THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATE8 OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 118. CHICAGO, ILL., SREDA, 20. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 20, 1928. LETNIK XXXVII. PREKOOCEANSKO LETALO "FRIENDSHIP" OPREMLJENO Z VARNOSTNIMI N APRAVAMI. VREME NI BILO UGODNO MED POL ETOM. — V DVAJSETIH U-RAH PREKO MORJA. New York, N. Y. — Trimo-torno letalo "Friendship" se je v nedeljo ob 9:51 zjutraj v Trepassey, Newfoundland dvignilo v zrak in poletelo v Southampton, Anglija. V Bur-ry Port, Wales je prispelo v ponedeljek ob 12:40 p. m. Pilot letala je Wilmer Stultz; pomožna pilotinja pa je ženska — Miss Amelia Earhart in Lou Gordon je mehanik. To-rej Miss Earhart je prva ženska, kateri je uspelo, da je preletela z letalom širino morja — 2000 milj od Trepassey do Southamptona. Za polet preko morja so rabili 20 ur 49 minut. Friendship je opremljen z vsemi varnostnimi napravami. Med poletom je pošiljal radio signale, katere so ujeli parniki na morju. Parnik ilexmore je razločno slišal signale, letala pa ni videl, tako tudi iz monoplana niso videli parnika. Walter Battison, radio operator, ki je konstruiral in instaliral radio aparate na Friendships poroča, da je natančno slišal signale iz letala \ nedeljo ob 9:40 ponoči. Takrat je bilo letalo že na polovico poti čez morje in je plnlo k hitrostjo 125 milj na uro. Miss Amelia Earhart je iz Bostona, bila pa je poprej v Chicagu, kjer je pohajala v Hyde Park visoko šolo. "Vesela sem, da smo prišli srečno čez; preveč sem utrujena, da bi kaj več govorila." Tako je rekla Miss Earhart časniškemu poročevalcu, ki je stopil k njej, ko je stopila na suho v Burrv Port. Ko so letalci zopet dobili potrebno množino gaso-lina, so nadaljevali pot proti Bristolu in dalje v Southampton. Že v Burry Port, kjer niti mislili niso nato, da bodo tam letalci pristali, se je skupaj zbralo par sto oseb, ki so navdušeno pozdravljale ameriške letalce. Southampton, pristaniško mesto je bilo v zastavah in sprejem je bil prisrčen. PET IN DVAJSETLETNICA PODJETJA. STAVKA NA GRŠKEM SE ŠIRI. Železničarji in delavci pri javnih napravah v Grčiji za-štrajkali. — Mornarji se u-pirajo. — Nalezljiva bolezen na Krfu. Atene, Grčija. — Poročano je že bilo, da so vojaške čete streljale na stavkujoče tobačne delavce v Xanthi, en delavec je bil ubit, sedem pa ranjenih. To je dalo povod, da so stopili na stavko tudi železničarji in delavci pri javnih napravah. Iz Drame poročajo, da je prišlo na ulicah do spopada med vojaškimi četami in stavkarji, trideset delavcev je ubitih in nad sto ranjenih. — Vlada je odkrila zaroto komunistične revolucije. Mornarji se upirajo in se ne pokorijo poveljem častnikov. Vlada je vse storila, da prepreči na-daljne nerednosti in zatre komunistično gibanje. — Iz Kr-fa poročajo o kugi, dvanajst oseb je zbolelo. Vlada je ojačila stražo pri generalu Pangalosu, bivšemu diktatorju, ker se boji, da bi ga stavkujoči delavci ne rešili iz ječe. Pangalosova moč je bila strta pred dvemi leti, ob-dolžen je bil izdaje. -o- RODBINSKA TRAGEDIJA. MEHIKA PRIZADETA PO POTRESU. Mexico City, Mehika. — Deset držav v Mehiki je prizadetih po potresu. Najhujše je bilo v državi Oaoxaca. Brzojavna in telefonska napeljava je potrgana in škoda na poslopjih je ogromna. Tekom štirinajstih ur so čutili nad sto potresnih sunkov. Število človeških žrtev še ni znano. V ponedeljek je