Ptuj, petek, 25. marca 2005 1° letnik LVIII • št. 16 odgovorni urednik: ^ Jože Šmigoc i >4- cena: 280 SIT Natisnjenih: V Štajerski Obvestilo Zaradi ponedeljkovega praznika sprejemamo naročila za objavo oglasov, malih oglasov, osmrtnic ... v Štajerskem tedniku jutri (sobota) do 12. ure. Tajništvo Po naših občinah Aktualno Podlehnik • Občina Ljutomer • Prve Sport Nogomet • Domža- Podlehnik je kukavič- dražbe SIB-ovih dolž- le tokrat srečnejše je gnezdo Stran 6 nikov Stran 3 Po naših občinah Ormož • Kmetje obljubljajo Ormožu gnojnico Stran 5 od Drave Stran 15 Ptuj • Še o obisku ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera Šolstvo na poti v racionalizacijo Prejšnji petek je Ptuj obiskal minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. V OŠ Ljudski vrt se je srečal z ravnatelji nekaterih šol s Ptujskega, Glasbene šole Karola Pahorja, OŠ dr. Ljudevita Pivka in Vrtca Ptuj. Osrednja pozornost je bila posvečena spremembam v osnovni šoli, ki naj bi jih uveljavili z novim šolskim letom, govorili pa so tudi o politiki novega ministra za področju predšolske vzgoje in srednjega šolstva. Minister dr. Milan Zver je poudaril, da sta ovrednotenje vloge in pomena nacionalnih preizkusov znanja ključni nalogi ministrstva v tem letu. Vsak poskus reforme zahteva vključitev velikega števila strokovnih organov, svetov, mnenj, pripravili bodo temeljito analizo s tistimi, ki spremembe podpirajo, in tistimi, ki jih ne, da bi prišli do objektivnih informacij, v nobenem primeru pa ne bodo hiteli. Delno odpravljeni eksterci Odpravljeni naj bi bili nacionalni preizkusi znanja v 3. razredu devetletke, ker naj bi bila Slovenija edina evropska država, ki naj bi jih imela. Ob koncu drugega triletja devetletke naj bi učenci prostovoljno preverili svoje znanje na nacionalnih preizkusih iz slovenskega jezika, matematika in enega tujega Uvodnik jezika. Ob koncu devetega razreda pa naj bi bilo preverjanje za vse učence obvezno, in to iz slovenskega jezika, matematike in tretjega predmeta, ki naj bi ga vsako leto določil minister, kar pomeni, da bodo letos deveto-šolci še zadnjič sami izbrali tretji predmet preverjanja med desetimi predmeti. Pravno rešitev za tretji predmet še iščejo. Pomen ekstercev se bo s spremembo zakona bistveno zmanjšal, po besedah ministra se bo zreduciral na neko znosno raven. »Da so eksterci pomembni, je jasno vsem. Z zunanjim preverjanjem znanja dosežemo to, da učenci na Destrniku, v Ljubljani, na Ptuju, v Gorišnici, Majšperku približno pridobivajo iste standarde znanj. Tudi v EU priporočajo, da eksterci ostanejo. Šolam naj bi zagotovili maksimalno avtonomijo, neka zunanja regulativa pa mora ostati. Najboljši način zunanje regulacije so zunanji preizkusi znanja,« je prejšnji petek na Ptuju še posebej poudaril minister. Dotaknil se je tudi rezultatov Timssa, ki so prinesli hladen tuš v slovenski šolski prostor. Po njegovem bo potrebno čim prej Konec posta Dočakali smo konec postnih dni in prišel je čas velike noči, ki je največji in najstarejši krščanski praznik, ko se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja. V današnjem času ta praznik praznujejo skoraj vsi. Današnje praznovanje se bistveno razlikuje od praznovanja velike noči, ki ga opisuje Valvazor. V tem sodobnem času lahko praznične dni imenujemo praznik dobrot s komercialnim ozadjem, saj vsi mesarji ponujajo razno meso po akcijskih cenah. Po premisleku kaj hitro ugotovimo, da ima tudi "velikonočna šunka" komercialno ozadje. Ali morda ni poceni zato, ker je slabše kakovosti? Po krščanskem prepričanju ravno vera v Kristusovo vstajenje od mrtvih daje življenju smisel. In kakšen smisel za življenje ima današnji svet? Koliko Zemljanov se bo v nedeljo pri polni mizi spomnilo tistih, ki živijo v pomanjkanju, v vojni, so osamljeni in podobno? Ali bomo pomislili, kako praznujejo veliko noč tisti, kijih potiskamo na rob današnje družbe zaradi nestrpnosti, ki je vedno pogostejši pojav tudi pri Slovencih? Tudi Slovenijo lahko primerjamo z velikonočno pojedino. Pri obloženi mizi se mastijo tisti, ki so v prejšnjem sistemu uspešno "privatizirali" družbeno premoženje (beri: delavske žulje), za nas, navadne smrtnike, ostajajo le drobtinice velikonočne pojedine, ki letijo z velike mize. Slovenci se pri teh drobtinicah prepiramo in sploh ne razmišljamo o tistih, ki nam te drobtinice delijo. Pojavljajo se redki posamezniki, ki nas prepričujejo, da bodo naredili red, ampak tudi pri teh kaj hitro ugotovimo, da jim med nogami manjka (oprostite izrazu) tipična velikonočna jed -jajca. Zmago Šalamun pripraviti neke študije in ugotoviti, zakaj je bilo tako, kot je bilo, da bomo lahko čez dve leti bistveno popravili rezultate. V Sloveniji sicer po zadnjih podatkih za šolstvo namenjamo 6,12 odstotka BDP, evropsko povprečje je 5,11 odstotka, rezultat pa je malo drugačen. Ravnatelji izkaznice SDS ne potrebujejo Ravnatelje je zanimalo, kako bo z izbirnimi predmeti, koliko jih bo in kako jih organizirati v novem šolskem letu, kako bo z organizacijo nivojskega pouka, kakšni bodo kriteriji za vpis v gimnazije glede na spremembo pomena nacionalnih preizkusov znanja, prav posebej pa so jih zanimali kriteriji, po katerih se bo minister odločal pri izdaji soglasij k imenovanju ravnateljev. Če bodo imeli soglasje šole in lokalne skupnosti, ne bo nobenih zadržkov pri izdaji soglasja, je poudaril; članskih izkaznic SDS ne potrebujejo, je še dodal. Ne razume, zakaj takšno dvigovanje prahu ob izdaji enega nesoglasja k imenovanju ravnateljice, konkretno v Beltincih. V treh mesecih je bilo to edino, pa še to ni dokončno, ker se bo z ravnateljico osebno srečal, a je glede na sprejeta pisma in pritožbe moral na nek način reagirati. Prejšnji minister je vsak mesec izdal eno nesoglasje, pa takšnega haloja ni bilo. Predšolska vzgoja je ministru v prvih treh mesecih povzročala največ težav; pri tem je izpostavil občino Lenart, kjer so vzeli oblast v svoje roke in delajo po svoje. Tudi sam zaznava proble- Minister za šolstvo dr. Milan Zver se je v OS Ljudski vrt srečal tudi z ravnatelji nekaterih šol s Ptujskega. Na fotografiji z ravnateljem Glasbene šole Karola Pahorja prof. Štefanom Petkom. me racionalizacije mreže šol in vrtcev, župani pa še bolj. Na ravni ministrstva je ustanovljena medresorska komisija, ki bo poskušala odpraviti sistemska nesoglasja pri politiki predšolske vzgoje in lokalno skupnostjo. Za to, kar se je zgodilo v Lenartu, ni opravičila, vendar županu ne moreš nič, če vzame oblast v svoje roke. Sicer pa racionalizacije bodo potrebne, imamo polne devetletke, nekatere šole pa imajo rekordno malo število šolarjev - 12, 18, 31. Gimnazija - ponovno elitna šola S srednjimi šolami se je mi- nister Zver doslej še najmanj ukvarjal, zadeve pa se bodo že kmalu spremenile v prid poklicnega in strokovnega šolstva, kjer se uvaja nov sistem financiranja. »Če bodo šolske oblasti na srednješolski ravni sposobne pridobiti, delati nove programe, biti v stiku s potrebami ekonomije, pridobivati nove dijake in vajence, jim bo zelo dobro šlo,« je med drugim poudaril minister. Pred največjim izzivom pa je ministrstvo na področju reforme gimnazije. Gimnazija je bila včasih elitna šola, ker ni bila množična šola, je bila namenjena le najbolj pridnim in sposobnim. Danes je množična šola, kar ni dobro, znižali so se kriteriji, zato je po- stala povprečna šola. To je potrebno spremeniti, če hočemo rešiti gimnazijo, še poudarja minister. S temi vprašanji se pri ministrstvu ukvarja posebna komisija, ki jo je ustanovil že prejšnji minister. Z letošnjimi vpisi so dali malo večji poudarek poklicnemu in strokovnemu šolstvu, novim programom. Po prvih rezultatih, ki jih je dobil prejšnji petek, se je tudi več otrok vpisalo v te programe kot v prejšnjih letih. »Odgovorni šolski sistem si tega, da sam po sebi reproducira brezposelnost, ne sme dovoliti,« je prepričan novi minister. MG Črtomir Goznik Osrednja prireditev ob dnevu OŠ Ljudski vrt je potekala pod naslovom Besede smo in rastemo, na kateri je sodelovalo več kot 250 otrok. Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radi^ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ljutomer • Prve dražbe SIB-ovih dolžnikov « »To je začetek našega pogreba! O slovenskih zdomcih v Nemčiji, ki so najeli zloglasni kredit SIB banke, s katerim naj bi ob svojem vložku v Sloveniji začeli opravljati izbrano podjetniško dejavnost, potem pa ugotovili, da so kreditni pogoji povsem drugačni od obljubljenih in nemogoči za odplačevanje, smo lani že obširno pisali. Čas pa teče in prve dražbe dolžnikov so se začele. Najprej na ljutomerskem sodišču, kjer se je minuli petek zjutraj začela prva dražba imetja Stanka Ciglarja iz Ver-žeja: »Prodaja se mi moja hiša z zemljiščem, kjer živim z ženo, hčerko in vnukinjo. Ocenjena je bila na dobrih 21 milijonov tolarjev. Ne vem, kaj bomo potem, socialni problemi pač. Ne morem nazaj v Nemčijo, da bi odplačeval vedno večji dolg, kot so naredili nekateri SIB-ovi dolžniki, nimam več državljan- stva, pa tudi prestar sem.« Ciglar je prvi SIB-ov dolžnik s tega konca Slovenije, ki se mu prodaja imetje. Pogodbo z banko je sklenil leta 1993 v vrednosti sedmih milijonov tolarjev SIT. S tem in svojim denarjem je doma postavil delavnico za izdelavo orodja in strojnih elementov: »Od začetka je šlo, vendar takih obrokov s tako visokimi obrestmi ne zmoremo. Po podatkih iz banke mi piše, da sem odplačal 6,3 milijona, 13 milijonov pa moram po obračunu še plačati.« Razočaranje in obup, po drugi strani pa že velik kos apatije in vdanosti v usodo vejeta iz besed Stanka Ciglarja: »Prišel sem v Slovenijo iz Nemčije, kjer sem delal 21 let, vse sem vložil tu, zdaj mi bodo pa vse vzeli. Kar sem si prislužil 20 let v tujini, mi bo vzela naša država! Žalostno je to, da je bila kreditna pogodba med Nemčijo in Slovenijo narejena na 30 let, z 10-letnim moratorijem in mi naj bi bili deležni približno enakih pogojev. Če bi kredite dobili vsaj na 20, mogoče 25 let, ne pa na 7 let, kot so nam jih dali. Dovolj čas bi bilo za odplačevanje. Banka in država ne bi trpeli, ampak ker so hoteli na nas zaslužiti astronomske vsote, so pač za nas naredili nemogoče pogodbe. Saj so že takrat vedeli, da je to podpisan bankrot. V knjigi sprenevedanje in bankrot SIB-a je vse zelo dobro opisano, da je bila to sama manipulacija in pranje denarja.« Ciglarja sta pred sodiščem bodrila prijatelja z enako usodo, Vlado Ferčec iz Ptuja in Stanko Habjanič iz Popovcev. Habjaničev dolg je z 22 milijonov tolarjev narasel že na 73 milijonov, saj je v vmesnem času zaradi nerentabilnosti s svojo dejavnostjo prenehal. Prazne poslovne prostore bi ob spremembi pogodbenih obveznosti ponovno poskušal uporabiti ter tako začel odplačevati dolg: »Druge možnosti za poplačilo dolga ne vidim, tudi če nam ali ko nam bodo vzeli vse osebno imetje. Vem, da me čaka ista usoda kot Ciglarja, ampak kaj bo to rešilo? Nič! V skrajnem primeru bom pač odšel nazaj v tujino, saj doma dela ni ali pa je tako slabo plačano, da odplačilo ni možno.« Ferčec pravi, da ne bo več dolgo, ko se bodo dražbe začele na ptujskem sodišču, saj so že dobili predloge za izvršbo, Na ljutomerskem okrajnem sodišču so se začele prve dražbe imetja dolžnikov SIB banke. Stanko Ciglar: »Moja družina bo ostala brez vsega, kar smo prigarali v dveh desetletjih v Nemčiji. Ne vem, kaj in kako bomo naprej!« Vladi ZRN in Slovenije sta se novembra 1992 dogovorili, da bosta spodbudili vračanje slovenskih delavcev iz ZRN v matično državo. Po dogovoru sta skupaj zagotovili takratnih 20 milijonov DEM kot obrestno posojilo za dobo 30 let. 10 let naj Slovenija posojila ne bi vračala. Podpisnici pa sta 16. 6. 1994 ta fond povečali še za 20 milijonov DEM. Obrestna mera je bila 2-odstotna. Slovenska vlada je za izvajanje sporazuma pooblastila ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, za finančno izvedbo pa SIB. SIB in izbrana nemška banka sta sklenili pogodbo o posojilu, na podlagi katere je nemška banka dala SIB-u 10 milijonov DEM z 2-odstotno letno obrestno mero, ki se obračunava od vsakokrat dolžnega zneska. Odplačilna doba je 30 let z 10-letnim moratorijem, nato pa je treba posebej plačati v 40 enakih polletnih obrokih po 250.000 DEM. Z dodatkom k pogodbi sta banki pod enakimi pogoji 30. 9. 1994 posojilo še povečali za 10 milijonov DEM. Pogoji za končne uporabnike posojil so bili objavljeni v posebni brošuri, ki jo je izdala nemška banka iz Bonna in so jo dobili vsi prosilci in interesenti. (vir: Sprenevedanje in bankrot - Kdo je s kom v aferi SIB) Iščemo sotrpine oškodovancev SIB-a. Društvo oškodovanih SIB-a, Vošnjakova 8,2250 Ptuj. Tel: 041/60 39 28 Vlado Ferčec (desno) iz Ptuja ob Stanku Ciglarju v kratkem pri čakuje prve dražbe tudi na ptujskem sodišču. čakajo le še na cenilca: »Od lanskega poletja ni novosti. SIB-ove posle je prevzela NLB, kjer nam pravijo, da mora v zadevi posredovati socialno ministrstvo, oziroma da naj najprej politika premakne zadevo, potem nam bodo tudi oni kot nasledniki SIB-a pripravljeni pomagati. Podpisnik meddržavne pogodbe je pač ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. V tej smeri pa se ne zgodi nič, prav nič. Za nas je nesprejemljiv predlog, da naši dolgovi ostanejo na sedanji ravni z le podaljšano odplačilno dobo. To pa zato, ker je v meddržavni pogodbi zapisano čisto drugače. Banka SIB si je dovolila to pogodbo spreminjati v svojo korist dnevno, oziroma letno! Prišli so z 2 do 6 % obrestne mere, dodali so neke TOM-e, R-je ipd. V meddržavni pogodbi vsega tega ni, zato menimo, da niso upravičeni do tega. Tudi NLB še vedno obračunavajo po tem sistemu, zato se vsak dan naši dolgovi le povečujejo.« V Sloveniji je obupanih dolžnikov SIB-a 179, skupaj s člani svojih družin okrog 1000. Pred kratkim so ustanovili Društvo oškodovancev SIB-a, preko katerega bodo poskušali doseči razgovore in ustrezno rešitev svojih težav s pristojnimi vladnimi institucijami. Zaenkrat, kot pravijo, nova vlada še ni Na dan 31.12. 2003 so obveznosti Slovenije do ZRN znašale 18,250 milijonov DEM, že preračunane v evro. Po zagotovilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je SIB redno poravnavala svoje obveznosti tako do nemške kot do slovenske strani v skladu s posojilnimi pogodbami. Tako je 30. 9. 2003 začela odplačevati glavnico slovenski državi in v roku plačala prvi obrok. Do 1. 10. 2003je SIB plačala nemški strani obresti v znesku 3,277 mio DEM in 500.000 DEM glavnice. Vladi RS pa obresti v znesku 492,14 mio tolarjev in prvi obrok glavnice v višini 31,191 mio tolarjev, ki bo celoten čas odplačilne dobe ostal enak. V letu 2003je večinski delež SIB prevzela NLB in s tem prevzela tudi vse njene obveznosti. Nemška stran seje s tem strinjala. Na meddržavni ravni torej ni nič narobe, izkazalo pa se je, da so tisti posamezniki, ki so posojilo vzeli, vrnili več kot trikrat več, da o popustih pri temeljni obrestni meri ni bilo ne duha ne sluha in daje marsikateri zdomec z najetjem posojila obubožal in zapravil vse, kar je privarčeval na začasnem delu v Nemčiji v več desetletjih. (vir: Sprenevedanje in bankrot - Kdo je s kom v aferi SIB) imela časa, da bi se posvetila reševanju njihovih težav. Upajo, da se bo to zgodilo prej, preden bodo izgubili vse. Hkrati pa se bojijo najhujšega: »Vsi se ne bodo kar sprijaznili s takšno usodo, da bi izgubili vse težko prigarano. Med našimi člani se širijo govorice, da bodo nekaterim tako popustili živci, saj so že čisto na koncu, da bodo šli raje tudi v zapor, da so raje pripravljeni razstreliti svoje hiše, če jih že izgubijo in še marsikaj, če se odgovorni ne bodo zbudili in se z nami začeli pogovarjati v smislu neke racionalne poravnave dolgov. Narod si pač zna tudi soditi sam, če ni druge rešitve, če ni dialoga!« Kot pravijo v društvu, so s svojo odvetnico že oblikovali predlog poravnave: »Ta predlog bo odvetnica posredovala novemu stečajnemu upravitelju Slapniku, ki je že od samega začetka za nas, navadne smrtnike, nedosegljiv. S tem predlogom želimo vso zadevo pripeljati do nekega človeškega konca. Kot vedno pravimo, smo že od vsega začetka pripravljeni kreditne vsote vrniti, ampak ne v tako kratkem roku, nekaj let, in pod takšnimi nečloveškimi pogoji, pač pa pod pogoji meddržavne pogodbe. In ko bomo izkoristili vsa pravna sredstva, preostaja nam le še pritožba na vrhovno sodišče, bomo pač prisiljeni iti na evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu, kjer smo že evidentirani in imamo zaporedno številko obravnave.« Ta čas pa bomo tako že razlaščeni. Dražba Ciglarjeve hiše prvič ni uspela, saj ni bilo kupcev. Ponovila se bo v nekaj mesecih, seveda z mnogo nižjo izklicno ceno. In tako naprej, dokler na koncu ne bo prodana za drobiž. Dolg Stanka Ciglarja s tem ne bo poplačan, bo pa uničeno življenje še ene družine. »Strašno sem razočaran nad dogodki. Sodstvo je samostojno in bo ravnalo po črki zakona, to je jasno. Edini, ki lahko ustavi verižno tragedijo veliko ljudi, ki se začenja, je stečajni upravitelj, do katerega pa mi ne moremo priti,« je še povedal Vlado Ferčec. Foto: SM Foto: SM S Ptuj • Dravske elektrarne v skrbi za okolje Gnezditveni otok za navadno cigro V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), ki so največji proizvajalec hidroenergije v Sloveniji, skrbijo za čistejšo Dravo in ohranjanje živalskega sveta po načelih trajnostnega razvoja. Pred 22. marcem, svetovnim dnevom voda, so v prostorih hidroelektrarne v Zlatoličju na srečanju z novinarji predstavili zadnje tri okoljske projekte Dravskih elektrarn. Podrobneje so predstavili projekt začasne deponije plavja na območju HE Zlatoličje, s katerim so zmanjšali onesnaževanje vodotoka nizvodno, posledično pa tudi Ptujskega jezera, zatem pilotski projekt urejanja Ptujskega jezera, ki zajema re-naturacijo asfaltnih brežin, odstranitev čezmernih nanosov mulja in preprečevanje vnosa plavja na območje Rance ter projekt izgradnje umetnega otoka za navadno čigro na Ptujskem jezeru, ki ga izvajajo skupaj z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Direktor Dravskih elektrarn Maribor Danilo Šef je novinarjem povedal, da po- leg rednega dela, proizvodnje električne energije, zavedajoč se, da to pušča posledice tudi na značilnosti vodotoka in življenjskega prostora ob njem, posvečajo veliko pozornost tudi okoljskim in naravovarstvenim aktivnostim. Poleg tega da so do sedaj že uredili celotno Bresterniško in Mariborsko jezero, so v lanskem letu opravili poskusno renatu-racijo brežin Ptujskega jezera. Za navadno čigro bo poslej Ptujsko jezero prijaznejše. Ptuj • Rez na grajskem dvorišču Tudi letos dogodka ni bilo Ptujski mestni viničar Franček Emeršič je 17. marca opravil rez modre kavčine (žametne črnine) in ranfola, ki raste na dvorišču ptujskega gradu. Na pomoč so mu priskočili tudi nekdanji mestni viničar Ivan Skočir ter vinogradnika in vinarja Jože Križančič in Jani Gonc. Za mesto Ptuj, ki tako prisega na turizem in želi uspeti tudi s prireditvami, pa letos ob rezi dogodka ni bilo. Naknadno je zanj zvedel tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki bi kot "gospodar" grajskega dvorišča že moral vedeti, kaj se na njem dogaja. Tudi ob trgatvi običajno nanj pozabljajo. Prihodnje leto, tako je obljubil, bo sam poskrbel za pripravo in izvedbo priložnostne prireditve ob rezi modre kavčine in ranfola. Bližnji Maribor, s katerim je Ptuj ob posaditvi podmladka stare trte simbolično zakopal bojno sekiro večstoletne vinske vojne, bi moral Ptujčanom biti zgled. Pri rezi mariborske stare trte mariborski župan nikoli ne manjka, celo govori. V imenu redovnikov slovenskega reda vitezov vina, katerega član je tudi mestni viničar, je bil kritičen vitez slovenskega reda prve stopnje Jani Gonc. Okaral je mestne oblastnike, ki si za tako pomemben dogodek niso vzeli časa. MG Foto: M. Ozmec Lansko leto pričeta poskusna renaturacija Ptujskega jezera je že lepo vidna. Foto: Bojan Marčeta Foto: M. Ozmec Danilo Šef, direktor Dravskih elektrarn Maribor V dolžini dobrih 200 metrov so asfaltne brežine zasipali z izčrpanim muljem iz jezera in ga ozeleneli ter odstranili čezmerne nanose mulja na levem bregu in s tem preprečili vnos plavja na območje ptujske Rance, za kar so izvedli blizu 700 m dolg vzdolžni objekt iz lesenih pilotov za zadrževanje plavja. Obenem skrbijo za čistejšo Dravo tudi tako, da odstranjujejo plavje organskega in anorganskega izvora, ki ga prinaša Drava in ga odlagajo na začasni deponiji na območju ob hidroelektrarni v Zlatoličju. Zanimivo je, da so samo lani iz Drave odstranili prek 8.000 kubičnih metrov plavja, od tega prek 137 kubičnih metrov komunalnih odpadkov in 52 avtomobilskih gum. Organsko plavje v DEM že vrsto let obravnavajo kot surovino za nadaljnjo predelavo. Vse plavje biološkega izvora namreč zmeljejo, s čimer dobijo ustrezno surovino. Za zbiranje in mletje ter odvoz mletega materiala ter drugih odpadkov imajo DEM podpisano pogodbo s ptujskim podjetjem Čisto mesto. Še posebej pa so ponosni na dejstvo, da bo Ptujsko jezero odslej prijaznejši dom za navadno čigro, saj so v sodelovanju z Društvom za opazovanje in varstvo ptic na njem postavili okoli 800 kvadratnih metrov velik gnezditveni otok. Mladi raziskovalec na nacionalnem inštitutu za biologijo ter predstavnik društva za opazovanje in varstvo ptic Damjan Denac je ob tem povedal, da je navadna čigra ptica selivka. Leta 2004 sta v Sloveniji gnezdili le dve koloniji: ena v sečoveljskih solinah in druga na Ptujskem jezeru, na dosedanjem manjšem otočku in daljnovodnem podstavku. Ker bi lahko kritično pomanj- kanje gnezdišč privedlo do izginotja te ptičje populacije, so se odločili za ukrepanje. Ko so Dravske elektrarne lani pričele črpati sediment z dna Ptujskega jezera, so pripravili predlog, da bi iz načrpanega blata izdelali večji gnezditveni otok za navadno čigro. V začetku oktobra so s tem seznanili vodstvo DEM, ki je predlog takoj sprejelo in se odločilo za njegovo realizacijo. Kmalu za tem so pričeli gradnjo, tako da je v teh dneh že lepo vidna njegova elipsasta oblika; od desnega nasipa je oddaljen okoli 250 m. Vanj so spravili okoli 1.900 kubičnih metrov čezmernih nanosov mulja. Ko pa bo popolnoma dokončan, bodo na njem simulirali razmere naravnih prodišč, zato pričakujejo boljše gnezditvene rezultate kot na umetnih gnezdiščih. Pričakujejo, da bodo navadne čigre že letos gnezdile na otoku, ki bo po njihovem mnenju pomembno prispeval k ohranitvi kontinentalne populacije čigre pri nas. M. Ozmec Foto: Črtomir Goznik Mestni viničar Franček Emeršič pri delu INTERNET - Nova pravila pri registraciji .SI domen Registracija .si domen - ne zamudite priložnosti Meseca aprila bodo začela veljati nova pravila pri registraciji .si domen. S tem datumom bodo poslovni subjekti preko registra-torjev lahko registrirali do 20 poljubnih .si domen. Kasneje se obeta tudi popolna sprostitev za flzi~ne osebe. S 4. 