_L .Primorski List" izhaja vsaki 1-, to., in 80,, dan V mesecu. Cena za eelo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakavnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. I I ORSKI LIST poučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vsa sa vero, dom, cesarja 1 Uredništvo in uprarniStr® mu je v Gorici. NumMe ulice it. IO. — Nefran-kovana pisma «• ne sprejemajo. Rokopisi *• ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij „1 riniorskega Lista“. Tiska: Hilarijanska tiskarna. fr. Naši javni plesi! Ni davno tega, smo govorili z odlično osebo v — državni uniformi. Do-tičnik nas je tudi prašal, kaj sodimo o javnih plesih. Mi smo, mn povedali svoje mnenje in on nam je dal prav! — „Vzpričo številnih res puntarskih ! javnih plesov v Mirnu, Gabrijah, na Vrhu itd.“ smo rekli: „bi se za letos ne smeli dovoliti javni plesi; če se pa dovole, potem bode mladina uverjena, da ona več zmore s puntarskim razsajanjem, nego pa vsa oblast11 ! J m ate prav" ! je bil odgovor ! — Tako smo se nadejali, da bode oblast stala trdno kakor hrast, da bo tako rešila svoj vgled in veljavo ter čast podrejenih županstev ! Ali to se ni zgodilo! Javni plesi so bili — dovoljeni kar čez noč in proti pričakovanju — mladine. Tega dovoljenja pa nišo izsilili le poulični dokazi vaških mladeničev .., ampak po največ silite in nadležne prošnje nekaterih županov ozir. podžupanov krčmarjev. Ko so namreč le ti videli, da bi umetno gojene vaške plesne revolucije ne vtegnile imeti zaželenega uspeha za njih žep in bi se mladeniči kmali naveličali j-m+nitr temne čumnate pri sv. Antonu,, so stopili v -ospredje-nekttto i župani ozir- podžupani sami in rotili so slavno višjo politično oblast, da naj pre-,kliče prepoved javnih plesov, sicer se — odpovedo županstvu! Skoda, zares škoda, da ni slavna politična oblast počakala še eno malo, da bi bilo naše. ljudstvo , spoznalo tiste — piškavce ki bi se bili nemoško odpovedali poverjeni časti varuha javne morale in reda v občinah... zaradi prepovedanih semnjev! No, kajpada se dandanes nekatere vrste vaških ,,meštirantov“ le toliko brigajo za občinske časti in oblasti, kolikor jim kaj nesejo ! Javni plesi so torej dovoljeni in pleše se že od nedelje do nedelje zajedno na več krajih. Pretečeno nedeljo so bili godci, kakor so nam pravili — v sedmih krajih najbližje goriške okolice. Ko bi bilo več mestnih in drugih godcev ali če bi vojaška godba ne stala preveč, bi bili plesali še na par družili krajih. Seveda je bila izguba skoraj povsodi — ali pa vsaj ni bilo zaželjenega dobička. Čaje se, da,- isti sami krčmarji in tudi mladeniči, katerih odlično narodnogospodarsko geslo je — godci, brejarji, dopjoni '. že ukrepajo, kaj in kako bi se javni’plesi'omejili vsaki pot na en sam kraj, Ja bi bilo več dobička ! Ne vem, če se jim to posreči. Ali tudi taka morebitna omejitev bode nosila dotičnikov nemoralni, sebični pečat! ^li nečemo danes na dolgo in široko razpravljati svojih načel o javnih plesih v sedajnem času in še posebej v Gorici in okolici, rečemo le :. da bi se moglo enkrat v letu, n. pr. na dan od pamtiveka običajnega plesa v dotlčni občini dovoliti ga kakor nekako nujno zlo. Mladeničem — podvzetnikom plesa ozir. njih patrom..m krčmarjem pa bi se morali staviti pogoji bodisi v denarnem (dražba plesa v prilog občinskim ubogim ali drugim plemenitim namenom) in pa zlasti pogoji v‘nravnem oziru! Potemtakem bi se v krščanski občini ne smelo dovoliti nikdar, da bi bil javen ples le nekaka — herunja enega ali drugega vaškega oštirja, h kateremu bi se moral steči ves dobiček bodisi od prodaje piva, vina pri brejarjih ali pa od tednov dohodkov semnja. V krščanskih občinah bi dalje ne smeli pripustiti nikdar in nikoli ne, da bi se na račun semnja popivalo že več dni prej in par dnij po semnju. Kjer sč to dopušča, se navadno pripeti, da morajo mladeniči vkljub morebitnim precejšnjim dohodkom pridno zalagati in sezati le prevečkrat globoko v žepe svojih starišev. In to se dogaja pri Vseli okoličanskih semnjih! Tako so torej naši javni semnji v pravem pomenu besede borze in ne samo žitne, ki praznijo kašte, ampak tudi ga-letne, krompirjeve borze itd. ki vničujejo pridelke — kmetskih žuljev. En javen 2>/es v gorički okolici škoduje občino za .celo njivo. mi je že večkrat zatrjal mož-krč-mar pa poštenjak vseskozi. Da, tako je ! Za to pa opažamo, da pristno-kineč-ki mladeniči ali sicer pošteni delavci navadno ne prirejajo semnjev, čeprav se seveda kot mlada kri parkrat zavrte na — brejarjih —, ampak izkušnja nas uči, da prireditelji semnjev so po večjidel moralni ali gosjiodarski faliranci, ki se sami sebe sramujejo in si na vso moč prizadevajo, da zajmo v svojo družbo kakega poštenega, tovariša. To se jim skoraj vselej posreči za nekaj dni, na konci pa taki zapeljani mladeniči z večine ostavijo nelepo družbo, posebno ko so jej spoznali obisti in sprijeno srce pri dopjonih in brzadljak! Takim mladeničem vsa čast! Kaki možje so navadno mladenči prireditelji javnih semnjev, nam priča neki okoličanski semenj, katerega so v prvi vrsti priredili štirje, ki so že vpisani na vseučilišču v Gradiški, pa morajo čakati, da se nekoliko sprazni, ker ni prostora . dalje eden, ki je bil ravnokar dovršil universo dobrih del istotam itd. itd. Ako to ni javno pohujšanje, potem ga pa sploh ni. — Zdaj naj pa še kdo trdi. da semnji, kakor so se doslej brezpogojno prirejali, so nekaj nedolžnega, če tudi so bili morda v rokah kakega brezvestnega krčmarja in vaških pohujšljivcev, njegovih privržencev ! Zato pa krščanski starešine in župani, čujte! Vsaka dobra stvar se da zlorabiti; bnezvestnik pa jo bo gotovo zlorabil. Ples-semenj, naj si je tudi sam ob sebi nekaj ravnodušnega, postane v rokah brezvestnih prirejevalcev in njih sebičnih varuhov najhujša gospodarska in druz beno-nravna rana