bilo poročano, da sta bili dve osebi ubiti v Oaoxaca City; mesto je v razvalinah. V Mexico City je večje število hiš poškodovanih. PODROBNOSTI 0 P0-VODNJI. Cleveland, Ohio. — V soboto 23. junija bo praznovalo podjetje A. Grdina & Sons pet in dvajsetletnico svojega obstanka. Dokaz, kako se lahko napreduje s solidno postrežbo in umnim vodstvom, nam daje v polni meri zgoraj omenjeno Podjetje. Pregovor — iz malega raste veliko se je pri pošteni slovenski trgovini s pohištvom in pogrebnim zavodom Mr. Grdina, v polni meri izpolnil, kar priča to, da se je podjetje od svojega početka vedno bolj in bolj razvijalo in prostori trgovine so se morali vedno bolj širiti. Amer. Slov. cenjeni tvrdki iskreno častita k pet in dvajsetletnici obstanka in ji želi še mnogo uspešnih let! (Glej o-fclas na tretji strani.) -o- Naročajte najtUrejti slo-list r Ameriki "Anerf-kantkl Slovenec!" Sin ubil očeta, ki je preklinjal mater in ji grozil. — Mlajša brata bila priča umoru. — Sina, ki se dejanja kesa, so zaprli. Chicago, 111. — V nedeljo zvečer se je odigrala na 1961 Evergreen cesti tragedija, katere žrtev je postal Stanley Piekut, star 46 let. Ustrelil ga je njegov 201etni sin Stanley. Piekut je preklinjal svojo ženo in ji grozil, za mater se je potegnil Stanley, oče je pograbil škarje ter zagrozil sinu. Stanley je pograbil revolver in očeta na mestu ustrelil. Ko se je vnel prepir, sta se prebudila mlajša sinova in prišla v sobo baš v trenotku, ko je oče smrtno zadet padel na tla. Stanley a so takoj nato aretirali. Izpovedal je, da je oče'že dva dni popival in je bil pijan, ko je grozil materi. "Žal mi je, da sem to storil," tako je rekel Stanley, "a svaril sem ga, naj ne zmerja moje matere." NASPROTNIK AL SMITHA. M TEDEN DNI POROČENA, IZVRŠILA SAMOUMOR. Chicago, 111. — Mrs. Avery Lyons Bluttman, stara 21 let, ki se je pred enim tednom poročila z Maxom Bluttmanom se je v McCormick hotelu, kjer so imeli "party", zastrupila. Vzrok samoumora se navaja ljubosumnost ker je Max se vedno se zanimal za neko drugo dekle, s katero sta bila dobro znana, predno se je poročil. Sto pet in sedemdeset tisoč a-krov sveta poplavljenega. -Škoda nad 2 milijona dolarjev. — Pridelki uničeni. — Osem mrtvih v Oklahomi. Kennett, Mo. — Tri tisoč delavcev se je trudilo, da bi preprečilo večjo nevarnost in rešilo svoje domove in pridelke, a vse zaman. Nanovo se je podrl nasip in voda je poplavila še nadaljnjih 75,000 akrov zemlje, tako da je zdaj preplavljenih nad 175,000 akrov. Nad tisoč družin je brez strehe; skupno je prizadetih vsled povodnji nad pet tisoč oseb. Tri in pol milje severno od Browns Ferry je voda v nedeljo podrla nasip in nastala je nova odprtina nad 275 čevljev široka. V soboto se je podrl jez nekoliko višje od Browns Ferry. Poplava je povzročila veliko škodo na pridelkih. Pšenica je bila lepa in že so se farmarji pripravljali na žetev, a jim je nesreča prekrižala račune, ves njihov trud je uničen. Pred poplavo se je obetala v tem kraju dobra letina. Koruza je bila ponekod do enega čevlja visoka. Tekom dveh dni se je na treh krajih podrl nasip. Kar je bilo v okolici sposobnih rok, vse je hitelo k reki in pomagalo mašiti male odprtine v jezu in polagati ob nasip težke vreče napoljnjene s peskom. V enem slučaju so se delavci komaj rešili, ko se je jez podrl nepričakovano med delom. — Po nekaterih krajih stoji voda do petnajst čevljev visoko. Kansas