnica odšla v ZD Ptuj
300 pacientov išče novega zdravnika
Nekatere je neprijetno presenetila novica o odhodu družinske zdravnice Martine Skuhala iz Zdravstvenega doma Ormož.
Foto: Arhiv Svet24
Ormoška zdravnica Martina Skuhala je odšla na novo delovno mesto v ptujski zdravstveni dom, kjer naj bi ji ponudili boljše pogoje dela. Fotografija je simbolična.
Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko je v zvezi z odhodom zdravnice dejala, da je odšla na drugo delovno mesto, v ZD Ptuj, kjer naj bi ji ponudili boljše pogoje. V ormoškem domu je imela opredeljenih okoli 300 pacientov. Ti so bili, kot pravi direktorica, pravočasno obveščeni o njenem odhodu in pozvani, da se opredelijo pri zdravnikih, ki še sprejemajo paciente. Nekatere njene paciente naj bi prevzela zdravnica Anita Ferjuc.
Letos je poleg omenjene zdravnice delovno razmerje v ZD Ormož prekinila tudi priljubljena zdravnica Alenka Simonič, saj je z majem prešla med koncesionarje, z njo pa je odšla tudi referenčna medicinska sestra.
Podravje • Pozor pred spletnimi goljufi
Ne prodajajte prek družbenih omrežij
S Policijske uprave (PU) Maribor so v sredo poročali o spletni goljufiji pri prodaji prek družbenega omrežja Facebook. Oško-dovanka se je s kupcem dogovorila za prodajo artikla, ta pa ji je namesto, da bi ji nakazal denar, vzel denar z bančnega računa. Policisti zato pozivajo k previdnosti pri takšnih poslih.
Foto: Dreamstime/M24
Kot pojasnjujejo na PU Maribor, se je oškodovanka s kupcem dogovorila, da bo predmet predala kurirski službi. Preko spletne strani je vnesla podatke o svoji bančni kartici, kamor naj bi ji kupec nakazal denar za dotični predmet in potrdila »prejem« plačila. Ko je prejela ve-rifikacijsko kodo na mobilni telefon, jo je potrdila, nato pa je ugotovila, da ji je bilo z računa odtujenih več sto evrov (namesto da bi se nanj dejansko stekel denar od »kupca«).
Tudi na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo na novo obliko phishing napada, ki cilja na uporabnike, ki prodajajo izdelke prek spletnih malih oglasov. Na spletni strani Varni na internetu pojasnjujejo, kako goljufi običajno delujejo.
Po oddaji malega oglasa na spletnem oglasniku prodajalca kmalu po SMS sporočilu ali aplikaciji Viber oz. WhatsApp kontaktira potencialni kupec, pri čemer uporablja telefonsko številko iz tujine, profil v aplikaciji za sporočanje pa je lažen. Osebo zanima, ali je oglas še vedno ažuren, nato pa se zelo hitro odloči za nakup. Prodajalcu pošlje povezavo do spletne strani, kjer naj bi z vpisom podatkov o kreditni kartici na kartico prejel plačilo za izdelek.
Povezava v sporočilu vodi na lažno spletno stran, ki uporablja grafično podobo Pošte Slovenije. Lažna spletna stran je prirejena za vsako žrtev posebej in vsebuje podatke o prodajalcu in izdelku, v nekaterih primerih pa tudi sliko iz malega oglasa. Napadalci na portalu celo nudijo klepet kot podporo uporabnikom. Žrtev tako dobi lažen občutek legitimnosti spletnega mesta.
Pod krinko nakazila kupnine je potrebno vpisati podatke o kreditni kartici in potrditveno kodo iz SMS sporočila. S temi podatki pa lahko napadalci ukradejo sredstva z računa žrtve v znesku do limita na računu.
»V primeru, da ste nasedli prevari in vpisali podatke svoje kreditne kartice, nemudoma kontaktirajte svojo banko na telefonski številki, ki je navedena na zadnji strani kartice. Če je prišlo do oškodovanja, pa goljufijo prijavite na lokalni policijski postaji,« svetujejo na SI-CERT.
sta
Ormož • Zakaj ni drsališča, čeprav drugod so
Je v Ormožu korona nevarnejša kot v soseščini?
V nekaterih mestih po državi so se kljub epidemiji odločili tudi letos postaviti drsališče, zaradi velikega zanimanja marsikje
celo podaljšujejo urnike in dneve obratovanja. Kljub dobremu odzivu v preteklih letih pa je Ormož letos ostal brez njega.
Čeprav je drsanje na drsališčih dovoljeno, ga v letošnjem decembru v Ormožu niso postavili. Kaj je razlog za to, je na zadnji seji zanimalo svetnika Simona Kolmaniča: »Drsališče smo imeli prej kot na Ptuju, celo pokrito, saj imamo svoj šotor, sedaj pa naši otroci hodijo drsat na Ptuj ali v katero drugo mesto v okolici. Je v Ormožu korona nevarnejša kot v soseščini?«
V šolah otrok ne mešajo, na drsališču bi
jih združili ...
Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da se jim zaradi vseh ukrepov za zajezitev širjenja kovida, ki se jih morajo otroci držati v šolah, ni zdelo smiselno postavljati drsališča in mešati skupine otrok ter na ta način morebiti biti celo krivec širje-
nja okužb. »Drsališče je namenjeno predvsem otrokom, ti pa morajo zaradi epidemioloških razmer v šolah upoštevati stroge omejitvene ukrepe - nošenje mask in upoštevanje t. i. mehurčka. Od lokalne skupnosti bi bilo skrajno neodgovorno - to je vsaj naše mnenje - da bi z odprtjem drsališča negirali vse sprejete ukrepe, ki v veljajo v šolah, in omogočili mešanje otrok zunaj mehurčkov, posledično pa bi morebiti bili odgovorni za širjenje okužb s kovidom,« je dejal in dodal, da se v to, ali druge občine z obratovanje drsališč ravnajo pravilno ali ne, ne želi spuščati. Toda četudi se v to ne želi spuščati, se ormoški otroci lahko drsajo na Ptuju ali v Ljutomeru (ali pa drugod) in tako morda tudi okužijo z virusom. »Po eni strani bi torej mi na osnovne šole prelagali odgovornost glede upoštevanja
Tako žiDakno je bilo v Ormožu pred dvema letoma, ko je obratovalo drsališče. Na občini pravijo, da se zlasti zaradi ukrepov za preprečevanje okužb koronavirusa, ki veljajo v šolah, letos niso odločili za njegovo postavitev.
ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije, po četrti uri popoldan pa bi otroke lepo združili in pomešali na drsališču ter morebiti prav mi povzročili tisto, proti čemur se z upoštevanjem ukrepov borijo v
šolah,« je še razlagal župan.
Po njegovih besedah je enako mnenje glede nepostavitve drsališča zavzel tudi ormoški zavod za turizem, kulturo in šport.
Monika Horvat
Foto: M H
Podravje • Na Dobrotah slovenskih kmetij ne podeljujejo več najvišjih priznanj
Brez znaka kakovosti nekateri kmetje ne bodo več sodelovali
Ena letošnjih novosti najstarejšega in največjega festivala dobrot s slovenskih kmetij, ki bo prihodnje leto stopil v 33. leto, je ocenjevanje vnaprej.
To pomeni, da so strokovne komisije 200 prispelih izdelkov iz sedmih skupin ocenile že v jesenskem roku, in sicer sokove, konzervirane vrtnine in druge konzervirane pridelke, suho sadje in druge suhe pridelke, domače marmelade, džeme in sadne namaze, med in čaje. Razpis za naslednja ocenjevanja bo objavljen v drugi polovici januarja, izvedena pa bodo nato od konca februarja do konca maja prihodnje leto.
Odstopili od ocenjevanja
Najboljši izdelki prejmejo bronasta, srebrna in zlata priznanja Dobrot slovenskih kmetij, ki jih lahko že takoj tudi uporabijo oziroma svoje izdelke opremijo z znakom Dobrot, ki kupcu zagotavlja, da je nagrajeni izdelek znanega porekla, iz lokalno pridelanih surovin in predelan na tradicionalen način, velikokrat tudi s pridihom sodobnosti.
Organizatorji pa ne podeljujejo več znaka kakovosti, priznanja tistim najboljšim pridelovalcem, ki
so trikrat zapored za posamezno dobroto prejeli zlato priznanje. To je tako razočaralo nekatere zveste udeležence festivala, da svojih izdelkov letos niso oziroma ne bodo poslali v ocenjevanje. »Mislim, da samo prvi dve ali tri leta nismo sodelovali na Dobrotah, kasneje pa redno vsako leto. S prireditvijo smo rasli, rasla je tudi kakovost našega izdelka, zato smo bili stalni dobitniki zlatih priznanj in posledično tudi znaka kakovosti kot najvišje stopnice kakovosti, ki je že sam po
sebi pomenil veliko reklamo za nas in naš izdelek,« je povedala gospa iz okolice Ptuja, ki pa ni želela biti imenovana. »Znaka kakovosti zdaj ni več mogoče dobiti, zato ne vidim razloga, zakaj bi svoje izdelke še dajali v ocenjevanje.«
Promocija blagovne znamke
Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora, je povedal, da znakov kakovosti prvič niso podelili že
lani. »Po treh desetletjih Dobrot je bil čas za spremembe. Posvetili smo se zlasti razvoju blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij, prireditev je prerasla v festival z novo celostno podobo, razvili smo nove znake za označevanje izdelkov in sprejeli novo strategijo za promocijo znamke. Z novo celostno podobo in novim znakom smo želeli predvsem okrepiti trženjsko vrednost Dobrot slovenskih kmetij. Na ta način smo jih pomladili, osvežili in usmerili v večjo tržno prepoznavnost pri potrošnikih, kar je eden od strateških ciljev razvoja. Ni torej cilj barva priznanja ali celo lovljenje zlatih medalj, ampak promocija blagovne znamke in izdelkov, ki se z njo tržijo. Na novo strategijo je sicer tuintam priletela kakšna pripomba, tako pač je, da z novimi odločitvami nisi nikdar všeč vsem, na splošno pa lahko rečem, da so jo pridelovalci sprejeli dobro in se z njo strinjajo. Obžalujem, če je kdo zaradi tega odstopil od sodelovanja na Dobrotah, in obenem upam, da si že prihodnje leto premisli.«
Senka Dreu
Z ukinjenimi znaki kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij niso vsi zadovoljni.
oto: CG
Kakršno je na Makarija (2. januarja) vreme bilo, takšno v kimovcu bo.
2/10
1/12
■2/9
■1/4
EjfrvviB
0/12
-1/14
0/14
1/7
¡gAAifl
-1/13
-2/15
5/11
-2/14
N
W
11

Danes bo pretežno jasno. Ponekod po nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki se bo občasno pojavila tudi ob morju. Jutranje temperature bodo okoli 0, ob morju 5, najvišje dnevne od 9 do 15, v krajih z dolgotrajno meglo pa od 4 do 7 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, po nižinah in ob morju bo predvsem zjutraj in dopoldne megleno.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek	Sobota	i Nedelja I	[ Ponedeljek
31 12 2021	01.01.2022		
*		*	
1	0	i	0
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
15	14	14	12
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
v		V	V
Hitrost vetra 3 m/s	hitrost vetra 3 mfe J	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 mfe J
Vir. MRSU
petek • 31. decembra 2021
Kultura
Štajerski	13
Ptuj • Sedmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
Muzealci o svojem delu
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je leto 2021 sklenil s sedmo izdajo zbornika, v katerem predstavlja svoje delo in dejavnosti. Že po tradiciji muzealci posamezno koledarsko leto končajo z izdajo katerega od zbornikov, tematskega ali serijskega, je povedal urednik Martin Šteiner. Lani so izdali tematski zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki, letos pa so ponovno izdali redno številko serijskega zbornika, ki ga izdajo vsaki dve leti, v njem pa predstavljajo dela muzejskih kustosov in širšo javnost na ta način seznanjajo s strokovnim delom v muzeju.
Prvi zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj je izšel leta 2003, ko je ta praznoval ioo-letnico, druga številka je izšla leta 2010, po ponovni združitvi z enoto Ormož. Sledile so izdaje v letih 2013, 2015, 2017 in 2019, ko je Ptuj praznoval 1950-letnico.
Sedmi zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je obsežen, na 384 straneh prinaša osemnajst prispevkov, ki so izključno delo domačih muzejskih strokovnjakov in se nanašajo na njihovo trenutno delo. Vsebina je zelo pestra in zanimiva, je povedal urednik Šteiner. V njem bomo lahko prebrali prispevek o tem, kako je muzej deloval oz. še deluje v razmerah kovida in kako se je kot eden izmed številnih slovenskih muzejev izredno dobro prilagodil na te razmere ter začel komunicirati na drugačen način, ko obiskovalcev ni bilo. Predstavljeni so vtisi obiskovalcev in pomen muzeja na Ptuju.
Tudi o pletarski šoli v Cirkulanah in Dravskem sokolu iz Središča ob Dravi
Deset let je že od odprtja obnovljenih muzejskih prostorov v grajski pristavi v Ormožu, tudi o tem pišejo v zborniku, pa o pletarski šoli v Cirkulanah, 110-letnem delovanju Dravskega Sokola v Središču ob Dravi, društveni dejavnosti pri Tomažu pri Ormožu in o Ormožu pred Ormožem, torej o njegovem prazgodovinskem obdobju. Zbornik prinaša tudi prispevke o restavratorskih in konservatorskih postopkih. Na bogato zbirko glasbil je vezan prispevek o delno rekonstruirani kopiji potresajoče palice s kraguljčki v didaktične namene. O času bronaste dobe pa govorita dva arheološka prispevka: o Bren-govi in rekonstrukciji kostumov mladenke in bojevnika iz prehoda bronaste v železno dobo.

Foto: Črtomir Goznik
Martin Šteiner, urednik zbornika, in direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič
Začetek celostnega reševanja arheološke problematike
Obiskovalec ptujskega gradu nima možnosti celostnega doživetja stavbne kompleksnosti grajskega griča. V grajskem kompleksu pozitiven premik pomeni konservatorski načrt, ki se sicer še dopolnjuje, a je temelj za sistematičen pristop, ovrednotenje posameznih sestavin in za usmeritve pri nadaljnjih posegih v spomenik državnega pomena.