4. 2005 se na področju registracije .si domen obetajo velike spremembe. Registracija .si domen, ki je bila do sedaj mogo~a le direktno pri Akademski in raziskovalni mreži Slovenije - Arnes, bo prešla pod okrilje registratorjev, podjetij, ki izpolnjujejo stroge tehnične zahteve ter jim je Arnes podelil pooblastilo za registracijo novih ter upravljanje z obstoječimi .si domenami. Poslovni in fizični subjekti bodo tako lahko poljubne .si domene registrirali le pri registratorjih in ne več pri Arnesu. Brez pomena je poudarjati, da prinaša sprostitev pravil pomembno prednost za tiste, ki jo bodo znali izkoristiti: nudi namreč možnost registracije kakršnekoli domene s kratico .si, ki še ni zasedena. To pomeni, da bo uporabnik lahko registriral karkoli, pa naj bo to blagovna znamka, prireditev, ime izdelka, dejavnost, ime predmeta, skratka karkoli. Obstoječe omejitve bodo torej popolnoma odpravljene. V imenu .si domene bo uporabnik, tako kot doslej, lahko uporabljal tudi števila ter vezaj. V Interi, d. o. o., se zavedamo resnosti in obsega sprememb, ki bodo nastopile. Kot pooblaščen registrar vam nudimo celotno storitev registracije, gostovanje za vaše domene ter vso strokovno ter tehnično podporo. Za profesionalnost ter zanesljivost naših storitev jamčijo naše dolgoletne izkušnje v spletnih storitvah ter zadovoljni naročniki, ki nam ostajajo zvesti že vrsto let. Vse, kar morate storiti, je, da nas pokličete na številko 02/77 999 00 ali nam pošljete e-pošto na intera@intera.si, mi pa bomo za vas uredili vse potrebne dokumente ter izpeljali celoten postopek registracije. In ne pozabite, imeti v lasti svojo .si domeno ni samo vaša pravica, ampak tudi pomembna strateška prednost pred konkurenco. • biz .ne ► .SI Registrirajte svojo .si domeno! Tudi vi lahko imate poljubno .si domeno. Skrbimo za obstoječo ali uredimo katerokoli novo .si domeno! Sf>INTERA I: www.intera.si E; info@intera.si T; 02 77 999 00 Ormož • Kmetje obljubljajo Ormožu gnojnico Kmete povabili k blagajni Sprejem letošnjega pravilnika za dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva je v kmetijskih krogih na Ormoškem dvignil nemalo prahu. Že ob samem sprejemanju na občinskem svetu (OS) je tekla debata o tem, ali je 17 milijonov, ki jih občina letno namenja za kmetijstvo, veliko ali zanemarljivo malo; v zraku je ostalo nemalo amandmajev, ki vam jih na žalost ne morem natančneje popisati, ker občina novinarjem med sejo le zelo redko pokloni kakšno fotokopijo. Se posebej, če ima zanimivo vsebino. Pravilnik so pripravili na občini, nanj pa so imeli kmetje in delavci Kmetijske svetovalne službe (KSS) nekaj pripomb. Odbor za kmetijstvo pri OS je pred sejo menda prisluhnil njihovim pripombam in oblikoval primerno stališče in amandmaje, ki pa se jih na sami seji niso držali in tako sta si v nasprotje prihajala člana odbora Rudolf Čurin in Miroslav Hanželič, s čimer sta menda pošteno zmedla člane občinskega sveta, je na nedavni seji Kmetijsko-goz-darske zbornice v Ormožu (KGZ) povedal svetnik Bogomir Luci. Član omenjenega odbora Slavko Perc je v obrambo delovanja odbora povedal, da ta deluje v zelo slabih pogojih in je nenehno na meji sklepčnosti, saj se od 10 članov sej udeležuje le 5. Povedal pa je tudi, da je to najslabši pravilnik doslej, kar so jih sprejeli v samostojni Sloveniji. Na seji KGZ je bilo iz različnih strani slišati kar precej kritičnih besed čez župana Vilija Tro-fenika, Ormožu pa so kmetje zagrozili celo z gnojnico. Princip proti principu Na KSS najbolj negodujejo nad tem, da so na občini pravila spremenili sredi igre, saj so za letos že izvedli svoja izobraževanja. Na 40 tečajih in predavanjih so uspeli zbrati okrog 2000 udeležencev, kar je gotovo lepa številka. Utemeljevali so jo, da so kmetje le spoznali pomen znanja za nadaljnji razvoj kmetijstva v naših krajih, ker danes ni dovolj biti več priden, treba je tudi kaj znati. Pošteno pa je dodati tudi podatek, da morajo kmetje nekatera od omenjenih predavanj obvezno opraviti, če želijo sodelovati v katerem od programov, ki prinašajo precejšen doho- Kako je pri sosedovih Pa poglejmo, kako tej reči strežejo izven meja občine Ormož - podatki so iz proračunov občin za leto 2005. V občini Hajdina namenjajo za pospeševanje razvoja kmetijstva 7 milijonov SIT, odstotek sofinanciranja izobraževanja pa ni enoten. VMajšperku namenijo kmetijstvu 3,5 milijone, v Juršincih 7 milijonov, v občini Gorišnica čez 4 milijone, v občini Ljutomer pa skoraj 19 milijonov, v omenjenih občinah sofinancirajo izobraževanje do 50 %. V Markovcih imajo na voljo 2,5 milijona SIT, izobraževanje pa sofinancirajo do višine 70 %. V Kidričevem imajo za subvencije na računu 11 milijonov in izobraževanja pokrivajo v celoti. V Lenartu je letos za kmetijstvo na voljo 9 milijonov SIT, za sofinanciranje izobraževanja pa letno razdelijo 500.000 SIT. V Mestni občini Ptuj bodo letos namenili za kmetijstvo dobrih 16 milijonov SIT, višino sredstev za izobraževanje pa določi strokovna komisija individualno po programu glede na razpoložljiva sredstva. V nobeni občini ne izdajajo posebnih novic s področja kmetijstva, večina pa jih ima lastne časopise, v katerih priložnostno objavijo tudi članke o kmetijstvu, če jih kdo na njih naslovi. dek (SKOP). Minula leta je KSS predavatelje zagotavljala zastonj, v okviru delovnega časa, občina pa je krila najem prostorov. Dokler se je program odvijal v domu društev, je bilo vse v redu, zadnje čase pa se kmetje dobivajo v novi dvorani na Ma-rofu, saj je to edina dvorana v Ormožu, ki zagotavlja primerno tehnično podporo in ima na voljo 150 sedežev. Na seji OS smo lahko slišali, da je menda večina naših kmetov članov kmetijske zadruge, in ker se izvajajo predavanja v zadružnih prostorih, je na njej, da kaj naredi za svoje člane. Predstavnica zadruge je na seji KGZ podatku ugovarjala, zadruga ima namreč 520 članov, kmetij na Ormoškem pa je 1800. Na KSS so povedali, da oni dvorane ne potrebujejo, občina je ne želi plačati, torej so edini, ki bi za predavanje lahko plačali, kmetje. Zgražanje nad to možnostjo je bilo precejšnje, čeprav je zelo verjetno, da bo kotizacija v bodočnosti edina rešitev. Tako imajo za svoja strokovna predavanja urejeno v večini drugih dejavnosti in poklicev. Najem prostorov znaša za letos opravljene programe 650.000 SIT. Ob 3-milijard-nem proračunu to za občino zares ni kak poseben strošek. Prav tako preračunano tudi 300 SIT kotizacije na udeleženca ne bi bil noben strošek za kmete. Gre torej za princip in vse strani se še vedno branijo jasno reči bobu bob. Občina je spremenila tudi alineo pravilnika, ki je predvidevala 100 % pokrivanje materialnih stroškov izdajanja Kmetijskih novic, ki jih že 14 let pripravljajo v KSS Ormož in jih vsak mesec z minimalnimi stroški natisnejo in pošljejo na 13.500 kmetij v občini. V njih kmete opozorijo na novosti na njihovem področju. Župan Vili Trofenik je na seji OS povedal, da so kmetje člani KGZ in da jim ta izdaja strokovni časopis Zelena dolina. Tudi pri tej postavki gre za manjši znesek - 1 milijon SIT letno. Najverjetneje bodo morali poslej kmetje novice plačati, saj na KSS ne vedo, v kakšnem obsegu in ali sploh jih bo občina sofinancirala. Slišali pa smo tudi predlog, da bi omenjene članke lahko objavili v Stajerskem tedniku. Na sestanek KGZ so uradno povabili tudi predstavnike občine, vendar se sestanka ni nihče udeležil, tako da niso imeli sogovornika, s katerim bi lahko zvonili po toči. Tajnica občine je sicer poslala pismo, v katerem je zapisala, s čim vse je nov pravilnik usklajen, in iz tega je bilo razbrati, da je usklajen z vsemi evropskimi normami. V KSS pa so sklenili, da bodo pač sami odšli na občino in predstavili svoje poglede na kritizirani pravilnik. Kmalu se namreč obeta tudi rebalans proračuna in ni prepovedano sanjariti, da bo v njem tudi kakšen debeli krompir za ormoške kmete. viki klemenčič ivanuša Hajdina • Se o 16. seji sveta V regionalnem programu s kanalizacijo Hajdinski svetniki so na marčevski seji, ki je bila 16. marca, razpravljali o 24 točkah dnevnega reda. Soglašali so z regionalnim razvojnim programom v obdobju 2001/2006. Gre za območje 34 občin, ki je po številu prebivalcev druga največja statistična regija in tretja naj-gosteje naseljena, obenem pa regija z najresnejšimi gospodarskimi in socialnimi problemi v Sloveniji. Hajdinske svetnike je bolj kot to, kako je program nastajal, da je bilo potrebno v bistvu okrog 1300 občinskih projektov "zapakirati" in uskladiti z državnim razvojnim programom, sektorskimi strategijami in strategijo regionalnega, v enotni programski dokument, ki je bil osnova za črpanje sredstev strukturnih skladov, zanimalo, kaj jim konkretno prinaša, kje se vidijo. Župan Radoslav Simonič jim je pojasnil, da je ključnega pomena za občino projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, kjer se vidijo s kanalizacijo, katere izgradnja bo stala milijardo, občina pa naj bi bila udeležena s 150 milijoni tolarjev v letih 2005-11. Že sedaj pa ocenjujejo, da bo občinski delež po vsej verjetnosti nekoliko višji oziroma bo dosegel 300 milijonov tolarjev. Občina Hajdina je ena izmed redkih na Ptujskem, ki je z občinskim odlokom uredila denarno pomoč novorojencem. V te namene so v letošnjem proračunu zagotovili milijon tolarjev ali 40 tisoč tolarjev po novorojencu. Na 16. seji, ki je bila 16. marca, so spremenili rok za uveljavitev pravice do denarne pomoči; doslej so imeli upravičenci za to na voljo 30 dni, po novem 90 dni. Svet občine Hajdina je soglasno odločil, da občina Hajdina pristopa k Skupnosti občin Slovenije, kar jo bo na leto stalo okrog 26 tolarjev na prebivalca. Letos jim članarine še ne bo treba plačati, obveznost bo nastopila šele prihodnje leto. Skupnost občin združuje trenutno 128 občin in je uradno tudi zastopnik interesov občin do državnih institucij. S pravilnikom so uredili postopek za financiranje kulturnih programov, ki jih izvajajo kulturna društva in se financirajo iz proračuna občine Hajdina. Sprejeli so tudi merila za izračun dotacij in točkovno ovrednotenje sekcij kulturnih društev in skupin za leto 2005 ter med te razdelili dva milijona 121 tisoč tolarjev. Podobno so ravnali tudi pri športnih društvih, kjer so razdelili 6,3 milijona tolarjev. Že avgusta lani je Komunalno podjetje Ptuj na občine, ki jih oskrbuje z vodo, poslalo vlogo za povišanje cen za dejavnost proizvodnje in distribucije cen. Hajdinski svetniki so predlog za 3,2-odstotno povečanje cene potrdili. Preden jo bodo uveljavili, bo preteklo več kot leto dni, saj mora sklepe o povišanju cen sprejeti 17 občinskih svetov, je povedal predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj Marjan Gregorinčič. MG Ptuj • Spomladansko čiščenje okoja Ptujčanom ni nič sveto Od 22. marca do 22. aprila naj bi v Sloveniji organizirano potekalo spomladansko čiščenje okolja. Med prvimi, če že ne prvi, so se čistilne akcije na Ptuju lotili v nadžupnijskem uradu sv. Jurija. 22. marca so očistili okolico cerkve sv. Jurija, očistili pa so jo tudi v notranjosti. V akciji je sodelovalo 25 udeležencev, med njimi tudi 10 birmancev, ki so se vključili nenapovedano, jih je pohvalil p. Mirko Pihler. Na- brali so več deset vreč najrazličnejše navlake, obrezali veliko grmičevja in okrog 400 vrtnic. Še pred tem pa so s pomočjo mariborskega podjetja mOgA obrezali drevesa. Kot na drugih zelenih površinah na Ptuju pa so morali počistiti tudi za lastniki psov. Sicer pa se na pasje iztrebke, ki bi jih morali njihovi last- niki pobirati v vrečke, pritožujejo tudi v drugih okoljih. Vrhunec nekulture pa kažejo tisti lastniki psov, ki jih na iztrebljanje vodijo v otroške peskovnike in peskovnike ptujskih vrtcev. V zvezi s tem zahtevajo odločno ukrepanje inšpektorjev tudi mestni svetniki. MG Tradicionalno predvelikonočno čiščenje okolja pri cerkvi sv. Jurija Foto:MG Podlehnik • Občina, ki nima svojih prostorov Občina Podlehnik je kukavičje gnezdo Znana lastnost kukavic, da svoja jajca znesejo v tuja gnezda, je očitno lastna tudi občini Podlehnik. Ta si namreč v vsem času, odkar obstaja, ni uspela urediti svojih prostorov, ampak se je naselila kar v zgradbi ptujske Kmetijske zadruge (KZ). To niti ne bi bilo sporno, težava pa je v tem, da občina z županom na čelu noče niti slišati o kakšni najemni pogodbi in plačilu najemnine. Vaški dom je nastal že med letoma 1948 in 1952, z ogromno lastnega vložka, tako v delu kot materialu so ga zgradili takratni kmetje-za-družniki, zadružna zveza pa je za dokončanje najela tudi kredit. O vsem tem pričajo ohranjeni dokumenti. Naslednica zadružne zveze, ptujska KZ, se je kot lastnica objekta vknjižila leta 1981. Lastništvo je torej - tudi v skladu z zakonodajo - nesporno dokazano in ga ni mogoče osporavati. Kljub temu da je prostore v vaškem domu v prejšnjih desetletjih koristila takratna KS, se je lastništvo začelo ugotavljati šele z nastankom občine. »Nesporno lastništvo je dokazano z zemljiškoknjižnim izpiskom, vendar župan Vekoslav Fric temu oporeka in na sodišču teče postopek za ugotavljanje lastništva,« pojasnjuje pravnik KZ Ljubo Čuček in dodaja, da občina noče niti podpisati najemne pogodbe, kaj šele plačati najemnino za uporabo prostorov, res pa je tudi, da je v tem času že vložila določena sredstva v ureditev prostorov. Občina za odkup ponujala smešnih osem milijonov Vsa zgodba okoli rešitve vprašanja lastništva pa ima zelo zanimivo ozadje. »Da bi našli skupno in pametno rešitev za vse, smo z občino imeli že veliko pogovorov, že od leta 2000 naprej. V tem času je občina brez našega soglasja začela z adaptacijo in si preuredila podstrešje v svoje prostore, ki jih zdaj uporablja. V tem letu smo tudi sklenili prvo, dvodelno najemno pogodbo, iz katere je razvidno lastništvo KZ. Prvo pogodbo je župan Fric celo podpisal, v njej pa je natančno zapisano, da najemodajalec (KZ) priznava najemniku (občini) vložek v adaptacijo kot neob-računano najemnino, s prvim januarjem 2001 pa za najete prostore začne obračunavati najemnino. Za velikost najemnine naj bi se dogovorili ob sklenitvi dogovora za novogradnjo oz. preureditev tega doma, za kar je občinski svet sprejel tudi sklep. Do tega pa ni prišlo, saj je občina začela delati po svoje in mimo vseh dogovorov.« Ko so se na občini namreč prepričali, da niso lastniki stavbe, v kateri domujejo, so najprej stekla pogajanja o odkupu stavbe. Po skupnem dogovoru so se predstavniki ene in druge strani nekako zedinili okoli cene 50 milijonov, čeprav je bila ta cifra po zatrjevanju Čučka precej nižja od prvotno postavljene s strani KZ. Dogovora o odkupu župan očitno ni vzel preveč resno, saj je iz sklepa Danes so v nesporni lasti KZ domovi v Markovcih, Bukovcih in Podlehniku. Čeprav, kot zatrjujejo v pravni službi KZ, so praktično vse vaške domove po vaseh nekoč gradili kmetje-zadružniki, o čemer pričajo dokumenti, je edini veljaven dokument o lastništvu le zemljiškoknjižni izpisek. Ker so bile v večini ostalih naselij, danes tudi občin, kot zemljiškoknjižni lastniki vpisane KS ali druge organizacije, so vaški domovi lahko prešli v lastništvo občin. V Markovcih so težave že rešili in nihče ne osporava lastništva domov KZ, slednja pa od najemnikov prostorov prejema tudi dogovorjene najemnine. Občina Markovci si je svoje prostore že uredila v obnovljeni stari OŠ. Podlehnik pa je po zaslugi župana spet izjema, saj si svojih prostorov občina v šestih letih še ni uredila, za sedanje pa noče plačevati nobene najemnine. takratnega občinskega sveta vidno, da so potem zadrugi ponudili borih 8 milijonov. To seveda ni bilo resno pogajalsko stališče, ampak bolj norčevanje iz dogovora. »Jasno je, da je bilo to za nas nesprejemljivo, saj so dobesedno brili norce iz nas.« Vpis etažne lastnine nekoč ni bil možen Zadruga je potem seveda vztrajala pri najemni pogodbi oziroma zahtevala izselitev. Namesto tega je župan svojeglavo vložil tožbo(!) proti KZ za ugotavljanje (etažne) lastnine oziroma za ugotovitev razdelitve skupnega premoženja. Prve obravnave se z občine ni udeležil nihče. Direktor KZ Tomanič pojasnjuje, da so se v primeru podlehniškega doma v preteklosti že poskušali dogovoriti tudi okoli etažne lastnine: »Ta želja je bila izražena še v času pred nastankom občine in takratni direktor zadruge Janez Vrečar je celo podpisal ustrezen dokument, s katerim bi se lahko vknjižili, vendar se niso. Zakaj ne, ne vem. Zdaj bi za vknjižbo potrebovali naš podpis, ki pa ga v imenu svojih članov, zadružnikov in solastnikov KZ ne moremo dati. Svojega premoženja člani pač ne morejo odstopati.« Čuček pojasnjuje, da vknjižba etažne lastnine takrat po zakonu ni bila možna, zato tudi ni bila izvedena, saj prejšnji sistem te možnosti ni dajal. Izigrali so tudi dogovor o odkupu zemljišča Izgubljanje večletne potrpežljivosti KZ Ptuj je ob in-diferenci in posmehljivemu odnosu odgovornih v občini Podlehnik povsem razumljivo. Še posebej, ko se razkrijejo dodatne podrobnosti in neuspeli poskusi KZ, da se z občino dogovori kako drugače. »Že leta 2001 je bil na občini sprejet sklep, da stopimo v skupne investicije. Tako smo se pogovarjali tudi o možnosti, da bi mi odkupili sosednjo parcelo, na kateri bi KZ postavila nov trgovski center, sedanjo zgradbo pa bi prodali občini, da si jo uredi v skladu s svojimi potrebami. Interes za odkup stavbe je pokazal tudi podjetnik Žerak. Dogovori so bili zelo resni, saj smo pri nas že uredili projektno dokumentacijo za novogradnjo na sosednji parceli. Pa so nas ponovno izigrali, saj sta se za zemljišče, ki je bilo v lasti sklada stavbnih zemljišč, prijavila tako občina kot podjetnik Anton Žerak, ki jo potem parcelo tudi kupil. Od resnega dogovora spet ni bilo nič in tudi ta možnost, da se nekoliko umaknemo iz centra občine, kar bi navsezadnje bilo zelo pametno, saj naj bi občinska stavba vendarle predstavljala neko središče občine, je tako padla v vodo. Danes je čisto jasno in neovrgljivo dejstvo, da Občina Podlehnik, ki si je uredila svoj sedež v zadružnem domu ptujske KZ, se ni držala nobenega dogovora, niti noče plačevati najemnine za prostore. se, po vseh teh izigravanjih, s sedanje lokacije ne bomo premaknili nikamor. Pač pa se bo morala v kratkem času občina,« zatrjuje Tomanič Potrpežljivosti je konec »Ko smo izgubili parcelo, smo seveda tudi mi odstopili od dogovora o skupni izpeljavi investicije in smo zahtevali Pravnik KZ Ljubo Čuček. lehniku izselili še letos!