City, Mo. — Po zadnjih poročilih je prišlo v soboto v Oklahomi in južnem delu države Kansas kjer je divja1, tornado osem oseb ob življenje in nad sto je ranjenih. Škoda je cenjena nad milijon dolarjev. V nedeljo je tudi divjalo neurje v Kansasu, najbolj je bila prizadeta okolica Hut-chinsona. Cerkev,, šolsko poslopje in več drugih hiš je razdejanih. -o- — Eldorado, 111. — Thomas Roy, star 46 let je oral na polju in je bil zadet od strele. Bil je na mestu mrtev, tudi njegova dva konja sta bila ubita. — Rockland, Me. — Ribiči so v tukajšnji bližini našli v vodi večje število zabojev žganja. Domneva se, da se je v bližini potopil kakšen tihotapski parnlE. Slika nam predstavlja Charles M. Howella iz Kansas City, ki bo na demokratski konvenciji v Houstonu predlagal James A. Reed-a iz Missouri za nominacijo za demokratskega predsedniškega kandidata. — Howell je na glasu kot izboren govornik. PANA COAL CO. PODPISALA POGODBO. Pana, 111. — Med Pana Coal kompanijo in uradniki lokalne premogarske unije se je podpisala pogodba in premogovnik št. 1. je v torek zjutraj pričel z obratovanjem. Sto mož se je vrnilo na delo. — V soboto je Union premogovnik dobil nove moči in piketi so mirno gledali, ko so delavci prihajali na delo. O nemirih ne poročajo. 71 premogarjev je pričelo z delom v nižjih šaftih v soboto, z delom se je nadaljevalo v ponedeljek. SPREJEM LETALCEV V BREMENU. Iz Jugoslavije, ROPARSKA DRUHAL V DRAVSKI DOLINI. — GRE ZA MEDNARODNO TOLOVAJSKO DRUŽBO. — OB ČEŠKOSLOVAŠKO - MADJARSKI MEJ! JIM JE DOMOVINA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. KRIŽEM SVETA. — London, Anglija. — V j Moskvi vlada velika brezposel-1 nost. Mase brezposelnih delav-' cev so demonstrirale, policija' jih je preganjala in prišlo je do spopada, v katerem je bilo ubitih osemnajst delavcev in dvanajst članov tajne policije. — Praga Čehoslovaška. — V tukajšnjem mestu so te dni postavili vogalni kamen za spomenik Woodrow Wilsonu. Slavnost odkritja spomenika se bo vršila 4. julija. — Lisabona, Portugalsko.— Antonio Maria De Silva, bivši ministrski predsednik in Drs. Guisando, politik, sta bila aretirana na podlagi obdolžbe, d;i sta v zvezi z revolucionarnimi zarotniki. — Mexico City, Mehika. — V državi Guanajuato je prišlo na dveh mestih do spopada med uporniki in vojaki; Vsta-ši so imeli pet in dvajset mož mrtvih. — Barcelona, Špansko. — V Manrisa distriktu grozijo tekstilni delavci s stavko, če delodajalci ne bodo ugodili zahtevi po 15 odstotnem zvišanju plače. Pogajanja so v teku. IZPOVED BANDITA. Philadelphia, Pa. — Že pred dnevi so aretirali Johna P. Carolla-a, znanega pod imenom "milijonarski bandit", ki je pred dobrim letom pobegnil iz leavenworthske ječe, kjer se je imel pokoriti 14 let radi roparskega napada na vlak, pri katerem so odnesli $500,-000. Caroll je zdaj izpovedal, da je sodeloval pri desetih roparskih napadih na poštne u-rade in druge privatne hiše.