v,. ob|iniY pa, če jih že ne morete omejite semnje in sicer glede prfmft&njev. glede popivanja in policijske ure, da se ne bode plesalo samo za trebuh, glejle javne nravnosti in reda in glede namena (draž-ba). Tako se rudi ne pripeti več, kar se je zgodilo ni davno tega nekje, da se je sknro Vs šolske mladine s stariši vred Udeležilo plesa., in ostalo priča vsem čednostim brejarjev, litronov vina in kri-gelnov bire do 9 -10 in nekaj celo do — zadnjega okoli polnoči ! — Rekli smo l Za danes dovolj! Shod v Št. Andrežn. Kat. slov. delavsko društvo je imelo prvi javni shod v Št. Andrežu dne 3. t. m. ob 5 7, pop. -Brez posebnih vabil zbralo se je v lepo okrašeni občinski dvorani črez 200 mož iz Št. Andreža, Gorice, Podgore. Št. Petra in Vrtojbe. Shoda so se vdeležili tudi veljaki iz Št. Andreža : župan in 2 podžupana. Vlado je zastopal bi. g. N. Mosettig c. kr. komisar v Gorici. — G. dr. Jos. Pavlica je zborovalce pozdravil in predložil za predsednika obče spoštovanega g. nadučitelja Leopolda Furlani. Zborovalci so v to burno pritrdili. G. predsednik se je zahvalil in je podelil besedo g. dr. Jos. Pavlica. V daljšem govoru je ta pojasnil, kaj pomeni klic socijalnih demokratov in krščanskih socijalistov: Boj kapitalizmu ! Kapital je denar ali blago, ki nese komu obresti, ketere drugi vložijo s trdim delom. Kar je bilo nekedaj greh in prepovedano, to je zdaj občna nav. da. —• Kapital je pa tako narasel, da pije delavskim stanovom srčno kri. Kapitalizem je pravo oderuštvo in to je zavladalo po vsem svetu. — Govornik je navedel nekaj zgledov iz knjige “der Om-pass“, katero izdajejo vsako leto avstrij- 1S LISTEK V svečeni Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič (Dplje.) III. letu se. odločujejo tisti gospodje, ki imajo biti po-v mašnike in postati v IV. letu prefekti. Jaz sem bil za to premlad. Ker me je hotel pa g. ravnatelj vendarle odli-čiti, ustanovil je navlašč za-me novo častno službo : postal sem „sacrii}tali (cerkovnik). Zapazil je bil namreč, da me posebno veseli streči pri službi božji pa da mi je mar za red in snago v sem. kapeli. Moja nova „šarža“ me je res srčno veselila; bil sem namreč v kapeli gospodar; napravljal in kinčal sem altar, kakor sem hotel; in dobrega okusa mi ni manjkalo. Veliko truda mi je prizadelo moje častno cerkovništvo zlasti o sv. Petru. Za praznik sv. Petra in Pavla, ki je bil tisti čas naj slovesnejši v semenišči, znašali smo skup preproge, svečnike i. dr. r. iz 3-4 mestnih cerkva. Ob 3. u. zjutraj sem vstajal in plazil se po' visokih lestvah ; pomagali so mi pa tudi drugi. Ker je bila navada, daje prihajalo za sv. Peter vse pobožno občinstvo, kakor v druge cerkve o njih patrociniju, tako tudi k nam, imeli so ljudje priliko, povedati svoje menjenje o naši kapeli, in 1. 1851 je bilo občno menjenje posebno ugodno in laskavo. Najvažnejši dogodek mojega semeniškega življenja je tale svetovni dogodek: Pretekel je bil ravno en mesec po mojem vstopu v semenišče; bilo je menda 6'. decembra 1848 zvečer, ko smo bili v refektoriji pri večerji. Ravnatelj pride v obodni co nekako tako spremenjen v obrazu, kakor veliki duhovnik Zaharija — sv. Ivana K. — oče ko je po znani prikazni stopil iz teinpla ; pomigne na desno in na levo ter naznani : „Cesar Ferdinand se je v Holomucu vladi odpovedal ; njegov naslednik je mladi Franc Jožef L To vam je bil zdaj klik in krik! ,.Živio Franc Jožef — Franjo Josip — ; Evviva Prancesco Giuseppe"! Ne vem, ali je bilo to vpitje mladeniška nauduše-nost ali že frenezija. Vmes je moral ravnatelj zdaj pri tej zdaj pri uni desetih miz marsikaj razlagati in pojasnovati, n. pr. kako je prišel mladi Franc Jož. do prestola (ker se je bil namreč tudi njegov oče, cesarja Ferdinanda brat Franc Karol vladni pravici odpovedal). Ko vse je bil prvi vihar ulegel, zažene nekdo: „Još jedan put: Živio Fr. J.“ ! Človek bi bil za malo oglušel. Čudite se znabiti, blagi čitatelji, da smo svetovni holomuški dogodek 2. decembra 1848 še le 6. (V) zvečer izvedeli. Tako je bilo tisti čas; dohajali so nam dunajski časniki še le 4. dan po izdanji (ali 3. zvečer), pozneje skoz veliko let tretji dan. — Telegrafa ni bilo — V kn.-nadškof, ordinariatnem arhivu sem našel te-le podatke: Manifesta zadevajoča cesarja Ferdinanda odpoved in nastop ces. Franca Jožeta sta bila od gubernija v Trstu poslana škotiji dne 6. dec. 1848. Tukajšnja kresija pa je 8. decembra prosila za „Te Deum", ki je bil v nedeljo 10. dec. 1848. Šolsko leto 1851 — zadnje! — seje nagibalo h koncu. Nekega dne po leti sva se srečala z ravnateljem na hodniku. „\Vissen Sie“ — spregovori blagi starček— „Sie konnen nacli Wien gehen; der Erzbischof erlaubt Umen schon ; aber, \vis-sen Sie, er bat Doctoren nicht besonders gern.“ Jaz in pa „Wientt ! Moje menenje je bilo od nekdaj: „Extra Goritiam non est vita...." Odgovoril sem : „Ich danke, Herr Director, aber •— entschuldigen Sie—nacli Wien zieht es mich nicht." Da je doktorstvo nekak pogoj morebitne škofovske časti, nisem še razumel kot bogoslovec. — čez nekaj časa sva bila spet sama z ravnateljem prav na tistem mestu, kakor unikrat. „\Yissen Sie“ — mi reče — „ich babe dieser Tage nacli langer Zeit wieder einmal mit dem Grafen Zanut Attems gesprochen. \Vie Sie vielleiclit vvissen, bin ieli mit der Familie gut bekannt. Der Graf klagte mir seine Verlegenheit wegen eines Hofmeisters ; die Kinder sind schon grof. Mbchten Sie nicht diese Stelle an-nelimen ? Ldi werde schon mit dem Erzbischof reden11. Jaz: „Ja, llauslehrer mochte icli \verden. Icli danke Ihnen, Herr Director, fiir Ilire-- zu grobe Giite umi Ge\vogenheit.