« Foto: SM »Občino bomo iz našega doma v Pod- Direktor KZ Tomanič: »Izigravanja je bilo v teh letih dovolj!« izpraznitev stavbe. Zadruga ima na sedanji lokaciji dovolj prostora za svojo dejavnost, trgovski lokal bomo razširili v večino stavbe oziroma v kulturno dvorano, povečali pa bomo tudi prostor za prašni del in pridobili skladiščne prostore,« razgrinja načrte direktor Tomanič. Zahtevi zadruge po izpraznitvi prostorov v svojem objektu je nato sledil omenjeni tožbeni zahtevek župana v imenu občine. Pravne podlage, da bi njegova tožb lahko uspela, ni, saj je lastništvo dokazano, sredstva, ki jih je občina brez soglasja lastnika vložila v adaptacijo in preureditev, pa si KZ lahko poračuna kot neplačano najemnino za leta nazaj. »Vedno smo vso to zadevo poskušali rešiti na razumen način, saj so navsezadnje v Podlehniku tudi naši člani, naše stranke. Toda zdaj je tega konec, objekt bomo preuredili v večji trgovski center,« dosedanjo potrpežljivost, ki se končuje, še pojasnjuje To-manič. Rep med noge in v zdravstveni dom Podlehniška občina zaenkrat še vedno veselo vedri v zadružnem objektu. Verjetno pa se že zavedajo, da dolgo tako ne bo več šlo in od tod gotovo izhaja lani sprejeti sklep občinskega sveta, da se preselijo na podstrešje obnovljenega zdravstvenega doma, ki je tudi edina stavba v občinski lasti, čeprav še to bolj po sreči kot po pameti. Sicer pa jim kaj drugega niti ne preostane, saj, kot trdi Ljubo Čuček, bodo občino še letos deložirali iz svojih prostorov. V zadrugi pa so sprejeli dokončno odločitev, ki je, kot pravijo, pod nobenim pogojem več ne mislijo spreminjati ali se še dogovarjati kakorkoli drugače: »Porabili smo preveč časa in denarja v prazno, saj se občina ni obnašala v skladu z dogovori. Ne glede na vse morebitne ponudbe bomo začeli s preureditvijo zgradbe, prostore občine bomo izpraznili še letos, pri kulturni dvorani pa bomo počakali še toliko, da zgradijo novo. Če bo seveda to v doglednem času enega ali dveh let.« Zadruga ostaja - nobenih dogovorov več O kakršnikoli drugi možnosti ali delnega odkupa stavbe ali preselitve na sosednjo lokacijo v KZ nočejo več slišati, pač pa si nameravajo povrhu vsega še ograditi meje svojega zemljišča, kar nikakor ne bo prijetno niti za sosede, niti za gasilsko društvo, saj je KZ pridobila tudi ohišnico na tej strani zgradbe. Župan pa bi vsekakor moral malo bolje razmisliti. Tožba, ki jo je sprožil, je bolj metanje peska v oči in izguba denarja kot karkoli drugega. Nenazadnje bi se moral zavedati, da nadaljnje »nategovanje« zadruge ne more biti pametno, če že ne iz drugega vidika, pa zaradi dejstva, da je KZ med drugim tudi lastnica strateškega zemljišča, na katerem bi občina morala zgraditi čistilno napravo. Ampak najprej mora to zemljišče odkupiti, kar pa ob sedanjem obnašanju do KZ ne bo šlo. SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Turistični delavci obiskali ITB Berlin Turizem - dober posel TUrizem je spremenljiva gospodarska panoga, ki zahteva nenehno prilagajanje novim zahtevam tržišča, stanju na trgu konkurence, razvoju ter novim trendom in spremembam v okolju in družbi. Foto: Matija Brodnjak Ptujski turistični delavci so si ogledali tudi znamenitosti Berlina (v ozadju Brandenburška vrata). Do devetdesetih let je bilo zanj značilno povpraševanje po morski obali, vodnih področjih, počitnicah v določenem času (npr. voda - poletje, sneg - zima) in počitnicah za počitek ter razvedrilo. Toda v zadnjih desetih letih se je prostorsko in časovno globaliziral in močno spremenil glede na namen potovanja in različne načine potrošnje. V svetovnem merilu raste v turizmu povpraševanje po storitvah wellnessa in preživljanju aktivnih počitnic. "Tourism is still good bussines" (turizem še je vedno dober posel) je bila rdeča nit skozi celoten program na največjem, 39. svetovnem turističnem sejmu - ITB Berlin, ki je potekal od 11. do 15. marca. Na 150.000 kvadratnih metrih površine se je predstavilo 10.409 razstavljavcev iz 181 držav. Po prvih podatkih ga je obiskalo okrog 140.000 obiskovalcev. Slovenija se je na sejmu predstavljala s sklopom Julijskih Alp, Kranjske Gore, Zavoda za turizem Ljubljana ter splošnimi informacijami o Sloveniji. Ptujčani so na sejmu razdelili kataloge o Ptuju, ki so proti pričakovanju zelo hitro pošli, kar nam da vedeti, da je Ptuj z okolico zelo zanimiva destinacija za potencialne obiskovalce. Sodeč po gibanju trendov v turizmu nam je to jasen pokazatelj, da je Ptuj z okolico destinacija prihodnosti. Seveda bo potrebno v sam razvoj turistične ponudbe Ptuja z okolico, promocijo Ptuja in v zavedanje Ptujčanov o pomenu turizma vložiti še veliko truda. Vsekakor pa se moramo zavedati, da turizem je dober "bussines". In kajmenijo o predstavitvi v Berlinu nekateri udeleženci sejma? Aleksander Dolenc (LTO Ptuj): "Če želimo biti prepoznavni kot destinacija Ptuja, Haloz, Ormoža in Slovenskih goric, se bomo morali v prihodnje opogumiti in pričeti z obiski večjih sejmov, tudi tako oddaljenih, kot je Berlin. Ptuj je bil zastopan na sejmu s skupnim novim katalogom. Veliko zanimanje je poželo najstarejše slovensko mesto in vinske ceste v okolici, kar pa je dobro izhodišče za razmislek o posta- vitvi svoje stojnice." Boris Zajko (Terme Ptuj): "Glede na to, da je ITB Berlin največji sejem turizma na svetu, ni težko »izslediti« novih trendov. V Termah Ptuj, kjer je pred vrati največja investicija naše zgodovine, gradnja hotela, je pomembno že v startu ujeti pravo vsebino. To pa danes ni več »samo« wellness, ki se, zanimivo, v Sloveniji še niti ni popolnoma izoblikoval, v svetu pa že dosega svoj vrhunec oziroma prehaja že na nivo zasičenosti. Zato bo potrebno veliko energije posvetiti novim oblikam »dobrega počutja«, kot sta medical wellness in bio-wellness." Matija Brodnjak (hotel Mitra): "Skrajni čas je, da se vsi turistični delavci v naših krajih začnemo zavedati naravnih in kulturnih danosti mesta Ptuj, ki bi lahko v prihodnjih letih postal paradni konj slovenskega turizma in vse bolj prepoznaven na zemljevidu Evrope. Ko doživiš sejem, kot je ITB, potem se zaveš, kje in kaj sploh si. Ptujčanom idej nikakor ne manjka, zatakne se le pri realizaciji le-teh. Ni še prepozno za preporod ptujskega turizma, a le z obilico sodelovanja turističnih delavcev, občinskih oblasti in tistih, ki nam najstarejše slovensko mesto veliko pomeni." B. Z. Ptuj • IMIadi cvetličarji na Flori Ptujčanom tretje mesto Med 17. in 20. marcem, torej na pragu pomladi, je v Celje vabil letos že deseti sejem FLORA - mednarodni sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture. Prav tako desetič je pod sejemskim okriljem potekalo tudi tekmovanje bodočih cvetličarjev in vrtnarjev kmetijskih in vrtnarskih šol Slovenije ter Hrvaške. Pomerili so se v oblikovanju poročnega šopka, cvetličnega aranžmaja na temo Celeia, ureditvi vrtnarskega nasada ob vhodu v poslovno stavbo in nasada ob vhodu v srednjeveško stavbo. 53 dijakov in njihovih pomočnikov je predstavljalo šest slo- Mladi cvetličarji so tekmovali v oblikovanju poročnih šopkov in cvetličnih aranžmajev. Gorišnica - Zavrč • Statistika dela Policijske postaje Več nesreč in kriminala »Število prometnih nesreč v lanskem letu se je na naših cestah glede na leto 2003 povečalo za 17 odstotkov, saj se je zgodilo 82 prometnih nesreč, leto poprej pa 64. venskih kmetijskih in vrtnarskih šol ter tri šole iz Hrvaške. Sejma in tekmovanja so se letos prvič udeležili tudi dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. V letošnjem letu zaključuje izobraževanje prva generacija cvetličarjev in s svojim bogatim znanjem so se enakovredno kosali z dijaki šol z mnogo daljšo cvetličarsko tradicijo. V petih ekipah je sodelovalo osem dijakinj in dva dijaka. Na tekmovanje so jih pripravljale njihove mentorice, učiteljice praktičnega pouka na šoli: Jerica Korpar, Ida Obran in Darja Hanželič. Štiri ekipe so izdelovale poročne šopke, ena ekipa, v kateri sta sodelovala Primož Prav-dič kot tekmovalec in Metka Belec kot pomočnica, pa je izdelovala cvetlični aranžma Celeia, kjer so tekmovalci mo- rali aranžirati maketo ene od zgodovinskih stavb v Celju. Prav ta ekipa se je domov vrnila s priznanjem za osvojeno tretje mesto. Tudi tekmovalci v izdelavi poročnih šopkov so svoje delo odlično opravili in izdelali zanimive in zelo lepe šopke. So pa bili skupaj z mentorji ter sotekmovalci ostalih šol zelo razočarani nad organizacijo letošnjega tekmovanja in izbiro cvetja, ki so ga imeli na voljo. Pomlad, ki je kljub hladnemu vremenu že trkala na vrata, jim je ponujala veliko pestrejšo ponudbo cvetja, kot so bile gerbere, iz katerih so morali izdelati poročne šopke. A so bili njihovi izdelki ter vrtnarske zasaditve kljub vsemu vredni občudovanja in vse pohvale. Milena Furek Na srečo ni bilo smrtnih žrtev, smo pa zabeležili eno hudo telesno poškodbo in 26 lažjih,« je o cestno-prometni statistiki na področju, ki ga pokriva policijska postaja Gorišnice (lani še Zavrč), povedala komandir-ka Otilija Medved, ki jo domačini kličejo kar »prvi pendrek Gorišnice«. Največ prometnih nesreč poleti Policisti so obravnavali tudi 17 prometnih nesreč s pobegom, deset povzročiteljev so uspeli odkriti, sedem primerov je ostalo neraziskanih. »Pri nadzoru cestnega prometa je bilo izvedenih nekaj manj ukrepov kot v letu 2003, še vedno pa so najpogostejše kršitve zaradi prekoračitve hitrosti in neuporabe varnostnega pasu ter zaradi vožnje pod vplivom alkohola.« Tako so gorišniški policisti lani pri sodniku za prekrške ovadili 398 kršiteljev, največ prav zaradi vinjenosti, prehitri vozniki pa so bili kaznovani finančno. »Z alkotestom je bilo preizkušenih 1265 voznikov (leta 2003 1175) in v 161 primerih je bil rezultat pozitiven.« 27 voznikov so odpeljali tudi na strokovni pregled, od tega 16 zaradi alkoholizirano-sti in 11 zaradi drogiranosti. Začasno pa so zaradi alkohola odvzeli tudi 163 vozniških dovoljenj in iz prometa izključili 277 voznikov. Kot je še povedala Med- vedova, opažajo porast lažjih prometnih nesreč; največ se jih je zgodilo maja in avgusta, med dnevi pa izstopata petek in sobota. Največ poškodovanih oseb pa je bilo v prometnih nesrečah, ki so se zgodile januarja. Medvedova pa je zelo kritično ocenila obnašanje voznikov v prvem mesecu letošnjega leta, po uvedbi novega zakona: »Moram reči, da sem pričakovala vse kaj drugega, kot se je dogajalo in zgodilo. Mislila sem, da bo manj kršitev, da bodo vozniki bolj upoštevali omejitve, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Povem lahko, da se ukrepi sploh niso zmanjšali, celo nasprotno, januarja letos jih je bilo izrečenih veliko več kot sicer!« Foto: SM Komandirka PP Gorišnica Otilija Medved: »Letos januarja smo kljub novemu zakonu morali izreči več ukrepov kot sicer!« Več ponarejenih listin Kar se tiče javnega reda in miru, so policisti lani obravnavali 225 kršitev, manj kot leto poprej pa je bilo med kršitelji mladoletnikov. Pri nadzoru državne meje je opazen porast tovornega prometa, zelo pa se je povečalo tudi število kaznivih dejanj ponarejanja različnih listin, od registrskih tablic do osebnih dokumentov. »Ugotavljamo pa zmanjšanje števila ilegalnih prehodov, saj smo lani prijeli 107 oseb, največ na sami meji in manj v notranjosti.« Policisti so največ ilegalcev zajeli ob sredah in sobotah, najbolj popularen čas za ilegalni prehod meje pa je po statističnih podatkih ob poznih popoldnevih, med 16. in 20. uro. »Obravnavali smo tudi 10 primerov organiziranega spro-vajanja oseb čez državno mejo. Zaradi ilegalnega prehajanja državne meje je bilo sodniku za prekrške predlaganih 63 oseb. Hrvaški varnostni organi so nam vrnili 16 državljanov Slovenije, ki so v hrvaško vsto- pili ilegalno, po opravljenem razgovoru smo jih napotili na domače naslove.« Gorišniški policisti pa so Hrvatom vrnili 59 tujcev, največ državljanov Albanije, Srbije in Črne gore, 17 prosilcev za azil (sicer jih je bilo lani 25) pa so namestili v Prosenjakovce. Kriminalci povzročili 15-milijardno škodo Kriminalna dejavnost na področju PP Gorišnica (Zavrč) pa je bila lani v porastu, saj so policisti obravnavali kar 177 kaznivih dejanj (leta 2003 »le« 125). »Podali smo 107 kazenskih ovadb, obravnavali 96 osumljencev, med katerimi je bilo šest mladoletnikov in enajst žensk. 72 kriminalnih dejanj je uspešno raziskanih, neraziskanih pa je 35, kar predstavlja 67-odstotno raziskanost.« Bolj kot ti podatki pa je prav gotov zanimiv naslednji, ki ga je predstavila Medvedova, in sicer, da skupna materialna škoda zaradi povzročenih kriminalnih dejanj znaša kar 15 milijard tolarjev! Foto: arhiv SC Ptuj • 31. občni zbor diabetikov Aktivnosti za zdravje V dvorani Narodnega doma na Ptuju je 19. marca potekal 31. redni občni zbor Društva diabetikov Ptuj, ki združuje več kot 900 sladkornih bolnikov s Ptujskega in Ormoža. Udeležilo se ga je več kot 200 članov, poleg tega pa še gostje iz Lendave in Ljutomera, župan občine Videm Friderik Bračič ter podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin. Že po tradiciji so občni zbor pričeli s kulturnim programom, v katerem sta navdušili otroška folklorna skupina Klopotec in folklorna skupina Sožitje. V zdravstvenih predavanjih pa so govorili o pomenu pitja vode za zdravje in o pravilni uporabi zdravil. Kot je povedal Vlado Maganja, dr. med., spec., iz Dobrne, je voda najpomembnejša hrana, brez vode ni življenja, še posebej pa ne brez zdrave vode. Stanje slovenske pitne vode je zaskrbljujoče, zato je skrajni čas, da država sprejme primerne ukrepe, da bi se omejilo nadaljnje onesnaževanje vode. Največji problem so pesticidi, ki so kancerogeni in potencialni povzročitelji rakastih obolenj. Pri tem bi se morali zgledovati po Švedski, ki je uporabo pesticidov omejila že pred tremi leti. Od takrat do danes se je uporaba pesticidov zmanjšala kar za 75 odstotkov. Pri Slovencih je znan omalovažujoč odnos do vode, ker stremimo za drugimi pijačami, je med drugim poudaril Maganja. Povedal je, da naj bi 70 kg težak človek na dan spil vsaj tri litre vode, da bi lahko le-ta opravila čistilno funkcijo v telesu. Praviloma bi morali vodo uporabljati tudi pri uživanju zdravil, in to najmanj med 2 do 2,5 dcl pri vsakem odmerku, je med drugim povedala Valnea Jurečič, magistra farmacije iz Ljubljane, ko je predavala o pravilni uporabi zdravil. Ptujsko Društvo diabetikov je na sobotnem občnem zboru tudi ocenilo svoje delo v letu 2004, pregledalo uresničevanje programa dela in finančnega načrta. Največja lanska prireditev je bilo deveto športno srečanje diabetikov Slovenije, ki je 29. Foto: Črtomir Goznik Predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja se pozdravlja s podžupanom mestne občine Ptuj mag. Miranom Kerinom. maja potekalo na Ptuju. Pri organizaciji in izvedbi so se člani društva zelo potrudili, mesto in društvo so uspešno predstavili Sloveniji. V ta namen si pohvalo zaslužijo vsi, ki so na kakršenkoli način pomagali, posebno pohvalo pa je društvena kontrola v soboto izrekla članom izvršnega odbora, predsednici društva Mariji Velikonja in tajnici Za-liki Vučak. Skozi celo leto so se trudili na področju osveščanja, spodbujanja in izobraževanja za zdravo življenje, ki je pogoj za obvladovanje sladkorne bolezni in primerne ravni sladkorja v krvi. V tej smeri bodo delovali tudi letos, trudili se bodo, da bi pridobili tudi čim več novih članov, zlasti opažajo, da se društvenih aktivnosti izogibajo sladkorni bolniki v srednjih letih. Čeprav so tudi na letošnji občni zbor vabili predstavnike vseh 16 občin, od koder prihajajo njihovi člani, sta se ga udeležila le predstavnika mestne občine Ptuj in občine Videm. Če bi prihajali na občne zbore, bi jih tudi bolje poznali in lahko bi jim bolje pomagali, čeprav naj bi se trudili po najboljših močeh in delali z dobrim namenom, je med drugim v pozdravnem nagovoru v imenu obeh občin, mestne občine Ptuj in občine Videm, povedal podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin. V letu 2005 bodo v Društvu diabetikov Ptuj bolj ali manj uresničevali že ustaljeni program dela s ciljem pomagati diabetikom v boju s sladkorjem in pri vzpostavljanju pogojev za kvalitetno življenje. Vabili jih bodo v najrazličnejše delavnice, predavanja, izlete in družabna srečanja ter jih poskušali čim bolj navaditi na redno telesno aktivnost. Diabetiki naj bi bili tudi tisti, ki bodo v posameznih krajih na Ptujskem in Ormožu vabili na redne sprehode. V letošnjem letu pričakujejo, da jih bodo v občinah tudi bolj podprli s sredstvi za delovanje. Hvaležni so vsem, ki se odzivajo na njihove prošnje za pomoč, dobro sodelujejo z obema dispanzerjema, še posebej pa so se na sobotnem občnem zboru zahvalili ptujski bolnišnici, ki jim za društveno delovanje brezplačno zagotavlja prostore. MG Ormož • Razstava združenja veteranov vojne za Slovenijo Uniforme za vse priložnosti Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož je minuli konec tedna v vinoteki hotela v Ormožu pripravilo zanimivo razstavo Ormožani v vojaških, policijskih in veteranskih uniformah. Na ogled so bile postavljene uniforme, v katerih so Ormožani kot pripadniki TO in milice sodelovali v osamosvajanju Slovenije, pa tudi uniforme predstavnikov JLA. Kronološki razvoj najrazličnejših svečanih, delovnih in drugih uniform je bilo mogoče spremljati na čez 65 razstavljenih uniformah, Veterani so zbrali čez 65 uniform, ki so bile zanimive malim in velikim obiskovalcem. med katerimi je bila gotovo zelo posebna uniforma bojevnika 21. stoletja in njegova celotna oprema. Razstavljene so bile tudi maskirne obleke za sneg, puščavske uniforme iz Afganistana, negorljive obleke za tankiste, slovesne uniforme za protokolarne namene. Poleg slovenskih pa so razstavili tudi uniforme češke, nemške, angleške, španske in singapurske vojske. Poleg moških, je bila na ogled tudi ženska inačica uniform. Za slovensko vojsko jih izdelujejo številna priznana slovenska podjetja, nazadnje jih je kreirala Mura, kravate pa Svilanit. Avtor razstave je bil Ernest Pleh, ki si je s pomočjo tima sodelavcev uniforme izposodil pri številnih posameznikih, v vojaškem muzeju, svojo uniformo pa je posodil tudi general-major Ladislav Lipič, načelnik generalštaba slovenske vojske. Poleg uniform so razstavili tudi številna pokrivala. Poseben kotiček je bil namenjen slikovnemu materialu in izrezkom iz časopisa, ki so obujali spomine na vojne dogodke v Ormožu in njegovi okolici, projicirali pa so tudi različne posnetke, ki so nastali v tem času in so pri obiskovalcih naleteli na veliko zanimanje. Ob svečani otvoritvi razstave so podelili nazive častni član OZVVS Ormož, ki so jih dobili dr. Jože Bešvir, Jurij Ferme, Ivan Kuharič, Zvonko Meško, Darko Kosi, Jožef Zadravec, Vinko Štefančič, Miran Fišer, Bojan Rajh in Stanko Zamuda. Veterani so v razstavnem prostoru razvili svoj prapor, pa tudi prapor policijskega veteranskega združenja Sever, s katerim so pri pripravi razstave dobro sodelovali. Od tod in tam Razkrižje • Območna revija otroških in mladinskih folklornih skupin Foto: Niko Soštarič V Domu kulture na Razkrižju je ljutomerska območna izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pripravila območno revijo otroških in mladinskih folklornih skupin iz upravne enote Ljutomer (na fotografiji), na kateri so se predstavili folklorna skupina vrtca Veržej (vodji Gabi Kuhar in Alenka Makoter), mlajša folklorna skupina OŠ Cven (Tanja Trstenjak in Marija Nonkovič), mlajša folklorna skupina OŠ Razkrižje (Martina Tratnjek), starejša folklorna skupina OŠ Cven (Tanja Trstenjak in Marija Nonkovič) in folklorna skupina OŠ Križevci (Slavica Kolbl). Srečanje je spremljal Branko Fuchs, ki bo po ogledu vseh območnih folklornih revij določil udeležence medobčinskega srečanja, ki bo konec aprila v Gornji Radgoni. NS Ljutomer • Premiera komedije Šoferji v politiki Foto: Miha Soštarič Na odru ljutomerskega Doma kulture je gledališka skupina kulturnega društva Ivan KaučičLjutomerpremierno predstavila gledališko igro