— Carolla po pravici imenujejo milijonarskega bandita, kajti v tukajšnjem mestu je imel deset luksuzno opremljenih stanovanj in pri njem so našli zlatnine in dragocenosti v vrednosti $50,000. Velika množica ljudi pozdravila letalce, ki so se vrnili iz Amerike. — Zunanjih gostov veliko število. — Oče in mati Koehla med častnimi gosti. —o— Bremen, Nemčija. — Tukajšnje mesto še ne pomni, da bi ga bilo kdaj poprej poseti-lo tako veliko število gostov, kakor zdaj, ko so se vrnili v domovino letalci, ki so poleteli iz Evrope v Ameriko. Ti so: Captain Herman Koehl, baron Huenefeld, Nemca; in major James Fitzmaurice, I-rec. V tukajšnje pristanišče so prispeli v ponedeljek zjutraj. Gostje, več tisoč po številu, so prišli v mesto z avtomobili, po železnici, peš in z letali ter nestrpno čakali prihoda parnika. Ponosni so Nemci na u-speh; ti trije so bili prvi, ki so pokazali pot z letalom iz Evrope v Ameriko, kakor jo je naš Lindy pokazal iz Amerike v Evropo. Pa ni le to, česar se vesele tam onstran morja, temveč tudi, ker je Amerika s takim navdušenjem pozdravljala letalce povsod kamor so prišli. Med častnimi gosti sta bila tudi oče in mati kapitana Koehla. Oče je s ponosom govoril o svojem sinu in posebno ga je veselilo, ker so Američani s takim navdušenjem sprejeli letalce. Medtem, ko so se evropski junaki zraka bližali tukajšnjemu pristanišču, je prišlo poro-ročilo od Junkers delavnice za letala, da imajo v delu novost na letalskem polju. Gradijo kovinasti štirimotorni aero-plan, s katerim se bo letalec lahko dvignil do visočine dvajsetih kilometrov, to je 65,620 čevljev, kjer bo lahko letel z brzino tri sto milj na uro. Iz Berlina v Newyork bo priletel v dvanajstih urah. S poiskusi se bo pričelo v jeseni. -o- — Indianapolis, Ind. — H. C. Beal iz San Pedro, Cal., mornariški častnik na dopustu, se je v Washington hotelu u-strelil. Vzrok sajnoumora ni znan. — Independence, Kas.-—Ko so pazniki stikali med' jetniki v tukajšnji jetnišnici za orožjem, so našli "kick". Jetniki so breskve, ki so jih dobili, spravljali in iz njih po svoje fabrici-rali žganje. o ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" lokovnjači v Dravski dolini. Znano je iz obširnih časopisnih poročil, da že delj časa o-groža mirne prebivalce Dravske doline tolpa neznanih ro-kovnjačev, vlomilcev in roparjev. To krdelo, ki šteje 8—10 in morda celo več prav podjetnih članov, vzbuja v svojem pojavljenju in izginjenju vtis uprav imaginarne tolovajske družbe. Zdaj jih je 6, v naslednjem trenutku že 8, 10. ali morda še več; sedaj se pojavijo v enem kotu Dravske doline, drugi dan pa nepričakovano in hipoma čisto na drugem koncu doline; danes imajo civilno obleko, jutri pa so oblečeni v vojaško uniformo. Vedno do zob oboroženi, agresivni in nevarni. Ljudstvo je bilo zbegano in zaprepaščeno. Orožništvo je skrbno in sistematično začelo preganjati roparsko druhal. parkrat je celo že streljalo in nekaj izmed drznih roparjev je bilo celo ranjenih. In vendar se jim je vedno posrečilo, da so izginili v temo, nekaznovani in neizsledeni. Na dlani je slutnja, da se je roparska druhal radi intenzivnega zasledovanja od strani jugoslov. vrlega orožništva razkropila ter razdelila na več pododdelkov, ki so se raztepli po Dravski dolini ter mariborski okolici. Doslej je zaznamovati samo ta uspeh, da je vestni orožniški kaplar Pečovnik iz Sv. Jurija ob Pesnici privlekel iz luknje pri nekem mlinu ob meji enega od teh ptičkov. Po rodu je Romun. Po tej aretaciji se je ugotovilo, da so ti oboroženi razbojniki doma na čehoslovaško-madjarski meji in da so že prej, predno so prestopili meje Jugoslavije, razbojnikovali in tolovajčili ob avstrijski ter italijanski meji. — Gre torej za mednarodno, dobro oboroženo in očividno zelo dobro organizirano roparsko družbo, ki ji je postalo ropanje in plenjenje prava profesija. 