-‘ Dne 26. julija me je g. ravnatelj grofu predstavil; vse drugo opravil 011 sam. Po dovršeni zadnji preskušnji IV. leta in po ginljivem slovojemanji sem 14. avgusta 1851 semenišče zapustil. Ko sem šel med IG. in 11. uro dp. počasi sam doli po stopnjicah, utrgale so se mi solze. Stanoval sem po 5 letih in skor 10 mesecih spet enkrat na rojstnem domu, prišel pa kvaterni teden m. septembra nazaj k eksercicijem pripravljat se z drugimi četrtoletniki vred na ordinacije. Dne 17. sept. nam je premi-lostljivi kn.-nadškof Franc Ksav. Lušin podelil subdiakouat, 20. sept. diakonat; na presbyterat (inašništvo) pa sem moral čakati do m. decembra. Tako sta čakala tudi še mlajša prijatelja Štet'. Bensa in Martin Zucchiati. Po prejetem diakonstvu sem se vrnil za nekaj dni spet domu na Hojice. — Prejšnjih let sem bival o glavnih počitnicah v mestu, ker sem imel opraviti z instrukcijami. — O Veliki noči sem ostal vsako leto v semenišči zarad strežbe po cerkvah; Veliki teden sem prepeval po hodnikih „lamentacije“ in „oratio“ Jeremije preroka. ■e) Duhovnik ; domači učitelj pri grofu Attems-su. Ko selu bil že v srednjih in viših gimnazijskih razredih, hodil sem rad čedno oblečen, zato sem večkrat mater prosil, da naj mi ukupi zdaj to, zdaj to. Odgovarjala mi je lakonično: „Muči ! — muči!" Če je bila pa 'zarad moje nadležnosti že nejevoljna, odrezala se je s besedami: „Ivaj misliš, da sum jest '/irof At.timus ? !“ Naj pojasnim to. Proti severo-zahodu od naše hiše na desnem bregu Soče stoji sprelgpi „podgorski“ hrib, tiuli „lvalvarija“ imenovan — obrnjen na solnčno stran proti jugo-vshodu. Ves brili je vinograd in sadovnjak, zlasti kostanjev, breskev, lig itd. raste veliko. Sleme podgorskega hriba je na srei)j _ o,l nas glede — više. Tam so še razvaline cerkvice sv. Trojice podrte za Jožefa II. in nekoliko više ,.trije križi11, kot konec nekdanjega križevega pota, kterega postaj; so^ se začinjale pod hribom. Pod tem hribom na sredi, složno s srednjim višini njega grebenom stoji grof Attems-ov grad, na sredi, kjer je dvorana, viši; ko na straneh. Krasni podgorski hrib in ž njim sijnmetrični grad sta vzbujala in krepila v meni že v otročjih letih romantični čut. Od tega hriba in grada je prihajala pa tudi „associatio idearum-1 pri materi, ki je dobro vedela, da je grof „Attimus“ naj imenitnejši plemenitaš in naj bogatejši posestnik v deželi. Posestva in „kmete“ (,^kolone") je imela rodbina Attems-Petzenstein v Podgori in Ročniku (v okolici goriški); v Vipolžah in Cerovem (,v Brdih) -, v Korminu in Flmriiželu (v Lahih); v Gorici palač na Kornji, več^ drugih hiš itd. Oskrbniki teli posestev so bili v Podgori, v Vipolžah, Korminu in Flumiželu. Stanovala je rodbina po 8 mesecev v Gorici, 4 mesece .(od sept. — do Božičev) v Podgori.^ Otrok je bilo 1. 1851. šest er o. tri dečki in 3 deklice : Sigismund, IVolfgang, Eberhardt; Josefine, Bertha in Karla ; pozneje se je rodii se en deček — Hubert. — Poslov je bilo v mestu 10, pet možkih in pet žensk; povrh teli v Podgori še oskrbnik, vrtnar in lovec. — Konj 6 : dva para voznih, in dva jezdna , v Podgori je bilo tudi še celo krdelo raznih lovskih psov, ker je bil grof eden naj slavnejših lovcev v deželi. Dalje prih. Str. 78 PRIMORSKI LIST ski kapitalisti. Knjiga ima poročilo o vseh bankah, zavarovalnicah, akcijskih družbah i. t. d. (v Avstriji), v katerih je več ko 24 tisoč milijonov kron. Obresti nesejo gotovo od 800-1000 milijonov kron na leto. — Zavarovalnice za ogenj so leta 1896 prejele od ljudi črez 90 milijonov kron, izplačale pa so le nekaj črez 29 milijonov kron. Zavarovalnice za življenje so prejele od ljudi 102.897,000 kron, izplačale pa so le 36.064.000 kron. — Zdaj pa je še pomisliti, koliko je drugih dolgov, kateri v onem „kolombnu“ niso zapisani! Koliko dolgov je v vsaki občini mej ljudmi, znanih in neznanih ! Vse to je ona grozna pošast, kateri je ime kkpital, ki jemlje delavskemu ljudstvu zaslužek. 80% od vsega kapitala je v judovskih rokah. — Čudno je tedaj, da socijalni demokratje, nikoli ne zinejo nobene proti Judom, mariveč se dajo od njih voditi, če jim kdo to očita, odgovarjajo : „Mi ne poznamo razločka, mi smo proti vsem kapitalistom krščanskim in judovskim11. Ta odgovor ne velja nič, ker judje so rojeni kapitalisti kakor so cigani rojeni tatje. Kdor ne dela mora ali krasti ali beračiti. Krščanski socijalisti smo torej v družbi s socijalnimi demokrati, ko se gre proti kapitalizmu. Zakaj se pa vender ločimo od njih? 1. Za to ker so brez vere in proti veri. 2. Za to, ker se dado voditi od judov. 3. Za t<\ ker hujskajo stanove proti stanovom n. pr. delavske ljudi proti duhovnikom, uradnikom i. t. d., kakor da so ti krivi nesreče delavskih stanov. Ob koncu je govornik pozval St. Andrežane. naj si kmalu osnujejo zavarovalnico proti nesreči pri goveji živini in posojilnico. Sporočil je tudi pozdrav veleč. g. dr. A. Gregorčiča in njegovo zagotovilo, da on je z nami. Poslušalci so čvrsto pritrdili, da če bi bil g poslanec zraven, bi ga bili prosili, naj se potrudi, da se osnuje deželna zavarovalnica proti ognju. Nato je govoril sobrat Mih. Gorkič iz dol. Vrtojbe o krivih namenih socijalnih demokratov, proti katerim moramo trdno stati. Socijalni demokratje so brez vere,' pa ostanimo zvesti veri naših očetov; oni so brez narodnosti, mi pa ostanimo zvesti jeziku naše matere. Njih obljubam ni treba preveč verovati, ' ker se večkrat le bahajo. — Vedno govorijo proti kapitalistom, a njih veliki voditelj Adler, jud, je sam kapitalist, ki premore do 9 milijonov gld. — Poslušalci so se jako veselili, da je tudi priprost človek nastopil in tako čvrsto govoril. Burni, živijo so mu bili v pohvalo ! Nastopil je še kapelan Fr. Knavs in je govoril o obrtnih sodiščih. Zanimivi govor bomo pozneje objavili. G. predsednik je še pozval zborovalce, da so zaklicali trikrat živio pre-svitlemu cesarju. Po sklepu so se nekteri veljaki dogovorili, da na prihodnjem Št. Andrež-kem shodu ustanovijo zavarovalnico in i posojilnico. Bog daj! Vpisalo se je več novih udov. Bodimo pripravljeni. Sedanji