Šoferji v politiki. Avtor omenjene komedije je Miro Gavran, režiser pa Ljutomerčan Srečko Centrih. Poleg Srečka Centriha (v komediji nosi imel Franček) so obiskovalce v predstavi te komedije nasmejali Mira Rebernik Žižek (Štefka), Petra Šilec (Žaklina), Ljuba Erhatič (Branka), Fanika Zorec (Nada), Jožef Pečnik (Niko), Andrej Rus (Jure) in Robert Semenič (Gustek). Komedijo bodo na ljutomerskem odru zaigrali še 1. aprila. Miha Šoštarič Veržej • Območno srečanje otroških gledaliških skupin Foto: Miha Soštarič Ljutomerska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kulturno društvo Slavko Osterc Veržej in občina Veržej so v Domu kulture v Verže-ju pripravili območno srečanje otroških gledaliških skupin, ki se ga je udeležilo šest skupin. Otroška gledališka skupina kulturnega društva Cven je v režiji Olge Majcen predstavila delo Vide Brest Zakaj je sneg bel, prva skupina dramsko-recitacijskega krožka osnovne šole Cezanjevci je v režiji Karmen Baumgartner zaigrala igro Ko mačke ni doma, miši plešejo, druga skupina dramsko-recitacij-skega krožka osnovne šole Cezanjevci je pod režisersko palico Karmen Baumgartner nastopila z igro Nevarna razmerja, otroška skupina kulturnega društva Veržej je zaigrala igro Težka naloga tvojim šolarjem, mama, ki jo je zrežirala Slavica Sunčič, dramski krožek osnovne šole Križevci je z režiserko Jasno MarkovičJagodič zaigral Disko Pepelko, gledališka skupina Vzgojno izobraževalnega zavoda Veržej (na fotografiji) pa se je predstavila s skupnim projektom Darinke Gerič, Zore Vučko, Vande Novak in otrok: To smo mi. MŠ Foto: vki Ormož • Obnova vežice, doma kulture in cest s prazno blagajno Krajevne skupnosti kot Marijina društva Kakšna je danes funkcija krajevnih skupnosti? Nebodigatreba, ki ima po eni strani kopico pravnih odgovornosti, nepremičnin, za katere je treba skrbeti in jih vzdrževati, po drugi strani pa je finančno kastrirana, saj ji občina pripisuje smešno nizke alimente za te skupne otroke. Ena takšnih črno črnih pik v KS Ormož je pokopališka vežica, ki na zunaj sicer povsem sprejemljivo izgleda in njene resne pomanjkljivosti poznajo le svojci umrlih, ki so zadevo izkusili na lastni koži v zelo težkih trenutkih. Z vežico upravlja KS Ormož, ki skrbi za dve pokopališči - v Ormožu in na Humu. Predsednik KS Anton Šalamon se zaveda, da je bila ormoška vežica ena izmed prvih v občini in ne ustreza več današnjim kriterijem, pa tudi spremljevalni prostori in sanitarije ne. Vežico bo potrebno rekonstruirati in delno dograditi. Objekt je premajhen in odprt, zato so žalujoči izpostavljeni vremenskim razmeram - vetru, mrazu, vročini. Preozke so tudi same vežice, saj se pri pokopu s krsto žalujoči komaj prebijejo skozi vence in cvetje, da se poslo- vijo od pokojnika. Čajna kuhinja za svojce je premajhna, sanitarije so preveč oddaljene. Sodobne vežice imajo danes tudi prostor za cerkveni obred. Zato so na nedavnem sestanku KS sprejeli sklep, da bodo izdelali načrt za obnovo vežice. Imenovali so komisijo, ki bo sodelovala s projektanti in prispevala ideje. Želijo si vežico, ki bi bila funkcionalna in primerna času. Po pregledu osnutkov pa se bodo odločili za eno izmed predlaganih variant in začeli iskati finančne vire. Tukaj pa se ves načrt tudi ustavi. Nihče še ne ve, koliko naj bi vežica stala, a gotovo je, da to ne bo mala investicija. Šalamon je prepričan, da bodo tudi ob pomoči občine nekaj gotovo morali sofinancirati tudi krajani sami. Po vaseh je to običajna praksa in ljudje so na to pripravljeni, kaj pa v mestu? To je vprašanje, s katerim se bomo kmalu srečali. KS lastnih sredstev za ta namen nima. Ta dejavnost se vzdržuje iz grobnine, ki znaša 1900 SIT/kvadrat in je ne bi želeli dvigati, vendar če ne bo šlo drugače, ne vidijo druge možnosti. Letno se iz grobnin zbere 6,5 milijonov SIT, od katerih kar 2 milijona porabijo za odvoz smeti s pokopališč. To je problem, ki je prerasel vse okvirje. Krajani ob pokopališčih puščajo vse mogoče odpadke - štedilnike, hladilnike in gospodinjske smeti, obreznine od drevja, časopis in nedavno je nekdo pripeljal celo oluščene koruzne stroke! Doslej niso našli načina, kako to nemarno početje preprečiti. Razmišljajo celo, da bi podali predlog za spremembo občinskega odloka, da bi tiste, ki jih dobijo, finančno težko kaznovali, ker drugače očitno ne gre. Odgovornosti velike, denarja malo Predsednik Šalamon tarna tudi nad uničenimi cestami, ki jih ne morejo sanirati, odgovornost za njih pa imajo.Za vzdrževanje makadamske ceste dobijo po kilometru 120.000 SIT, 68.000 SIT pa za kilometer asfaltirane. »Letošnja zmrzal je naredila svoje. Dovolj je, da pogledamo uničene ceste po mestu Ormož, po okoliških vaseh pa ni nič bolje. Ni pripravljene tudi nobene ocene, koliko bi stala sanacija cest v KS, če obstaja nacionalni program za avtoceste, bi najbrž moral tudi za ostale. So pa tudi občine, kjer župani ne vedo kam z denarjem in polagajo asfalt na asfalt, mi pa nimamo za samokolnico asfalta. To so skrajnosti, ki niso v redu.« KS upravlja tudi z objekti. Med najbolj kritičnimi je trenutno dom kulture, ki so ga začele (uradno) obiskovati inšpekcije. Pomanjkljivosti bo potrebno sanirati tako, da bodo zadostile požarni varnosti, kar bi stalo nekaj milijonov tolarjev. »Če ne bo drugače, bomo dom kulture morali zapreti. Ne moremo nositi odgovornosti, če se kaj zgodi. Za upravljanje doma kulture dobimo od občine letno 400.000 SIT in s tem moramo kriti ogrevanje, zavarovanje, čiščenje in obnovo! Funkcioniranje KS na ta način je popolnoma nesmiselno. Če že morajo obstajati, naj se ljudje sestajajo in dajejo pobude, ne pa da sprejemajo odgovornost za stvari, brez razpoložljivih sredstev. KS so na tak način nesmiselne in nepotrebne. Kljub temu da smo bolj kot Marijino društvo, je udeležba na sejah dobra,« je kritičen Anton Šalamon. viki klemenčič ivanuša Mrliška vežica v Ormožu je bila nekoč moderna in je morda lahko zadostila pričakovanja uporabnikov, danes je v primerjavi z okoliškimi vaškimi vežicami prava katastrofa. Ormož • Dom praznoval tretjo obletnico Občina namerava odkupiti dom Dom starejših občanov v Ormožu je bil v minulem letu 96 % zaseden, saj je bilo polnih 145 od 150 postelj, kolikor znaša polna kapaciteta ustanove. Poleg tega je Center za starejše občane skrbel še za 29 starostnikov na domu, vsak dan pa so s hrano na domu postregli 30 posameznikom, je v svojem poročilu nanizal podatke uspeha direktor Marko Rozman. Tudi župan Vili Trofenik ni skrival zadovoljstva nad tem, da se je po treh letih končno le potrdil investicijski program, ki je unikat v Sloveniji. Občina Ormož Jože Kavčič, Marko Rozman in Vili TrofenilC-kt9. 2lđrtJ1h abjBvijMnih Ln polletnih poc^lllh, kvkGrlh ijroiïtnv iahk« vragatEljl brezplačno zahtevajo sN al }lh eglEda^o v ćasu uradnih L>r na Kdi2u drutb« ra uprav-Ij»nj4 In pri v*«h osebah. pooblaščenih za trienjç navedenih vzajemnih sklada. Sexntm poobijáťcnih ossb Z3 trženje vzajemnih skiadûv Je obJaV' rjen na spletnih www.lnfond.fli, upravlja ^^.KBMInfond Družba za upravljanje d.o.o. •pos€bni vzajemni sklad Delniški je bil na akciji ocenjevanja najboljših vzajemnih skladov v organizaciji revije Kapital razglašen za najboljši delniški sklad preteklih petih let. posameznik pa imajo tudi te osebe možnost, da se še na podlagi sedaj veljavnega zakona vključijo v individualno zavarovanje, za kar velja enak pogoj kot za vse ostale zaposlene, da morajo biti vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje." Od kdaj, kje in kako so zavarovani delavci v državni upravi? Koliko jih je? "Od 1. avgusta 2003 so javni uslužbenci vključeni v dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje na podlagi Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence. Po zadnjih podatkih je tako vključenih 162.289 javnih uslužbencev. Upravljavec je Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence pri Kapitalski družbi." Kako država jamči tistim, ki dodatno varčujejo za varnejšo starost? Ali bodo lahko čez dvajset, trideset let tudi uživali privarčevano? "Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga odobri minister za delo, je oblika prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z zajamčenim donosom na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja in pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine ob pogojih določenih z zakonom. Nadzor nad upravljanjem vzajemnih pokojninskih skladov opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev v sodelovanju z nadzornim organom po zakonu o zavarovalništvu, nadzor nad poslovanjem pokojninskih družb pa opravlja nadzorni organ po zakonu o zavarovalništvu (Agencija za zavarovalni nadzor). S tem in s predhodno odobritvijo pokojninskega načrta s strani ministra, pristojnega za delo, ki je potrebna tudi za vsakršno spremembo ali dopolnitev pokojninskega načrta, se med drugim zagotavlja tudi nadzor nad izbiro naložb po načelu varnosti, donosnosti, likvidnosti in razpršenosti naložb ter usmerjenost v dolgoročno rast vrednosti premoženja kritnega sklada. Gre torej za čisto naložbeno tveganje, pri katerem pa mora v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju posamezni upravljavec zagotavljati minimalni zajamčeni donos." Ali na ministrstvu pripravljate kakšne novosti glede pokojninske reforme? "V letu 2005 je, kot že rečeno, predvidenih nekaj sprememb in dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe in dopolnitve se dotikajo različnih delov zakona, nanašajo pa se tako na obvezno kot na dodatno pokojninsko zavarovanje." Pokojninska reforma je proces, ki bo trajal vse do leta 2015. Katere so leto- šnje novosti za upokojevanje? "Tudi v letu 2005 je nekaj novosti, saj se zakon uveljavlja postopno. Novosti se nanašajo predvsem na dopolnitev starosti in pokojninske dobe kot pogoj za pridobitev posameznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2000, namreč ureja postopno uveljavitev reforme tako, da se v različnih primerih vsako leto upoštevajo drugačni pogoji za pridobitev in odmero pravic." Kaj svetujete vsem tistim, ki se še niso odločili za varčevanje za varnejšo starost? Ali je boljše rentno varčevanje ali kolektivno oziroma individualno načrtno dodatno pokojninsko varčevanje? »Vsekakor je dodatno varčevanje potrebno, saj starostna pokojnina pridobljena na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bo zadostovala za varno starost. Glede na zgoraj navedeno ureditev nadzora nad delovanjem upravljavcev dodatnega pokojninskega zavarovanja in zagotavljanje minimalne zajamčene donosnosti domnevamo, da je bolj primerno kolektivno oziroma individualno načrtno dodatno pokojninsko zavarovanje.« Zmago Šalamun Izvajalci pokojninskih načrtov Na trgu obstaja pestra ponudba življenjskih, rentnih in pokojninskih zavarovanj, ki se med seboj razlikujejo. Zato je pametno, pred odlo~itvijo, kako dodatno var~evati za starost, prou~iti možnosti, oblike in ponudbe na trži-š~u. Zakon kot možne izvajalce pokojninskih načrtov določa pokojninske sklade, ki so lahko organizirani kot vzajemni pokojninski skladi (odprti ali zaprti) ali kot pokojninske družbe. Med možne izvajalce zakon tudi uvršča zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov. Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja oziroma ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi in je namenjeno kritju obveznosti do zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Vzajemni pokojninski sklad je v lasti zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Zavarovanec postane lastnik sorazmernega dela vzajemnega pokojninskega sklada z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja in ni pravna oseba. Imeti mora najmanj 1.000 članov, oblikuje in upravlja se izključno v korist zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Tako ločimo: Odprti vzajemni pokojninski sklad (članstvo v skladu se ne pogojuje z delovnim razmerjem pri določenem delodajalcu) in Zaprti vzajemni pokojninski sklad (člani lahko postanejo le zavarovanci prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je ustanovitelj sklada). Odprti vzajemni pokojninski sklad lahko ustanovi zavarovalnica ali banka, ki ima za to potrebna dovoljenja. Razlika med obema vzajemnima pokojninskima skladoma je v tem, kdo ga ustanovi in v pogojih pristopa k pokojninskem načrtu. Zaprti vzajemni pokojninski sklad pa lahko ustanovi ena ali več gospodarskih družb organiziranih kot kapitalske družbe, Republika Slovenija, ena ali več zadrug, ki se po predpisih štejejo za veliko gospodarsko družbo in javni zavodi z več kot 1000 zaposlenimi. Vanj se lahko vključujejo samo zaposleni pri delodajalcu, ki je sklad ustanovil. V Odprtem skladu lahko varčuje vsak, za njegovo oblikovanje mora ustanovitelj pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, ustanovljene v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev. Agencija izda dovoljenje za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada na zahtevo ustanovitelja. Vzajemni pokojninski sklad lahko upravljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za upravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po Zakonu o zavarovalništvu, banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po Zakonu o bančništvu, pokojninske družbe, ustanovljene po ZPIZ-1 in Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prednost vzajemnih pokojninskih skladov je, da je njihovo poslovanje s stališča zavarovanca mnogo bolj pregledno, saj je uspešnost poslovanja sklada in vrednost njegovih Varčujmo in nalagajmo za starost Potreba po življenjskem zavarovanju izhaja predvsem iz potrebe po varnosti družine, saj lahko smrt enega od staršev finančno močno prizadene družino, proti temu pa smo zavarovani že s prvim vplačilom premije. Življenjsko zavarovanje pomeni torej skrb za najbližje, zagotovitev njihove socialne varnosti, obenem pa varčevanje za prihodnost vas samih in vaših najdražjih. Med Adria-ticovo ponudbo življenjskih zavarovanj izberimo zavarovanje, ki kar najbolj ustreza našemu življenjskemu slogu in žepu. Mešano življenjsko zavarovanje Vita Adriatic poleg zavarovanja za primer smrti omogoča varčevanje in zbiranje denarnih sredstev za prihodnost. Višino zavarovalne vsote in zavarovalno dobo izbere zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja. Ob izteku zavarovalne dobe prejme zavarovanec zavarovalno vsoto s pripisanim dobičkom, v primeru njegove smrti med trajanjem zavarovanja pa se zavarovalna vsota izplača Í1 upravičencu. Namenjeno je vsem, ki želijo finančno po- skrbeti za najbližje v primeru najhujšega, hkrati pa želijo varčevati. Torej tistim, ki imajo nepreskrbljene otroke, družino ali morajo skrbeti za nekoga, ki ne more delati in so njegovi najbližji odvisni od njegovih prihodkov. Svetujemo, da življenjskemu zavarovanju priključite tudi nezgodno zavarovanje. Življenjsko zavarovanje z naložbami v vzajemne sklade VitaFond Adriatic je življenjsko zavarovanje, ki združuje zavarovanje za primer smrti z nalaganjem sredstev v vzajemne sklade. Zavarovanec lahko po lastni želji in glede na tveganje, ki ga je pripravljen prevzeti, posredno nalaga prihranke ter izbira med skladi z različno rizičnostjo naložbe (delniški, obvezniški in mešani posebni vzajemni sklad), seveda brez plačila davka na kapitalske dobičke, ki bi ga sicer moral plačati, če bi sam vlagal v vrednostne papirje. Zavarovanje je zanimivo za zavarovance, ki želijo svoje dohodke oplemenititi s potencialno višjimi donosi in so pripravljeni prevzeti določeno mero tveganja. Če imate majhne otroke, ki še dolgo ne bodo sposobni skrbeti sami zase, se je smiselno odločiti za višjo zavarovalno vsoto, saj le-ta omogoča visoko socialno varnost. Zavarovanec jo lahko skozi celotno dobo zavarovanja prilagaja svojim življenjskim situacijam in jo lahko kasneje, ko so otroci že večji in preskrbljeni, zniža in si s tem omogoči več vlaganja v sklade. Seveda pa se o tem, katero zavarovanje naj izberemo, odločamo glede na starost, višino prihodkov, zdravstveno stanje, pričakovanja in želje v prihodnosti, dela, ki ga opravljamo. Pokličite nas in pripravili bomo ponudbo življenjskega zavarovanja po vaši meri. Adriatic PE Maribor Jadranska 25a 2000 Maribor telefon: 02 320 81 16 točk možno v medijih spremljati za vsak mesec. Ves dobiček sklada pa je vedno pripisan le zavarovancem. Prednost je tudi ta, da so vzajemni pokojninski skladi pod natančnim nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, pa tudi zavarovanci sklada lahko prek odbora zavarovancev nadzorujejo delo upravljavca. Pokojninska družba mora imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja, imeti mora najmanj 15.000 zavarovancev po prvem letu delovanja. Manjše število zavarovancev tudi ekonomsko ni upravičeno, saj so stroški delovanja in financiranja previsoki. Lahko je organizirana le kot delniška družba, zanjo se uporabljajo, če z zakonom ni drugače določeno, določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, o zavarovalni delniški družbi. Pravzaprav je to zavarovalnica, ki je specializirana za dodatna pokojninska zavarovanja. Pokojninska družba sme opravljati le dejavnost prostovoljnega dodatnega zavarovanja, kot je zbiranje premij in vodenje osebnih računov, upravljanje s premoženjem družbe, izplačevanje pokojninske rente in upravljanje z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi. Zavarovalnice lahko ustanovijo vzajemne pokojninske sklade, če imajo dovoljenje za upravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po Zakonu o zavarovalništvu. Tudi pokojninska družba je v bistvu le zavarovalnica, ki je specializirana za dodatna pokojninska zavarovanja. Razlike med ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja v drugem stebru Storitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zava- VitaFond Adriatic življenjsko zavarovanje z naložbami v vzajemne sklade Ali veste, da ■ je VitaFond Adriatic sodobna oblika življenjsicega zavarovanja, ki združuje življenjsko zavarovanje z nalaganjem sredstev v vzajemne sklade? - lahko izbirate med kar šestimi vzajemnimi skladi: Galileo, Rastko, KD Bond, Pika, Živa in MP-Global.Si? vam poleg varnosti ponuja donosno naložbo in povečanje premoženja? ■ je izjemno prilagodljiva naložba, ki nudi številne možnosti sprememb? ■ zagotavlja finančno in socialno varnost vam in vašim najbližjim, saj ste življenjsko zavarovani? vam ponuja možnost sklenitve dodatnega nezgodnega zavarovanja? Je prava izbira za vse, ki želijo poleg varnosti vplivati na donosnost svoje naložbe. Več informacij na 02 320 81 16 in na spletni strani www.adriatic.si Primer izračuna VitaFond Adriatic starost ob sklenitvi zavarovanja: 30 let zavarovalna doba: 20 let mesečna premija: 100 EUR zavarovalna vsota za smrt: 80.000 EUR - premoženje po 20 letih - moški: 81.010 EUR* - premoženje po 20 letih - ženska: 95.927 EUR* * (ob predvidenem letnem donosu 15%) M Adriatic zavaioviiliia druâ)a d-d. Adriatic Maribor Jadranska 25a 2000 Maribor tel.: 02 320 81 16 vwvw.adriatic.si rovanja, ki ga opredeljuje pokojninski načrt, je skoraj v celoti zakonsko predpisana, zato v vsebini pokojninskih načrtov skoraj ni razlik. Razlike med izvajalci obstajajo v stroških, ki se delijo na: vstopne stroške, izstopne stroške in upravljavsko provizijo. Zakonsko določena zajamčena donosnost mora dosegati najmanj 40 % obrestne mere za državne vrednostne papirje z rokom dospelosti nad 1 letom. Višina osnovnega kapitala družbe je različna, prav tako tudi ustanovitelji oziroma delničarji družbe. Mnoga podjetja in posamezniki se odločajo za sklenitev pogodbe z izvajalcem na podlagi razlik med družbami. Odločitev o izbiri izvajalca je pomembna, saj gre za dolgoročno sklenjeno zavarovanje, hkrati pa zakon določa, da sme, če celotno premijo ali del premije plačuje delodajalec, prestopiti k drugemu izvajalcu šele po preteku treh let od sklenitve pogodbe. Vzajemni pokojninski skladi omogočajo sprotno spremljanje plemenitenja sredstev varčevalcev in so zato bolj pregledni, saj je uspešnost sklada in vrednost njegovih točk možno v medijih spremljati dnevno. Ves dobiček je vedno pripisan samo zavarovancem. Vzajemni pokojninski skladi vrednotijo kritni sklad na podlagi tržne vrednosti vrednostnih papirjev, kamor so naložena sredstva zavarovancev, kar v primerjavi z zavarovalnicami in pokojninskimi družbami predstavlja manjšo varnost naložb. Pokojninske družbe ustanavljajo podjetja in