„Pri arheologiji v zadnjih letih velja kot pozitivno izpostaviti predstavitev originala petega mitreja v hotelu Mitra, sanacijo tretjega mitreja, razstavo Osrčje Petovione v prostorih konjušnice na ptujskem gradu,
mednarodni simpozij Petoviona in njen ager, ki je naletel na izjemen odziv tako naše kot mednarodne strokovne javnosti. Kot začetek celostnega reševanja arheološke problematike pa vidim predvideno postavitev arheološkega depoja odprtega tipa na Muzejskem trgu in predstavitev doslej neustrezno hranjenih kamnitih eksponatov. Po desetih letih je jasno, da je bila deložacija arheološke zbirke iz dominikanskega samostana primer prakse, ki kaže, kakšne posledice lahko imajo nekatere odločitve," je o ptujski arheološki problematiki povedal Lorenčič.
Izid zbornika sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo in MO Ptuj, del pa je zagotovil muzej sam. V
Foto: Črtomir Goznik
Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož 7 in muzejski koledar za leto 2022
Tridesetletnico samostojne Slovenije so v PMPO obeležili z občasno razstavo Tri desetletja Ptuja v Republiki Sloveniji. V
tem času so se tudi v muzealstvu zgodili premiki, sodobni muzeji so presegli poslanstvo svojega delovanja kot ustanove, ki skrbi zgolj za zbiranje, dokumentiranje, hranjenje in interpretacijo predmetov, zavezali so se k družbeni odgovornosti in spodbujanju družbenega razvoja. „Prepričan sem, da muzej s svojim poslanstvom dopolnjuje kakovost življenja, tudi zato je nujno njegovo ustrezno vključevanje v dejavnosti številnih sektorjev in področij," je ob izdaji najnovejšega serijskega zbornika povedal direktor Aleksander Lorenčič.
PMPO so zelo zadovoljni, da je tudi letošnji zbornik našel bralce, da so muzejske publikacije vzeli za svoje in da tudi skozi te edicije postaja delo muzejev vse bolj prepoznavno in cenjeno. Celotna izdaja je pošla v dveh dneh.
MG
Slovenija • Ob 30-letnici samostojnosti
Posebna izdaja Zdravljice
Ob 31. obletnici plebiscita, na katerem so državljani sprejeli odločitev, da Republika Slovenija postane samostojna država, so na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD) izdali oplemeniten ponatis slovenske himne - Zdravljice. Izdaja, ki je namenjena različnim pevskim zasedbam, je izšla 26. decembra, ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Besedilo pesnika Franceta Prešerna je kot zborovsko pesem uglas-bil skladatelj Stanko Premrl leta 1905, leta 2020 pa je Prešernovi Zdravljici Evropska komisija podelila znak evropske dediščine in jo s tem uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.
Zdravljica je bila za slovensko državno himno proglašena z ustavnim amandmajem Socialistične republike Slovenije 27. septembra 1989, pet mesecev kasneje pa je zakon o himni RS določil, da se kot himna poje sedma kitica Prešernove Zdravljice na sopransko melodijo zborovske skladbe Stanka Premrla.
Himno Republike Slovenije za pevske zasedbe je prva izdala Zveza kulturnih organizacij Slovenije (danes JSKD) 23. decembra 1990. Pričujoča izdaja, ki je posvečena 30-letnici Republike Slovenije, ima poleg simbolične note tudi praktični namen. Vsebuje namreč notne zapise za vse zasedbe: enoglasno petje s klavirjem, enoglasno petje z oznakami akordov, mladinski, dekliški oz. ženski zbor, moški zbor in mešani zbor, za katerega je napisana tudi izvirna Premrlova skladba.

P'fpi!
P»*
§e
y'% /e
'"»¿¿t


"'Cjotj.
Foto: Arhiv Svet 24
»Upamo, da bomo s to izdajo, ki jo bomo brezplačno poslali številnim ustanovam v Sloveniji, pomagali ob morebitnih zadregah pri izvedbi uradne verzije državne himne, ki je del protokola ob vseh pomembnejših državnih praznikih,« so zapisali na JSKD. (sta)
Štajerski 1	PE1	INI	IK
^^ www.tednik.si íístajerskitednik		Stajerskitednik	
Ptuj • Koncert ženskega zbora Lilith
Slovenske ljubezenske pesmi
Ženski pevci zbor Lilith pod vodstvom dirigentke Jasne Drobne je v decembrske praznične dne popeljal s koncertom S-love-nija. To je bil svojevrsten praznik njihovih dosedanjih uspehov in vseh, ki šele prihajajo, je bilo sporočilo njihovega najnovejšega projekta, ki je nastajal v covid razmerah. 21. decembra, na zimsko enakonočje, so se predstavile s slovenskimi ljudskimi pesmimi in slovenskimi popevkami.
„Projekt S-love-nija je koncert slovenskih pesmi o ljubezni in je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo predstavile slovenske ljudske pesmi, pesmi naših prednikov, v drugem pa slovenske popevke. Vse pesmi imajo skupno tematiko: ljubezen, bodisi ljubezen do moškega ali ženske, do staršev, otrok, sočloveka, narave, domovine itd. Odločile smo se, da bomo koncerte izvedle na dneve, ki so jih naši predniki še posebej častili, na zimski in poletni solsticij, ko imajo energije narave prav posebno moč.
Posebnost tega projekta je tudi ta, da so skoraj vse vaje in s tem tudi študij programa zaradi epidemioloških razmer potekale na daljavo. To je bil za nas prav poseben izziv, a nas je ohranil v dobri pevski kondi-ciji, ohranil pa je tudi našo povezanost v časih, ko je veliko glasbenih skupin prenehalo z delovanjem," je najnovejši pevski projekt skupine Lilith predstavila predsednica zbora Gordana Jovic. Koncert je prepletala poezija Mateje Potrč, , recitirala je Tatjana Rutar, za tekst in glasbeno spremljavo pa je poskrbela diri-
gentka Jasna Drobne, motor zbora, brez katere zbor ne bi bil to, kar je: eden najboljših ženskih pevskih zborov, ki žanje uspehe doma in v tujini. Solistka je bila Janja Krajnčič.
„Ko boste delali revizijo letošnjega leta, ne pozabite, da smisel življenja ni v tem, kaj ste pustili za seboj, ampak v tem, kar življenje pusti v nas. Ko boste delali načrte za leto, ki prihaja, ne pozabite, da je življenje nepredvidljivo, polno ugank, preizkušenj in tudi darov. Med njimi je vsekakor sreča, ki jo vedno želimo drug drugemu, pri
tem pa pozabljamo, da moramo za to, da srečo sprejmemo, narediti prostor, in da za ta prostor moramo najprej nekaj dati," je v imenu zbora
vse dobro, veliko sreče, zdravja in zadovoljstva vsem ljubiteljem zborovskega petja in pesmi zaželela predsednica zbora Gordana Jovic.
V celoti bodo projekt S-love-nija predvidoma predstavile 21. junija 2022, na poletni solsticij.
MG
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 31. decembra 2021
Zdravstveni nasveti
Pomembno je, da upoštevamo zaščitne ukrepe - 2. del
Molnupiravir je zelo zapleteno ime učinkovine, ki po sedaj dostopnih podatkih predstavlja doprinos pri zdravljenju obolelih za Covid- 19. Moramo pa se zavedati, da ne predstavlja ukrepa za preprečevanje širjenja okužbe.
V Sloveniji že uporabljamo zdravila za zdravljenje bolezen Covid-19. Članek o uporabljanih zdravilih in o teh, ki so še v fazi kliničnega preizkušanja ali čakajo na odobritev Evropske agencije za zdravila (EMA), je bil objavljen na teh straneh pred nekaj tedni. V tem času se je zgodila pomembna sprememba. Namreč EMA je izdala priporočilo za izredno uporabo zdravila mol-nupiravir. To pomeni, da zdravilo sicer še ni registrirano za redno uporabo. A vsi podatki in klinične študije kažejo na dejstvo, da koristi uporabe zdravila močno presegajo tveganja.
Kaj je ob tem posebej pomembno izpostaviti? Molnupiravir bo preprečil, po do zdaj znanih podatkih, okrog 50 odstotkov hospitalizacij bolnikov, pri katerih obstaja resno tveganje, da bi do hospitalizacije prišlo. Zdravilo pa ne preprečuje širjenja okužbe. Oseba je najbolj kužna ob nastopu bolezni ali celo dva dni pred pojavom simptomov. Znani so podatki, da med hospi-taliziranimi osebami močno prevladujejo ne- cepljene osebe. Med cepljenimi pa zlasti tisti, pri katerih je od cepljenja preteklo več kot šest mescev ter starejše osebe in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Tudi če cepljene osebe zbolijo, je potek bolezni praviloma blažji.
Novi koronavirus je močno prizadel naša življenja. A premagali ga bomo samo tako, da si vsi maksimalno prizadevamo za preprečevanje širjenja okužbe, cepljeni in necepljeni. Ukrepov je več. Dobro jih poznamo, a opažam, da so nekateri postali kar preveč brezbrižni. Ob uvedbi pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) imajo mnogi občutek, da dokaz o tem zadošča. Vendar, vsak lahko zboli. Zato znova poziv in prošnja- upoštevajmo tudi vse druge zaščitne ukrepe. Pred vstopom v prostore, kjer se zadržuje več oseb, je potrebno namestiti zaščitno masko. To naj bo kirurška zaščitna maska ali maska FFP2 (to npr. zahtevajo v sosednji Avstriji). Pomembno je, da masko pravilno namestite. Pokrivati mora nos in usta in se obrazu čim bolj prilegati. Zelo veliko ljudi nosi masko pod nosom. S tem niso naredili nič, saj se virus naseli na sluznici nosu in
se s kihanjem in tudi z dihanjem širi v prostor. Drugi pomemben ukrep je razkuževanje rok ob vstopu v javne prostore, doma pa redno in temeljito umivanje rok. Ko se nahajamo npr. v trgovina, lekarnah, športnih objektih, vzdržujmo medsebojno razdaljo. Prostore pa bi lastniki oziroma upravljavci morali redno zračiti. Kolikor se da, se izogibajte prostorom, ker je veliko ljudi. Gibanje na svežem zraku pa je več kot dobrodošlo. Ob vseh teh ukrepih nikar ne pozabite na zdravo prehrano, bogato z vitamini ter na gibanje in počitek. To so pomembni elementi za dober imunski sistem.
Res je, smo v prazničnem decembru, želimo si druženj, zabave, počitnic in praznovanj. A naj bo skrb za naše zdravje, zdravje naših najbližjih, še posebej tistih iz ranljivih skupin, to leto naša prioriteta.
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
J/, ■ /JfN
P mm
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Tedenski mikroskop
Med dnevi cepljenja več kot 76.500 cepljenj
V	Sloveniji so med dnevi cepljenja opravili 76.544 cepljenj proti covidu-19, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Ocenjuje, da so z akcijo prihranili približno 2000 hospitalizacij, 500 sprejemov v enote intenzivne terapije in 300 smrti. Ob tem se je zahvalil vsem državljanom za odziv in pomoč pri obvladovanju epidemije covida-19.
Med dnevi cepljenja, ki so potekali med 19. in 23. decembrom, so po ministrovih besedah s prvim odmerkom cepili 4971 ljudi, z drugim 7459, s poživitve-nim pa 64.114 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Ob tem je poudaril, da je v prihodnje treba iskati načine, kako k cepljenju pritegniti predvsem tiste, ki se še niso cepili.
Cepili so približno 20 odstotkov več moških kot žensk, približno dve tretjini vseh cepljenih pa je bilo starejših od 50 let, »kar je izredno pomembno, kajti vemo, da pri njih covid-19 praviloma poteka v težji obliki kot pri mlajših,« je na novinarski konferenci povedal Poklukar.
V	Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so med dnevi cepljenja skupaj opravili 1449 cepljenj. Od tega so 1008 cepljenj opravili med dnevnim, 441 pa med nočnim cepljenjem.
»Cilj akcije je bil doseči še boljšo precepljenost in tako obvarovati bolnišnice pred obremenitvami v naslednjih dneh in tednih, ko bo pri nas še bolj izrazita in prevladujoča različica omikron,« je spomnil Poklukar.
Med tem število okužb z različico omikron v Slove-
Foto: Sta/M24
niji narašča. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so potrdili 37 novih primerov okužbe z različico omikron. Skupaj so z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo v Sloveniji doslej potrdili 65 primerov okužbe s to različico. NLZOH je največ primerov potrdil na Gorenjskem in Primorskem. Matjaž Leskovar z Instituta Jožef Stefan napoveduje, da bo v Sloveniji epidemija, ki trenutno še upada, okoli novega leta zaradi nove različice zopet začela naraščati.
Končni cilj je 80-odstotna precepljenost celotne populacije in 100- oz. 98-odstotna precepljenost starejših od 50 let. »Tak pogled na zadostno preceplje-nost omogoča življenje v novem letu, kot si ga želimo,« je poudaril.
Ob tem se je zahvalil zdravstvenim delavcem za njihovo požrtvovalnost in trud, pa tudi njihovim domačim. »Samo podpora najbližjih omogoča, da danes zdravstveni delavci v vsem svojem obsegu opravljajo poslanstvo in nam Slovenkam in Slovencem zagotavljajo zdravstvo, kot ga poznamo,« je dejal minister. Zahvalil se je tudi medijem in vsem, ki so v akciji sodelovali, lokalnim skupnostim, županom, društvom, vladnim in nevladnim organizacijam, civilni zaščiti, Rdečemu križu in verskim skupnostim.
Poklukar ob zaključku cepilnih dni ni izključil možnosti, da bi v novem letu akcijo ponovili. V minulih dneh je bil poudarek na spodbujanju cepljenja v lokalnih okoljih, morda bo drugič drugje. »Zagotovo si bomo prizadevali za takšne in drugačne akcije,« je napovedal.