čas je čas shodov. Shode imajo demokrati, krščanski socijalci, katoličani, kateheti, časnikarji in drugi, komur se poljubi. Na teh shodih se stavijo in sklepajo resolucije, se poučujejo in obdelujejo somišljeniki ter pripravljajo za strankarske namene. A posebnega pomena so shodi, katere prirejajo semtertje socijalni demokratje. Za take shode se že prej skrbno pripravljajo. Tvarino, katero nameravajo obdelovati, že naprej določijo. Govore o tem jim sestavijo drugi, navadno njih omikanejši voditelji. Najljubši predmet jim je cerkvena zgodovina, da zmorejo poljubno mahati po cerkvi, njenih nared-bah in služabnikih, papežu, škofih in duhovnikih. Ker so demokratski govorniki na takih shodih dobro pripravljeni, ni čuda, da dosežejo večjidel tudi povoljne vspehe da jim nerazsodni poslušavci, delavci in delavke viharno ploskajo in pritrjujejo. Te taktike socijalnih demokratov se moramo poprijeti tudi kršč. socijalci. Pripravljati se moramo za take shode, na katerih hočemo pobijati in ovreči krive nazore demokratov, posebno se moramo krepko v bran postaviti zoper pačenje in zavijanje zgodovine. Lepo in hvalevredno bi bilo, da bi o takih priložnostih nastopali kot govorniki ne samo duhovniki, ampak tudi drugi svetni in posebno delavci. Sobrat Gorkič Miha iz d. Vrtojbe je v St. An-drežu odprl z izvrstnim vspehom vrsto govornikor delavcev. Govoril je odločno, vse je strmelo in na koncu gromovno ploskalo ! Mi smo prepričani, da demokratje ne bodo še mirovali. Akoravno so bili njih shodi že parkrat razgnani v Gorici in Podgori, smo prepričani, da bodo poskusili še v tretje in četrto, da svoju namen dosežejo. Vsakikrat se morajo pa udeležiti takih javnih shodov tudi kršč. socijalci. In za take slučaje naj se prej dobro pripravijo. Ako bi pa demokratje kratili slobodo in ne dovolili proste besede, no, potem že vemo, kaj je storiti. Dopisi, Iz Podmelca dne 5 julija. — Zakaj li molčimo, zakaj se nič več ne zglasimo ? Tako utegnete prašati vi-drugi, ki imate mnogo posla pri vrlem „Pr. Listu". Pa ne bojte se, nismo še zaspali in ne bomo tako hitro, ako Bog da in sreča podmelška; mi sicer molčimo — a tudi delamo! Naša fara je jako raztresena in razkosana, tako da ni prav lahko zbrati naših „močij“ ; pa vender vedite vi-drugi, ki mislite, da „spimo“ — da naš pevslci zbor vrlo napreduje: pojemo stare pesmi i v cerkvi i zunaj cerkve, pa učimo se tudi novih lepih narodnih in za »jerkev cerkvenih. Da naš pevski zbor napreduje, pričajo naši Lorjji, kjer so naši pevci peli na dan sv. Petra in Pavla pri sv. maši, prav pred oltarjem, kakor so imeli navado stari kristijani; in istega dne so čuli naši Logje in naše planine •tudi, kako prijetno in mogočno se glase iz grl naših pevcev naše narodne pesnil Pa morebiti je zaspal naš tambu-raSki zbor? O ne — smelo trdim, da ne! Kajti dasi so tamburaši prepolni dela (košnja-žetev! prihajajo vendar redno k trikratnim vajam v tednu : urimo se in učimo — seveda ne prav lahko ; ker isti prsti, ki so ves božji dan držali koso, motiko, lopato, morajo zvečer ubirati tanke žice tamburic.... Da Podmelčanje sploh ne „spimo“, priča nam praznik sv. Cirila in Metoda, katerima na čast smo na predvečer zažgali celih Sest kresov — to pač priča dovolj, da bdimo, da smo delavni in uneti za vse sveto in lepo in dobro.... Ti pa, vrli „Pr. List“, zapiši te vrstice Podmelčanom v čast, drugim v spodbudo ! Iz Zapotoka. Povsem istinita in nepretirana slika o naši vikarijski cerkvi, vzbudila je povsod pozornost in zanimanje. Radovedneži izvedljivo povprašujejo, li se nahaja cerkvica res v takem, položaju, kakor objavljeno. E pur si muo-ve! V saboto, dne 25. junija došla .je semkaj vladna komisija pod načelstvom komisarja in nadinženirja okr. glavarstva in to, kakor sporočeno izjemno in po dobroti, da se prepriča, li je res skrajna sila ter neizogibna potreba tukaj v Za-potoku ob avstrijski meji novo cerkev sezidati ali staro popraviti, ali pa sedaj obstoječo zapreti ter vikaijat razdreti oziroma zopet vtelesiti posamezna sela dnhovnijam, iz kojih se je vikarjat po razkosanju sestavil! Potemtakem bi vrnili ter vtelesili Debenje Marijinemu Celju ; Vrtačo in Kobališče Gorenjemu polju Mi-šček Merniku ali Prapetnu; Zarščino Kožbani; Skočidol, Velikidol, Velendo), Vejndol pa Kodromacem na Beneško. Za zapotoško,. osamljeno republiko bi pa va-dljali. — Sicer najbrže do tega ne pride. ker ljudstvo je vneto za novo večjo cerkev, je v tem obziru popolnoma jedi-no, je pripravljeno po svojih skromnih močeh prispevati in žrtovati postavno tretjino, če se zgradba vpelje^ skladov-nim potom. Tukaj smo prisiljeni imeti zjutraj sv. mašo prav zgodaj, blagoslov pa pozno proti večeru in to pol leta ob nedeljah in praznikih, da se vsled vročinskih upljivov ljudje ne skuhajo v ognjeni peči. Odkar je začelo toplo prihajati, tako sleherno nedeljo k<>ga odnes6 iz cerkve; nekaterim pa prihaja hudo, da začn6 bljuvati. Neovržua, popolnoma opra-. vičena, je torej zahteva in naša prošnja, kajti v tako tesnem prostoru ljudi zbirati se pravi ljudi trpinčiti jim življenje krajšati. Tudi cerkvene slovesnosti in pro-povedi se ne morejo dostojno vršiti, kakor zahteva čast božja in pastirska pozornost, ker vsak komaj diha in čaka da more zadihati sveži zrak. Samo ob sebi je tedaj razumljivo, da kdor je količkaj občutljiv, mora pod lopo ali sploh na prostem ostati. O vseh nedostatkih bilo je veleslavno glavarstvo več ali manj pismeno ali ustmeno obveščeno, tedaj ni dvoma da se učinijo resni koraki in da se je vzbudila merodajna pozornost tudi na nas zapu- ščene obmejne Evine sirote. — Prihodnjič pa še kaj ! Naprej! Iz Krna. — Gospod urednik, resnično je, c}a kmet je povsod zadnji, gor-jan pa še za zadnjmi. Kakor se vidi, so na nas gori pod strmim Krnom popolnoma pozabili, samo v davkariji nas imajo še zaznamovane. Kakor