posamezniki kot delničarji z izključnim namenom, da preko dolgoročnega premijskega varčevanja omogočijo varčevalcem pridobitev dodatne pokojnine. Dobiček se deli in pripisuje letno in je zato manj pregleden. Družbe vrednotijo kritni sklad na osnovi modificirane nabavne vrednosti sklada. To pa zagotavlja večjo varnost naložb, kar je dobro, da varčevalci pri izbiri izvajalca pokojninskega zavarovanja upoštevajo. Zavarovalnice ustanavljajo pokojninske sklade, v katerih je poslovanje podobno kot pri življenjskih zavarovanjih z obročnim vplačevanjem sredstev svojih članov in delitvijo dobička ob koncu vsakega leta. Kritni sklad je vrednoten na osnovi modificirane nabavne vrednosti sklada, kar varčevalcem zagotavlja večjo varnost naložb. Zmagoslav Šalamun Oblike varčevanja v tretjem stebru Vsi tisti, ki niso vključeni v prvi steber, se tudi ne morejo vključiti v drugi steber pokojninskega zavarovanja. Tako jim preostane samo tretji. Posameznik se odlo~i za individualna vlaganja v vrednostne papirje. Tako mora pri borzno posredni{ki hi{i odpreti trgovalni ra~un, preko katerega potem naro~a nakup in prodajo vrednostnih papirjev (doma~ih ali tujih), delnic ali obveznic. Najbolje je, da za to skrbi va{ osebni borzni posrednik, ki vam svetuje glede naložbenih možnosti in vas tudi redno obve{ča. Ta možnost varčevanja za pokojnino je najbolj tvegana, zahteva pa veliko znanja in časa za spremljanje podatkov, ki se dnevno spreminjajo. Upo{te-vati moramo tudi stro{ke, ki se pojavljajo pri vsakem nakupu oziroma prodaji posameznega vrednostnega papirja, kar močno zniža njegovo donosnost. Nekateri se odločijo za vlaganja v nepremičnine - stanovanja. Cene v Sloveniji {e zaenkrat nara{čajo, predvsem v večjih mestih. Vseeno najno-vej{e raziskave o ceni stanovanj v prihodnosti ne kažejo pretiranega porasta cen. Največji problem pri nepremičninah je ta, da je začetni vložek zelo visok, za marsikaterega previsok, da bi si ga lahko privo{čil. Naslednja oblika so rentna zavarovanja, ki so oblika življenjskega zavarovanja, pri katerem ste v času trajanja zavarovani za primer smrti, ob doživetju oziroma izteku zavarovanja pa vam zavarovalnica začne izplačevati časovno omejeno ali doživljenjsko rento. Sredstva zavarovalnica upravlja konzervativno, v skladu z zakonskimi predpisi. Lahko se odločite tudi za rentno varčevanje v banki. Za razliko od zavarovalnic le-te ponujajo predvsem namensko dolgoro~no var~evanje in dajejo zato prednost predvsem donosnosti vloženih sredstev. Prav tako izplačujejo denar le časovno omejeno, nikoli pa doživljenjsko. Prednost banke je, da je to ustanova, s katero ljudje poslujejo od takrat, ko se prvič srečajo z denarjem. V življenju skoraj vsak najame kakšno posojilo, zato ljudje bankam zaupajo tudi, ko se odločajo za oplemenitenje denarja, varčevanje, čeprav se je izkazalo, da le-to ni najbolj donosno. Vendar pa se ljudje prav zaradi varnosti v veliki meri odločajo, da bodo bankam zaupali tudi takrat, ko gre za varno starost, pa čeprav to lahko pomeni manjše donose. Na trgu nam ponujajo tudi mešana življenjska zavarovanja, ki so zavarovanja in varčevanja hkrati. To pomeni, da se s sklenitvijo zavarovalne police obvežete, da boste v izbranem časovnem obdobju plačevali dogovorjeno zavarovalno premijo. Del premije je namenjen pokrivanju tveganja za primer smrti, del premije pa se varčuje skladno s predpisano naložbeno politiko zavarovalnice. Ob izteku zavarovalne dobe vam zavarovalnica izplača pogodbeno zavarovalno vsoto in dobiček, ustvarjen z upravljanjem sredstev življenjskih zavarovanj. V primeru smrti zavarovane osebe pred iztekom zavarovalne dobe pa zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto za primer smrti in do takrat ustvarjen dobiček tisti osebi, ki jo je zavarovanec določil v svoji zavarovalni polici. Na Sami izberite idealno bivališče « i > • /-A OT-iO - A i STANOVANJSKI KREDIT VAM PRISKRBIMO MI www.skb.si ^^ SKB BANKA D.D. isti polici lahko sklenete dodatno nezgodno zavarovanje, ki običajno krije tveganje nezgodne smrti, invalidnosti, dnevnega nadomestila in bolnišničnih dni. Naložbena polica je oblika življenjskega zavarovanja, pri kateri posameznik poleg življenjskega zavarovanja vstopi tudi na trg vrednostnih papirjev. Zavarovalčeva sredstva se namreč nalagajo v posamezne vzajemne sklade, ki svoja sredstva razpršijo med posamezne delnice, obveznice in druge finančne instrumente. S tem si zagotovi razpršenost naložb. Vrednost zavarovanja, torej zavarovalna vsota, je odvisna od vrednosti enot vzajemnih skladov, v katere zavarovalec nalaga svoja sredstva. Ob koncu zavarovalne dobe bo upravičenec prejel zavarovalno vsoto, ki bo enaka vrednosti privarčevanega premoženja v izbranih vzajemnih skladih. V zgodnjem obdobju zavarovanja, ko je vrednost premoženja še nizka, nam dejstvo, da smo življenjsko zavarovani, zagotavlja tudi izplačilo zajamčene zavarovalne vsote, ki se jo določi ob sklenitvi zavarovanja. V primeru, da pre- moženje naraste nad to vsoto, se v primeru smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja izplača dejansko vrednost sredstev. Zavarovanec ima tudi možnost, da med trajanjem zavarovanja prenese sredstva v drugi sklad, vendar pa mora biti to sklad, ki ga izbrana zavarovalnica ponuja. Vzajemni skladi so institucije, kjer lahko ljudje investirajo svoje prihranke z namenom oplemenitenja premoženja. Vzajemni sklad lahko opišemo kot skupek premoženja vlagateljev, razdeljenega na točke, ki ga upravlja družba za upravljanje. Točke sklada lahko vlagatelj praviloma kadarkoli proda nazaj skladu in tako pride do prihrankov. Zaradi nihanja tečajev delnic in obveznic, ki jih imajo v portfelju, so sicer bolj tvegana naložba od bančnih depozitov, vendar omogočajo višje donose. Poznamo tri vrste vzajemnih skladov, to so delniški, obvezniški in mešani, ki se razlikujejo v stopnji tveganja in donosih. Najbolj tvegani so delniški vzajemni skladi, ki lahko prinesejo največje donose, hkrati pa lahko dosežejo tudi največjo izgubo. Zmago Šalamun Največ upokojencev prejema med 80.000 in 90.000 tolarjev pokojnine Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo decembra 2004 529.101 prejemnikov pokojnin. Starostno pokojnino je prejelo 312.624 upokojencev, invalidsko 96.892, družinsko 75.146, vdovsko 18.454, voja{ko 4.162, 311 prejemnikov je prejelo akontacijo in 4.980 je bilo kmečkih pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov in 16.532 prejemnikov državnih pokojnin. Če pogledamo povprečno {tevilo vseh prejemnikov pokojnin, ugotovimo, da je bilo leta 1992 skupaj 448.828 prejemnikov, lansko povprečje pa je zna{alo 523.854 prejemnikov pokojnin. Od leta 1992 se je najbolj zmanj{alo {tevilo prejemnikov kmečkih pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov. To se je od leta 1992 zmanj{alo iz 23.526 upravičencev na 5.367 prejemnikov. V tem obdobju se je zmanj{alo tudi {tevilo prejemnikov družinskih in voja{kih pokojnin ter {tevilo prejemnikov akontacij. Od leta 2000 se je zelo povečalo {tevilo državnih in vdovskih pokojnin. Povečalo se je tudi {tevilo prejemnikov starostnih in invalidskih pokojnin. Po podatkih za december 2004 je najnižja pokojninska osnova zna{ala 99.052,86 tolarja najvi{ja pa 396.211,44 tolarja. Tako je najnižja pokojnina za 15 let pokojninske dobe zna{ala 34.668,50 tolarja, kmečka pokojnina po starostnem upokojevanju kmetov 42.097,46 tolarja, kmečka borčevska pokojnina pa 84.194,92 tolarja. Za december je državna pokojnina zna{ala 32.984,60 tolarja, naj-vi{ja izplačana pokojnina pa 356.590,29 tolarja. Največ, kar 14 odstotkov (70.528 upravičencev) upokojencev prejema pokojnino v vi{ini od 80.000 do 90.000 tolarjev. Pri 206 upokojencih pa je decembrska pokojnina zna{ala več kot 350.000 tolarjev. Marca lani je borčevske pokojnine prejemalo 44.236 upokojencev, od tega 21.340 borcev pred 9. septembrom 1943, 21.723 borcev po 9. sep- tembru 1943, 619 spomenič-arjev in {panskih borcev ter 554 pokojnin je bilo izplačanih kmetom-borcem. Prejemnikov voja{kih pokojnin je bilo 4.162, od tega starostno pokojnino prejema 2.021 upokojencev in ta v povprečju zna{a 200.423 tolarjev. Invalidske pokojnine prejema 519 upokojencev in v povprečju zna{ajo po 170.639 tolarjev. Družinska oziroma vdovska pokojnina iz naslova voja{kih pokojnin zna-{a 173.287 tolarjev, prejema pa jo 1.622 upravičencev. Po podatki državnega urada za statistiko je registrirana brezposelnost v Sloveniji januarja letos zna{ala 10,4 odstotka (93.353), kar je za 0,3-odstotne točke več kot decembra lani. Prvi leto{nji mesec je bilo delovno aktivnih 805.637 prebivalcev, kar je za 0,1 odstotka več kot mesec prej, glede na januar 2004, pa je njihovo {tevilo ostalo nespremenjeno. Število kmetov se je v letu dni zmanj{alo za 7,9 odstotka na 31.339. Zmago Šalamun KREDIT Trgi bivše Jugoslavije C) Ste morda prespali hiper rast slovenskih delnic in vzajemnih skladov? Vsaka šola nekaj stane. Nova priložnost je pred vrati, le odpreti jih je treba in z jasnimi cilji ter dobrimi informacijami stopiti skoznje. V vseh državah pristopnicah v članstvo EU je bila zgodba enaka. V času pogajanj je vzporedno tekel prehod iz ne-tržnega v tržno gospodarstvo in s tem na različne načine tudi privatizacija. Rezultat je bil povsod zelo podoben - razcvet kapitalskih trgov. Danes je podobno z državami, ki se borijo za povabilo k pogajalski mizi za novo širitev Evropske unije, le da smo tokrat Slovenci v dosti boljšem položaju, saj imamo izkušnje s tega področja in znamo takšen položaj tudi izkoristiti. Če pred 12 leti 95 % državljanov iz raznih razlogov prestrukturiranja ni uspelo izkoristiti, je sedaj priložnost zopet tukaj. Takrat je večina govorila le, da bo vse propadlo in podobne neumnosti, denar pa je stekel mimo njih. Iz 10.000 EUR leta 1992 bi danes v enem izmed uspešnejših slovenskih skladov imeli kar neverjetnih 170.000 EUR kapitala. Pretirana previdnost se očitno v tem primeru ni izplačala!!! Nova priložnost je tako spet tukaj. Marsikdo bo to izkoristil v svoj prid in neznansko obogatel. Hočete zraven? Vsi trgi bivše Juge so zelo perspektivni Ustavimo se v trenutno zelo perspektivni Bosni in Hercegovini. V januarju je bilo na tamkajšnji borzi v Sarajevu slabih 19 milijonov evrov prometa. Vrednost indeksa BIFX se je v januarju povišala za 16,71 %, kar se je zgodilo v zadnjem tednu trgovanja, ko se je začel močan bikovski trend, ki je bil z močnejšo negativno korekcijo za kratek čas prekinjen v prvi polovici februarja. Zaradi spremembe zakonodaje, ki ureja trg kapitala v BiH, lahko v prihodnje pričakujemo močnejše aktivnosti združevanja kapitala in še večje zanimanje investitorjev za omenjeni trg. Celo tradicionalno konzervativni avstrijski investitorji se počasi vključujejo v "igro". Tudi trgi Srbije, Črne gore, Makedonije in nenazadnje Hrvaške niso od muh, saj v zadnjem času beležijo zavidljive uspehe. Alkaloid Skoplje je recimo pred dnevi dosegel celo maksimalno rast enega dneva, to je 10 %. Vas zanima? Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321 Numerolog svetuje Starodavna modrost ali modna muha N u m e -rolo gij a je veda, ki datira iz kultur in civilizacij, ki so živele mnogo let pred nami. Najstarejši (nam poznani) pisani viri datirajo okrog 7500 let p. n. št. iz področja nekdanje Mezopotamije, Babilonskega kraljestva ter starih kaldejskih in hebrejskih narodov. To je veda, ki ima svojo večtisočletno tradicijo, saj je v numerologijo vpeta tudi vsa astrologija. Mimo tega ne moremo, saj smo del vesolja in kar velja za celotni kozmos, velja tudi za nas. Še več, za vsako našo celico. In vesolju vladajo zakoni, ki veljajo tudi za nas, saj smo del njega. In če jih človek ne spoštuje, ima težave. Eden najpomembnejših je ta, da se podobne stvari privlačijo med seboj. To pa je še posebej razvidno iz numero-logije, ki nam zelo jasno in praktično pokaže, zakaj privlačimo v svoje življenje nezadovoljstva, žalost in razoča- Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako »Za numerologa« v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih po^sredovali neposredno g. Danu. ranje ali pa modrost, mir in uspeh. Nič preveč dobrega se ne obeta tistemu, ki verjame, da ljubezen in sreča prideta sama od sebe. Zanju je potrebno v vsakem primeru nekaj narediti, se učiti, spremeniti. Numerologija je veda, ki je bila v času Pitagore (nekaj stoletij pr. n. št.) prepovedana od strani vladajočega razreda. In nihče ne prepove nedolžne in nepomembne stvari. Vladajoči krogi so se že tedaj, kakor tudi že mnogo prej, zavedali izjemne moči numerologije in njenega vpliva na človeka. Numerologija ni modna muha, kot se morda zdi naključnemu bralcu, res pa je, da v Sloveniji nima ravno dolge »življenjske dobe«. Povsem drugačna je slika o nume-rologiji v zahodnem svetu, kjer se je ta veda že zdavnaj ne samo udomačila, ampak ima tudi precej drugačno tradicijo in težo, saj se vedno več ljudi zaveda, da mora biti človek, če hoče živeti vsaj malo dostojno človeško življenje, pozoren zraven hrane, dela in denarja tudi na svoje besede. Med njimi pa sta najpomembnejši besedi prav njegovo ime in priimek. Na teh dveh besedah tudi stoji svet vsakega človeka. Tako se izpolnjuje prastara modrost, ki je poznana že od njega dni in ki govori, da na besedi svet stoji. Šifra: Poletje Rojeni ste 28. v mesecu z naslednjim življenjskim poslanstvom: 19 + 21 = 40. To je precej nemirna energija, ki v sebi sicer nosi velike potenciale, vendar pa se le-ti zaradi nestabilnosti vibracij (števili 2 in 8 skupaj) le stežka realizirajo. To je sicer močna energija, ki pa ne deluje v pozitivni in konstruktivni smeri tako, kot bi si človek želel. Dobro je, da se človek izogiba sebičnosti in trme. Ta energija prinaša tudi ločitve in izgube v pravnih zadevah. Praznujte rojstni dan raje 1. naslednji mesec, ki je precej boljša vibracija. Vaše ime (19) je ena izmed najlepših energij celotne numerologije in prinaša mnoge darove, talente in sposobnosti v zibelko. Prinaša tudi mnogo energije, tako fizične, čustvene, duhovne in intelektualne. Tak datum rojstva obljublja uresničitev vseh načrtov, predvsem pa uspeh na zasebnem in poklicnem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena, priimka in skupnega števila le-tega. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da človek z njo lahko ideje pretvarja v materijo. Vaš priimek pa je energija, ki se označuje s številom 21. V dosedanjih numerolo-ških učbenikih se to število predstavlja kot energija, ki prinaša težave v mladosti in urejene razmere v zrelem obdobju, ko naj bi se človek na svojih napakah že toliko naučil, da bi znal obvladovati samega sebe in s tem razmere, v katerih živi. Vendar tega numerološka praksa ne potrjuje preveč. To je izrazito materialna energija, ki človeku prinaša predvsem avtoriteto, ambicije in dobro intuicijo, ni pa to energija, ki bi prinašala preveč ljubezni in umirjenosti v človeka. Delovanje te energije je precej odvisno tudi od razmerja ostalih energij v analizi. Skupno število imena in priimka (40) je energija, ki prinaša vztrajnost, delavnost, originalnost, inventivnost Ptuj • Turistična patrulja bi imela kaj početi Duševno zdravje Težave ob upokojitvi Sanja ima strica, ki seje po upokojitvi popolnoma zaprl vase, iz hiše, ki jo je kot kaže izbral za neke vrste prostovoljni zapor, se ni pokazal že dve leti. Vsaki dobronamerni nasvet jemlje kot napad nanj, tudi prijateljev, ki prihajajo k njemu domov se, če je le mogoče, izogiba. Kako mu pomagati, domači so prepričani, da se ne more sprijazniti z upokojitvijo. Prilagajanje na starost in staranje ter sprejetje upokojitve različni ljudje glede na svoj način življenja in osebnostne lastnosti različno prenašajo. Najbolj otežujejo starost osebnostne lastnosti, kot so nedružabnost, sumničavost oziroma občutek ogroženosti ter nagibanje k potrtosti. Če se k temu pridruži dejstvo, da je nekdo bolj izoliran v socialnem smislu (nima partnerja in otrok) in če se k temu prištejemo dejstvo, da ima takšna oseba o sebi negativno podobo, potem nekako vidim pred seboj Sanjinega strica, ki se vedno bolj zapira vase. Pri njem se najverjetneje pojavlja depresija v starostnem obdobju. Zanjo zbolijo bolj pogosto ljudje, ki so že v prejšnjih življenjskih obdobjih izkazovali naslednje poteze osebnosti: preobčutljivost za kritiko, neodločnost in nesamostojnost, reakcije umikanja v življenjskih obremenitvah, samopomilovanje in hipohondrijo, pretirano kritično stališče do sebe in občutke manjvrednosti ter introvertiranost (zaprtost vase). Ker tako obolenje vedno bolj in bolj vodi v samodestruktivne težnje, svetujem Sanji in drugim domačim, da seposvetu-jejo s psihiatrom, kako pripraviti strica do tega, da bi se odločil za strokovno pomoč, saj se še mu da pomagati, le vsaj eno svetlo točko smisla življenja zase še mora najti. mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. pa tudi ekscentričnost ter nenadne in nepričakovane spremembe v življenju. Lahko bi rekli, da je to energija nenadnih sprememb. Ljudje s to energijo so predvsem praktičnega duha. Ker je to energija, ki povzroča nenadne spremembe, je ljudem, ki so pod vplivom le-te, mnogokrat težko najti pravo, mirno in stabilno pot. To je mnogokrat tudi energija sebičnosti in neprilagodljivosti, ki sta več ali manj lastnosti močnega ega. Kaj reči na vse te zelo različne energije? Energija imena je vsekakor zelo dobra in harmonična z energijo rojstnega dneva, nekaj povsem drugega pa je vibracija Vašega priimka, ki je v velikem nasprotju z vsemi ostalimi energijami in bi ga bilo dobro zamenjati z energijo števila 23. Tako se tudi izognete energiji števila 40, ki je tipična vibracija nestabilnosti in nenadnih sprememb. Dan Sovina Močna sezona na grajskih stopnicah Kdor se v teh dneh, mimogrede dnevi okrog velike noči so že po tradiciji pokazatelji uspešnosti oziroma neuspešnosti neke turistične sezone, podaja na grajski hrib po lesenih grajskih stopnicah, ima kaj videti. Foto: Črtomir Goznik Ena od najnovejših razglednic s ptujskega grajskega hriba V travi in grmičevju ob stopnicah leži na desetine praznih steklenic in druge navlake, ki so jo tod pustili jesenski in zimski veseljaki z grajskih stopnic, ki so ne glede na vreme priljubljena točka zbiranja takšnih in drugačnih združb. Zanimivo je, da so stopnice kolikor toliko čiste, zato je čudno, da nihče ne poskrbi za čistočo tudi v neposredni bližini. Morda pa čistilcem mesta pogled ne seže čez ograjo stopnic ali pa območje ni v njihovi domeni. Turiste in druge obiskovalce problemi okrog čiščenja mesta oziroma poti na grad, ki jo v enem letu prehodi med 50 in 60 tisoč obiskovalcev, ne zanima, ker naj bi prišli na obisk v urejeno mesto. Za nekatere je pot na grad iz Prešernove po lesenih stopnicah postala že tudi moteča, ker se grajski veseljaki spravljajo tudi že nadnje. Čisto nič ne bi bilo narobe, če bi mesto že končno poskrbelo za osvetljenost lesenih stopnic, o čemer se govori že desetletja. To ni modna muha, to je potreba, če bo pot osvetljena, bodo tudi veselja-čenja manj, s tem pa tudi manj možnosti za onesnaževanje. MG Info Glasbene novice Računalniško podjetje Soundscam Nielsen že od leta 1981 podaja v ZDA natančne podatke o prodaji originalnih nosilcev zvoka v ZDA. Po prvih desetih tednih leta 2005je omenjeno podjetje objavilo podatek, da so v ZDA prodali nekaj več kot 111 milijonov albumov, kar je za približno 9,2 % manj kot leto poprej. GREEN DAY so pevec in kitarist Billie Joe Armstrong, bas kitarist Mike Drint in bobnar Tre Cool. Medijski pomp o post punk trojki se je začel leta 1994 z razvpito plato Dookie in hitom Basketcase. Lani je band udaril s polno močjo, saj je plasiral album American Idiot, s katerim odkrito kritizirapo-litiko ameriškega predsednika Georga Busha ml.. Tokrat so se odpravili na počitnice v komadu HOLIDAY (***), ki zveni zelo sveže in udarno. Zanimivi spoj rocka, nu metala, rapa in hip-hopa so v svojo glasbo združili LINKIN PARK in JAY - Z. Najstniki so takoj vzeli za svojega spoj hitov Numb / Encore. Popolni 'šus' se nadaljuje tudi v komadu 99 PROCENT/ ONE STEP CLOSER (***). Kanadska dama AVRIL LAVIGNE je zaslovela v hipu z nepozabno uspešnico Complicated. Lani je potrdila svoj talent z drugo veliko ploščo Under My Skin, ki je že presegla pet milijonov prodanih kopij. Vso jezo ali agresivnost je mlada rocke-rica zlila v komad HE WASN'T (**), za katerega je nenavadno besedilo napisala priznana Chantal Kreviazuk. Ali poznate genialnega glasbenika MARKA KNOPFLERJA? Mlajši bralci ste verjetno v temi, medtem ko se starejši bralci sedaj smejite, saj gre za alfo in omego zasedbe Dire Straits. Njegova zadnja mojstrovina v formatu zgoščenke je naslovljena po verigi hotelov Shangri - La. Po hitu Boom Like That je prišla na vrsto fina rock skladba THE TRAVELER'S SONG (****), ki jo je produciral izvenserijski as Chuck Ainlay. Veliki up ameriške soul in r&b scene je OMARION, kije svojo kariero začel pri skupini B2K. Omenjeni fantje so pred leti zmagovali na ameriški lestvici z hitom Bump, Bump, Bump, katere boter je bil P. Diddy. Mladenič je dobil takoj ugodno pogodbo z založbo Epic, kar mu je omogočilo nedvomno kvaliteto, kar je slišno v skladbi O (***), ki povezuje strastne soul pasaže podprte z izrednimi vokalnimi zmožnostmi nadarjenega pevca. Britanska izvajalka NATASHA BEDINGFIELD je v slabem letu obogatela za več kot milijon funtov s pomočjo naslednjih uspešnic Single, These Words in Unwritten (ta pesem je še zmeraj na lestvici Popularnih 10 Radia Ptuj in je bila dva tedna tudi na 1. mestu). Čudovita blondinka ostaja tudi v pesmi I BRUISE EASY (***) pri hitro nalezljivi pop glasbi z enostavnim ritmom ter refrenom. Kuj železo, dokler je vroče, je znan pregovor, katerega se držita tudi studijski skupini CABIN CREW in SUNSET STRIPPERS. Oboji namreč po ritmu kopirajo Erica Prydza in njegovo uspešnico Call On Me. Zgoraj omenjeni skupini sta namreč na aerobično-plesni način priredili komad Waiting For A Star To Fall, katerega so leta 1988 izvajali Boy Meets Girl. Neverjetni diskotečni hit ima posebno energijo in DJ vam bodo ponudili super vibracije s priredbama STAR TO FALL (****) ali FALLING STARS (****). Plesni bombi za popolno zabavo! Sodobna plesna glasba je všeč predvsem mladim, ki radi eksperimentirajo ali so v trendu in nedvomno boste uživali ter na ves glas navrli naslednje nove komade Suavemente - SCOOTER, Oh My Gosh - BASEMENT JAXX, Back To Basics - SHAPESHIFTERS, Believe - CHEMICAL BROTHERS, Winter -DT8, Give Me Your Love - XTM & ANNIA, Spitfire - PRODIGY, Freak On - STONEBRIDGE & ULTRA NATE, Shine - LOVEFRE-EKZ, Always On My Mind - ALSOU in Why - SONIQUE. David Breznik Glasbeni kotiček Rap legenda je rojena! 