26. maja je o-rožništvo s pomočjo vrle mariborske policije podvzelo racijo po Mariboru ter njegovi okolici. Pri tem so se izsledili sicer nekateri že znani postopači, ali o omenjeni roparski tolpi ni bilo ne duha ne sluha. Ker so se raznesle vesti, da se pojavijo ti roparji tupatam celo v vojaški obleki, je tudi vojaška oblast poslala po mestu patru-le, ki pa tudi niso mogle nikogar izslediti. ' -o- Zanimiva starinska odkritja v Ptuju. Mestna občina v Ptuju je kupila dominikanski samostan, v katerem se namerava namestiti muzej in adaptirati večje število stanovanj. Pri čiščenju in popravah v križnem hodniku, ki je sam na sebi izredno znamenit po svoji arhitektoni-ki, so se odkrile zanimive stvari, ki imajo velik zgodovinski in umetniško-zgodovinski pomen. Odkrili so se ostanki prvotne samostanske zgradbe iz prve polovice trinajstega sto- letja, in sicer dvoje izredno lepih dvojnih oken in freske iz srede 13. stoletja, ki predstavljajo trpečega Jezusa, svetnike, Marijo z Jezusom in v medalj onih grbe ustanoviteljev samostana. Dalje so se pokazale plasti fresk iz pozne gotske dobe, ki obsegajo slikano krogovičje na obokih in figuralne slike na stenah, ki so pa še pod ometom in končno smrtne zapiske ali beležke o članih samostana. Pri eni sliki je ohranjena letnica 13 . . Tudi iz obeh dvojnih oken. od katerih ima eno romarski, drugo pa gotski slog, izhaja, da imamo opraviti z ostanki umetnin iz dobe prehoda romanskega sloga v gotskega. Obe okni sta izredno fino in umetniško izdelani in dobro ohranjeni. Kakega podobnega odkritja kakor je v dominikanskem samostanu v Ptuju iz zadnjega časa sploh nimamo v Sloveniji. Freske in ostale ostanke sta si o-gledala g. konservator dr. Stele iz Ljubljane in dr. Abramič, muzejski ravnatelj iz Splita. Ukrenilo se je vse, da se bodo nadaljna odkritja vršila pod strokovnim vodstvom arheologa Skrabarja in bodo vse najdbe renovirane. -o- Nesreče. V bolnico v Trbovljah so .°>1. maja prinesli kar dva težko poškodovanca, 20 let starega Ludvika Vodiška, ker ga je pritisnila lokomotiva, in nekega kovača Martinčiča na G nidi, ki je tudi težko poškodovan. — Lokomotiva pa je povozila dekletce Odlazkovo, ki bo pač še okrevala. -o- Valentin Jereb umrl. V nedeljo, 27. majnika, je umrl v umobolnici na Studencu pri Ljubljani vpokojeni žup-ni upravitelj poreško-puljske škofije Valentin Jereb. Pokojni je bil rojen v Šmarci, župnija Homec, dne 28. januarja 1. 1870 in v mašnika posvečen 16. avgusta 1896. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo rčeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din 100 Lir . 200 Lir . 500 Lir . 1000 Lir . -$ 9.35 . 18.40 . 45.75 . 91.00 . 181.00 ..$ 6.00 - 11.50 . 27.75 . 54.50 Pri večjih avotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah še vraČn- Zaradi nestalno rti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Mero dajat so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti al p« brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pottjkp jpflovite M* ' ZAKRAJSEK & ČESARK, 455 W, 42ad BTn NEW YORK. H. S .-t MlRRIKAl^U SLOVLiHt Sreda, 20. junija 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za Za celo leto Dol leta . .$5.00 . 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _________$6.00 Za pol leta______________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 $5.00 2.50 Subscription: For one year _________ For half a year___________ Chicago, Canada and Europe: For one year_____r.