Pomagajmo si
rr 1 v*	1*	v •• • * t v • • In
Založimo se s sadjem, caji in eteričnimi olji
Mrzli meseci so čas, ko otroci zbolevajo najpogosteje. Prehladi, gripe in bronhiolitisi so najpogostejše diagnoze, glavna simptoma, ki spremljata okužbe dihal pa sta zamašen nos in kašelj.
Kašelj otroka podnevi moti med igro in hranjenjem, še huje pa je ponoči, saj ga prebuja in moti počitek. Starši bi seveda radi pomagali, a dostikrat ne vemo, s čim in kako. Naš nasvet: založite se z zelenjavo in sadjem, v domači lekarni pa je dobro imeti tudi sredstvo za blaženje bolečin v grlu in sirup za kašelj.
Dve vrsti kašlja
Ločimo dve vrsti kašlja. Pri suhem, dražečem kašlju otrok veliko pokašljuje in ne izloča nič sluzi, medtem ko pri mokrem kašlju otrok izkašljuje gosto sluz. Pomembno je vedeti, da produktivnega kašlja ni dobro preprečevati in ustavljati. Sluz je treba razredčiti, da se lažje izloči iz telesa. To lahko storimo na več načinov, ki so jih poznale že naše babice.
Zavrite tri litre vode ter dodajte dve žlici kamiličnih cvetov in timi-jana. Pustite 10 minut in prelijte v skledo za inhalacijo. Otrok naj vdihava globoko in počasi, a največ 15 minut.
Topel čaj
Otrok naj pije veliko tople tekočine, denimo timijanov čaj. Listi te rastline vsebujejo veliko spojin za lajšanje kašlja in z njim povezanih
težav. Recept: V skodelico vrele vode stresite dve žlički posušenih listov timijana in pustite deset minut. Čaju lahko dodate še med in limono.
Timijanova kopel
Mlajši otroci uživajo v kopanju, zato poskrbite, da bo kopel tudi koristna - dodajte ji timijan. Recept: Dve žlici timijana namočite v dva litra hladne vode, pustite do
12 ur. Nato segrejte do vrenja, precedite in dodajte v kad, v kateri se kopa otrok.
Sirup
V lekarni kupite naravne, učinkovite in varne izdelke za kašelj. Predvsem bodite pozorni, da kupite peroralne suspenzije na osnovi rastlinskih izvlečkov, ne pa sirupov, ki so na osnovi sladkorja.
Mojca Kopriva
Inhalacije
Pripravite vodno inhalacijo, v katero dodajte sol ali eterična olja (bor, timijan, evkalipt), ki redčijo sluz in ugodno vplivajo na širjenje bronhialnega sistema. Recept:
Foto: Dreamstime/M24
Domači bomboni proti prehladu in vnetju grla
Sestavine:
•	1 skodelica sladkorja
•	' skodelice vode
•	1 jušna žlica limoninega soka
•	1 jušna žlica medu
•	' čajne žličke ingverja v prahu
•	% čajne žličke mletih nageljnovih žbic
Priprava:
Posodo, v katero smo dali vse sestavine, postavimo na štedilnik, da vsebina zavre, nato pa kuhamo na zmanjšanem ognju še od 15 do 20 minut. Med kuhanjem vsebino občasno premešamo. Medtem ko čakamo, pripravimo pekač in ga obložimo s papirjem za peko. Maso po 15 do 20 minutah odstavimo in pustimo nekaj minut, da se zgosti. Gostota mora biti podobna sirupu. Z žlico na pekaču naredimo majhne bombončke. Pustimo, da se masa ohladi. To bo trajalo približno 20 minut. Nato domače bombone potresemo z mletim sladkorjem, da se ne bodo sprijeli. Odstranimo peki papir in pekač dobro pretresemo, da se bomboni obložijo s sladkorjem.
Foto: Dreamstime/M24
petek • 31. decembra 2021
Za kratek čas
Štajerski	1S
MESTO OB VZNOŽJU SNEŽNIKA
PRAVILA ŽIVLJENJA IN
VEDENJA V ŠOLI
NAŠA PESNI« IN PREVAJALKA (MAJDA)
PRAVLJIČARKA MLAKAR
KOREJSKA DENARNA ENOTA
VARIANTA, RAZLIČICA
NIK ČEMAŽAR
LUMP Z DOLGIMI PRSTI
PISEC GNOMIČNIH PESMI
MOZOLJ
ŠPORTNI KLUB IZ MADRIDA
PREBIVALKE	SOPRA-
BRITANSKE	NISTKA
PRES-	BRATU2
TOLNICE	KACJAN
ČASOPISNI MALI OGLAS
1000 kg
R0MY SCHNEIDER
NEKDANJI KENIJSKI SREDNJE-PROGAŠ (PAUL)
NEKDANJI NEMŠKI POLITIK (GUSTAV)
«nom	JUŽNO-
latÏnsko-	ameriško
AMERIŠKI	IMDUAN-PLES
LJUDSTVO
TOPLOTNA NAPRAVA
NASZGO-DOVINAR
(JOSIP)
POLKROŽNO ZAVETIŠČE IZ SNEGA
BIBUJSKA DEŽELA JUŽNO OD MRTVEGA MORJA
KAZALNI ZAIMEK
PIŠKOTEK VRAČUNAL. (IZVIRNO)
JETNIK, ZAPORNIK
DEMETER BITENC
GASILSKO DRUŠTVO
JAHALNI SEDE2
AVTOR: MARKO BOKALIČ
ZBIRKA FOTOGRAFIJ ALI ZNAMK
FRANCOSKI GARJE, S. SRAB PLINSKI ZAKON)
FRANCOSKI ROKOKOJ. SLIKAR IN GRAVER (CHARLES)
VAS NA POBOČJU
NAJVIŠJI NORDIJSKI NADBAŠKO BOGOVI GRAPO
RODI« 1ASK0
VODJA	ERVIN
ZASAVSKE	OGNER
SKUPINE	-
ORLEK	ROŽA
(MITJA)	PERUNIKA
SREDIŠČE ZGORNJE-SAVSKE DOLINE
FINSKI PISATELJ PAASILINNA
NEKDANJI MONGOLSKI VLADAR
Znan kot vitamin B7 ali H je topen v vodi in vsebuje žveplo. Skupaj z vitamini iz skupine B pomaga telesu pri izgorevanju proteinov, ogljikovih hidratov in maščob v hrani ter jih spreminja v energijo, ki jo lahko porabijo telesne celice. Prispeva k delovanju živčnega sistema, normalnemu psihološkemu delovanju in ohranjanju kostnega mozga, zdravih sluznic, kože, nohtov ter las (zavira tudi sivenje las). Uravnava tudi delovanje nadledvičnih žlez. Znaki pomanjkanja so hrapava koža, krhki in lomljivi nohti, izpadanje las, slabost, bruhanje, utrujenost, skrajna izčrpanost, depresija, vrtoglavica, izguba teka, bolečine v mišicah, ekcem, seboroični dermatitis. Dobri viri so goveja jetra, svinjske ledvice, orehi, arašidi, lešniki, mandlji, araši-dovo maslo, sezam, mleko, mlečni izdelki, polnozrnati izdelki, soja, sojini izdelki, skuta, ječmen, koruza, stročnice, zelenolistna zelenjava, grah, rumenjak, banane, avokado, neoluščen riž, pšenični kalčki, pivski kvas, gobe, špinača, cvetača. Priporočljiva dnevna količina za odraslega je od 150 do 300 |g.
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Zakaj se vam vedno tako mudi? Postojte za trenutek in si vsak dan vzemite pol ure samo zase. Pograbite priložnosti, ki se vam bodo ponudile, saj obetajo spremembe.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Vsi okrog vas so skrajno resni, vi pa tako sproščeni. Prav to vam bo odprlo mnoga vrata. Pred nikomer se vam ni treba dokazovati, zato nikar ne dopustite, da vas potisnejo v kot.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Potrpite, ostanite vztrajni in odločni. Nagrajeni boste! Prav ste ravnali, ko ste pustili, da so se razmere umirile, ampak zdaj morate pa le v akcijo, saj bo drugače prepozno.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.)
Če boste razmišljali pozitivno, se vam bodo dogajale lepe stvari. Če pa boste še naprej pesimistični, vas bodo razjedali dvomi. Samo sanjarjenje in pobožne želje vam ne bodo prinesle tistega, kar si želite.

mi
Nikar se ne ravnajte po občutku, sicer vam bo trda predla. Če imate denarne težave, ne jadikujte. Posvetujte se s strokovnjakom, ki vam bo svetoval, kako prihraniti.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Pravite, da na vaše počutje vpliva vreme. Mar ni to le vaš izgovor? Le zakaj bi dež v vas vzbujal slabo voljo? Ali niso dežne kaplje zabavne in sproščujoče? Ali ni vse odvisno od vas?
EDOM - hribovje južno od Mrtvega morja, poseljeno s potomci Ezava, MARIOTTE, Edme - francoski fizik iz 17. stoletja, NOSKE, Gustav - nemški obrambni minister po prvi svetovni vojni
Podravje • Iz studia Radia Ptuj
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Sedma sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo ta konec tedna doživela še zadnje poglavje. Posnetek finalne prireditve si bo namreč v teh dneh moč ogledati tudi v programu TV Slovenija.
Zmagovalca sedme sezone tekmovanja Otroci pojejo Sara Brumen in Lenart Cizej
V začetku septembra so najboljši mladi pevci, ki so si z veliko truda priborili nastop na finalni prireditvi projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, pokazali vse svoje glasbeno znanje in na Puhovi domačiji v Sakušaku pri Juršincih poskrbeli za pravi glasbeni spektakel. Nastopili so najboljši pevci iz podravskih, savinjskih, zasavskih in primorskih šol - trinajst v mlajši in
štirinajst v starejši kategoriji. Navdušili so publiko in člane strokovne komisije, celotno dogajanje pa je posnela tudi ekipa Televizije Slovenija. Zmagovalca sedme sezone sta postala Lenart Cizej iz OŠ Lju-bečna s Kekčevo pesmijo in Sara Brumen iz OŠ Pesnica s pesmijo Kje ste zdaj - za pesem je sama napisala glasbo in besedilo ter jo zapela ob lastni spremljavi na kitaro.
V teh dneh si bo torej nastope mladih glasbenih talentov moč ogledati tudi v televizijskem programu.
Prvi del oddaje bo na sporedu v soboto, 1. januarja 2022, ob 8.50, drugi del pa v nedeljo, 2. januarja 2022, ob 8.55, obakrat na 2. programu TV Slovenija.
Mladi glasbeni upi pa bodo kmalu dobili priložnost, da se spet
i ;
Foto: CG
dokažejo. Takoj po novem letu se bo namreč pričela nova, 8. sezona tega priljubljenega projekta, ki ga v družbi Radio-Tednik Ptuj pripravljamo v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami. Vsako leto se projekt širi, z nami je vedno več slovenskih šol in vedno več izjemnih mladih pevk in pevcev. Zagotovo bo tako tudi v novi, 8. sezoni.
nš
RAK
(21. 6. - 22. 7.]
¿J
Želite si svobode in vznemirjenja, vendar tega ne iščite ob domačem ognjišču. Sedaj je pravi čas, da se odpravite novim dogodivščinam naproti. Morali boste sprejeti nekaj dolgoročnih odločitev.
P
^ LEV
(23. 7. - 22. B.)
Zakaj bi si odtegovali stvari, v katerih uživate? Saj niste trpeča dušica. Da bi se žrtvovali za dobrobit človeštva. Ne pustite se pregovoriti. Zastavili ste si določen cilj in sedaj morate samo vztrajati.
^ KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.]
Zaupajte vase in življenje vam bo prineslo marsikaj lepega. Čas beži in napočil je pravi trenutek, da uresničite zastavljene cilje. Na takšno priložnost, kot jo imate zdaj, še dolgo ne boste naleteli.
VODNAR
cVV (21. 1. - 18. 2.)
To, da se znate pocrkljati večkrat na teden, je vredno pohvale. Človek se mora imeti rad! Sprememba okolja vam bo pomagala, da boste lažje razrešili težavo, ki vas pesti že kar nekaj časa.
t DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Nikar se ne ubadajte s preteklostjo, raje optimistično zrite v prihodnost. Odločiti se boste morali, ali boste nekaj žrtvovali ali pa boste vztrajali pri svojem. Posvetujte se z nekom, ki mu zelo zaupate.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Vaše življenje je preveč popredalčkano. Bodite bolj spontani in improvizirajte. Tako boste spoznali nove ljudi. Nekdo bo skušal dokazati, da niste tako nadarjeni, kot ste v resnici. Stopite mu na prste.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 31. decembra 2021
-ffcik
FINALE 7. SEZONE
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Posnetek FINALNE ODDAJE OTROCI POJEJO
SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, si bo na 2. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati:
v soboto, 1. 1. 2022, ob 8:50 - 1. del v nedeljo, 2. 1. 2022, ob 8:55 - 2. del
Vabljeni k ogledu!
radioPTUI štajerski
novi tednik
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored), revija ZVEZDE
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrattedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Lepi spomini ne bledijo!
LETO XXXII , ST. SI
Ptuj, 7. junija 1979
CT NA 4 DINAR J F
tU ISSN iOMO—tf
014 SILO SOCIALISTiCNf ZVEZE OllOVNCOA LJUDSTVA
Z VSEBINE
Ctoirflt si vsto ustwi »m (stran 31 Kritna mesnice imamo v Ptuju {stran 4) Urejanje obrne dja Potekava (sttM 71 KtMftjrniditFvUttwiS] 0 M.ndeitllitnik 11 vobnom tstrsfl 11)
PETO BRIGADIRSKO POLETJI V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
V hiifjrtjii mi iirwäu t tVr
ojprli rifutJ Iku IlLfJInLi' Jclmna	iitsc
Si MlMlIia* Uj£atVhll 1.5
'«itn taUafirJ*	Mite
- -*M>C u ilOMJH W Mise T™* rw-w v Llrijüi • Muw Wk Mi pri./i*, ri,S lifo f'tKMsfl rt	FJILLI,
ofea :ijna 'ikrn^'Bjia r.^j^j-j,, HTMWJ.lt |iOTfrIav, /ȧi,
Vilm: ({Ift ^ICMI iTMIJ/i
niMliftvlr ilrtinrH iL.-,.»- [r,
iS«\ ptAuitrti auSfeNto-pultVni uicuu-Mil in SO F|R|.