je že pisal vaš list, je 26. juuija po noči pri nas toča strašno gospodarila. Nekaterim je vzela vse, še celo seno. Neki mož iz naše vasi šel je jokaje na glavarstvo prosit pomoči. Pa spodili so ga rekoč : naznanite županstvu. Naznanil je županstvu in županstvo je še tisti dan naznanilo nesrečo glavarstvu. Toda danes je že 8. julija, toraj 12 dni po nesreči a, komisije še ni bilo. Po deželi, kjer je tudi toča škodo naredila, so hodili žandarmi popraševat, koliko je škode. Iv nam pa ni nikogar. Kakor sem videl v nedeljo, ko sem bil v Kobaridu, so po deželi že vse poželi, ker morajo vsaj za drugi pridelek skrbeti, ker jim je toča prvega uničila. Pri nas smo seno, kolikor je bilo mogoče, posekli in sedaj moramo poseč še žito --in komisija kje in kako bo škodo cenila? Žita še za setev ne bomo pridelali, seno je uničeno — kaj to komu mari — prodaj živino, nosi žito iz Kobarida, jej neslan krompir — pa plačaj davke, pa bašta! Če ti pa to ne dopade, pa bezi po.svetu! Tako je gospod urednik žalostno pa resnično. Krnc. (Op. ur. Ta dopis prijavljamo do-slovno. kfer iz njega so razvidne resnične razmere našega kmeta, samo pisavo smo nekoliko popravili.) Iz Šempetra.*) — Pogovor med Ja-kumom babinim in Pepetom nataricevim po občinskih volitvah v Š<. Petru pri Gorici! Pepe: O, viva Jakum ! Jakum: Kam se si napravil? P. Grem h dorniku, da napravi ri-korš proti volitvam. J. Na dornika se ni treba neč več zanest, ka že taku nam je ponucau 8 gl. anu on je kolpa da smo jo zgubili. P. Saj prav imate Jakum, dornika nustmo stat in če imo kaj za napravit, napravmo lahno sami. J. Ma kako bi teli napravit anu kakšne punte bi. teli noter lošt? P. Ali niste videl fuffuarije. J. Kakšne fuffuarije ? P. Klajne je volil v prvem klasi, anu samo 5 soldov davka plačuje. Melšu anu meni, ka sem imau prekuru od mojega rankega uoču, mi niso teli pustit Volit. J. Jast študiram drugo, pustino še to stat, ker naš rikorš ne vzame poteštat gor: nankar skoz šrango ne pejde. P. Zakaj da ne, ga bom sam tje nesel. J. Ne mešaj se dosti za to, ke te vže tako našpici imajo, posebno pa grof, ker si ga tako lepo osleparil takrat ko si sfufnarijo šel ponj Jište. P. Ja, veste kaj Jakum ! kakor ste me navadil. J. O kaj navadil, ti si kejšen bot malo teštardast, ma pej zakaj nisi spravil tistega poturenca skozi okno volit, ko sem mu jaz nardu prostor takrat kadar sem te dau šenjo. P. Čo, čo, kaj niste vidu tistih fuf-narjev, ki so držali z negri, za špijo pri mizi pred komisijo. J. Pustino pri miru volitve; sem vže dosti podplatov raztrgal in denarja ponucal vseglih tudi če nisem žopan postal. P. Jutre imamo bal! Jakum jaz pojdem vam za kelnarja. J. Nekaj ti imam še za povedat, fantje so šli prašat za soldaško muziko pa je preveč draga, stala bi jih 80 gl., pa brez jedi in pijače; jaz sem jim svet-val, naj vzamejo rajši mestno (laško), stala bi jih nekaj manj. P. Slišal sem, da jim je neki Slovenec iz Gorice ponujal 30 gl., samo da ne vzamejo laške godbe. J. Pa jaz bi ne imel toliko dobička. P. Imate ražon Jakum! manko boste več makaronou in vina Spačali. J. Pomagal mi boš za kelnarja tam pri biri. P. Bira ... pa gotovo bolša kakor kaplanova bera . . . Juteršni vaš ofer velja več, kot vse šeinpeterske berunje. Zan iz klobaka ozet (ravno došlp : Orka pičina ! Jutri pej pejdemo, feeni smo mogli jet na dan volitve vsi z dornikom vred s črešujevim majem in z dopjoni vina okoli lipe vsi z rusimi tromarjemi. Orka pičina, Vsi trije: Viva Učelcar! *) Tega prizora ni opisal kapelan ampak nekdo drugi! Ured. Politični pregled. Notranje dežele. Nov jezikovni zakon mesto dose-danjh jezikovnih naredeb izdeluje grof Tliun sam. Koliko uspeha doseže, pokaže prihodnjost. Sklep nižjeavstrijskega deželnega zbora glede nemškega učnega jezika ni dobil cesarjevega potrjenja. Tako jo je zagrizena nemška nestrpnost zopet skupila. — Katoliški Tirolci so priredili ob ogromni udeležbi (25.000) sijajen shod, na katerem so najslovesneje protestovali proti brezverski „Bozener Zeitung" ter vdobrili obsodbo tega lista po tridentinskem škofu. V Gradcu se tudi krščanski socijalisti pripravljajo za mestne volitve. " Nastopiti hočejo kot Avstriji vedno uda-na stranka. Dal Bog, da vsaj deloma ipodrinejo nemške kričače. V Galiciji je'torej za dva okraja proglašena nagla sodba. V 33 okrajih pa izjemno stanje. Je-li se bode s tem zajezila ljudska nevolja proti Židom, zelo dvomimo. Za to se je moralo skrbeti že poprej s socijalnim delovanjem. Dokler bodo Židje brez strahu ižsesavali poljskega kmeta, ne bode miru. Vnanje države. Francosko niinisterstvoje že pričelo delovati. Radikalec Brisson je začel važnejša mesta posebno službe prefektov oddajati svojim somišljenikom: Tako se lepo'vlada v Franciji, ljudstvo pa mora ta „špas“ drago plačevati. Katoliški centrum v nemškem državnem zboru šteje sedaj 108 članov ter bo igral silno važno vlogo. Brez cen-truma ne bode mogoče sestaviti večine, zato je popolnoma lahko zadovoljen z izidom zadnjih volitev. Vse to se godi v protestantski. Nemčiji; kako drugače pa je v katoliški Avstriji. Vojska med Španijo in Ameriko. Nismo pričakovali, da bode šmmisko bro-dovje tako hitro in nonolnoma poraženo. Zato tudi nismo verjeli" phl‘6ciloill AHTT!