___J____$6.00 For half a .year_______________3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Ali so samole težkoče? Težko bo razsoditi, koliko pridejo v Meksiki res delavske zadeve in zahteve do veljave. Socialistični krogi se radi ponašajo z delavskim vplivom v Meksiki, in z delavsko vlado (?) in delavsko besedo. Zdi se pa in zgleda, da je vse le bolj neko politično veselje, ki dejansko ne prinaša dosti resničnega dobrobitja. Bo pač kakor pri vsaki zmagi. Po zmagi je mnogo hrupa in vzklikanja, naredi se kak poizkus, navadno pa ostane vse pri starem. Da bi v Meksiki mogle priti do veljave res kake dobre delavske zahteve, je težko misliti, ker ravno meksikanskemu delavstvu manjka tako potrebne delavske izobrazbe, ki edinole zagotavlja res delavske potrebe. Kjer delavstvo ni dosti izobraženo in organizirano, boelo gotovi elementi stopili delavstvu na čelo, kričali o delavskih zahtevah, ampak iskali le svoje lastne politične namene po in skozi delavske mase. Pripo-znati se pa mora, da resnične in dobro utemeljene delavske zahteve zadenejo povsod na velike teškoče, preden se morejo vsaj deloma uresničiti. Vsi zakoni, ki so bili izvojevani delavstvu v prid, so bili doseženi le po velikih borbah in naporih. Težave so, to stoji, in brez borbe ne gre. Prav to merilo se mora vzeti tudi za delavske razmere meksikanskega delavstva, ako je tam delavsko vprašanje količkaj smetreno. Dne 14. maja t. 1. je biio sklicano izredno zasedanje meksikanskega kongresa. Kakor vedno, se je tudi temu kongresu predložila prošnja ali zahteva, naj uzakoni splošno delavsko postavo. Ta splošni delavski zakon vsebuje zakonito zahtevo, da delavec dobi z delodajalcem dobiček, ali pa da se mu odkaže neke vrste sozaslužek mesto kakega dobička na zaslužku podjetja. Posebni delavski odbori naj bi dobili zakonito pravico, da sinejo pregledati vse knjige in podjetniške zapiske delodajalca ugotoviti dobiček podjetja in določiti visočino delavskega deleža na dobičku ali sozaslužku. Peticija za to uzakonitev je izšla od meksikanske delavske federacije, ki je poglavitna delavska unija v Meksiki. Delodajalci so se dozdaj branili proti takem uzakonjenju z vsemi štirimi. Pri odporu gresta meksikanski in tuji delodajalec roko v roki. Zadeva je bila vsako leto na dnevnem redu. Vsikdar je nastal velik hrup, debatiralo se je za in proti, pojavil se je velik nemir, zakon je bil sprejet v eni zbornici, odklonjen po drugi, in končno dozdaj še vsako leto ostal na dnevnem redu, pa nikdar ni prišel do resnega pretresavanja. Vsaj dozdaj se ne more zanikati nekega vtisa, da je bila zadeva neka nameravana komedija. Določbe sedanje meksikanske ustave so iz leta 1917. Te določbe vsebujejo civilno pravo, zakone o lastninskih pravicah tujcev in stališče države do cerkve in vere. Dozdaj so se uzakonile le verske smernice ustave, kar je pri duševnem razpoloženju meksikanskih krmilarjev umevno, in ni bilo pričakovati kakih posebnih odporov. Smernice glede delavskih zahtev, n. pr. da pripade delavcu mera dobička pri kakem podjetju, bi se morale po kongresu uzakoniti, a so dozdaj ostale le na papirju, in se je vsak poizkus za uzakonitev razbil. Oni, ki poznajo politično razpoloženje v meksikanskem kongresu, dvomijo, da bi prišlo zdaj do kake uzakonitve, dasi je volitev predsednika pred vratmi, in se v takih razmerah marsikaj lahko dogodi, kar bi bilo drugače