In (vc&mitÜj t ich II «K«4lk »cnlt im. njkft» kjlcnh h-Mt-i butnili M.^i-.r,
m fcW4fUi*IIM?>£l TV Mnnoiun fdomB. jf M Fr«H
^»(i, L-AT'tti><vJ»il <t«A
y. i Mßl Wi. Ii * E*«!«'!
FOWT«	mladl*.|tM
W^MH iMl Ki.< M
4If	*
am nit Alotikh irret,H r* »1 ^niiiniipiitfiMunrariJ
" Dwwi,
pi-c iScJi ii l
J"tt
MiiT^sc! TT" Foglijcrl: \Hrig ' Ci-luri UouidMi ttratajr akoK Mir v
nrew mfl briHdrifi OMjiM. <la Mv iliUi , ml >»!»• * WrtlWji'.
TileJ rv iti«nn«r> k Irion*! K Ma L (V»»i OS I Vi run j Jiwi
HU	MM St. "»
rrtjiw.i™ lajn« OfcHU <lar,i M.ipWint	Ifcrifll
P"»an Jrlj u JAr.iV« n pro |Tin i-iiih** Jr.ian.iui
V Uiiih urwrj, Kp iu lo.Äaa MIM St. «Jrt.^jl-i i.rl !in
hiMJup. ir äMMUI Inrf.rc*
CmHKt), taWMMiHriMjr
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
Wyt±. %lfla t-»r*l. PKIkj. 4 H^luifi fccf^Jd, ličnic. ■tcn,ui, R^MI.na. ItaJlji in Vintii OiMuii pivapin Mi Aa 111« ti. W llj-jAlj* ■».»a ■.iTicJiU i d.i}i»i * b. „ Is'	fird"äkmj imrihli
piti J*.R|i J.lni.1.
«fi Jan h' inja ■. Ilur^.i ^ N, Ihifidrii i»h(h iMiMd lujrrr) oOtt^t iiummii nwj Hiiu
- IriittUllN' W C| k IntlHll, nnV f* h, w pnli.ih-letali i£ c* itfv«,. ofnji V ^nnlHjal r un^i v r«iii «ijJII ii-j.if n hpua t letalih ril Itorfu. Ki WUjojk '	ViVjA I jn<l Vrinit
pii^i.Ja^,.^ Pi,.,! ^r -wli^ ir lj4-nMfl Johtra iLi H»1» fi niknikJ K. Unm KA 4c p«tl b rfb,ifiii inHclia


n.^i iki.
S SEJE KOMITEJA DK ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
i*	vrni«»]«
J,| i	- ■■■	m! iH.^nti». «Trn. .Vil,. .
I ti ,1 m« »» i^iiLL IUI .fj., it, b™^».,
I«, J„	■•^¡^.JllJS
r™,L,	,	itTn,., „„ J,!,™
-..-■liT' ............ -M« ,^'t■ mn^t
.'llL^hlm.^.. L h.___ _____

. ... .-..«un»^ JlUHIilWl VI.H^N i|jH, rn	«tepfi. -4. Km»]|« ¿M, cd JJj w v .Jut»,
i.	,	»-.««I.Ü.U» •imivamMll
« Joourrj «prtahmW d.	ficJ^o, j,
m,. j|, , uikwjhmti „JfiWAl, ii,,uk-i HauiiH
^ ^ fK ^ 4*	tofc c6 impuaj, pr^SSS
i i j n^i-nin
> •■'Villi Otiura J.ivtJc-j..,
tu^d i"* ^
»rf* hI- n« x-„ larpij! j ifi*miu«iij lft l^un^M,« „ TJ.4	utoK.^ «r 11 cm p
ra «I^etta inloimiraanK> rdUHUUbiki r^n, J .^Vnn.j -[m
i^^J^glL^l^.'
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
to
C ■O
CD
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Tenis
Tamara Zidanšek:
»Sama zase vem, da imam še ogromno prostora za napredek na vseh področjih in tudi želje mi ne manjka.«
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Motokros • Tim Gajser
tednik
Dopisni šah
Ptujčani več kot 20 let med vodilnimi v bivši Jugoslaviji Stran 19
Boks
Makovec in Bolkovič za anale ljutomerskega boksa
Stran 19
íPoítuiajti naí, na íu¿toumm. íjdttu!
RADIOPTUJ
»uz ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
»Poznam občutke ob osvojitvi naslova prvaka, zato si jih znova želim«
Čeprav so sezono končali v poznem novembru, bodo motokrosisti med tistimi, ki bodo prvi v novem letu spet v pogonu. Že februarja se bo namreč začela nova sezona svetovnega prvenstva, slovenski as Tim Gajser pa po letošnjem tretjem mestu spet meri povsem na vrh.
Tim Gajser je zadnja leta stalnica v vrhu svetovnega motokrosa. Sezona 2021 se je sicer zanj končala nekoliko slabše, kot si je želel, po dveh letih se je tudi končala njegova prevlada prav na vrhu, ko je bil svetovni prvak v letih 2019 in 2020. A tudi tretje mesto ni slab dosežek, čeprav je ob koncu, ko je potekal oster troboj za skupno zmago, ostalo nekaj grenkega priokusa.
V seštevku elitnega razreda MXGP je bil v iztekajočem se letu tretji, v tesnem razpletu sta svetovnega prvaka iz let 2016, 2019 in 2020 pre-
Nogomet
magala Nizozemec Jeffrey Herlings in Francoz Romain Febvre.
Navijači so bili seveda razočarani, za nevtralne ljubitelje športa pa je bil zadnji del sezone in še posebej zadnja dirka pravi posladek. O tem, kdo bo svetovni prvak, je namreč odločala prav zadnja vožnja na zadnji dirki v Mantovi.
Res je tudi, da je imel branilec naslova iz leta 2020 med trojico kandidatov najtežje delo. Francoski in nizozemski dirkač sta bila namreč skupaj v treh točkah, Gajser pa je zaostajal 15 točk, kar se je nazadnje izkazalo za preveliko oviro in tudi sam prvi voznik ekipe Honde je že pred dirko vedel, da ima bolj teoretične kot praktične možnosti za osvojitev naslova.
Na koncu so o prvaku odločali tudi dobri živci, Herlings na zadnji postaji ni delal napak, medtem ko je Febvre padel in tako predal boj, Gajser pa je po realnih pričakovanjih ostal tretji in pri treh naslovih svetovnega prvaka v elitnem razredu iz let 2016,
2019 in 2020, ima pa še enega v MX2 iz leta 2015.
Ko so delali analizo dogajanja v iztekajočem se letu, so v Gajserjevi ekipi nedvomno našli dva ključna trenutka: prvi je bil poškodba rame sredi septembra, ko si je na treningu zlomil ključnico. Le nekaj dni po operaciji je že nastopil na dirki na Sardiniji in dobil le 15 točk; morda so na koncu sezone odločile prav te, ki jih na tej dirki zaradi bolečin ni mogel dobiti. Drugi tak trenutek pa je bil na predzadnji dirki sezone v Lombardiji, ko je vodstvo dirke ocenilo, da si je po startu neupravičeno skrajšal pot skozi zavoj in je dobil pet mest pribitka.
Tim Gajser
Bilo pa je tudi precej dobrih plati. Sezona vrnitve v normalnost po lanski koronski izvedbi se je začela sanjsko, z zmago v Rusiji s polnim izkupičkom 50 točk. Zmagal pa je še na Nizozemskem in v Latviji.
Gajser si je v začetku decembra vzel nekaj dni dopusta, zdaj pa je že v pogonu za novo sezono. Najprej kondicijski del, potem pa bo, kot je pri njem običajno, hitro sledil še del
treninga z motorjem. Nova sezona se bo začela že zgodaj, 20. februarja, v britanskem Matterleyu Basinu.
»V zadnjih dveh letih smo se naučili, da se moramo navaditi na spremembe, zato se ne navezujem posebej na določene steze. Toda začetek že februarja nam ne daje veliko prostora za zimske priprave, zato bomo morali trdo delati,« je dejal letos tretji motokrosist sveta.
»Vsako leto je želja, da bi postal svetovni prvak. To si želi vsak, jaz pa še posebej, saj že vem, kakšni so občutki ob tem, in ker sem bil letos tako blizu, bo želja še večja. Vsako leto imamo močnejšo konkurenco, a s pomočjo vseh v moji ekipi Honde sem prepričan, da nam bo uspelo,« je cilje pred novo sezono strnil Gaj-ser.
sta
Ponudba, ki je ni bilo mogoče zavrniti
Nogomet piše zanimive zgodbe, ena takšnih je v tem tednu »povezala« Muro in Dravo. Glavni »krivec« je Ante Šimundža, ki je kot trener državnih prvakov iz Murske Sobote končal svojo pot pri črno-belih in se po izredno uspešnih štirih sezonah in pol poslovil od prekmurske ravnice. Nov izziv je našel v Bolgariji, pri serijskem prvaku Ludogorcu. Klub iz Razgra-da je po zaslugi bogatega lastnika Kirila Domušijeva eden najbogatejših klubov na Balkanu.
Šimundža je v tem trenutku zagotovo naš najboljši trener, njegova prekmurska zgodba, ko je Muro popeljal od 2. lige do slovenskega pokalnega in državnega naslova ter posledično v evropska tekmovanja, se bere kot uspešnica. Piko na i je skupaj z zdaj že nekdanjimi varovanci postavil na tekmi s slovitim Totten-hamom, kjer se je veselil prestižne zmage. Prav nastopi v Evropi pa so pod posebnim drobnogledom nogometnih oglednikov...
Pri Muri so se zelo hitro odločili za imenovanje naslednika Anteja Šimundža, izbrali so enega izmed njegovih dosedanjih pomočnikov Damirja Čontala. Za večino je to presenetljiva izbira, saj gre za zelo mladega (37 let) in manj znanega trenerja, a natančno pozna delovanje murskoso-boškega prvoligaša, za katerega je v igralskih letih nastopal.
In kako se povezuje zgodba Mure in Drave? Novi trener Mure je imel proste roke pri izbiri pomočnikov, med drugim se je odločil za - Andre-
ja Kvasa! »Z Damirjem se poznava že precej let, skupaj sva med drugim opravljala PRO trenersko licenco. Pozna moje razmišljanje o nogome-



A

Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji trener Drave Andrej Kvas se bo odslej dokazoval kot pomočnik glavnega trenerja pri Muri.
tu, opazil je seveda tudi moje delovanje pri Dravi in me povabil v svoj strokovni štab. Takšne ponudbe v tem trenutku enostavno nisem mogel zavrniti, gre za izredno velik izziv. Sedeti na klopi prvoligaša kot pomočnik glavnega trenerja je zame preskok, ki sem si ga lahko samo želel,« je povedal dosedanji trener Drave.
O letošnji izkušnji vodenja članske ekipe Drave smo se z Andrejem Kvasom pogovarjali pred časom, intervju pa objavili v eni prejšnjih številk Štajerskega tednika. Čeprav je bila sezona na klopi Drave izredno zahtevna preizkušnja, pa je klic iz Murske Sobote potrditev, da je vsak trud enkrat poplačan. »To je na koncu izjemno težkega leta kot nepričakovana božičnica. Na Ptuju sem delal štiri leta in pol, večino v mlajših selekcijah, v zadnjem letu tudi s člani. Vedno sem delal z zagonom in jasnim namenom iz ekipe izvleči največ, kar je v nekem trenutku mogoče. Sedaj se naše poti razhajajo, Dravi pa želim tudi v bodoče vse dobro,« je dejal Kvas.
Nov trener tudi v Radomljah
V slovenskih prvoligaših pa to ni edina sprememba na trenerski klopi, do nje je prišlo tudi v Radomljah. Dosedanji trener Rok Hanžič se seli na mesto vodje akademije, na njego-
vo mesto pa prihaja Nermin Bašic, dosedanji športni direktor kluba. Te spremembe so vsaj delno posledica povezovanja ekipe Kalcer Radomlje s splitskim Hajdukom.
Glede prihoda novih igralcev je pred novim letom najaktivnejša Olimpija, ki je že uradno objavila dva prihoda. Oba novinca sta vezista in prihajata s Hrvaške, prvi je Ro-
bert Mudražija (nazadnje je igral za Reko), drugi pa Marin Pilj (Osijek).
Po okrepitvi je posegel tudi Koper, novinec na Obali je Luka Šušnja-ra. Najboljše predstave je v Sloveniji kazal v dresih Domžal in Mure, po letu in pol trajajoči avanturi v Franciji (Chambly) in na Poljskem (Wisla Plock) pa se vrača v domovino.
JM
OB JUBILEJU VSEH NAS DARILO ZANJO, ZANJ, ZA VSE,! PREDVSEM PA DARILO ŠPORTU

		ialUl
ZGODOVINSKA IN EDINSTVENA		
	POSEBNA IZDAJA EKIPE	
18 Štajerski
Šport
petek • 31- decembra 2021
Tenis • Tamara Zidanšek
Še vedno je ogromno prostora za napredek, želja pa velika
Tamara Zidanšek je trenutno daleč najvišje uvrščena Slovenka na svetovni ženski teniški lestvici WTA, zaseda 30. mesto. Še vedno je članica TK Terme Ptuj, čeprav se je v lanskem letu razšla s ptujskim trenerjem Zoranom Krajncem; vodja precej razširjene trenerske ekipe je sedaj Marjan Čuk.
Tami je pred dnevi dopolnila 24 let, še vedno je med mlajšimi igralkami z vrha svetovnega tenisa, pred njo je le sedem mlajših tekmic od nje: 3. Arina Sabalenka (23 let), 9. Iga Swiatek (20), 12. Sofia Kenin (23), 14. Elena Ribakina (22), 19. Emma Radu-canu (19), 22. Cori Gauff (17) in 24. Leylah Fernandez (19).