50 Cent - The Massacre Universal - 2005 Yo je prežvečen raperski pozdrav in The Massacre je vrhunski govorniški projekt Curtisa Jacksona alias 50 Centa. To ime je mladenič dobil še na ulicah, ko je preproda-jal mamila. Glasba ga je hvala bogu omamila bolj kot mamilo in prvenec Get Rich Or Die Tryin je bil zadetek v polno ter ustoličenje novega raper-skega prvaka. Breme junaka z ulice, vrednega le pol dolarja, je nakladač prenesel v besede z aktualno plato, za katero glasbeno celostno podobo so poskrbeli Dr. Dre, Eminem, G-Unit, Sha Money XL in sam 50 Cent. 1. liga rapa! Izvajalec je na novi izdelek uvrstil 21 kosovnih zlepljenk (dodatek je še komad Hate It Or Love It, ki ga v osnovi najdete na projektu raperja The Gamea z naslovom The Documentary), ki imajo konstanten spoj rapa, r&b-ja, soula, funka in v končni fazi tudi popa. Ob omenjenih zvrsteh je vprašanje, kdo posluša omenjeno muziko. Odgovor postrežem v trenutku, saj imamo tudi v našem mestu in v okolici kopico rap mulcev (sem štejem osnovnošolce in dijake), ki prisegajo ter se pozi-bavajo ob skoraj ironični tem- nopolti glasbi, kar rap tudi je. Pravi stilski naklon albuma The Massacre nakazuje poska-kajoča rap oda Candy Shop (ta pesem je že nekaj tednov na vrhu ameriške Billboardove lestvice malih plošč), v kateri komercialni pridih s svojim petjem ter r&b stilom pridoda mlada pevka Olivia. Pri vrhu zgoraj omenjene najpomembnejše svetovne glasbene lestvice je 50 Cent pustil še en valujoči rap komad Disco Inferno, ki pa nima nobene povezave z istoimensko uspešnico Tine Turner. Najbolj energična zadeva zgoščenke je Gatman & Robbin in v njej sodeluje sam Eminem. Sicer sem na albumu pričakoval več sodelujočih gostov, vendar me je najbolj presenetilo sodelovanje in kvazi rapanje igralca Jamia Foxxa (v filmu o Rayu Charlesu je dokazal svoj glasbeni potencial) v igrivi izpovedi Build Me Up. V osnovi je projekt sestavljen iz agresivnih in eksperimentalnih raperskih komadov, v katerih je slišati od izrednega igranja na saksofon do streljanja z brzostrelko v komadu In My hood. Pozibavajoči G rap teme so tako Ski Mask Way (hudo besedilo), Ryder Music, Filmski kotiček Punčka za milijon dolarjev H ■ ^^ w ■ % « ft ■ « ^^ w ■ ft mm ^'V ■ J—v*^^ V ' ' ' ^ w ■ ft / 3. DO SOMETHIN' - BritneyNspearsN ^ 4. GEET RIGHT - Jennifer Lopez T ME LOVE YOU - Mario 6. CAUGHT UP - Usher ^ 7. UNWRITTEN - Natasha Bedingfief 8. CANDY SHOP - 50 Cent & Ofivia SOMETIMES YOU CAN'T MAKE YOUR OWN - U2 10. FROM ZERO TO HERO - Sarah Connor Vsab? sreÂû in nfdfiLi^ mfid \9.\0 in 20. uw Za film Punčka za milijon dolarjev obstaja le ena beseda - mojstrovina. Clint Eastwood je prikazal fantastično izvedbo neverjetne tihe moči, verjetno najboljšo v njegovi izjemni karieri. Hilary Swank pa je v vlogi, vsaj enako močni kot tista, ki ji je prinesla oskarja v filmu Fantje nikoli ne jokajo. Ni Kdo je glavna igralka v filmu Punčka za milijon dolarjev? Odgovor:. NAQRADNO VPRAŠANJE Ime reševalca:. Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Helena Čuček, Vltomarci 62, 2255 Vltomarci. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol Odgovore pošljite do torta, 22. marca, na nas/oir: Radb-Tednik Ptuj, RaiCeva 6,2250 (za Info). Punčka za milijon dolarjev Režija: Clint Eastwood Scenarij: Paul Haggis Igrajo: Clint Eastwood, Hilary Swank, Morgan Freeman, Jay Baruchel Drama Dolžina: 133 min Leto: 2004 Država: ZDA Dobitnik 4 oskarjev • najboljši fllm • režija • glavna ženska vloga (Hilary Swank) • stranska moška vloga (Morgan Freeman) This Is 50, God Gave The Style, Get In My Car, My Toy Solider ^ Boljše in glasbeno pestrejše zadeve na plati so A Baltimore Love Thing, Im Supposed To Die Tonight in So Amazing. Čeprav v glasbi ne beležimo svetovnih rekordov, je 50 Cent pred dobrim tednom postavil neuradni rekord ameriške lestvice albumov ali velikih plošč, saj je album The Massacre samo v enem tednu pre- segel 1 140 000 izvodov. Vau! Neobičajno dobra in velika prodaja tega izdelka je tudi v Sloveniji in tisti, ki kaj daste na vaš rap imidž ali izbor, boste gotovo imeli v svoji zbirki original tega rap standarda. Namišljeni raperji si bodo album po domače povedano žal spekli in bodo ob njem prav tako kimali z glavo ter valovali ob neharmoničnih melodijah. Besedila so posebnost projekta in so vzeta direktno iz ghetta ali ulice. Sočnih kletvic ne manjka in zato je zgoščenka logično opremljena z nalepko ali opozorilom Parental Advisory Explicit Content. Album je nedvomno rap mojstrovina, vendar milijon kilometrov oddaljen od mojega glasbenega sveta in zato me je pustil mrtvo hladnega. Verjamem pa, da bodo mladi raperji uživali ob tipični ameriški spakedravšči-ni oziroma rap glasbi! David Breznik kaj, Clint je strokovnjak. Pred vami je še en odličen film, ki se spopada z vprašanji predsodkov, drznosti in smisla življenja. Vse to v preznojenem okolju boksarske telovadnice. Takih filmov ne delajo več. Izven Hollywooda ne zato, ker nimajo denarja, v Hollywoodu pa zato ne, ker nimajo poguma. Tehnično brezhiben: scenarij, režija, montaža, luč in scenografija so matematično popolni brez predvidljivosti zgodbe. Kontraste film združuje v višjo celoto brez patetike. Klasična katarza. Briljantna estetika filma. Krši vsa pravila sodobnega Hollywooda. Jasno izrazi stališča do tem, o katerih se v svetem mestu filma niti ne šepeta, razen v komedijah: ameriški pravljici in kruti resničnosti, evtanaziji, plehkosti religioznih sistemov, propadu sistema družine, (ne)smiselno-sti sodobne medicine ... Film je praktično narejen s tremi igralci, z ogromno govora iz ozadja in dolgim bolečim koncem. S tolažečim nasmeškom. Če je bil Kristusov pasijon film, ob katerem je zajokal Bog, je Million Dollar Baby film, ob katerem zajoka celo Clint Eastwood, možakar, ki ne bi zajokal niti na smrtni postelji svojih staršev. Toda tokrat joče. Na glas in iskreno. Iz srca, iz najglobljega kotička svoje duše, kjer ni bilo nikoli doslej prostora za tako globoka čustva. Kljub filmu The Bridges of Madison County, kljub oskarjem za film Unfor-given. Tokrat Clint namreč režira boksarski film. Novega Rockyja, neponovljivo mešanico znoja, volje, solza in prefi-njenega humorja. Svoj najboljši film vseh časov. Svoj labodji spev, ki ga režira tako, kot da ne bi imel že 75 let. Kot da bi bil znova mlad, zaljubljen, za-letav in navihan. In tu je zgodba o zagreti Maggie Fitzgerald (briljantna Hilary Swank), 31-letni ženski, ki hoče na vsak način uspeti v ringu. Ki o tem sanja že celo življenje, ki se iz dneva v dan prebija kot tretjerazredna natakarica in ki nima za sabo niti enega dvoboja. In Clint, sicer ostareli in izkušeni trener Frankie Dunn, ki ga je pravkar zapustil njegov največji talent, ji razloži: 'Ne treniram punc. Pojdi mi izpred oči. Najdi si drugega trenerja. Nimam časa zate.' Toda Maggie vztraja. Tako dolgo, da se prikupi njegovemu pomočniku Morganu Freemanu, bivšemu boksarju, ki še vedno čaka na svoj 110. dvoboj. Tako ponižno, da se je usmili celo veliki Clint, ki jo vzame pod svoje okrilje in jo v slabih dveh letih pripelje do dvoboja za titulo svetovne prvakinje. Punca ima dušo in srce. Tako kot Muhamaad Ali in vsi največji šampioni našega časa. Lepo, toda kaj, ko ni bila rojena pod srečno zvezdo. Ko ji usoda pokaže roge in jo vrne na realna tla. In preobrat je hud. Najhujši doslej. Tragičen, srce parajoč in tak, da useka iz zasede. Tu ni prostora za klišeje, za patetiko in za mašila filma Girlfight. To je čistokrvna mojstrovina, zares pravi filmski biser, ki Clinta Eastwooda po 25 filmih, ki jih je režiral, in po 57, v katerih je igral, še vedno kot za šalo drži v samem vrhu sedme umetnosti. Definitivno je to zelo lep in zelo žalosten film, ki ga morate videti. Grega Kavčič Petek, 25. marca, ob 21. uri: Metallica večer s skupino NOT&VUN iz Maribora Filmska sekcija Sreda, 23. marca, ob 19. uri: Junak (Ying Xiong, 2002, 2003, 99 min.), r. Zhang Yimou Srednješolci in vsi drugi mladi! Zbiramo novinarsko skupino, ki bi pisala in urejala članke za samostojno mladinsko stran v Štajerskem tedniku. Zainteresirani, javite se v CID! Štajerski TEDNIK NAŠ ŽENSKI PEVSKI TRIO KOPANJE, IZKOPAVANJE KRITJE NA PREDMETU KNJIGA PSALMOV Štajerski TEDNIK TELUR DEL ROKE NAMIZNO PREGRNJALO KOŠARKAR TVRDIĆ SMUČARSKI OBJEKT TONE TOMŠIČ ODCEJEN FIŽOL ANG. PEVKA (SANDIE) ČITILO ZA VID OTO NORČIČ ALEŠ DOLIŠKA SESTAVIL EDI KLASINC REKA V BOSNI ITALIJANSKO ŽENSKO IME VAS PRI BOMBAŽNA TKANINA MESTO V FRANCIJI STARO RUSKO MESTO TV GOGI (GORAZD) KATARINA WITT PREBIVALEC AJBE IVO DANEU VELIK GORSKI VRH MAJDA RENKO ANG. PEVKA (ANN) IGRALKA LONG VITAMIN.SOK RADENSKE NAJNIŽJI PEVSKI GLAS 100 M2 POSODA ZA MOLŽO, GOLIDA REKA V NEMČIJI RADIOTELEVIZIJA MLADOLETNI KAZNJENEC VELIKA JUŽNOAMERIŠKA KAČA DRUGO MESTO V SLOVENIJI VZGOJITELJ V ŠOLI BLAGAJEV VOLČIN SCENOGRAFKA LIKAR VATERPOLIST ŠINKOVEC IGRA PODOB. ŠAHU NOG. VRATAR (VLADIMIR) POT V SNEGU JAPONSKI ŠAH STANE UREK DEDNA ZASNOVA FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE) KONJSKA BRZDA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: stas, Trnka, Ražun, reneta, Polikarp, pastorek, hrt, prsk, Agrikola, Skien, Rita, podloga, Tosh, devon, RS, eranos, Ptolemej, Itene, Tsavo, Debelak, kij, lastnina, Marina, Anuket, rezervat, Nor, šibica, vran, Una, Ove. Uganakrski slovarček: BELO = jelenova tolšča, IGALKA = nizek zimzelen grmiček, blagajev volčin, KORIGEND = mladoletni kaznjenec, LEEN = ameriška fotografinja (Nina), ROANNE = mesto v francoskem departmaju Loire, SALTA = igra s kamenčki na plošči s sto polji, VITEBSK = staro rusko mesto zahodno od Moskve, TRAETTA = italijanski skladatelj (Tomoso, 1727-1779). Zanimivosti Po 11. septembru v ZDA vse večje zanimanje za arabski jezik Washington (STA/AFP) - Američani se obračajo proti Bližnjemu vzhodu, trdi Gerald Lampe, predsednik ameriškega združenja profesorjev arabščine, jezika, za katerega vlada po terorističnih napadih 11. septembra 2001 vse večje zanimanje. V obdobju 1998-2002 se je število študentov, ki se učijo arabsko, povečalo za 92 odstotkov, kažejo izsledki raziskave združenja živih jezikov. Od 1,5 milijona Američanov, ki se učijo tuje jezike, jih je leta 2002 arabščino izbralo 10.600, po tem letu pa se njihovo število še povečuje. Leta 1998 se jih je za arabščino odločilo le 5500. Ta pojav je moč delno pojasniti z ekonomskimi razlogi, povpraševanje po znanju tega jezika pa prihaja zlasti s strani ameriške vlade, poudarja John Eiser, profesor arabščine na univerzi v Virginiji. Ljudi z znanjem arabščine potrebujejo zlasti v CIA, FBI, pa tudi Pentagonu. Pomanjkanje prevajalcev iz arabščine je tudi eden največjih problemov vojne v Iraku, poudarja Gerard Lampe in dodaja, da je po priznanju ameriške vojske med zaslišanji zapornikov v Guantanamu prihajalo do napak pri prevajanju. Po poroki se zredi 86 odstotkov parov Rim (STA/Ansa) - Zakonski stan škodljivo vpliva na telesno težo zakoncev. Izsledki raziskave, ki jo je izvedla italijanska revija Hujšati, namreč kažejo, da se že v prvem letu zakona zredi kar 86 odstotkov parov, in sicer povprečno za pet (27 odstotkov) do deset kilogramov (11 odstotkov). Raziskava je zajela prehrambene navade 580 zakonskih parov med 28. in 40. letom starosti, in sicer pred rojstvom otrok. Samo 8 odstotkov parov je svojo težo ohranilo oziroma po poroki celo shujšalo. Zaročila se je japonska princesa Sajako Tokio (STA/AFP) - Princesa Sajako, edina hči japonskega cesarja Akihita in cesarice Mičiko, se je na tradicionalni slovesnosti v cesarski palači v Tokiu uradno zaročila s strokovnjakom za urbanizem Jošikijem Ku-rodo. 35-letna Sajako, ki je tudi princesa Nori, se bo še letos poročila s tem 40-letnim Tokijcem, je dejal tiskovni predstavnik cesarske palače. Sajako je tretji otrok in edina hči japonskega cesarja, vendar bo s poroko izgubila naslov princese. Njen zaročenec Kuroda je kolega s fakultete princesinega mlajšega brata princa Akišina. Njun starejši brat Naruhito (45) je sicer naslednik japonskega prestola, najstarejše monarhije na svetu. Japonci upajo, da bo ta zaroka prinesla malo več veselja na dvor, kjer soproga japonskega prestolonaslednika, princesa Masako, trpi za depresijo. Najstarejši oven na svetu proslavil 21. rojstni dan Sydney (STA/dpa) - Kakih 30 gostov je pomagalo upihniti svečke na rojstnodnevni torti, pripravljeni v čast merino ovna po imenu George, kije te dni dopolnil 21 let in tako postal najstarejši predstavnik svoje vrste v Avstraliji, najverjetneje tudi na svetu, poročajo avstralski mediji. »Ne spomnim se, da smo kdajkoli imeli tako staro ovco,« je dejala Myra Tallhurst, ovčerejka iz zvezne države Novi južni Wales. »Ovce običajno živijo 12 let,« je pojasnila. Dodala je, da seje obrnila na Guinnessovo knjigo rekordov, vendar so ji odgovorili, da niso zainteresirani, ker sploh nimajo takšne kategorije. Ovnovo dolgo življenje je številne presenetilo, saj so mu vsi napovedovali kratko življenjsko dobo glede na to, da ga je mati zapustila takoj po rojstvu med veliko sušo leta 1984. Zapuščenega jagnjeta seje usmilila Myra Tallhurst, kije ovčjega mladiča hranila s pomočjo stekleničke. Lujzek • Dober den vsoki den Toto pismo sem vam napisa v soboto, 19. marca, kak bi se boj po domočem reklo na južefo-vo. Po nekaj dnevih visokih temperatur in veselih kur je naenkrat tak mrzlo grotalo, kak da bi se nam drgoč zima slinila in sneg hlinila. Jaz sem zimske gate že v omoro arhivira in veselo v pomlod zamaršira. Z Mico sma gorico že do zodjega trsa obrezala vse bike oziroma šparone zvezala, umetno gnojilo po-trosla ^ Dela nam pač ne fali, tak ke se vsoki den nekaj novega godi. Kmečka penzija je slaba, slabša kak najboj zapuščena graba. Če bi kadija in poleg še pija, bi blo to premalo samo za tabok, od lakote bi moga vmreti, če nebi blo kaj v tunki, na vrti in v kleti. Pa še moja Mica je tak dobra gospodija, ke ji ne vujde ni-bena svija in nibena kura, ki se po dvoriši fura Iz Dojčlanda nama piše hčer Jula, ki je kak prova trmasta in delovna mula. Obečala je, da bota prišla z možom Hanzom na stora leta domu, pa kak zgleda, s toga nič nede. Zgleda, ke se je čista pošvabila in na naš Suhi breg pozabila. Tak pač to pride, če človik predugo v tujini živi, pozobi na rojstni kraj, na starše in druge do-moče lidi. Po mobiteli glih zaj zove sosid Juža, naj pridema z Mico malo godovat, kaj dobrega pojest in spit in se tudi malo poveselit. Saj vete, kak smo včosik pravli, da so na sveti poleg drugih dobrot tri najbojše reči: tisto kaj poješ in spiješ in z ritko zmigaš. Če so to že stori lidje tak pravli, te pa je to že prova živlenj-ska resnica, kak provi moja Mica . Tejko za gnes in drugi tje-den več, saj dnevi tak hitijo, kak da bi jih odseka najbolj ojster meč. Adijo, te pa gremo k Juži na gostijo. Mejte se radi stori in mladi, saj to nič ne košta, če vam stroške ploča pošta. RADIOPTUJ 89,8° 98,2-IO^Smhz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 26. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 27. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 28. marca: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 29. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 30. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val). ČETRTEK, 31. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45_ Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Skrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠpORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA (Radio Univox). 18.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val). PETEK, 1. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Voljno se prepustite svojim čustvom, ki se porajajo v vas In vas Izpopolnjujejo, saj vam ravno ta občutek sreče daje zagon za uspešen start v poslu ter v osebnem življenju. BIK Pričakovanja, ki jih tako težko pričakujete, se vam na žalost ne bodo izpolnila. Kljub temu da vam je usoda naklonjena, bodo skrbi in nesoglasja še nekaj časa vaši zvesti spremljevalci. DVOJČKA ^ , Ste zelo srečen človek, če-y prav se tega ne zavedate. ^ Imate finančno In moralno uspešen posel, kjer nizate uspeh za uspehom z vedno novimi projekti, predvsem pa srečno, stabilno in ljubezni polno zvezo. RAK Ne obremenjujte se preveč s svojimi čustvi, ki nastajajo was, ampak se enostavno prepustite času ter zaupajte svoji notranji intuiciji, ki vas bo pripeljala tja, kamor želite. LEV Vaša ljubezenska zveza je polna negotovosti, egoizma In provokacij, ki v vas ubijajo še zadnja čustva. Kdaj ste se nazadnje vprašali, koliko časa boste še zmogli igrati srečneža. DEVICA Pred vami je najboljše in najplodnejše obdobje vašega poslovnega življenja izkoristite vse možnosti in napredujte v svojih sanjah ter si končno izpolnite svoje skrite želje. TEHTNICA Kljub vsem dvomom in negotovostim boste z olajšanjem ugotovili, da se ljubezen zopet vrača v vašo zvezo in dom. Spet bo vse tako, kot si želite, če le ne boste začeli ponovno brskati po preteklosti. ŠKORPIJON Imate vse možnosti za uspešno in idejno bogato ljubezensko zvezo, ki Ima pred seboj dokaj prijetno in uspešno pot, vendar le, če boste lahko pozabili vsa svoja razočaranja iz prejšnjih zvez. STRELEC Po veliki žalosti in obupu prihaja v vaše življenje spet veselje, saj boste dokaj uspešno izpeljali vsa svoja poslovna prizadevanja, s katerimi se boste zopet prebili na vrh. KOZOROG Osvobodili se boste vseh spon preteklosti in končno zadihali s polnimi pljuči. Pred vami je uspešna pot, ki vodi samo navzgor. Le pogumno naprej, izgubiti nimate kaj. VODNAR Imate velik krog prijateljev, v katerem ste zelo cenjeni predvsem zaradi svojega razumevanja vseh njihovih navad in težav. Vsakogar jemljete takšnega kot je, ste res pravi prijatelj. RIBI Pred vami je uspešna in prijetna pot, polna novih izzivov, ki vam bodo prinesli velik moralni in finančni uspeh. Socialna in finančna varnost vam zagotavljata brezskrbno prihodnost. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz 26 .