-rikancev. Sedaj pa se potrjuje vest in je vsaki dvom izključen, da je Cerverovo brodovje poraženo. — Očividec dogodkov pred Santiago de Cuba od 3. t. m. poroča z av-stro-ogerske ladij e „ Mari j a Terezij »v “ ; Naša ladija je dospela sen: s 77 beguni. Ladija je plula predvčeranjim zjutraj proti kubanskemu obrežju, 20 milj vzhodno od Santiago. in je nato zavila proti zahodu. Ob 10. uri so bili očividci na krovu. Poveljnik »Marije Terezije", kapitan plem. Rippel, se ni mogel pogajati z ameriškim admiralom vsled boja ; hotel je namreč govoriti z avstro-ogerskim konzulom. Boj se je vršil na zahodnem delu, topovi so streljali v razdalji do 1500 jardov. Po preteku poldruge ure je bilo španjsko brodovje razdejano, vkljub živahnemu in vspešnemu streljanju. Goreče ladije »Maria Teresa", „Almirante Oguendo,, in „Viscaya“ so se kmalu potopile v razdalji 10 do 20 milj proti zahodu. S krova „Marije Terezije11 smo videli, kako so eksplodirale ladije. Torpedovke so se hudo poškodovane potopile in „Cristobal Co!on“ je bila uničena 60 milj od Santiago. Šnanici imajo zelo__j^aUlw— 4merik;inci imajo [ta le dva ubita i^J^-kaJ_jianjeiiili. Admirala uervera so ujeli. MestoSaik&go bodo danes bombardovali. i Včeraj se je sklenilo premirje, da se morejo izseliti iz mesta tujci in žene ter otroci. Kapitan pl. Rippel se je pogova-rjal z admiralom Sampsonom, ki je ,bil zelo prijazen in je odposlal štiri čolne v Santiago, da vsprejmo tujce iz mesta. Mej temi se nahajajo jeden avstrijski podanik. Italijansjki konzul, zastopniki republik Domingo in Paraguay s svojimi rodbinami ter ruski konzularni agentje ostanejo v Santiago. S Kube ni bilo mogoče brzojaviti, ker se kabel rabi samo v službene namene. Poraza španjskega brodovja je v prvi v,rsti vzrok strankarska politika, ki vodi celo vojno akcijo in ki je odposlala Cerverovo brodovje v boj brez vsake pomoči, dobro vedoč, da ne more biti kos svoji nalogi. Cervera je storil, kar mu je bilo v kritičnem položaju sploh mogoče. Ušel je prvi nevarnosti v zaliv, ker za daljšo pot ni bil preskrbljen toda, ko mu tudi v zalivu ni bilo več obstati, poskusil je uiti iz zaliva, toda v svojo pogubo, katero je pa v obilni meri sam zakrivil. Z ladijo „Crist.obal Colon“ na čelu namreč ni navpično prodrl vrste sovražnih ladij in plul na odprto morje, marveč jo je zavil proti zahodu mej o-brežjem in sovražnimi ladijami. Vrhu tega ni izvršil čina v noči in tudi ne v megli, marveč ob svitlem dnevu je poskusil svoj drzen korak. PRIMORSKI LIST Str. 79 Tako sta on in strankarska slepa politika s 100 milijoni pezet, ki so bili uničeni z brodovjem. in z življenjem več sto hrabrih španjskih vojakov poplačala vso ono počasnost ki je provzoročila, da še danes ni dogotovljeno močno in prav za prav za vojsko pripravljeno bro* dovJe' X . v • • V Španiji so duhovi silno razburjeni in bati se je, da vzbukne splošna vstaja. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. Strela je udarila v hišo Iv. Tomelja in v kozolec Iv. Funteka v Mengšu. — V Jezerju pri Tomišlji je utonil 3 letni otrok. — V ponedeljek otvore v Črnomlju novi vodovod. — 7. t. m. je zborovala kranjska kmetijska družba. — V župni cerkvi na Boh. Bistrici jutre odkrijejo spomenik velezasluž-nemu župniku g. Iv. Mesarju. — Pri Tomačevem nad Ljubljano je v Savi utonil vojak 25. pešpolka Simon Kolly. — Tstrelil se je artilerist Brezovar. — Strela je ubila 7 goved na kamniških planinah. — Dr. Franč. Horvat je imenovan za notarja v Idriji. — Na Štajerskem. Č. g. Fr. Šalamun, župnik, v Rogatca, je imenovan za dekana rogaške dekanije. — Na Pohorju je huda ura proyzročila velikansko škodo ubogim kmetovalcem. — Na Rečici se je vsled silnih nalivov usedla hiša pri Po* , ličniku. — V Ormožu razdelijo sedanjo -štirirazredno slovensko šolo in v dvoraz-redno slovensko in dvorazredno nemško. Tako se na umetni način razširja nemštvo na Štajerskem. — Zlato mašo je obhajal preč. g. kanonik Karol Gajšek na Dobrni. — Na Koroškm. Po celovški okolici so nastale otročje bolezni. — Na Križni gori pri Celovcu se je ustrelil 25 letni trgovski pom»čnik Trebessiger. Posl. dr. Art. Lemiš je v Celoccu vjel zaupnico s 4 glasovi večine. Še nemštvo več ne vleče. ■— Vojaška godba prav pridno =svira pri veselicah Sudmarke, a Slovenci brezuspešno prosijo za njo. Jeli to prav?! H G ¥ IC E. Gorica. Imenovanja. Poštuim oficijalom so imenovani asistentje: Anton Pezdič v Gorici, Gregor Verša, Jožef Brankovič, Mihael Kuščer v Trstu in Alojzij Dichtl v Divači. — Sodni avskultant Karol Bizjak je imenovan adjunktom za Poreč. C. kr. adjuukt Alojzij Mašera je pride-ljen sodišču t Kanalu. ,Naša straža-1. V sredo popoludne je bilo v Ljubljani posvetovanje o ustanovitvi novega z* nas narodni boj vele-, važnega društva ..Naša straža. Ime samo žre pove, kateri da je namen temu društvu, o katerem kakor tudi o pravilih hočemo pozueje obširneje govoiiti.- Štajerski poslanec Robič je sprožil misel, * naj bi se zasnovalo med Slovenci društvo Z proti „Sudmarki“, drž. poslanci so se je oklenili in pod predsedstvom dvor. svet-rnika Sukljeja so sestavili uzorna pravila •poslanci Vencajz,JPogačnik in dr. Krek. Ta pravila so bila podlaga prvemu posvetovanju. Povabljeni so bili državni poslanci in nekateri zaupniki obeh strank v Ljubljani. Ker sta bila oba naša po-slanca vsled polit, obhoda vipavske železnice zadržana, sta se mesto njiju udeležila posvetovanja gg. A. Gabršček in Iv. Dermastia. Iz Istre so poleg drž. poslancev prišli še oba Trinajstiča, Slavoj Jenko in dr. Janežič. ' Povše kakor načelnik kršč. narodne zveze. V razpravi o pravilih so govorili Povše, Hribar dr. Šušteršič, dr. Tavčar, Kalan, Sušnik, Žitnik Pogačnik, Laginja. Spinčič, Janežič, Gabršček, Dermastia in dr. Razprava je bila zelo živahna ter se je posebno dolgo in obširno razpravljalo o namenu društva. Drugi paragraf se spremenjen glasi takole: Društvu je namen, podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem v obmejnih ali jezikovno mešanih krajih". Ostale točke pravil so se bistveno sprejele, le za redakcijo je bil zbran odsek, ki je takoj pretresel pravila, ter jih čim preje predloži vladi v potrjenje. To društvo je bilo prepotrebno. Posebno na Štajerskem, kjer drzoviti Nemec z vso drznostjo sili y slovensko ozemlje imelo bode obilo posla. Dal Bog da bi to posvetovanje obrodilo sadu. Gostoljubni ljubljanski župan je \^e zborovalce povabil na odličnovečerjo pri ■Maliji, kjer se je nav(tustno. Solkanci pred sodiščem. Radi pretepa z Goričani v neki krčmi v Krom-bergu sedelo je več Solkancev na zatožni klopi. Obsojeni so bili od 7 do 15 mesecev. Značilno je, da sti dve priči, ki sti pričali proti Solkancem, se baje v torek udeležili napada na g. Koršiča. No saj Goričkovci so vedno nedolžne ovciče, le Slovenci napadajo in zato v luknjo ž njimi. Začasna sadna razstava na dunajski jubilejski razstavi. Posebni odbor je razposlal program obsegajoč marelice, hruške in breskve ki se imajo na Dunaju razstaviti od 21. do 23. julija 1.1. Po tem programu so razpisana darila za naslednje zbirke: 1. Za zbirko marelic, hrušek in breskev, zaznamenjenih s pravimi imeni in sposobnih za izvažanje v oddaljene kraje, pa da so praktično in okusno pospravljene v prikladne posode. 