Z njo smo se pogovarjali tik pred odhodom v Avstralijo, kjer se v začetku leta vedno zbere celotna svetovna teniška elita, tam je konec januarja namreč na sporedu prvi vrhunec sezone - Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu.
Zadnje treninge si opravila na Te-nerifih. Kako je bilo?
T. Zidanšek: »Z eno besedo -odlično! Pogoji za delo so izjemni, praktično vse je na enem mestu, od hotelov, do igrišč in fitnes dvoran. Tam smo se posvečali specializiranim treningom, osredotočili smo se na teniško gibanje in hitrost ter na samo igro.
Priprave so se začele že prej, v Sloveniji - v fitnesu. Tisto je bila osnova za vse nadaljnje delo, na Tenerifih je potekala nadgradnja. Vmes sem v Franciji odigrala nekaj tekem njihove lige, tudi to je bila dobra izkušnja. Pomemben podatek je tudi ta,
»Spomine bom obujala pri 35 ali 40 letih«
Prejšnja sezone je že delno arhivirana, a se je vedno lepo spomniti na uspehe. Je tudi pri tebi tako, se rada spomniš letošnjih uspehov?
T. Zidanšek: »Spomini so zelo lepi, a se mi zdi vse skupaj že precej daleč (smeh). To seveda ne pomeni, da se ne želim spominjati nekaterih uspehov, še zdaleč ne, to s sabo prinaša prijetne občutke, za katere sem trdo delala celo življenje. Lepo se je spomniti prijetnih in uspešnih trenutkov, a pri tem ne gre zaspati, saj se lahko hitro izgubi osredotočenost za naslednje cilje. Sedaj sem s pogledom že povsem osredotočena v prihodnost, naprej. Kariera je kratka in v tem času je potreben popoln fokus na igro. Spomine bom obujala pri 35 ali 40 letih (smeh).«
da trenutno nimam nobenih težav z zdravjem, da se počutim dobro in da je pripravljenost na visokem nivoju.«
Ekipa je glede na lani še okrepljena. Kakšno je vzdušje na treningih?
T. Zidanšek: »Vzdušje je res super, med sabo se odlično razumemo, kar je zame zelo pomembno! Vsak opravlja svoje naloge, ki so natančno razdeljene, zato kot posamezniki in celota odlično funkcioniramo.«
Zadnja novica je ta, da se je ekipi pridružil belgijski trener Carl Maes, ki je dobro desetletje delal s Kim Clijsters, nekdanjo številko 1 svetovnega tenisa.
T. Zidanšek: »Z njim smo se srečali na Tenerifih in se dogovorili, da ostane z nami teden dni, da se spoznamo. Sedaj je že padla odločitev, da gre z nami v Avstralijo, nato pa bomo ocenili, kako stvari potekajo. Zaenkrat lahko rečem samo to, da je vrhunski strokovnjak z veliko znanja in neprecenljivimi izkušnjami. V uvodnih dneh skupnega dela smo se dobro povezali, upam, da bo vnesel še kaj novega v mojo igro.«
Največ turnirjev v zadnjih letih poteka na trdih podlagah. Je tudi fokus dela usmerjen na to podlago?
T. Zidanšek: »Vemo, da se približno 70 % vseh turnirjev odvija na trdih
V ekipi tudi sloviti Belgijec
Ekipi Tamare Zidanšek se je pred nekaj tedni pridružil nov obraz, gre za belgijskega trenerja Carla Maesa. Ta je najbolj znan po tem, da je več kot desetletje vodil Belgijko Kim Clijsters, sedaj pa je direktor njene teniške akademije. Kim je nekdanja številka 1. svetovnega tenisa (na vrhu lestvice je v treh različnih obdobjih preživela 20 tednov) in se lahko pohvali s kar štirimi osvojenimi turnirji za grand slam (OP ZDA 2005, 2009 in 2010 ter OP Avstralije 2011). Maes je med drugim leta 2001 žensko belgijsko reprezentanco kot kapetan oz. selektor popeljal do finala, deloval pa tudi kot trener Keia Nishikorija, Elise Mertens, Sorane Cirstea, Ane Konjuh, Kirsten Flipkens in še nekaterih drugih vrhunskih teniških igralcev.
podlagah, zato smo že v zadnjih štirih letih največ pozornosti namenjali temu. Ta trend samo nadaljujemo, vse z željo, da bi tudi na tej podlagi igrala konstantno na visokem nivoju, višjem kot lani.«
»Ženski tenis je zelo nepredvidljiv«
Trener Marjan Čuk je dejal, da v novi sezoni ne boste samo branili osvojenih točk iz letošnjega leta, ampak boste napadali še višje uvrstitve. Omenjena konstantnost bi bila pri tem zagotovo dobrodošla?
T. Zidanšek: »Vedno si je treba postavljati nove cilje, brez tega enostavno ne gre. Dejstvo je, da je ženski tenis zelo nepredvidljiv, zato bi bila konstantnost izjemno dobrodošla. Z njo bi lahko po mojem mnenju vsaj obstala na sedanjem mestu, ki ga zasedam na WTA-lestvici, nedvomno pa bi bil mogoč tudi napredek. Ciljamo višje, tudi pripravljena sem tako, da je to mogoče uresničiti. Upam, da mi bo uspelo.«
Kako pa gledaš na konkurenco?
T. Zidanšek: »Že prej sem omenila nepredvidljivost v ženskem tenisu, veliko igralk se lahko povzpne do lovorik, tudi na največjih turnirjih. Najboljši primer tega je zadnji turnir za grand slam v New Yorku, kjer sta
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek: »Vedno sem si želela priti do teh mest, ki jih zasedam sedaj, res sem vrsto let trdo delala za ta skok. Zelo sem vesela, da mi je takšen napredek končno uspel. Hvala bogu, da so se stvari 'uskladile' - zame je to pomenilo potrditev, da sem na pravi poti in da se je dosedanje delo izplačalo.«
se v finale prebili dve najstnici (Bri-tanka Emma Raducanu in Kanadčan-ka Leylah Fernandez, op. a.). Veliko igralk lahko v nekem obdobju leta naniza odlične predstave, vrh je zelo širok in raznolik.«
»Vrsto let sem trdo delala za ta skok«
Pri ženskem teniškem združenju WTA si bila navedena kot ena izmed igralk, ki so letos naredile največji napredek znotraj najboljših 100 igralk sveta, pridobila si kar 57 mest (z 87. na 30.), kar je četrti letošnji najboljši dosežek.
T. Zidanšek: »Tega podatka niti nisem zasledila, je pa vsekakor lepo slišati kaj takega. Vedno sem si želela priti do mest, ki jih zasedam sedaj, res sem vrsto let trdo delala za ta skok. Zelo sem vesela, da mi je ta
5 največjih skokov na WTA-lestvici v letu 2021 znotraj	
TOP 100:	
+64: Leylah Fernandez	(z 88. na 24. mesto)
+62: Paula Badosa	(s 70. na 8. mesto)
+60: Barbora Krejcikova	(s 65. na 5. mesto)
+57: Tamara Zidanšek	(s 87. na 30. mesto)
+51: Camila Giorgi	(s 75. na 34. mesto)
Izidi glasovanja za športnico leta	v Sloveniji za leto 2021:
1. Janja Garnbret (športno plezanje)	333 točk
2. Tina Trstenjak (judo)	129
3. Nika Križnar (smučarski skoki)	77
4. Anamarija Lampič (smučarski tek)	61
5. Tamara Zidanšek (tenis)	40
Tamara Zidanšek bo novo sezono začela kot 30. igralka sveta.
napredek končno uspel. Hvala bogu, da so se stvari 'uskladile' - zame je to pomenilo potrditev, da sem na pravi poti in da se je dosedanje delo izplačalo.«
Ta veliki skok je prišel še pred dopolnjenim 24. letom; v nadaljevanju kariere skoki ne bodo tako visoki, potrebnega bo veliko dela že za ohranitev pozicij. Si pripravljena na to?
T. Zidanšek: »Sem in se zavedam naslednjih izzivov. Nadal in drugi največji zvezdniki pogosto izjavljajo, da je vsak naslednji dan priložnost naučiti se nekaj novega in za napredek na vseh področjih. Pri tem ne šteje samo teniška igra, ampak lahko napredujejo kot ljudje, kot osebnosti, kar je konec koncev še pomembnejše - nikoli ni konec učenja. Kje so meje vsakega posameznika, o tem lahko razglabljamo na dolgo in široko, na misel pa mi pride znani rek: 'Meja je le nebo.' Napredek lahko gre tako daleč, kot dopustimo sami. Sama zase vem, da imam še ogromno prostora za napredek na vseh področjih in tudi želje mi ne manjka. Kako mi bo pa uspelo v praksi, bo pokazal čas, a vem, da poskušam 'na polno' izkoristiti vsak dan.«
»Povedala mi je babica«
Kako pa gledaš na podatek, da si bila med najboljšimi petimi dekleti v glasovanju za slovensko športnico leta?
T. Zidanšek: »Ta podatek sem po naključju izvedela šele pred nekaj dnevi, povedala pa mi ga je babica (smeh). Bila sem prijetno presenečena, nisem se niti postavljala v vlogo, da bi bila kandidirana, kaj šele,
da lahko posežem tako visoko - bil je poseben občutek. Upam, da se tudi naslednje leto znajdem na tem seznamu in morda še kakšno mesto višje.«
Kakšen je načrt nastopov na začetku sezone v Avstraliji?
T. Zidanšek: »V Avstralijo grem 28. 12. (dan po najinem pogovoru, op. a.), med turnirji pa bom do odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu odigrala dva turnirja, v Adelajdi in Melbournu.«
Veliko se govori o pogojih za nastop v Melbournu zaradi korone. Tiste, ki boste tam, pa pričakujejo polne tribune in pravo teniško vzdušje. Kakšna so tvoja pričakovanja?
T. Zidanšek: »Kot država ima Avstralija kar ostre pogoje za zajezitev virusa, temu primerno pa je potem urejeno vse drugo. Kako pa bo to na kraju samem, pa bomo videli seveda šele tam. Dejstvo je, da sem dobro pripravljena, kar je osnova za dober rezultat, zavedam pa se, da je to le eden izmed letošnjih turnirjev na trdi podlagi, da mu bo sledilo še veliko naslednjih, tudi v Melbournu. Kljub vsemu sem stara šele 24 let, priložnosti bo še nekaj.«
Kdo vse potuje s tabo v 'deželo tam spodaj'?
T. Zidanšek: „V prvi rundi gresta z mano Anže Čevka in moj fant Matija, potem se nam v drugem tednu priključi Carlo Maes. To je zaenkrat določena ekipa za Avstralijo.«
Marjan Čuk ostaja glavni v ekipi?
T. Zidanšek: »Da, a v Avstralijo ne bo šel. Je pa res, da je glavni motivator in motor ekipe.«
Jože Mohorič
-LP,
sport^radió-tednik. si
>or>
e
petek • 31. decembra 2021
Šport, zanimivosti
Štajerski TEDNIK 19
Šah • Dopisni šah
Ptujčani več kot dvajset let med vodilnimi v bivši Jugoslaviji
Zapletenost in pravila igranja šaha po pošti, tako imenovani dopisni šah, je do podrobnosti predstavil legenda ptujskega šaha Janko Bohak v svoji knjigi »Ptujski šah, kronika 1935— 2005«, ki je^ izšla ob 70-letnici delovanja Šahovskega društva Ptuj, ki je Janku ob tem jubileju podelilo naziv častnega člana. Odveč bi bilo delati povzetke njegovih razlag, zato z Jankovim soglasjem prenašamo dobesedno del vsebine uvodnika o dopisnem šahu iz te knjige.
»Pri dopisnih šahovskih partijah si igralci poteze sporočajo po pošti ali v poslednjih letih vse pogosteje na moderni, elektronski način. Ljubitelji šahovske igre, ki ne živijo v večjih šahovskih središčih ali zaradi drugih razlogov nimajo možnosti sodelovati na šahovskih turnirjih, na ta način lahko preizkusijo svoje znanje v srečanjih z močnejšimi partnerji iz drugih krajev, se z njimi spoprijateljijo, čeprav se mogoče osebno ne bodo nikoli spoznali.
Dopisni šah omogoča poglobljeno igro
Dopisna šahovska tekmovanja se od rednih precej razlikujejo. Na dopisnem turnirju igrajo vsi udeleženci medsebojne partije istočasno. Razen tega je pri dopisnih partijah dovoljena uporaba šahovske literature in v novejšem času vse močnejših računalniških programov, predvsem pa domača analiza, kar omogoča igralcu, da se v šahovsko igro izredno poglobi in ob tem spozna skrivnosti šahovske igre. Dopisni šah je tudi izvrstno sredstvo za proučevanje otvoritvenih sistemov in idej ter izpopolnjevanja v vseh fazah igre, saj igralcu omogoča, da v določenem položaju najde in odigra najmočnejšo potezo. Pri tem načinu so odstranjeni vsi stranski pojavi, ki lahko negativno vplivajo na potek igre
na rednih turnirjih (časovna stiska, nervoza, utrujenost, nerazpoloženje za igro in podobno), zaradi česar je v dopisnih partijah preciznost precej večja. Uporaba klasične pošte za posredovanje potez se v zadnjem desetletju vse bolj opušča ter se prehaja vedno pogosteje na sodobnejšo in bistveno hitrejšo elektronsko pošto. Dopisni šahovski turnirji, ki so nekoč trajali dve do tri leta, se sedaj zaključijo v letu dni ali celo hitreje. Sodobnejša tehnologija prenosa potez in uporaba računalnikov omogočata drugačen pristop k tej šahovski zvrsti in pri igralcih, ki jih zanima poglobljeno spoznavanje in proučevanje šahovske igre, pridobivata vse večjo priljubljenost.