Šíajmib'TEDNIK Zanimivosti, reportaže petek • 25. marca 2005 Iščete svoj stil? • Naši stilisti predlagajo... Sandra v mladostnem španskem stilu Sandra Mikša iz Dragoviča je stara 16 let, obiskuje drugi letnik Srednje zdravstvene šole v Mariboru. Poklic medicinske sestre jo zelo veseli, rada dela z ljudmi. Po vsej verjetnosti bo šolanje nadaljevala na Višji zdravstveni šoli. Ko ima čas, posluša glasbo, gleda televizijo. Za akcijo Iščete svoj stil jo je pruavila sestra. Foto: Črtomir Goznik Sandra v oblačilih iz kolekcije pomlad-poletje 2005 blagovne znamke Naf Naf V kozmetičnem studiu Neda, obiskala ga je prvič, so pri Sandri ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji dali nekaj koristnih nasvetov za čiščenje kože doma. Pri negi bo uporabljala preparate in kreme, ki uravnavajo delovanje žlez lojnic. Svetlolasko je frizer Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka spremenil v temnola-sko. Izbral je nianso med violet in rdečo barvo, da ne bi bila preveč pusta, jo je poživil z dvema tankima pramenoma na zgornjem sprednjem delu. Ker ima precej poškodovane lase, ji je svetoval, naj prične z rednim nanosom olivnega olja. Pri striženju je dal največji poudarek sprednjemu delu - poniju. Odrezal ga je precej visoko in polkrožno. Čezenj je pustil pasti nekaj tankih pramenov, ki skrijejo strogost in poudarijo razgibanost. Dolžina las ni dosti krajša, ker si pušča dolge. Make up je vizažistka Nina Škerlak pričela s kompaktnim pudrom. Naredila je podlago, ki jo je rahlo fiksirala. Oči je poudarila močneje, tako da je nanesla črtalo in ga omehčala. Veki je osenčila v zelenih tonih. Na koncu je nanesla še črno maskaro. Ustnice je rah- Krvodajalci 7. marec - Milan Meško, Drakšl 8; Marija Čeh, Dornava 79/a; Sabina Hren, Gorca 13/a; Franc Hentak, Stanošina 29/c; Leon Petrovič, Zakl 3; Bra-nislav Svenšek, Žetale 105; Branko Srdinšek, Dežno pri Podlehniku; Jože Mergeduš, Zg. Gruškovje 12/a; Andreja Gajšek, Žetale 99; Janez Ploj, Dornava 79/a; Konrad Vaupotič, Sedlašek 71; Franc Čeh, Dornava 79/b; Božica Mohorko, Ptujska Gora 20; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Marjana Peter-šič, Dornava 76/a; Mojca Plavčak, Podlehnik 2/a; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Marjeta Lašič, Ptujska cesta, Rače; Franc Cafuta, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Franc Podgoršek, Zakl 19/b; Anton Žuran, Gradišča 143; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; AleksanderLesjak, Zakl 21; Janko Peteršič, Dornava 76/a; Anica Jus, Žetale 56; Milan Vidovič, Paradiž 43; Anton Jelen, Sp. Gruškovje 18; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40/e; Alenka Ratek, Kicar 115/ a; Karlo Šuligoj, Apače 59/a. 10. marec - Tina Markovič, Pavlovci 18; Jože Rubin, Jastrebci 34; Dušan Novak, Kog 54; Marija Novak, Kukava 1; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigher- ja 23, Kidričevo; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Daniel Bec, Sa-kušak 24; Janez Furman, Zagorci 71; Marjan Mun-da, Juršinci 27/b; Franc Simonič, Gabrnik 3; Katarina Holc, Zagorci 81; Marija Kovačič, Juršinci 43; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Leonida Kovačič, Juršinci 43; Franc Kuri, Janežovci 3; Janez Krajnc, Korenjak 6; Ivan Sledič, Stoperce 23; Jožefa Horvat, Juršinci 42; Danica Erhatič, Zagorci 12; Sabina Žu-mer, Orešje 149; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Ivan Vičar, Rotman 18/a; Marjan Peteršič, Dornava 85/ b; Rajko Sok, Dornava 107; Damir Sajič, Kajuhova 11, Kidričevo; Irena Tuš, Sakušak 68; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Franc Kralj, Desnjak 3; Boris Bohl, Grajenščak 45; Igor Šori, Rotman 13; Boris Čuš, Hlaponci 5; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Herman Krajnc, Precetinci 14, Mala Nedelja; Vanja Šori, Juršinci 78; Zvonko Šlamberger, Slovenja vas 11; Milan Munda, Zagorci 55/a; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Slavko Kosec, Kukava 15; Štefan Lebar, Pristava 21; Štefka Majcen, Zagorci 3/a; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Janez Čuš, Gabrnik 20; Franc Žmauc, Zagorci 59/a. Foto: Črtomir Goznik Sandra prej ... lo poudarila samo z mehkim črtalom, na lička pa nanesla rdečilo. Kroji in barve iz nove kolekcije Naf Naf se prilegajo vsem najstnicam, kar je tudi Sandra. Krilo v španskem stilu z volani v sestavljanki različnih vzorcev iz enakega metariala je zanimiva iztočnica za vse vrste kombinacij z enobarvnimi majicami, topi, puliji, brezrokavniki in srajcami. V modnem salonu Barbare Plavec Brodnjak so za Sandro izbrali majico v turkizni barvi, za popestritev in hladnejše dneve so dodali jopo iz moherja in svilenimi volančki, okrašenimi s čipko in bleščicami, modnimi dodatki, ki ne smejo manjkati na nobenem letošnjem oblačilu. Oblačila, ki jih je oblekla Sandra, so primerna za vse priložnosti, tudi za valete. Sandri glede na njeno vitko postavo pristojijo športni kroji, močne barve, široka, dolga in kratka krila. V Športnem studiu Olim-pic bo Sandra mesec dni brezplačno obiskovala program Olimpic, v katerem bo poudarek na utrjevanju mišičnega tonusa. Njena postava je idealna, zato korekcij ne potrebuje, je med drugim poudaril strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. MG Foto: Črtomir Goznik . pozneje Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ MAROÙLNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:. Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AeRCpBIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AERèDIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Anica Kralij naslov: Spuli^ja 134/a, 8850 Jftvj Nagrajenec prejme nagrado po pošti, Turistična agencija Sonček svetuje Kam za 1. maj Kraji ob Jadranski obali že nekaj časa niso obiskani zgolj v poletnih mesecih, ko je glavna kopalna sezona. Vedno večji obisk je opaziti tudi v spomladanskem in jesenskem času. Poseben čar imajo ti kraji spomladi. Vsi, ki ste vajeni rjave in ožgane pokrajine v poletnih mesecih, bi bili presenečeni nad spremenjeno podobo. V tem času namreč rjavo zamenja zelena barva, ki jo dopolnjuje živopisno cvetje. Zaradi ugodne klime je to najboljši čas za raziskovanje okolice, kolesarjenje, sprehajanje, pohodništvo in druge dejavnosti na prostem, tako da kljub temu, da temperatura morja še ni primerna za kopanje, ne skrbite, da vam bo dolgčas. V času pomladnih oziroma prvomajskih počitnic, kot jih imenujemo, smo za vas tudi letos pripravili posebne produkte. Med njimi najdete tudi programe aktivnih počitnic, ki so postali že stalnica naše ponudbe. Zaradi velikega povpraševanja se njihovo število iz leta v leto veča. V času letošnjih tako imenovanih prvomajskih praznikov smo pripravili 14 programov aktivnih počitnic - Son-čkovih klubov. V Istri se je že tradicionalnima kluboma v Poreču in Umagu, ki sta športno obarvana in v času prvomajskih počitnic tudi najbolj obiskana, pridružil še program aktivnih počitnic v Rabcu, ki je prav tako predvsem športno obarvan. Za tiste, ki vas bolj zanima narava, je kot nalašč program na otoku Cresu. Na sprehodu z domačim vodnikom boste spoznavali rastline, njihove zdravilne učinke in druge načine uporabe rastlin, ki rastejo v neposredni bližini. Obiščete lahko tudi kraj Beli, kjer deluje »eko center« za zaščito beloglavega jastreba. Morda pa vas bolj privlači raziskovanje vasic, v katerih se še danes življenje odvija počasi in mirno. Vse to najdete na otoku Cresu, naši animatorji pa vam bodo pomagali odkrivati te skrite kotičke. Vsebino smo dodali tudi počitnicam na otoku Pagu. Ob obisku sirarne boste imeli možnost izvedeti zakaj je paški sir, kulinarična specialiteta otoka, tako poseben. Seveda pa smo vam pripravili tudi druge zanimive dejavnosti, ki vam bodo popestrile bivanje na otoku. Tudi letos se lahko odpravite na aktivne počitnice, ki vključujejo avtobusni prevoz. Program Narodni parki vključu- je ogled štirih narodnih parkov: Plitvice, Slapovi Krke, Paklenica in Kornati. Če se udeležite programa Cvetenje mandarin v južni Dalmaciji, boste uživali ob ogledu plantaž mandarin v cvetju, obiskali pa boste tudi zanimiva mesta, na primer Dubrovnik, Međugorje in Mostar. Z avtobusom pa se lahko odpravite tudi v Črno goro ali na otok Krf. Tudi na teh dveh destinacijah, verjemite, vam ne bo dolgčas. Počitnic pa nismo obogatili le ob Jadranski obali. Za tiste, ki želite praznike preživeti v Sloveniji, smo dodali vsebino počitnicam v izbranih termah, Portorožu, popestrili pa smo tudi program Son-čkovega kluba v Bohinju. Ob aktivnih počitnicah v katalogu Sončkov 1. maj najdete tudi širok spekter posebnih ponudb, ki jih odlikujejo predvsem nizke cene ter ugodni popusti za otroke. Razen animacije to odlikuje Sončkove klube. Tako boste na primer za 3-dnevni najem apartmaja v Umagu odšteli le 5.900 SIT na osebo. Cena pa razen najema vključuje tudi celotno vsebino. In ne spreglejte še darila. Vsi, ki se boste odločili za prvomajske počitnice v Umagu, boste prejeli še vstopnico za obisk koncerta Gorana Karana in Kema-la Montene. Obiščite nas v kateri izmed naših poslovalnic na Ptuju, v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Novem mestu ali Ljubljani. Počitnice lahko rezervirate tudi s telefonsko prodajo na telefonski številki 02/22 080 33. Sicer pa smo vam na voljo tudi 24 ur na dan na spletni strani www. sonchek.com. Nagradno turistično vprašanje Reportaže • Kitajska in Tibet Železna cesta Nadaljevanje iz prejšnje številke Vladarji so samozadostno gnezdo lepega in kulturnega zapuščali le, kadar so morali. Prostovoljno ujetništvo je marsikaterega odtujilo od resničnih problemov dežele. Park Beihai se nahaja v cesarskem mestu. Cesarji so si v njem dali zgraditi kopijo vilinske dežele. V njej raste, po pripovedovanju kitajske bajke, rastlina večne mladosti. Razpoznavni znak parka je bela stupa na hribčku oblitem z vodo in priča o zgodovin- skem stiku med Kitajci in Tibetanci. Danes si ga je prisvojila mladina. Nebeški hram je tudi eden izmed biserov starodavne Kitajske. Osrednji tempelj je molilnica. Okrogla lesena stavba, pokrita z modro streho, v obliki trojnega dežnika, se vzdiguje na okroglih terasah iz belega kamenja. Svetišče z osemintridesetimi metri višine, tridesetimi metri premera in s posebnim načinom gradnje predstavlja triumf zgodnje kitajske arhitekture. Med stene svetišča so prinašali cesarji dinastije Ming in Qing, pravi sinovi nebes, daritve bogu in molili za dobro žetev. Poseben čar daje prostoru nenavadna akustika. Prvi dan sva si ogledala Prepovedano mesto, vilinski park in obiskala manj pomembna tempelja - Konfucijev in Lamaistični. Naslednji dan pa Maov mavzolej, Trg nebeškega miru in se odpeljala v cesarjevo poletno rezidenco. Trg Tian an Men je, s površino štirideset hektarjev, največji na svetu. Ogromni prostor, ki ga obrobljajo Prepovedano mesto, Narodna skupščina, Muzej revolucije in nekatere druge stavbe, sprejme ob praznikih tudi do milijon ljudi. V njegovem ožjem središču se dviguje spomenik junakom in ob njem Maov mavzolej. Veliki diktator spi v njem zadnje spanje, obdan s steklenimi stenami. Izdelan je iz plemenitega kamna in je S prireditvami oživiti staro mestno jedro V Sloveniji bomo letos organizirali okrog 15 tisoč prireditev, najpomembnejše bo Turistična zveza Slovenije predstavila v posebnem koledarju turističnih prireditev. Prireditve bogatijo turistično ponudbo in pomembno prispevajo k oblikovanju turističnih proizvodov. Foto: Črtomir Goznik Ptuj ima še precej kioskov, ki kazijo njegovo podobo urejenega mesta. Tega smo našli pred Termami na Ptuju. Mesto pa bi se moralo tudi lotiti napisnih tabel podjetij in trgovin, ki že zdavnaj več ne obstojajo. Z nekaj sto prireditvami se lahko vsako lepo pohvalijo tudi v mestni občini Ptuj. Letošnjim poseben prizvok daje stoletnica Turistične zveze Slovenije in organiziranega razvoja turizma na Slovenskem, na Ptuju pa so že letos pričeli tudi s pripravami na 120-letnico Turističnega društva Ptuj, ki ga bodo praznovali v letu 2006. V teh dneh pa tudi že potekajo letošnje akcije spomladanskega urejanja okolja, glavnina je načrtovana med 22. marcem in 22. aprilom. Kot prispevek 100-letnici Turistične zveze Slovenije naj bi vsako slovensko turistično društvo, trenutno jih je okrog 600, ob dnevu Zemlje v svojem kraju posadilo lipo ali drugo avtohtono drevo. Turistično društvo Ptuj za letos načrtuje več pomembnih prireditev, o katerih smo že pisali. Eno glavnih aktivnosti pa bo organizacija in izvedba kulturno turističnih prireditev v mestnem jedru, kjer naj bi se od maja do oktobra dogajalo veliko, zlasti še ob sobotah dopoldan in ob večerih. Že doslej je bilo Turistično društvo Ptuj pobudnik številnih prireditev na Ptuju, ki so postale tradicionalne in skozi katere se mesto že dolgo uspešno promovira. Prireditve v mestnem jedru naj bi prispevale k oživitvi tega dela Ptuja, da bi ljudje prišli iz hiš in se družili. V Turističnem društvu Ptuj si prizadevajo tudi zato, da bi mesto postalo središče regijske turistične povezave. Da bi prireditve v mestnem jedru postale meso, predlagajo podpis pisma o nameni med Turističnim društvom Ptuj in Lokalno turistično organizacijo Ptuj, ki bi bila tudi nosilca programa s partnerji iz mestne občine Ptuj, ZKD Ptuj, osnovnimi šolami Gimanzijo Ptuj, Šolskim centrom Ptuj, drugimi društvi, ki se ukvarjajo z organizacijo in izvedbo prireditev, Glasbeno šolo. Predlog je pohvale vreden, vendar prihaja nekoliko pozno, ob veliki noči bi turistom že morali deliti koledarje prireditev. Zgodba, ki se ponavlja že nekaj let, na boljše ji ne kaže, kljub zagotovilom, da bo po spremembi vodstva v LTO Ptuj vse drugače. Turisti, ki najpogosteje obiskujejo Slovenijo, prihajajo iz Nemčije, Italije in Avstrije. Nagrado bo prejel Franc Pernek, Slomškova ulica 20, Ptuj. Danes vprašujemo, kdaj praznujemo dan Zemlje. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 1. aprila. s trgom veličasten spomenik, ki pa zaradi velikosti hladno poudarja ničevost človeka. Na Tian an Menu se je odigralo nekaj ključnih dogodkov novejše zgodovine. V središču pozornosti svetovne javnosti se je znašel, ob krvavem pokolu študentov, četrtega junija 1989. Življenje navadnega Kitajca danes, kakor skozi zgodovino, ni vredno ničesar. Janez Jaklič Nadaljevanje v v prihodnji številki Sončkov klub v RABCU 2*-3* hoteli, bogata animacija in športna vsebina, brezplačno do 7 let 23.4y2D/POL od 7.900 Sonîkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija/Barbara, bogata animacija, brezplačno za otroka do 12 let 22.4y3D/POL od 22.900 BAVARSKI GRADOVI 2-dnevni avtobusni izlet, odlično slovensko vodenje 2.472D/POL 29.900 Sonfkov klub "Narodni parki" 3* Borovnik (otok Murter), obisk 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz 27.475D/POL+BUS 39.900 TUNIZIJA, Port El Kantaoui 3* Golf Residence, polet letala iz Ljubljane (14D od 77.000) maj,jun|jy7D/P0L od 62.900 ŠPANIJA, Mallorca 2* Grada, otroška cena do 15 let polet iz U (14D od 107.300) junij/7D/P0L od 83.300 GRČIJA, Rodos 3* Sirene Beach, polet letala iz gubljane (14D od 115.900) junij/7D/P0L od 84.400 TURČIJA, Alanija \\ 3* Carreta Beach, all inclusive, polet iz Ljubljane (14D od 116.000) maj/7D/AI od 88.300 Izkoristite prednosti Sončkovega poleljo 2005!* • do 15% popust za rezervacije do 31. marca! « plačilo na 10 obrokov (do 31.3.)! ■ Sonikov katalog Pola^ 2005 SONČEK TUI potovalni contar Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82 Tal. prodaja: 02/22 080 33 • www.sanchak.cam Worldof TUI Kuharski nasveti Beli kruh in pletenice Približujejo se nam velikonočni prazniki, in da bo takrat vse najboljše pripravljeno, bomo s pripravo jedi pričeli kar danes. Beli kruh pripravljamo iz kvašenega testa, katerega sestavine so moka, kvas, voda in sol. Pri pripravi prazničnega belega kruha uporabimo najbolj fino belo moko, tipa 500, in kruh izboljšamo še z raznimi dodatki, ki mu dajejo še posebej fino in krhko strukturo in barvo. Belemu kruhu najpogosteje dodajamo še jajca ali samo rumenjake. Kruh, pripravljen z jajčnimi rumenjaki, je bolj rahel in lepe barve. Praznični beli kruh izboljšujemo tudi s stopljenim surovim maslom, ki kruhu daje neprimerljiv okus in je najbolj priljubljen dodatek h finemu kvašenemu testu. Maslo sicer lahko zamenjamo z margarino ali oljem, vendar kruh nima tako finega okusa. Z dodatkom surovega masla ali druge vrste maščobe postane kvašeno testo za kruh tudi bolj voljno. Uporabili bi lahko tudi svinjsko mast, ki je značilna tudi za nekatere specialitete, kot so francoske tanke štručke belega kruha in mehiške tortilje. Beli kruh zamesimo vedno z mlekom ali mlekom v prahu. Tako postane kruh mehkejši in pridobi na izraziti beli barvi. Vse vrste kruha tudi narahlo solimo. Za beli kruh vzamemo povprečno 10 g soli na pol kilograma moke. Sol zavira de- lovanje kvasa, zato jo dodamo med moko preden prisipamo kvas. Če damo v testo nekoliko več soli, bo testo bolj dolgo vzhajalo. Praznični beli kruh tudi sladkamo, s sladkorjem mu izboljšamo okus. Sladkor bi lahko zamenjali tudi z medom. Sladkor se med peko razgradi in tako alkohol izhlapeva in s tem tudi testo rahlja. V kolikor kvašenemu testu dodamo preveč sladkorja, kvas močne deluje in lahko pri oblikovanju kruha v pletenice povzroča tudi pokanje. Zato damo tudi sladkor v moko in ga temeljito premešamo, še preden dodamo kvas. Sama tehnika priprave kvašenega testa ni tako zahtevna. Če želimo, da bomo beli kruh pripravili čim prej, kvas posebej pristavimo v toplo mleko in mu dodamo žličko sladkorja in žličko moke, premešamo, da dobimo gladko zmes in nato damo na toplo, da kvas vzhaja. Med tem časom pre-sejemo moko in ji dodamo sol, sladkor in rumenjake lahko pa tudi cela jajca. Posebej v ponvi stopimo maslo. Vzhajan kvas prilijemo k pripravljeni moki in po potrebi prilivamo toplo mleko. Ko smo dobili grobo testo, prilijemo še stopljeno maslo. Nato na delovni površini gnetemo testo kar nekaj časa, da dobimo enakomerno testo, brez grudic, mehko, prožno in blesteče. V kolikor pripravljamo večjo količino Mokri smrček Vprašanje bralca Franca iz Stanošine: Doma imamo psico in štiri mladiče stare 14 dni. Zanima nas, kdaj je primerno živalim začeti dajati zdravila proti glistam in kolikokrat na leto je primerno poskrbeti za odpravo notranjih zajedav-cev? Hvala za odgovor. Odgovor: Odpravljanje notranjih zajedavcev (glist , trakulje) je pomembno tako za vašo psico kot za njene mladičke. Pasja glista (To-xocara canis) ima namreč to lastnost, da se lahko naseli že v telesu mladička kot droben mehurček oziroma cista. V tej obliki zajedavec miruje, aktivira se v času brejosti, ko ga "zbudijo" spolni hormoni, značilni za to obdobje. Takrat ličinke oživijo in preko maternice okužijo plodove, ki so tako okuženi že z rojstvom. Iz- rednega pomena za zdravje vaših štirinožnih prijateljev je, da dajete vaši psici kakor tudi mladičem zdravila proti notranjim zajedavcem (anti-helmintike), in sicer v skladu z ustreznim programom, ki vam ga bo predpisal vaš veterinar. Da bodo psi in tudi mačke konstantno prosti notranjih zajedavcev, se svetuje naslednji preventivni program: psički: 2 tedna po porodu in po tem vsaka 2 tedna do odstavitve; mladi in odrasli psi: 3-4- Jedilnik tega tedna Sobota zajec v omaki, pire krompir, zelena solata Nedelja goveja juha s cmoki, govedina v omaki, krompirjeva rulada z drobtinami, kumarična solata, pecivo Rdeča kapica Ponedeljek zelenjavna kremna juha, testenine s sirom in špinačo, zelena solata Torek mesna juha, kuhana govedina, pražen krompir, hren z jabolkom Sreda brokolijeva kremna juha, piščančja rižota, kitajsko zelje Četrtek gobova juha, zabeljeni ajdovi žganci Petek ocvrt oslič, krompirjeva solata, ocvrta banana in ananas Jedilnik je za vas sestavila Lea Vaupotič. Pa dober tek vam želim! testa, si testo takoj po gnetenju razdelimo na enake dele, jih oblikujemo v hlebec ter damo vzhajat v primerno posodo, ki smo jo prekrili s kuhinjsko krpo in jo potresli z ostro moko. Tako pripravljeno testo damo vzhajat vsaj 30 minut. Če želimo, da bo kruh po peki bolj gost, lahko testo ponovno zgnetemo in še enkrat vzhajamo. Prav tako naredimo, če bomo iz testa spletli pletenice. Pred peko kruh glaziramo oziroma pomažemo in po želji okrasimo. Skorjo kruha izboljšamo, če smo kruh oblikovali na delovni površini. Kruhi, ki jih premažemo z raztepenim jajcem, bodo med peko dobili svetlečo, zlatorjavo površino. Če želimo močan sijaj, pustimo da se premaz posuši in kruh premažemo še enkrat. Kruh bo posebej okusen, če ga pred peko potresemo s soljo, sesekljanimi mandlji ali lešniki. Preden kruh potresemo z omenjenimi sestavinami, ga premažemo z jajcem ali mlekom. Kadar pečemo kruh v škatlastem modelu, lahko pripravljeni model dobro premažemo z margarino ali maslom in nato potresemo z mešanico moke kosmičev ali orehov in prav tako dobimo zanimivo okrašen in po okusu izboljšan beli kruh. Posebej okusen beli kruh bi dobili, če bi kruh pred peko premazali z rumovim ali češnjevim sirupom. Pomembna je tudi peka kruha. Kruh pečemo na začetku pri močni tempe- raturi, da preprečimo delovanje kvasovk in se konča vrenje. Beli kruh pečemo najpogosteje pri 220 do 250 °C. Peka se odvija v tako imenovanih treh stopnjah; na prvi stopnji se v testu razvijajo mehurčki plina in ga razmeroma hitro dvignejo, na drugi stopnji se testo trdi in v tretji stopnji začne rjaveti in nastajati hrustljava skorja. Na dno pečice lahko postavimo tudi posodo s toplo vodo, da nastane lepša skorja, ki ni preveč suha. Enostaven recept za praznični beli kruh je pol kilograma mehke moke, 2 dekagrama kvasa, 2 rumenjaka, 3 dag masla, žlička soli, 2 žlici sladkorja, vaniljev sladkor, mleko po potrebi. Okus lahko še izboljšamo z dodatkom rozin. Vedno pogosteje si tudi doma pripravljamo različne pletenice, najenostavneje naredimo pletenico tako, da si celotno testo razdelimo na 5 delov. 