2. Za zbirko prav zaznamenjenih, dobrih tržnih vrst marelic, hrušek in breskev v prikladnih posodah. Vsake vrste je razstaviti najinanje po 1 kilo. Darila so po 50, 30, 15,10, in 5 kron, pa sreberne in zlate svetinje. Pri podelitvi daril se ne bo gledalo na število razstavljenih vrst, ampak na lepoto in dobroto sadu in pa na to, kako je pospravljeno. Samo pridelovalcem je dopuščeno, da razstavijo svoje pridelke. Za prostor ne bo nič plačati. Kdor se hoče vdeležiti, naj pošlje svoj pismeni oglas vsaj do 16. julija t l. c. kr. kmetijskemu društvu v Gorici ali naravnost komisiji kmetijske in gozdarske razstave 1898 ali pa tudi spodnje avstrijskemu deželnemu sadje-rejskemu društvu na Dunaju (I. Herreu* gasse 13). Oglasne pole pošilja spodnje avstrijsko deželno sadjerejsko društvo brezplačno ; ono bo razpošiljalo tudi programe •velike jesenske sadne razstave. Oglasne pole in programe preskrbuje tudi naše kmetijsko društvo. Posebni odbor te razstave je prevzel tudi nalogo, da bode olajšava! prodajne in kupne ponudbe za časa razstave, in zato je želeti, da naznanjio razstavljavci zraven svojega naslova tudi množino in ceno sadja vsake vrste, ki ga imajo na prodaj, da se lahko dajo vsa potrebna pojasnila. Odbor bo tudi radovoljno poskrbel prodajo razstavljenega sadja ter pošiljal prejeti denar razstavljavcu, da je le sadje sposobno za kupčijo ; poroštva pa ne more prevzeti za gotove cene ; vendar si bo prizadeval, da bodo čim više mogoče. Opazuje se, da sadjarska društva pošljejo lahko na razstavo skupne zbirke> v katerih bo vsak tekmoval za darila. Naši sadjerejci naj pošljejo sadje skrbno pospravljeno v čedne, nove posode, društvenemu uradu v deželni hiši v Gorici, pa da bo pošiljatev tehtala k večjemu 5 kilogramov. Kakor smo zgoraj omenili, treba, da se zaznami vsaka vrsta s pravim imenom, da se pove cena in koliko blaga je na prodaj. Kmetijsko društvo odpošlje prejete koše po pošti posebnemu razstavnemu odboru na Dunaj in izroči potem kupno ceno razstavljavcu. Veselica v „Alojzijevišču“. V torek, na praznik sv. Cirila in Metoda, so učenci našega zavoda priredili skromno veselico, ki se je prav lepo sponesla. G. dr. J. Pavlica je zahvalil čč. brate za njih trud, gojencem je pa priporočil, da naj si dobro zapomnijo besede pre-vzvišenega kneza nadškofa iu pa da naj molijo za dobrotnike. „Prosite in boste dobili", če pa ne bomo molili za dobrotnike, bodo tudi darovi izostali. Kdor si hoče ogledati goriški grad more dobiti od 1. julija dalje proti plačilu 10 kr. vstopnico pri tukajšnem c. in kr. vojaškem poveljstvu. Švote se porabijo za vojaške sirote. P E1 M O E 8 K I LIST •tllliiiipEESSaf liJIliiiiiiilsSBSBi'. SSiSSE 2^ Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. 'ŠfiZtT Via Valdirivo št. IH 'T0BE ima veliko < alcgo in prodaja le na debelo kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast za stroj a rje itd. ".Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe. (gjva slovenska trgovina z železjem KONJ Burja! Ta je napravila tudi po Krasu velikansko škodo, zlasti na trtah. Polomila je zarod in mladike- Čuje pe, da bo komisija škodo preiskovala in ubogim ljudem kaj rubila na davkih. Prav bi bilo! Dostojnosti želimo. V nekem kraju na Goriškem blizo mesta Idrije na Kranjskem je bila sv. Petra in Pavla dan slovesna procesija z Najsvetejšim. Vre ljudstvo se je vedlo vspodbudno, le obnašanje dveh c. kr. orožnikov je bilo zelo čudno. Vsi so se spodtikali nad njima. Niti najmanjšega spoštovanja nista kazala do Najsvetejšega. Mirno sta sedela, odkrita menda le zato, ker jima je bilo ’ vroče — ko je šla procesija mimo, sedela mej evangelijem, sedela tudi mej blagoslovom, dasi sta bila le par korakov oddaljena od Najsvetejšega. Bog ve, v kaki šoli sta se ta dva učila omike ? Dobro bi bilo, da bi slavna c. kr. okrajna glavarstva opozarjala take može, naj pazijo, da ne bodo ljudstva duševno kvarili, kadar prihajajo k njemu, da ga telesno varujejo. Utonil je dne 2. julija častniški sluga, 22 letni vojak Filip Kramar, ko se je po dolgem potu in hudi vročini preveč razgret šel kopat v Idrijco. Velika nevarnost pretila je gori-šlcim slovenskim kolesarjem ob zadnjem izletu v Sežano na slavnost Ljubljane. Nek voznik — Kraševec — se jim blizu Dutovelj ni hotel ogniti in malo ja manjkalo, da niso padli v globek jarek poleg ceste. Bodimo vljudni. Trst-Istra. TržnSki finančni ravnatelj dr. Sclinster-Bonnots hTna lastno mošnio stopil v pokoj. Čudno je nač. da 41 leten mož, ki ie dosegel ka talu>_ visoko stopinjo, gre v pokoj. V s a j e, *i’ezi Hotela se je ta oseba znebiti poštenega, vestnega uradnika. Vse kaže na to. Mi le obžalujemo—da. ie in f.nk-o ilnW. mi šlo- Hratovšfima sv. Cirila inltfeTOTKi pri sv. Jakobu v Trstu je prevzela cerkveno slovensko petje pri sv. Antonu novem. Pri sv. Ivanu v Trstu se snuje bratovščina pod zaščito sv. Cirila in Metoda. Bratovščini je namen: čuvati narodne pravice tudi v cerkvi. Potres v Dalmaciji. Dne 2. t. m. se je hudo potreslo v Sinju in okolici. Potres