Na plan prihajajo skrite finese šahovske igre
Razen mnogih pozitivnih lastnosti, ki jih razvija šahovska igra, je za igralca dopisnega šaha zelo pomembno, da je vztrajen, potrpežljiv in discipliniran, kajti brez tega ni mogoče doseči dobrih rezultatov. Samo dopisni šahisti vedo, koliko samodiscipline je potrebno za nadaljevanje korektne igre v težki poziciji in kakšno zadovoljstvo je dalj časa graditi boljši položaj, postopoma povečevati prednost in jo realizirati. Skrite finese šahovske igre, ki sicer med redno igro mnogokrat ostanejo prikrite, se v dopisni partiji pojavijo skoraj v vsaki potezi in primorajo igralca, da s poglobljeno
analizo raziskuje skrivnosti posamezne pozicije ter uživa v neizčrpnosti in bogastvu idej, ki jih nudi šah, kar je za večino dopisnih šahistov posebno doživetje ......
Ob predstavljanju skrivnosti dopisnega šaha se Janko niti slučajno ni zavedal, kakšno razsežnost bo na tem področju dosegel svetovni splet, saj se v zadnjem času tudi večina rednih šahovskih partij igra preko tako imenovanih online programov. Seveda je pri dopisnem šahu razlika v tem, da se vedno sporoča samo ena poteza in čakaš na odgovor nasprotnika. Čeprav je bilo v času redne pošte časa za odgovor nekaj dni (sedem), je bilo to izredno naporno, sploh če je bilo večje število udeležencev in si z vsakim imel »svojo. partijo. Sama se spomnim, da sem ob sodelovanja na enem od republiških prvenstev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja imela v stanovanju nastavljenih kar več šahov z različnimi pozicijami. Danes to odpade, saj posamezne partije shraniš na računalniku in tudi izmenjava potez je bistveno hitrejša. Če si zamudil dovoljen čas, pri čemer se je upošteval poštni žig na dopisnicah, si seveda partijo izgubil. Se pa je kdaj tudi zgodilo, da so se dopisnice »čudežno izgubile., posebej od posameznika, ki je bil v slabšem položaju. Zato so za nekatera tekmovanja sprejeli sklep, da je treba dopisnice pošiljati s priporočeno pošto, kar niti ni bilo tako poceni, sploh za tujino.
Foto: arhiv društva
Analiza ene od partij dopisnega šaha leta 1982; od leve sedita Janko Bohak in Milan Šeruga, stojita Danilo Polajžer in Janez Benkič
Boks • BK Ljutomer
Petar Makovec in Alen Bolkovič za anale ljutomerskega boksa
Na področju borilnih športnih veščin, zlasti juda, karateja, rokoborbe in kickboxa, so prleški tekmovalci v zadnjih nekaj letih dosegali izjemne rezultate in posegali po visokih uvrstitvah na domačih in tujih prizoriščih. Manj razvit je bil boks, a je po zaslugi Petra Makovca, ki se je na pot boksa podal pri svojih 17 letih na Ptuju, zaslovel z ustanovitvijo prvega tovrstnega kluba v prleški prestolnici. Vzgojil je številne mlade fantovske in dekliške boksarske upe, ki so se že uveljavili na številnih tekmovanjih, največje uspehe pa je dosegel z Alenom Bolkovičem, aktualnim državnim prvakom do 91 kilogramov.
Petra Makovca je v svet boksa popeljal žal že pokojni trener Slavko Doki na Ptuju, Ljutomerčan pa je boksarsko pot nadaljeval v Železničar-skem boksarskem klubu Maribor in na državnih prvenstvenih nastopih zastopal tako ptujski kot mariborski klub. Pod vodstvom takratnega selektorja slovenske reprezentance Stanislava Milutinoviča je imel

■f ^lA
Foto: arhiv društva
Ekipni jugoslovanski prvaki leta 1982; od leve Milan Šeruga, Janko Bohak, Milan Kneževič (predsednik društva), Janez Podkrajšek in Janez Benkič
ŠD Ptuj do dveh ekipnih naslovov državnih prvakov
Šahovsko društvo Ptuj je bilo izredno uspešno v času bivše skupne države Jugoslavije, saj je na ekipnih državnih prvenstvih med letoma 1973 in 1990 dvakrat osvojilo naslov državnega prvaka v postavi Janez Podkrajšek, Janko Bohak, Milan Šeruga in Janez Benkič, dvakrat mu je pripadel naslov podprvaka, po enkrat pa je bilo tretje, četrto, peto in deveto. Na vseh osmih prvenstvih sta nastopila današnja častna člana društva Janez Podkrajšek in Janko Bohak, ki sta na prvi oziroma drugi šahovnici bila največkrat tudi najboljša posameznika. Prvi je v skupno sto odigranih partijah dosegel 79 točk, od tega 65 zmag, drugi pa 60 točk s 45 zmagami. Svoj pečat je s sedmimi nastopi in 49 zmagami pustil danes žal pokojni Milan Šeruga, petkrat je nastopil Janez Benkič in dosegel 38 zmag, dvakrat je nastopil še Danilo Polajžer ter po enkrat Branko Sedla-šek in tudi že pokojni Jurica Škarja.
Na posameznih jugoslovanskih državnih prvenstvih je najboljši rezultat dosegel Janez Podkrajšek, ki je na 8. državnem prvenstvu - igralo se je od 1965 do 1967 - osvojil drugo mesto. Janko Bohak je nastopil na petih kvalifikacijskih turnirjih in se trikrat uvrstil v finale, kjer je osvojil 7., 8. in 9. mesto. Tudi Milan Šeruga in Danilo Polajžer sta po enkrat sodelovala na kvalifikacijskih turnirjih, vendar sta oba za malo zgrešila uvrstitev v finale državnega jugoslovanskega prvenstva.
Kot mednarodna mojstra ICCF sta Janez Podkrajšek in Janko Bohak redno nastopala v jugoslovanski državni reprezentanci, kasneje pa tudi v državni reprezentanci samostojne Slovenije, kjer se jima je pridružil še Boris Žlender, ki je v času samostojne Slovenije med ptujskimi šahisti v dopisnem šahu zabeležil največje uspehe. Osvojil je naslov velemojstra v tej disciplini, s čimer se lahko pohvali manjše število šahistov, za ta uspeh je prejel diplomo ICCF (mednarodna dopisna šahovska organizacija). Že na prvem državnem prvenstvu leta 1992 je osvojil odlično drugo mesto, peti je bil na mednarodnem memorialnem turnirju dr. Milana Vidmarja leta 1995, drugi pa ponovno na memorialu Frančka Brgleza leta 1999. Na slednjem je nastopil tudi Janez Podkrajšek, ki je že v času jugoslovanskih nastopov osvojil naslov starejšega mednarodnega mojstra ICCF, je pa bil to njegov zadnji nastop na turnirjih in tekmovanjih dopisnega šaha. Janez Podkrajšek, Janko Bohak in Boris Žlender so nastopili za slovensko reprezentanco na številnih mednarodnih tekmovanjih in turnirjih, med drugim tudi na šahovski olimpijadi dopisnih šahistov.
Bohak prvi predsednik Sveta za dopisni šah
Izpostaviti velja turnir Mare nostrum (mediteransko prvenstvo) leta 1998 ter Pokal slovanskih narodov leta 1999, ko je Slovenija osvojila prvo mesto, obakrat pa je v ekipi izredno uspešno nastopil prav Ptujčan Janko Bohak. Med udeleženci slo-
venskih državnih prvenstev zasledimo še Branka Oreška leta 1998, sicer pa so Ptujčani nastopanje na teh tekmovanjih končali leta 2007 z zadnjim nastopom Borisa Žlendra v dvoboju reprezentanc Slovenije in Škotske.
Mednarodna šahovska federacija dopisnih šahistov je septembra 1992 slovensko šahovsko zvezo sprejela kot polnopravno članico. Tako je bila že oktobra 1992 sklicana konferenca slovenskih dopisnih šahistov, ki se je imenovala Svet za dopisni šah. Mesto predsednika sveta je bilo zaupano Janku Bohaku, ki je bil obenem izvoljen za delegata v ICCF, za tajnico Sveta dopisnih šahistov pri ŠZS pa je bila imenovana Štefta Bohak. Janko Bohak, mednarodni mojster ICCF, je kot mednarodni sodnik sodil številne mednarodne turnirje in tekmovanja v dopisnem šahu. Štiri leta je bil član Apelacijskega sodišča ICCF, najvišjega pritožbenega organa te svetovne šahovske federacije. Za več kot desetletno aktivno in uspešno delovanje v svetovni šahovski organizaciji za dopisni šah je leta 2003 prejel srebrno medaljo, poimenovano »Bertl von Massow«.
Iz vsega navedenega lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo Šahovsko društvo Ptuj po zaslugi izredno uspešnih posameznikov eno najuspešnejših jugoslovanskih moštev v dopisnem šahu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in ta sloves mu je pripadal najmanj 20 let. Današnja mlada generacija ptujskih šahistov se bolj posveča standardnemu šahu, malo še pospešenemu in hitropote-znemu, medtem ko za dopisni šah ni pravega zanimanja.
Silva Razlag
Petar Makovec in Alen Bolkovič
priložnost boksati na mednarodnih turnirjih ter zabeležil nekaj vidnih rezultatov in odličnih uvrstitev. Po končani tekmovalni karieri je Petar Makovec začel razmišljati o ustanovitvi boksarskega kluba v domačem okolju, kar je skupaj s trenerjem Robertom Kolaričem leta 2009 tudi uresničil.
Alen Bolkovič je prav gotovo prvo ime ljutomerskega boksa. 26-letni Prlek se je nad individualnimi športi navduševal že v otroštvu. Od borilnih veščin se je šest let preizkušal v domačem judo klubu, z ustanovitvijo BK Ljutomer pa se je preselil k boksarjem. »Za vse, kar sem dosegel v boksarskem športu, največ dol-gujem mojemu prvemu in edinemu trenerju in predsedniku BK Ljutomer Petru Makovcu. Pred nastopi na državnih prvenstvih sem sodeloval tudi z Markom Zidaričem, ki je z bogatim znanjem in izkušnjami poskrbel za priprave na področju moči in vzdržljivosti. Za tekmovalne uspehe se moram zahvaliti tudi sopartnerjem iz drugih boksarskih klubov po Sloveniji in še zlasti odličnemu sodelovanju s pomurskimi kickboks klubi. Pred letošnjim državnim prvenstvom sem se pripravljal v zagrebškem klubu Gladiator, med drugimi tudi z odličnim boksarjem Tonijem Filipijem, dobitnikom srebrnih medalj na svetovnem mladinskem prvenstvu, na olimpijskih igrah
Alen Bolkovič med vadbo
za mlade in na mediteranskih igrah,« je o svoji športni poti povedal Alen Bolkovič.
Prvo večjo zmago je Alen Bolko-vič dosegel na začetku svoje bo-ksarke kariere, ko je s 14 leti osvojil naslov kadetskega prvaka Slovenije. Sicer pa je postal dvakratni državni prvak pri mladincih, prav toliko naslovov ima tudi v članski konkurenci. »Ko sem leta 2019 osvojil člansko državno prvenstvo v kategoriji do 91 kg, sem si zadal edini cilj, da naslov ubranim, kar mi je letos tudi uspelo - a ga je bilo veliko težje ubraniti kot osvojiti. Leta 2018 sem nastopil na svetovnem univerzitetnem prvenstvu v Rusiji, a žal izgubil proti
Tajvancu. Imam tudi nekaj osvojenih mednarodnih turnirjev v Bosni, Italiji, Poljski...,« razodene svoje večje uspehe Alen.
O boksarski prihodnosti je Alen Bolkovič povedal, da je zelo razočaran, ker se kot državni prvak ni udeležil letošnjega svetovnega prvenstva v Beogradu. Nastop mu je preprečil covid virus, ki ga je staknil teden dni pred odhodom na SP. Ostal je brez udeležbe, s tem pa tudi na nekoliko neslaven način zaključil tekmovalno boksarsko pot. Pravi, da se namerava poskusiti kot trener in lastno znanje prenašati na bodoče rodove ljutomerskih tekmovalcev.
Niko Šostarič
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 31. decembra 2021
www.embalaznina.si
01/588 08 58
p p p I l/p I RECIKEL JE NAJVEČJA DRUŽBA ZA RAVNJANJE Z ODPADNO EMBALAŽO. Z ZBIRANJEM IN PRAVILNIM LOČEVANJEM lALU I |\LL USMERJAMO TOK ODPADKOV, DA PONOVNO ZAŽIVIJO V NOVIH IZDELKIH. SKUPAJ Z VAMI SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE!
imate podjetje in je
VAŠ IZDELEK VI......
^ Vsako podjetje finančno odgovarja
za embalažo, dano . na trg RS.
Kontaktirajte podjetje RECIKEL in z našo pomočjo izpolnite obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja.
v
I & \=i
<2>
Z vsako tono reciklirane odpadne kartonske ■ embalaže prihranimo 17 dreves. M
Recikliramo plastično embalažo in
41	-__* .
poskrbimo za to, da se pri proizvodnji izdelkov iz reciklirane plastike porabi 87 % manj energije kot pri proizvodnji nove plastike.
Z vsakim kilogramom reciklirane odpadne steklene embalaže smo zmanjšali potrebo po ekstrakciji ' 1,2 kilograma novih surovin za stekleno embalažo.
Skupaj z nami poskrbite za čisto okolje in zeleno družbo!
petek • 31. decembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Kidričevo • Pogovor z Maksom Kamplom, najstarejšim stanovalcem DU Ptuj
Recept za dolgo življenje: zmernost in obisk zdravnika
»Najpametneje je živeti zmerno. Ne pretiravati niti s hrano niti pijačo - in ne z delom. Vedno sem imel žilico, da sem našel mero pri vsem,« pravi Hajdinčan Maks Kampl, izjemno vitalen gospod, ki bo čez nekaj dni praznoval 102. rojstni dan. Pri svoji častitljivi starosti v kidričevski enoti doma upokojencev Ptuj, kjer živi šele drugo leto, pomaga tudi pri skrbi za svojo 94-letno ženo, s katero sta poročena natanko 72 let.