3 nekoliko večje in dva manjša dela. Iz treh večjih delov spletemo klasično kito, ki jo na sredini narahlo razpotegnemo, narahlo premažemo z jajcem in nato nanjo položimo še pletenico, ki smo ji zvili iz dveh delov. Tako pripravljeno najprej vzhajamo, nato pred peko premažemo in pečemo kot ostali beli kruh. Po vrhu jo lahko potresemo s kosmiči, lešniki, rozinami ali iz testa oblikujemo različne okraske, kot so rožice, listi, ptički in podobno. Nada Pignar, profesorica kuharstva krat letno; psice: 10 dni pred in 10 dni po porodu; mlade in odrasle mačke: 3-do 4-krat letno. Živali je prav tako primerno dehelmintizirati pred vsakim cepljenjem. Zdravila, ki jih uporabljamo v te namene, so na tržišču v različnih oblikah (tablet, past Prav bi bilo, da kužke že od malega na- w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V s 02/ 771 00 82 učite vzeti tabletko, saj si boste tako prihranili težave tudi kasneje v njihovem življenju. Sicer pa lahko žival navajate na jemanje zdravila z roke tako, da najprej "vadite" s koščkom klobase ali sira oziroma hrane, ki jo ima vaša žival najraje. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. V vrtu V pomladnem prebujanju vrtne narave Ob pričetku pomladi in pomladanskem enakonočju se je vrtna narava prebudila iz zimskega sna. Daljši in toplejši pomladanski dnevi bodo po prvi deževni osvežitvi nenadoma vrtno naravo spremenili iz zimske sivine v zbrsteli, zeleni in cvetoči opoj, vrtnarju pa v vzpodbudo za opravila in negi pri njeni rasti in razvoju. V SADNEM VRTU bodo predpomladanskim opravilom: rezi, gnojenju in okopavanju sadnega drevja, ob začetku vegetacije sledila opravila pri varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci ter negi, vzgoji in prehrani. Obvarovati sadne rastline skozi vso leto v zdravem in nepoškodovanem stanju ter pridelati zdravo in užitno sadje je uspešno le, če k opravilom pristopamo pravočasno in dosledno. Prva takšna preizkušnja nas čaka pri varstvu pred breskovo kodravostjo, ko z zamujenim prvim škropljenjem bolezni več ne preprečimo, pridelek ne odraste in že v začetnem razvoju propade, drevo pa komaj preživi. Vremenski pogoji, toplota, vlaga in svetloba te dni so ugodni, da drevje prične brsteti. Ko brsti breskev in drugih koščičarjev nabreknejo, niso pa se še odprli, opravimo prvo škropljenje dan ali dva pred napovedanimi padavinami z enim od bakrenih pripravkov v koncentraciji, kot je navedeno v navodilih o uporabi. V deževni in hladni pomladi škropljenje ponovimo še trikrat v tedenskih do desetdnevnih presledkih, ko se brsti že odpro z organskimi fungicidi na osnovi cirama, kaptana ali ditiona. Za vsako škropljenje uporabimo dovolj škropiva, da so drevesa, po vsej svoji površini dobro omočena, škropimo pa le v mirnem vremenu. Z enakim škropivom poškropimo jablane, hruške, češnje, višnje, slive in marelice, ko se jim brsti že odpirajo. V OKRASNEM VRTU je ob pričetku vegetacije primeren čas za nekatere zimzelene drevnine, ki so izgubile precej listja ali so prerastle in postale neugledne, da jih močneje obrežemo oziroma pomladimo. Pri presajanju, ko odstranimo poškodovane in starikave korenine, temu primerno obrežemo in pomladimo tudi nadzemne poganjke, da vzpostavimo ravnovesje med koreninami in nadzemnim delom rastline. Sicer pa je okrasne rastline, ki jih le redko, vsakih nekaj let ali pa nikoli ne presajamo, potrebno obrezati. Pregoste veje in poganjke jim preredčimo, odstranimo poškodovane, bolne in suhljate ter pomladimo ostarel in izčrpan les. Poškodovane ali drugače nastale praznine na vrtni trati pregrabljamo z nožastimi ali železnimigrab-ljami, da iztrebimo širokolistne plevele, mahove ter povrhnjico prerahljamo. Očiščene, prerahljane in poravnane površine takoj posejemo z ustrezno travno mešanico, dokler je zemlja še primerno vlažna, in pokrijemo s plitvo plastjo presejane kompostov-ke, ki smo ji primešali mivko. Posevek povaljamo in prekrijemo z vlaknasto folijo, da se ob dežju ali zalivanju semena ne splavijo; tako jih zavarujemo pred pticami, pa tudi kalitev semen je pod folijo boljša. Po vzniku posevek dognojimo, folijo odstranimo, prvi košnjo pa je priporočljivo opraviti z ročno koso ali srpom. V ZELENJAVNEM VRTUpričnemo s pripravo gredic za setev vrtnin, ko se zemlja primerno posuši in se pri obdelavi več ne blati, s setvijo in sajenjem pa pričnemo, ko se primerno sesede in otopli na najmanj 10 stopinj Celzija. Težka in vlažna zemlja se počasneje ogreje kot rahlapeščena in humozna. Prviposevki so lahko grah, korenček, peteršilj, špinača in redkvice, le toliko, kolikor jo bomo porabili, sicer pa jo sejemo v več časovnih presledkih. Solate ledenke in braziljanke posejemo nekoliko več, saj posevek lahko prepulimo in sadike uporabimo za presajanje. Zgodnje posevke vrtnin je priporočljivo prekriti z vrteksom. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, 28. marca, zaradi cveta 28. in 29. marca ter lista 30. in 31. marca. Miran Glušič, ing. agr. 25-Petek 26-Sobota 27-Nedelja 28-Ponedeljek 29-Torek 30-Sreda 31-Četrtek ^ iZDePi-Si Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure. iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10, po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ 80 Objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve. Mali oglasi STORITVE ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._ GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ 33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www. pleskarstvo -bezjak.si. Želijo vam vesele veliko-no~ne praznike. NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Jadranska ul. 9. Tel. 031 371 187._ PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933. } ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. SEDAJ je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šer-bec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. i VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771 10 86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj. GUME ZA TRAKTOR, ugodno, Barum 12,4 x 28 - 35.000 SIT 11,2 x 24 Radial - 42.000 SIT, Rekord 11,2 x 24 - 25.000 SIT, 11,2 x 28 - 26.000 SIT 12,4 x 28 -30.600 SIT 14,9 x 28 - 47.000 SIT 16,9 x 28 - 54.000 SIT, vodilne 600 x 16 - 7.500 SIT Vulkanizer-stvo Ivan Kolari~, s. p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70. Krovsko kleparska dela z vsemi kritinami vam nudi po ugodnih cenah Janez Lah, s. p., LAST krov-stvo, kleparstvo iz Mezgovcev ob Pesnici 70 c. Ugodna cena ope~-ne kritine Pfleiderer že od 1600 SIT/m2. Pokli~ite 041/375-838. POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI Maj{perk. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se pri~-ne 30. marca in traja do 2. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02/794 41-011. BETONSKI ZIDAKI {irine 20 v akcijski ponudbi. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s. p., Bistri{ka c. 30, 2319 Polj~ane, tel. 02 80 25-303. Akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih ži~nih mrež za ograje, razli~nih vi{in in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m naprej, PLA-STIFICIRANE MREŽE od 348 SIT/m naprej - 10 let GARANCIJE! Npr. Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel. 778 87 51. Za vas poslujemo od 7.-17^ ure, ob sobotah od 7.-12. ure! Ži~no pletarstvo Rogina Marjan, s. p., Raj{pova ulica 15, 2250 Ptuj (biv{i Agis)._ KOMPLETNA izvedba razli~nih ograj, z vrati, stebri~ki, elektro pogoni, »na klju~«, vklju~ujo~ montažo, zemeljsko gradbena dela, dostavo in vgradnjo betona ^ Za vas poslujemo od 7.-15. ure, ob sobotah od 7.-12. ure! Tel. 778 87 51, Ži~no pletarstvo Rogina Marjan, s. p., Raj{-pova ulica 15, 2250 Ptuj (biv{i Agis). UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajajo: Vzrejali{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor, obra~alnik, bo~no koso in ostale kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579-539._ PIŠČANCE doma~e reje, bele, za zakol, prodajamo. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33. KLETKE za nesnice in lu{~eno koruzo prodam. Tel. 773-58-81. LADIJSKI POD po 640 SIT/m2; bruna, opaž, late, {tafle, deske, fosne prodam. Tel. 041 833-781._ OBIŠČITE PRODAJALNE POLJE DOM v Kidri~evem, na Ptuju in v Pod-lehniku, kjer vam po izjemno ugodnih cenah ponujajo vse vrste semenskega krompirja, umetnih gnojil in hrano za živali. Ne prezrite akcijske cene son~ni~nih tropin po 33 SIT/kg. Tel. 799-00-80. PRODAJA sadnih sadik ~e{nje, vi{nje, marelice, slive, breskve, nek-tarine, hru{ke, jablane, stare in nove sorte, relacija Ptuj-Jur{inci-Gomila-Gornja Radgona v vasi Zagorci dobite v Drevesnici Slavka Matja{i~a, Zagorcih 63 c, tel. 031 858-499 ali 02/ 758-42-21. NESNICE rjave, ~rne, grahaste, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39. Tel. 792-35-71._ KRMO, balirano, in okrogle silažne bale prodam, možna dostava. Tel. 751-29-71 ali 041 533-792, Franc Lovren~i~, Kr~evine pri V. 37, Ptuj. PRODAM traktor Fiat 80 90 4x4, Fiat 11 80 4x4, enoosno Tehnostro-jevo prikolico 4,5 t, ve~ obra~alnih plugov. Telefon 041 331-931. KOMBAJN CLAAS Dominator 98 SL in kombajn Claas 96, oba S koruzno opremo, ter koruzni adapter Oru{, 5 vrst, kot nov, prodam. Telefon 041 331-931._ PRODAM semenski krompir, lanski uvoz, diseree in sante-bio. Tel. 02 790-72-21._ KUPIM obra~alnik Sip - {tiri vretena, {irine 3,5 m - pajek. Tel. 041 921-822 ali 03/582 77 62._ PRODAM visoko brejo telico. Tel. 757-05-31._ PRODAM rabljene betonske sohe za vinograd. Tel. 051 333-778. ŽREBCA, rjavo-belega, 2 leti, in žrebi~ko Haflinger, staro 1 leto, ugodno prodam. Tel. 041 650-392. PET LET staro, 8 mesecev brejo, kravo ter 3 leta staro kravo prodam. Tel. 719-80-06._ PRODAM tridelne klinaste brane in seno v balah. Tel. 041 907-405. POD UGODNIMI pogoji dam v najem gorico v Vareji. Tel. 764-09-61 ali 031 846-285. PRODAM od 100 do 150 kg težke svinje. Tel. 041 485-892._ PRODAM traktor IMT 560. Tel. 740-81-70. PRODAM semenski krompir, beli in rde~i. Tel. 796 72 71._ SADNO drevje: jablane starih in novih sort, ~e{enj, vi{nje, marelice, breskve itd. po ugodnih cenah vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, pri gasilskem domu Grab{inski breg, tel. 02 758 08 91, 041 391 893. PRODAM rastlinjak, dolžine 20 m, {irine 6 m, tel. 758 09 81._ PURANE za nadaljnjo rejo lahko naro~ite po tel. 584 80 73, 031 219 379. PRODAM desiree krompir za seme. Tel. 740 82 53. NEPREMIČNINE sinus ne DVOSTANOVANJSKO novo hi{o v Dražencih prodam. Tel. 041 851-261._ V OBČINI Trnovska vas prodam gradbeno parcelo s kletjo 8 x 8 m in nekaj ari zemlje, tudi z manj{im vinogradom. Tel. 041 936-672. V BIŠEČKEM VRHU 51, ob~ina Trnovska vas, prodam dve parceli (vinograd s poru{enim objektom). Tel. 46-11-061._ NA LEPI in mirni lokaciji 3 km iz Ptuja prodamo hi{o z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom. Informacije na telefon 031 816-896 ali 040 745-030. PRODAM ve~ gradbenih parcel v izmeri od 7 do 10 arov, komunalno opremljenih, ob cesti Lovrenc-Cirkovce, tel. 041 569-308. V OKOLICI Kidri~evega prodamo stanovanjsko hi{o. Tel. 031 667 598. NA PTUJSKEM obmo~ju kupujemo manj{o kmetijo ali gradbeno parcelo s kmetijskim zemlji{~em. Tel. 041 680 000. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si LUNA NEPREMIČNINE i MENJALNICE I Kupimo stanovanja na Ptuju, v Kidričevem in okolici! vwwx^. I u n a - m b. s I02 22 999 22 04.1 66 28 28 Î DELO V PRODAJALNI z belo tehniko, akustiko in ostalim tehni~nem blagom na Ptuju zaposlimo trgovca. Pisne pro{nje po{ljite na naslov. Segra, d. o. o., Ljubljanska 69, 2310 Slov. Bistrica. VOZNI KE C-, E-kategorije za mednarodne prevoze EU zaposlimo zaradi {iritve dejavnosti. Lamotex-pres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629-62-78. Top 3: parcele: Ptuj, ID105, 750 m2, 5,33 mio; Podvinci, ID339, 808 m2, 4,06 mio; Vintarovci, ID379, 8104 m2, 2,8 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj. PARCELO, zazidljivo, 1000 m2, prodam ugodno, vsi priklju~ki so na parceli, lokacija Ptuj-Turni{~e. Tel. 041 920-200. V NOVI obrtni coni prodam 17 arov zemlji{~a, v Ptuju oddam v najem 120 m2 prostorov. Tel. 745-26-51. PRODAM 20 arov gradbene parcele pri Jur{incih. Tel. 758-18-91. PRODAM enostanovanjsko hi{o, 200 m2 stanovanjske povr{ine, z velikim gospodarskim poslopjem in 1 ha ograjene zemlje, lokacija Slovenske gorice-Destrnik, cena pri ogledu, možna menjava za manj{o hi{o z dopla~ilom. Tel. 02 753 09 11, mobitel. 031 443-242. V JURŠINCIH prodam hi{o v ~etrti fazi gradnje. Tel. 041 352-277. PARCELO 830 m2 na Ptuju v Ul. Jožefe Lackove, voda, elektrika na parceli, prodam. Tel. 041 233-558, ali 031 676-339. PRODAM stanovanjski vikend v Zg. Leskovcu. Inf. na tel. 763-10-91. TAKOJ redno zaposlimo prodajalko za delo na kombiju po dogovorjenih prodajnih mestih na podro~ju 02. Trgovina Butler, Ka-stelic Zdravko, s. p., PTG 49, 8000 Novo mesto, tel. 07/ 3372-600; 041 643 766. BELA TEHNIKA *NOVO*NOVO*NOVO*NOVO* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER, Vida PERNARČIČ, s. p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije Ribi~ proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, 07. 03. 2005 ODPIRA PRODAJNO-RAZSTAVNI SALON, kjer si lahko poleg aparatov iz kataloga GA ogledate tudi ostale aparate razli~nih blagovnih znamk. MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA NA 3, 6, 12 in 18 mesecev. Nove akcijske kataloge GA (akcije od 03. 03. do 31. 03. 2005) že imamo v prodajalni samo v Cankarjevi ul. 5, Ptuj. VSE FORMALNOSTI UREDITE SAMO PRI NAS V CANKARJEVI ULICI 5! Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 -7,00 SIT, obojestransko A 4 -12,00 SIT, vezava - 180,00 SIT. OBIŠČITE NAS! ZAPOSLIMO MLADO dekle za strežbo v baru. Luna bar, Jože Vaupoti~, s. p., Ormo{ka cesta 81 a, Ptuj, tel. 041 456-846. ZAPOSLIMO prikupno dekle z veseljem do dela v gostilni. Gostilna Kure{, Matjaž Kure{, s. p., Šikole 26, Pragersko, tel. 02 792-02-81, 041 556 198._ ZAPOSLIM dve natakarici za pomo~ v strežbi ali vodenje lokala. Dobro pla~ilo. Tel. 031 388 231. Marjan Ov~ar, s. p., Zagreb{ka cesta 9, 2250 Ptuj Petek, 25. marec 8.00 do 14.00 Ormož, dom kulture, Ostržkov dan - območna revija lutkovnih skupin 18.00 do 20.00 Leskovec, prostori društva upokojencev, razstava pisanic 19.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Vohlja~, za abonma odrasli in izven 20.00 Kolnki{ta na Ptuju, literarni ve~er z Nejcem Gazvodom 21.00 CID na Ptuju, koncert Metallica ve~er s skupino NOT&VUN iz Maribora Sobota, 26. marec 8.00 do 20.00 Leskovec, prostori društva upokojencev, razstava pisanic 10.00 do 17.00 Hajdina, kulturna dvorana, razstava ro~nih del, pripravilo Društvo žena in deklet ob~ine Hajdina 15.00 Kolnkišta na Ptuju, Turnir v šnopsu 17.00 do 19.00 Grabe pri Središ~u ob Dravi, v ~ebelarskem domu, razstava suhega cvetja, aranžmajev za veliko no~ in pisank 19.00 Polenšak, pri cerkvi, prikaz Kristusovega trpljenja 20.00 Slovenska Bistrica, hotel Leonardo, Ples, posve~en materinskemu dnevu Nedelja, 27. marec 7.30 do 20.00 Leskovec, prostori društva upokojencev, razstava pisanic 8.00 do 17.00 Hajdina, kulturna dvorana, razstava ro~nih del, pripravilo Društvo žena in deklet ob~ine Hajdina 8.00 do 12.00 Grabe pri Središ~u ob Dravi, v ~ebelarskem domu, razstava suhega cvetja, aranžmajev za veliko no~ in pisank 20.00 Kolnkišta na Ptuju, projekcija filma Badlands Ponedeljek, 28. marec 7.00 Ormož, odhod izpred gradu, pohod »Na velikonočni ponedeljek po Slomškovi planinski poti Olimje-Kolobje 7.30 do 12.00 Leskovec, prostori društva upokojencev, razstava pisanic 8.00 do 17.00 Hajdina, kulturna dvorana, razstava ročnih del, pripravilo Društvo žena in deklet občine Hajdina 15.00 Cirkulane, dvorana, komedija Na kmetih, KD Podlehnik 17.00 Velika Nedelja, dvorana Zadružnega doma, Proslava ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Velika Nedelja 18.00 Ptuj, Narodni dom, Materinski koncert, nastop Mešanega pevskega zbora društva upokojencev DPD Svoboda Ptuj z gosti 18.00 Videm, dvorana, gledališka predstava Mama umrla dvakrat, KD Videm 19.00 Vitomarci, dvorana, komedija Na kmetih, KUD Vitomarci 20.00 Polenšak, pri cerkvi, prikaz Kristusovega trpljenja Kino Ptuj 25., 26. in 27. marec ob 18.00 Elektra. Ob 20.00 Zboristi. TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Velika noč - največji krščanski praznik. Po Jezusovih sledovih, reportažni zapis iz svete dežele Izrael. Osrednja prireditev ob dnevu Osnovne šole Ljudski vr^ Ptuj. Ob svetovnem dnevu voda navadna čigra dobila nov gnezditveni otok. Odigrana 150. ponovitev Marjetka v Mestnem Gledališču Ptuj. 25 sezon zborovodstva Franca Lačna. Indija skozi oko kamere Slavka Podbrežnika. Koncert otroškega pevskega zbora Osnovne šole Ljudski vrt. Mednarodno prvenstvo v Judu za Pokal Ptuja 2005. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. GOTOVINSKA POSOJIU MEDIARN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Proizvodnja In storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst Ivan Arnuš s.p. Povodňová ui. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 DARMALil.0.0. Družba za promet z nepremičninami Maistrova ul. 50.2250 PTUJ Tal. 02 771 1019,041 013280 Eiiošta:mliiamgomilsek.darmal@slol.n( www.ilarmal.si GROSSMARKT Trgovina z rez. deli za tovorna vozila, prodaja lataih in zimskih pnevmatik za vsa ošabna in tovorna vozila. Klepovaul.39.2250PniJ Tel. 02 771 Q802.fax02 7710903 E-pošta: gfossniaflct@volja.n6t RAZNO HLADILNIK - vitrino, zamrzovalnik, pralni, pomivalni stroj, mini štedilnik prodam. Tel. 051 221 026. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._ LESENO masivno hišo in vrtni paviljon prodam. Tel. 041 622-700. PRODAM drva z dostavo ali brez. Tel. 031 539-431._ PRODAM hrastovo kuhinjo, sestavljeno in še nerabljeno, in kopalniške elemente. Tel. 772-77-01._ GENERATOR toplega zraka, primeren za rastlinjake in delavnice, prodam. Tel. 755-57-21 ali 031 241-145._ ZA GOLF serije IV prodam 4 platišča. Informacije proti večeru na tel. 783 41 81. MOTORNA VOZILA PASSAT kar., TDI 115,1997/98, 180.000 km, serv. knjiga, 1,7 mio SIT prodam. GSM 041 613 804._ ASTRA karavan 1,6 75 KS, letnik 2000, moder, 110.000 km, klima, radio-CD, elek. pomik stekel, cena 1.320.000 SIT prodam. Tel. GSM 041 233-558, ali 031 676-339. RENAULT scenic 1,9 DT letnik 97, 160.000 pre. km, klima, 2 x airbag, ABS, cena 1.470.000 SIT prodam. Tel. 041 921-822. PRODAM renault expres furgon, letnik 1996, prevoženih 98000 km, tel. 041 265 292. DOM - STANOVANJE DVA APARTMAJA v Filip Jakobu (za 2 do 4 osebe, drugi za 6 oseb) 200 m od plaže (s KTV in klimo) dajemo v najem. Tel. 00385 985-44-127. PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju v Kraigherjevi ul. Tel. 041 715-201 ali 041 598-096. DVOSOBNO stanovanje na Ptuju oddam v najem s 1. majem. Tel. 751-19-51._ IŠČEMO starejšo neopremljeno pritlično stanovanje na Ptuju ali v okolici. Tel. 02/ 685-01-51. iZDePLSi lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej iahito na spletu oddate svoj mali oglas za sedem siovensl ^H ^H iioajaii«iiiiiit.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 Foto: SM