je napravil hudo škodo. Do 10.000 ljudi je ostalo brez strehe. Porušena so vsa šolska poslopja; cerkve in župnišča so zelo poškodovana, nebroj kmečkih hiš je žrtva te nesreče. Po glavnem sunku ponovil se je potres 42 krat. 4 ljudje so l>riš!i ob življenje, olcolo 30 jih je težko ranjenih, lahko ranjenih pa 70. Beda in strah j h grozovit. Izkaz dohodkov, stroškov in premoženja »Dijaške kuhinje" v Trstu za Šolsko leto 1897-9S. Dohodki: Koncem lanskega šolskega leta ostalih in v Tržaški posojilnici in hranilnici naloženih 155 gl., obresti 4 gld. 8(5 nč., darovi, ki smo jih objavili 13. januvavja (glej Primorski list štev. 3) znašajo 211 gld. in 30 nč. Za tem so še darovali: big. g. profesor Jesenko za drugi semester 10 gld., vlč. Msgr. Karol Fabris 10 gld., vlč Msgr. Jurij Ta n 10 gld., big. g. Kristijan Dejale 10 gld., big. g. Miha Truden 18 gld., big. g. Ivan Mankoč 10 gld., big. g. Matvej Trnovec c. kr. višjega, sodišča svetnik 5 gld., vlč. g. župnik M. Markič 6 gld., vč. g. Eduard Legat 3 gld., č. g. Andrej Furlan 2 gl., big. 2. Josip Stoka 1 gld. — Skupni dohodki: 45(5 gld. 8(5 nč. Troski: Za hrano se je plačalo a: 315 gid. 38 nč., dijakom za šol -15 gld 90 nč., Germ eku iz Skleinbu, Končniku in Ko-rjijcreda za šolnino 41 gld. ; ko ali za druge potrebščine so jeli: pokojni Rupena iz Vlil. razreda 10 gld., Sosič iz IV. r. 5 gld., Hnšo iz IV. r. 13 gld., Pertot iz III. r. 10 gld., Verč iz II. r. 10 gld., Kocbek iz L r. 10 gld., Kramar, Kofler in Visiutin iz I. r. skupaj 15 gld., in Ferluga iz II, r. 3 gld. nagrade za poučevanje sošolca. — Skupni troski : 448 gld. 28 nč. — Izkaz premoženja : 8 gld. 58 nč. Vsem p n. dobrotnikom izraža se najtoplejša zahvala,v istotako slavnemu odboru „ Slovanske Čitalnice11, ki je tud-to leto (lijakom odkazal prostor za obei dovanje in učenje. V Trstu 7. Julija 1898. J. Warto. Cerkvena glasba. Missa in honorem st. Aloysii Gon~ zagae, Patroilis juventutis studiosae una cum lutroitu, Graduali, Offertorio, Com- munione et Responsoriis ad IV voces pares. Auctore Antonio Foerster Op. 67. Labacji 1898. Sumptjbus auctoris. Typis Ule!., et C.o Pr. 50 kr,, 5 ex. & 40 lir. Ta izborna maša je zelo 'vtedno delo cerkvene glasbe novejše dobe. Poslušalca vpelje v pravo pobožnost in sveto gorečnost, ker lazvija bogastvo vzvišenih harmonij in srca pretresujočih cerkvenih, na koralu slonečih melodij. Vidi se, da se je g. skladatelj uglobil v besedilo in mu dal blag glasbeni značaj, kakoršnega dati- je zmožna njegova neomejena fantazija podpirana po izvrstni šoli. G. Foerster je naš glasbeni ljubljenec in tak ostal bo tudi v vseh glasbenih, pravo cerkveno glasbo goječih krogih v bodočnosti. Njegova glasba se odlikuje po svežih in krepkih melodijah, harmoniji, glasbenih oblikah in ritmih ; je gladko tekoča in ne prizadeva v glaso* stavu nikakih težkoč. V omenjeni maši pa je še izpeljava glasov melodijozna in kjer se nahajajo imitacije, so te tako naravne in tekoče, da pevci komaj opazijo polifoninski tok — čuti je kakor bi padale harmonije iz nebes. Vkljub omejenosti, katera stavi skladatelju zavoljo ozkega obzorja glasov mnogo -zaprek (moški zbor), je ta maša krepka, veličastna, zvočna pa strogo cerkvena. Sezite moški zbori po njej! ____________________________________ Fajgelj. VNARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA <§rodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. pristnih briških vin: rizlinga, modre' frankinje in druge. imstm Sedež društva je v Gorici, ulica Bar/.ellini št. 20. ,,(£Iovder, hovder, ho vdet1, ali šaljiva slovnica. ('Dalje; sp. A. M.) Starorimsko basnoslovje pripoveduje o treh sestrah, Gdrgonovih hčerkah, ktere so imele tako čudno moč, da je okamnelo vse, kar so pogledale. Najlepša med njimi je bila Meduza. Ko je bila pa enkrat tempelj boginje Minerve oskrunila, kaz-nila jo je Minerva s tem, da je nje lepe lase spremenila v kave. Perzej je bil tako pogumen, da ji je nekega dne. ko je spala, z mečem kačjo glavo odsekel in podaril Minervi, ki jo je spredej na svoj ščit pripela v strah in grozo svojim sovražnikom. — „Meduzina glava11 ima po tem takem pomen strašnega, groznega, ostudnega. Taka „Meduzina glava11 so sintaktične spake, ki jih vsak dan po naših časnikih in v družili spisih beremo. „Me-duzina glava" je tudi kačje „se“ - kanje, n. pr. : a) „Se ga je videlo1’ b.). „uči!o se je računstvo petletnike11 ; c.) ,,ob sredah se uči ročna dela". Ti stavki so grši in ostudnejši, ko „Meduzina kačja glava". Čeprav pa so tako grdi, da se mora I človek proč obrniti, kedar koli jih z očmi j Sreča, moramo vendar sami sebe prema- I gati in vsako kačo posebej v naglici i ogledati. Ad a.) „Se ga je videlo,, (man j bat, ilin gesehen). Ker se nemški „inan“ s se ne prestavlja, vzemimo slovenski ; stavek, kakor je. Bodi si, da si mislimo j ,.ga“ kot rodilnik ali kot, tožilnik, ostane i stavek neumen. Denimo, da bi bil „gau , rodilnik, kakšna misel bi tičala v stav- I ku? Je li to znabiti eliptičen stavek in gre misliti na — recimo — kos ali del ? — „se ga je videlo en kos ali en delt* Pomislite! če vidim en kos ali en del človeka, vidim tudi celega. In potem se ne more reči: »videlo se ga je en kos*1, ! ampak: „videl se ga je en kos\ ali: j „videti ga je bil en kos11. Pa kdo bo j mislil na kos in del t Dajmo stvari raji ; kar naravnost tvorno obliko in recimo: „Videli smo ga [so g h.) videl ga je x. y‘. j Ad b.) „Učilo se je računstvo pet- I letniki”1. Ta stavek bi imel pomeniti, da neko učno uro nekega dne v tednu so se poučevali petletniki, to je, učenci petega leta, v računstvu, ali, da se je petletnikom razlagalo računstvo, med tein ko se je drugim kaj dmzega razlagalo. Mednzina glava v navedenem stavku je tožilnik „petletnika.** Ad c.) „Ob sredah še uč« ročna dela11, (lelirt man Handarbeiten). Pravilno bi rekli: „... se uč