(Vpišite ime in priimek kandidatke - samo ene!)
Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov:
Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si.
Maks Kampl je najstarejši stanovalec Doma upokojencev Ptuj.
Z Maksom Kamplom smo se za Štajerski tednik pogovarjali že večkrat. Leta ga ne spreminjajo. Odlikujete ga razgledanost in izjemen spomin, pa tudi fizična vitalnost. Let, ki jih ima, nikakor ne kaže. Je izjemen sogovornik, poln življenjskih modrosti. Preživel je marsikaj. »Počutim se letom primerno. Če bi ocenil zdravje, je trenutno bolj slabo. Težko hodim, noge me jezijo, nekoliko mi nagaja ravnotežje. Žena je na vozičku, in ko jo vozim, je to pomoč tudi zame, tako da nekako gre. Sicer pa si pomagam z berglo. Zelo rad grem v park tu okrog doma na sprehod,« o svojem počutju pravi Kampl.
V domu upokojencev je šele drugo leto, vse dotlej je živel doma, večino z ženo Marto, a je ta zaradi bolezni potrebovala institucionalno oskrbo, nato pa se ji je v kidri-čevski enoti DU Ptuj pridružil še sam. Zdaj sta ponovno združena, živita skupaj v eni sobi. »Doma v hiši mi je bilo brez žene čudno. Zdaj, ko sva ponovno skupaj, je lepo. Tu se vedno kaj dogaja.«
Poročena sta kar 72 let. Zaposleni v domu pravijo, da sta kot kitajska simbola ,jin' in ,jang': odlično se dopolnjujeta in razumeta. Obletnico poroke sta praznovala pred nekaj dnevi, na Štefanovo.
»Če bi vse pojedel, bi se zredil«
»V domu je lepo, vsi so prijazni, hrane pa je skorajda preveč. Če bi vse pojedel, ne bi bilo dobro. Malo sem se zredil, zdaj spet pazim, kaj jem. Dobro nam gre,« je zadovoljen naš sogovornik.
Vse svoje življenje je bil gospod Maks izjemno aktiven. Neverjetnih 70 let je bil član kulturnega društva Hajdina, v katerem je deloval kot igralec, pevec, režiser in organizator prireditev. Velike zasluge ima za ponovno obuditev hajdinske dram-
ske sekcije in je ustanovitelj skupine ljudskih pevcev, ki jo je vodil 20 let. Lep čas je predsedoval tudi hajdinskemu društvu upokojencev. Tudi zato mu življenje kot izjemno družabnemu in zgovornemu gospodu v domu ustreza, kjer se, kot pravi, veliko dogaja. Piše prispevke za domsko glasilo. V zadnji številki sta izšla dva njegova članka.
Prav vsak dan ju obiščejo sorodniki
Kampl je bil uspešen gospodarstvenik, je dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Hajdina, na tem področju je oral ledino. Njegov spomin na tiste čase je še zelo živ. Spominja se celo letnic mnogih dogodkov. Avtomobil je vozil do 98. leta starosti, kar glede na njegove vitalne in umske spodobnosti niti malo ne preseneča.
Kot svoj največji uspeh šteje svojo družino, s katero je izjemno zadovoljen. Hči in sin prideta njega in ženo obiskat prav vsak dan, izmenično. »Rekla sva jima že, naj prideta na dva dni skupaj, pa nočeta, nič ne pomaga« se pošali g. Maks. Ponosen je tudi na svoje vnuke, pravnuke in prapravnuke.
18. januarja bo dopolnil 102 leti
Najstarejši občan občine Hajdina in obenem tudi najstarejši stanovalec Doma upokojencev Ptuj Maks Kampl je pri skoraj 102 letih izjemno vitalen, pameten in čil gospod. Spomin mu odlično služi, tudi zdravje je, kot pravi, zadovoljivo. Njegov recept za dolgo in polno življenje je kratek in jasen: zmernost pri vsem in redni obiski zdravnika.
Nekoč in danes
V skoraj 102 letih je Maks Kampl preživel marsikaj, od vojne do korona časov. Na svojo mladost ima zelo lepe spomine: »Zdaj nekateri pravijo, da nekoč nisi mogel delati, če nisi bil član partije, ampak to ne drži. Mi na zadrugi nikogar nismo nič vprašali. Kdor je hotel delati, je dobil službo. Vsako leto ob koncu leta smo imeli dovolj denarja, da smo si izplačali še eno plačo. Znali smo ceniti ljudi, delavce. Delo je čast, z njim si bil sposoben preživeti. To je bistvo. Če ni dela, ti gredo po glavi same bedarije.«
Kar se tiče trenutne situacije s koronavirusom, pravi, da je bilo za starostnike precej hudo, saj so morali biti v svojih sobah v domovih upokojencev in jim je bilo dolgčas. Zato gre zdaj toliko raje na sprehod okrog doma. V domu se zelo rad druži tako s sostanovalci kot zaposlenimi. Zanje ima samo besede hvale. Domsko življenje mu je izjemno všeč.
Pred kratkim so ga obiskali predstavniki hajdinske občine na čelu z županom Stanislavom Glažarjem, kar je, kot pravi, zanj velika čast.
Ker ima veliko prostega časa, ga še vedno skuša izkoristiti pametno. Trenutno piše kratko zgodovino Kmetijske zadruge Hajdina.
O željah za prihodnost
18. januarja bo Maks Kampl dopolnil 102 leti, njegova žena Marta pa jih šteje 94. Velikih želja nimata. »Želim si samo, da me noge ne bi bolele, da bi lahko hodil, se potem ulegel v posteljo in mirno zaspal. Življenje je pač tako: takoj ko se rodiš, že greš proti smrti. Prvo uro po rojstvu že veš, da bo prišla, neizogibno. Kam te pa nese, je vprašanje. Mene očitno še nočejo imeti nikjer,« se pošali simpatični Maks Kampl.
Dženana Kmetec
Nika Kovač
je antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec, v katerem s prostovoljci opozarjajo na neenakost in krivice najšibkejših. Zaveda se, da je moč v skupnosti, in to nenehno dokazuje. Najodmevneje s tem, ko je s svojim jasnim, odločnim in srčnim nastopom mobilizirala več kot 600.000 državljanov, da so glasovali proti spornemu zakonu o vodi. Da je gotovo voditeljica za prihodnost, so opazili tudi pri Obamovi fundaciji in jo sprejeli najprej v program za 40 bodočih evropskih voditeljev, nato pa so jo kot edino predstavnico Evrope izbrali med 15 mladih, ki že in še bodo spreminjali svet na bolje. Trenutno se kot Obamova štipendistka in raziskovalka na Univerzi Kolumbija v New Yorku redno ozira v Slovenijo in ne neha prebujati civilne družbe. Sočutno, iskreno in zavzeto gradi skupnost, kar je v tem individualiziranem svetu izjemen uspeh.
Špela Miroševič
je psihoterapevtka in biopsihologinja ter mlada raziskovalka tik pred doktoratom na katedri za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti, pa tudi predana mamica dveletnega Urbana, ki mu je zaradi okvare na genu CTNNB1 grozilo, da nikoli ne bo govoril in hodil, kaj šele samostojno živel. Povezala se je z znanstveniki, ki bi lahko razvili gensko terapijo za otroke s to genetsko napako. Z možem sta ustanovila fundacijo in v raziskave vložila vse, kar sta lahko, nato pa s projektom Koraki za Urbana prosila za pomoč javnost. Danes so na zelo dobri poti, saj so bili prvi rezultati testiranja zdravila uspešni. S slovenskimi raziskovalci si Špela prizadeva tudi za center za gensko in celično terapijo, kjer bi pripravljali personalizirana zdravila za otroke. Trdno verjame, da bodo na koncu pomagali Urbanu in vsem otrokom s sindromom CTNNB1. Uspeh za Urbana je uspeh za Slovenijo.
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 31- decembra 2021
KAMNOSESTVO
KOLARIČ
Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com
Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranci) www.kamnosestvo-kolaric.si
»
i novo 02022
STORITVE
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
POLAGANJE kamna, robnikov, tlakovcev, montaža ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešij in prevozi do 1 ,5 tone. Ugodno prodamo sadike lo-vorikovcev. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Gorišnica.
IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. (¡2*'
PVC 0DCNÂ, VBÂTÂ, SINČILA
^injirixn Ai/riiAi
02788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
PVC okna, vrata, senčila
» NOTRANJA VRATA
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
02/780 04 240 i
13
INFO@VRATA-TUNING.SI
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
www.novareha.si
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev: hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi--les.si.
Doua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
NEPREMIČNINE
PRODAM parcelo na Viru, 350 m2, lepa lokacija, čudovit pogled na morje. Cena 12.000,00 €. Tel. 070 270 130.
PRODAM hišo v starem mestnem jedru Ptuja, KP1M+terasa, obnovljena 2021 in takoj vseljiva (nova CK na mestni plin). Možna poslovna dejavnost, parkiranje z dovolilnico. Hiša je vpisana v register nepremičnin kulturne dediščine pod št. ESD:6529. Cena 125.000,00 €. Kontakt: 041 680 844.
PRODAMO-novejše opremljeno stanovanje v 1. nad. poslovno-stanovanjskega objekta, z dvigalom, l. 2003, uporabne površine 48,9 m2, cena 99.000,00 €, #
051 455 010. www.re-max.si/Poetovio
Štajerski TEDNIK HHHEEÏÏ3M
Stajerskitednik. Stajerskitednlk
MOTORNA VOZILA
PRODAM audi A6 2.0 TDI, srebrn, letnik 2005, zelo lepo ohranjen, in 8 x alu platišča z gumami (4 zimske + 4 letne). Tel. 070 270 130.
PRODAM osebni avto VW pasat, karavan turbo dizel, letnik 1994, še vedno zelo dober motor z malo porabo. Tel. 051 316 591.
KUPIM traktorje Zetorje v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447.
Program TV Ptuj
1. in 2. januar 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: 22. decembra je bila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije. V kulturnem programu so nastopili pihalni orkester Ptuj, pevka Nuška Drašček in klaviaturist Jaka Pucihar. Slavnostni govornik je bil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož doktor Aleksander Lorenčič. - Dedek Mraz je v spremstvu palčkov obiskal otroke vseh enot Vrtca Ptuj. Rajanje in veselje malčkov ob njegovem prihodu je bilo neizmerno. - Gledalcem Televizije Ptuj predvajamo mednarodno nagrajeni avtorski film Petelin Koko, svetovni smučarski prvak. Koko vozi Elanove smuči, obut je v Alpinine čevlje in na mariborskem Pohorju na Zlati lisici premaga Matejo Svet ter se povzpne na najvišjo stopničko. Avtorski film Tinčka Ivanuše je zmagal na mednarodnem filmskem festivalu v Ebensee in Tokyo video festivalu na Japonskem. - Z dovoljenjem TV Studia 7 objavljamo film Vegetarijanska ljudska kuhinja. - Brendiju v spomin njegove najlepše pesmi. - V slovo od starega leta nam bo zapel Alfi Nipič. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša
. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na ---Facekook in YouTube profilih Radia Ptuj
mmmm --—■ —
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
KOLOFON
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM odojke od 20 do 35 kg, mesna pasme. Tel. 051 423260.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 680 684.
PRODAM kvalitetne okrogle bale sena in otave ter silažno zavite bale. Tel. 041 542 325.
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Drogi otroci! V petek, BI decembra, se nom pridružite no veselem otroškem silvestrovonju! Skupoj bomo peli, plesoli in točno ob 12. uri odštevoli pred vstopom v novo leto 2022.
Bodite z nomi no radiu Ptuj in nošem Focebook profilu!
m
■u
s • «
Silvestrovanje so omogočili
»roi TELEr¿}8
ßAGERKOM^ #> BAI KOM
ÍTlEDIñ imPEX
ANpro Technik d.0.0.
petek • 31. decembra 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK, 31. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Starpoint prodajno okno
09:00 Praznična oddaja OŠ Gorlšnica
09:35 Utrip Ormoža
10:45 Orfejčkova parada 2016
13:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:00 Božični koncert Jurovskega okteta
18:00 Orfejčkova parada 2017
20:00 Seja sveta občine Gorišnica
20:20 Gorišnica ob dnevu samostojnosti
22:00 Silvestrska oddaja
00:30 Video strani
SOBOTA, 01. januar
00:30 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Božično-novoletna oddaja OŠ Markovci
10:00 Ptujska kronika
10:30 Utrip Ormoža
11:45 Starpoint prodajno okno
13:00 Video strani
16:00 Silvestrska oddaja
18:30 Res je dober dan
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Koncert Iz cerkve Sv. Marka Markovci
21:30 Ujemi sanje
23:00 Video strani
SP

■j
,9- S
ui >
©I & -
. - O i CO
NEDELJA, 02. ianuar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroški oder
09:00 Kronika iz občine Hajdina
10:00 Adventni koncert na Hajdini
11:00 Zlata maša p. Tarzicija Kolenka
13:30 Orfejčkova parada 2018
16:00 Gorišnica ob dnevu samostojnosti
16:30 Božični koncert Jurovskega okteta
17:30 Alfi po Sloveniji
18:30 So trenutki, ko zapoje srce
20:00 Ob 10. obletnici Noneta PGD Zlatoličje
21:30 Video strani
PONEDELJEK, 03. ianuar
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Videm 10:00 Zapojmo prijatelji 10:50 Ptujska kronika 11:15 Ujemi sanje
12:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Zlata maša p. Tarzicija Kolenka 20:00 Koncert iz cerkve Sv. Marka Markovci 21:30 Božično-novoletna oddaja OŠ Markovci 23:00 Video strani
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna. Delo, ustvarjanje, ljubezen delila, je naša mama, žena in hčerka bila, a nikakor ne moremo dojeti, da je kar tako čez noč odšla.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mamice, tašče, hčerke, sestre
Tanje Čeh
frizerke in pedikerke
IZ PODVINCEV 66
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam in nam še vedno v tem težkem času izgube stojite ob strani. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, svete maše, pisna in ustna sožalja.
Hvala vsem, ki ste s svojimi dejanji pripomogli ob žalni slovesnosti, predvsem pa hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Žalujoči: vsi njeni
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili, ostali so v naših srcih in spomin nanje je vedno živ.
SPOMIN
Danes, 31. decembra, je minilo 30 let, ko nas
je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Anton Zupanič
IZ MARKOVCEV 28A
Ohranjamo ga v trajnem spominu.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Dragotin Hemetek
(1958-2021)
GRADIŠČA 146
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste nam ob slovesu stali ob strani, izrekli besede sočutja, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi župniku in govorniku za poslovilni govor ter Pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica
Lovrenca Cebeka
IZ PODVINCEV 2B
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse darovane sveče, cvetje, svete maše, za vsa pisna in ustna sožalja, predvsem pa, da ste nam stali ob strani v teh najtežjih trenutkih. Iskrena hvala patru Mateiju in ge. Milici za molitev. Iskrena hvala Pogrebni službi Ptuj, ge. Hedviki za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in za odigrano Tišino. Posebna zahvala Čebelarskemu društvu Turnišče, čebelarjem in ge. Suzani za govor slovesa. Hvala podjetju Boxmark in sodelavcem. Vsem iskrena hvala.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE	SMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO	
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK	
V	šepetu vetra slišen bo tvoj glas, v oblakih viden tvoj obraz.
V	srcih naših večen bo spomin, edinstven, kakor bil si ti.
ZAHVALA
Kruta usoda je močno zarezala v naša srca in nam vzela dragega sina, življenjskega sopotnika in atija, brata, svaka in strica oz. botra, zeta, nečaka ...
Borisa Čuša
(1974-2021)
BRATISLAVCI 45
Kako edinstven in spoštovan človek je bil, ste sorodniki, sovaščani in prijatelji ter sodelavci pokazali ob njegovem slovesu na pokopališču Polenšak.
Iskrena hvala vsem za cvetje, sveče, svete maše/dar za cerkev, denarne prispevke za sina Jaša oz. družino, pisna in ustna sožalja ... Hvala duhovnikoma Dušanu in Cirilu za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, molivki Mariji Baum, PP MIR, govornici Ani Mlakar za ganljive besede slovesa, vokalni skupini Zarja in godbeniku za Tišino, Cestnemu podjetju Ptuj, kolektivoma Vrtnarstva Kovačec, Ribiški družini Ormož in Športnemu društvu Polenšak.
Žalujoči: mama, Klementina in sin Jaša, sestra Darinka z Borisom, brat Janez z Janjo, nečakinja Rachela in nečak Tilen, botra Marija in boter Stanko
NOVOLETNA KUHARICA
Silvestrska večerja in prigrizki, grška novoletna torta in kokosovi mafini
INTERVJU: NIKA ROZMAN
"Ne, če sem iskrena Taras Birsa, mi ni blizu. Ni moj tip."
RAZSTRUPL3AN3E Z UŽITKOM: VEČ ENERGIJE, MANJ KG
8 enostavnih nasvetov, kako izgubiti maščobo na trebuhu v 30 dneh
LEPOTNI NASVETI
Kako omiliti nadležno jutranjo zabuhlost
LIZA MAJA VAM ŽELI
SREČNO 2022!
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Drago
8.8. 1968-5. 12. 2020
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih se živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila draga žena, mama, oma in prababica
Antonija Bedrač rojena Skrbinšek IZ REPIŠČ 3
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše in podporo v teh težkih trenutkih.
Zahvala gospodu župniku za opravljen pogreb, pogrebni službi Mir za obred slovesa in odigrano Tišino.
Vsi tvoji
OSMRTNICA
V 89. letu je umrla
Elizabeta - Lizika Horvat
IZ JANEŽOVCEV 6A
Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili v torek, 4. januarja 2022, ob 15. uri na pokopališču na Destrniku.
Žara bo položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 13. uri.
Žalujoči: sin Milan, vnuki Gregor z družino, Žiga, Andrej z družino in Davorin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Simona Krajnca
IZ MALE VARNICE 18A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Komunale Ptuj, g. župniku, govorniku, pevcema ge. Sonji in g. Srečku Zavcu ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči vsi njegovi
SPOMIN
Ksenija
21. 1. 1966-9. 2. 1986
Franc
15. 9. 1941-29. 4. 2018
Hunjet
Hvala vsem, ki se jih spominjate in prižgete svečko.
Vaši najdražji
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 31. decembra 2021
Kidričevo • Obdarili več kot 500 otrok
Videm • Iz društvene kronike
Za iskrice v otroških očeh
Čeprav v občini Kidričevo letos že drugo leto zapovrstjo ni bilo vse tiste čarobnosti, ki so jo znali v preteklosti ustvariti v Parku pod tisočerimi zvezdami, so kljub temu organizirali prihod Božička.
Ta se je ustavil v treh krajevnih središčih: v Cirkovcah, Lovrencu in Kidričevem. Božičku so pri delu pomagale pridne palčice poma-galčice, da je obdarovanje otrok teklo kot po maslu. Darila so otrokom izročali v avtomobile - po sistemu 'pripelji-se' (drive-in); idejo so si izposodili od Miklavža, ki je v Lovrencu letos poskrbel za veliko presenečenje.
Za Božička in njegovo spremstvo so ob cesti postavili praznično okrašen paviljon, kjer so bila pripravljena darila in kjer si je lahko Božiček, že star mož, med delom malo odpočil. Božiček in palčice so razdelili več kot 500 daril, v paketu so bile razne sladke dobrote. Bo-žičkovanje je bilo sicer namenjeno otrokom do šestega leta starosti, a so darila prejeli vsi, ki so prišli, je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Vrednost darila je bila okoli štiri evre, skupno je občina za to namenila 2.400 evrov.
V letih, ko je živel Park pod tisočerimi zvezdami, je bilo v Kidričevem organizirano vzajemno obdarovanje, kar pomeni, da so otroci ob pomoči staršev pripravili darila, ta pa so potem z Božičkovo pomočjo zaokrožila, da se je lahko
OKNA, VRATA
GARAŽNA VR/m www.naitors.si
NAllORSooo
Tel.: 02 74113 80, Mob: 031733 204 Gorišnica I, Gorišnica
Božičku so pri delu pomagale palčice pomagalčice.
vsak veselil kakšne malenkosti.
Lani so v Kidričevem praznovali virtualno in božično-novoletne vsebine objavljali na spletu. Božiček se je v občini sicer ustavil, se s praznično okrašeno kočijo v spremstvu palčkov peljal skozi vsa
IZKORISTITE PREDNOVOLETNE POPUSTE
Društvo žensk Pobrežje
Članice Društva žensk Pobrežje v občini Videm so v prazničnem času med drugim poskrbele za okrasitev kraja. Najprej so spletle in postavile adventni venec, nato pa še vaške jaslice in smrečico.
Jeseni so članice v kuhinji vaškega doma kuhale marmelade. Pokusile so jih s palačinkami.
Foto: Marjan Nahberger
Foto: Mojca Meško
Pobudo, da postavijo advetni venec, simbol večnosti, upanja in pričakovanja, je dala predsednica društva Dragica Erhatič. Za tehnično pomoč je poskrbel Štefan To-polovec, pomagalo je tudi podjetje Sveča. Adventni venec so postavili pri Mlakarjevem križu. Pred božičem je društvo poskrbelo še za eno praznično dekoracijo. Ob cesti, ki pelje proti športnemu parku in
domu krajanov, so članice postavile jaslice in okrasile vaško smrečico. Božično-novoletna krasitev kraja je bila ena zadnjih letošnjih aktivnostih društva. Če ne bi bilo korone, bi društvo nedvomno izvedlo široko paleto različnih dejavnosti. Tako sta letos ob koncu leta med drugim odpadla občni zbor in zaključek, so pa se članice oktobra zbrale v kuhinji vaškega doma in pripravile odlične
domače marmelade. Ko bodo epidemiološke razmere dovoljevale združevanje, bodo ponovno povabile na katero od razstav ali priložnostnih srečanj. Ker je epidemija življenje bolj postavila v virtualni svet, tudi Pobrežanke razmišljajo, da bi postavile svojo Facebook stran, kjer bi objavljale vse aktualne informacije o delu in aktivnostih društva.
MZ
naselja, otrokom pa na poti samo pomahal. Letos je že bilo nekoliko drugače, saj je imel priložnost darila izročiti, pa četudi samo skozi okno avtomobila. Doživetje za najmlajše pa je le bilo.
MZ

V>
C )
s sosedo t»sm>al«sn)" , .
fe use požene u
\
Po»»o\etmmačektotel
samo z lopato ne prWî
do boqastua.
<X><XXXXXXXXXXXXXXX><X><X><X^
Nagradno turistično vprašanje
Ptuj - manjša rast domačih, nadpovprečna rast tujih prenočitev
cy	cy	V	tLL	¿i	cy
Potekajo še zadnje priprave za vstop v novo leto 2022. Kljub omejitvenim ukrepom so se številni odločili, da bodo silvestrovali na tujem, v prestolnicah nekdanjih jugoslovanskih republik, nekateri pa tudi na Sejšelih, Maldivih in v drugih toplih krajih oz. zanimivih turističnih krajih. Zagotovo pa bo lepo silvestrovati tudi doma, v krogu družine in prijateljev. Vsem želimo, kar najlepši vstop v novo leto 2022 in skorajšnji konec epidemije.
Skupaj s Petrom Vesenjakom iz podjetja Hosting smo pogledali, kako je bilo v slovenskem in ptujskem turizmu v letu 2021 v primerjavi z letoma
2020	in 2019. Dejavnosti turizma in gostinstva sta v epidemiološki krizi plačala največji davek.
„Turistični promet v Sloveniji, ob realnih podatkih SURS za prvih 10 mesecev in oceni do konca leta, se bo letos, merjeno v številu prenočitev vseh turistov, zaustavil na številki okrog 10,9 milijona. S tem se je povečal za 19 odstotkov v primerjavi z letom 2020, še vedno pa zaostaja za letom 2019 za kar 31 odstotkov. Od tega je bilo 56 odstotkov domačih prenočitev in 44 odstotkov tujih, za razliko od leta 2020, ko je bilo le 36 odstotkov tujih prenočitev in kar 64 odstotkov domačih. Število prenočitev tujih turistov v letu 2021 se je v Sloveniji povečalo za 42 odstotkov v primerjavi z letom 2020, a je še vedno za 58 odstotkov nižje kot v letu 2019, število prenočitev domačih turistov pa se je povečalo za 6 odstotkov v primerjavi z letom 2020, kar je za 40 odstotkov več kot leta 2019. Povprečna doba bivanja vseh turistov v Sloveniji je v letu 2021 znašala 2,8 dneva in je za 7 odstotkov nižja kot v letu 2020, še vedno pa za 11 odstotkov višja kot v letu 2019. V povprečju se je na ravni Slovenije povprečna doba bivanja turistov v letu
2021	v primerjavi z letom 2020 skrajšala tako pri domačih kot pri tujih turistih, a je še vedno pri obeh skupinah znatno višja kot v letu 2019."
Na Ptuju turisti v povprečju bivali manj časa
V letu 2021 je območje MO Ptuj doseglo okrog 104.000 prenočitev vseh gostov in s tem povečanje za 14 odstotkov v primerjavi z letom 2020, za letom 2019 pa zaostaja za 34 odstotkov. 68 odstotkov je bilo domačih preno-
čitev in 32 odstotkov tujih, medtem ko je v letu 2020 bilo le 22 odstotkov tujih prenočitev in kar 78 odstotkov domačih. V letu 2019 pa je ptujski turizem realiziral že 57 odstotkov tujih prenočitev. Število prenočitev tujih turistov na Ptuju v letu 2021 se je v primerjavi z 2020 povečalo za kar 61 odstotkov, a je še vedno za 63 odstotkov nižje kot v letu 2019. Število prenočitev domačih turistov je bilo v 2021 enako kot leta 2020, a še vedno za 3 odstotke višje kot leta 2019. Povprečna doba bivanja vseh turistov na Ptuju je v letu 2021 znašala 2,4 dneva in je bila za 0,4 dneva nižja, kot je povprečje v Sloveniji, za kar 16 odstotkov nižja kot v letu 2020 in za skromen 1 odstotek višja kot v letu 2019. V povprečju se je na Ptuju povprečna doba bivanja turistov v letu 2021 precej skrajšala tako pri domačih (-14 odstotkov) kot pri tujih (-16 odstotkov) turistih v primerjavi z letom 2020 in tudi za 8 odstotkov oz. 9 odstotkov v primerjavi z letom 2019.
„Ptuj se je tako v turističnem obisku in prenočitvah v primerjavi z letoma
Foto: Črtomir Goznik
Mestni stolp tudi v letu 2021 še ni postal razgledni stolp.
2020 in 2019 letos podpovprečno oz. slabše odrezal v primerjavi s povprečjem Slovenije predvsem pri rasti domačih prenočitev in povprečni dobi bivanja, ki se je znatno znižala. Nadpovprečni pa so rezultati Ptuja pri dinamiki rasti tujih prenočitev, prav tako pa je treba izpostaviti, da je bil Ptuj v realizaciji turističnega prometa po vseh kazalnikih nad povprečjem v poletnih juliju in avgustu ter delno tudi septembru. Ptuj je uspel relativno dobro izkoristiti turistične bone za spodbuditev domačega povpraševanja, hkrati pa je v poletnih mesecih 2021 uspel povrniti nadpovprečni delež tujih trgov, kar se je končalo jeseni 2021 s ponovnim zaostrovanjem omejitev potovanj zaradi korona krize," je še povedal Peter Vesenjak.
Nagradno vprašanje
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, od kdaj so Škocjanske jame vpisane v seznam svetovne naravne dediščine pri Unescu - namreč od leta 1986 -, bo prejela Milica Mesarič s Ptuja. Danes sprašujemo, katerega leta je Pokrajinski muzej Ptuj izdal svoj prvi zbornik. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 7. januarja 2022.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katerega leta je Pokrajinski muzej Ptuj izdal svoj prvi zbornik?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. ^