nemogoče. Stranke v kongresu so pod kontrolo Obregonovo, ki je predsedniški kandidat. Zagovornik uzakonitve delavskih zahtev je tajnik za delavske zadeve, Morones, ustanovnik meksikanskih delavskih unij. Med Obregonom in Moronesom pa obstaja precejšnje nasprotje, ki se je v zadnjem času še poostrilo. Delavski zakon je v načrtu precej obsežen in vsebuje natančne določbe, ki naj bi služile delavcem v dobrobit. Delavski odbori naj bi odločevali o minimalni mezdi. Dobiček naj bi se razdelil. Delovni čas obsega osem ur. Od vsega delavstva pri kakem podjetju mora biti 80 odstotkov meksikanskih državljanov. Za slučaj bolezni ali nezgod so predvidene v načrtu obsežne in natančne določbe. Načrt zakona nikakor ni slab. Najboljši načrt pa ne pomaga delavstvu dokler ni uzakonjen, in uzakonitev se delavskim voditeljem dozdaj ni posrečila. Da delavske zahteve zadenejo povsod na odpor, je pač naravno, in tudi v Meksiki ne bo izjem. Vsekako čudno pa je, da se na eni strani trobi v svet o delavski meksikanski republiki, na drugi strani pa se v isti delavski republiki vsaj dozdaj ni moglo uzakoniti to, kar obsega ustava iste republike. Človek se ne more ubraniti vtisa, da morajo biti mogotci v Meksiki malo čudni delavski prijatelji, in se delavstvo potiskuje samo v politično ospredje, ne da bi se delavskih zahtev tudi primerno vpoštevalo. Sodba ruske zastopnice marsikaj pojasnuje o meksikanskih razmerah. FARMAR5KE VESTI IZ PUEBLE. Pueblo, Colo. Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim Vas za malo prostora v nam vsem priljubljenem Vašem listu. Naš ~po-posni coloradski orjak Pikes Pick je to leto nekako zmerom z meglo zavit. Ko se pa megla razgrne in ga solnce obsije, je pa videti, kakor bi bil s srebrom posut, kajti še vedno je pokrit z belo zimsko odejo. — Čudno, zmerom je bolj hladno kakor vroče, tako da nima nobena reč takega uspeha za rast, kakor druga leta. Imamo tudi zmerom deževno vreme. Cas je kositi deteljo, pa se kar bojimo, da nam ne bi gnjila ko lansko leto. Popisala je tudi že Mrs. M. Heglar farmarske novice, zato nimam jaz tako veliko za pisati. Gosenice pa še vedno nadlegujejo našo sladkorno peso. Walsenburg, Canon City, Florence in tudi iz Denverja pridite, da jo bomo mahnili proti ''Grove" naravnost v sv. Jožefa halo. Tam bomo videli igro. Igralci so izvrstni, ne bo vam žal za 50 centov. Sprejmite iskrene pozdrave vsi čitatelji tega lista od dolgoletne članice in organizatorke tega društva, Tnerese Centa. -o- SMRTNA KOSA IN DRUGO. Gilbert, Minn. Nič kaj veselega nimam poročati iz našega železnega o-krožja, kajti smrt se prav pogosto oglaša med nami. Ne izbira prav nič, star ali .mlad, vse mora pasti pod njeno na-brušeno koso. Najprej se j glasila na Elcor, Minn., in brala očeta družini Bergan \ starosti 59 let. Zapušča žaiu jočo ženo, sinove in hčere. — Kmalu po pogrebu Bergana i terke se nesrečno dekle ni obnašalo tako, da bi bila zadovoljna z njo. Zato jo je par-krat okregala in ji svetovala, da naj gre v Rimske toplice k gospodarju. Priporočala ji je tudi štedljivost, da bi se mogla bolje obleči. V torek 22. maja popoldne je poslala gospodinja natakarico Malči kupit nekaj stvari. Ker je ni bilo dve uri nazaj, jo je seveda oštela. Malči si je vzela to k srcu, zamišljena je hodila okoli. Naslednji dan zjutraj je vstala ob 5. in odšla v kuhinjo, kjer je legla na mizo in zaspala. Natakarica Pep-ca jo je zbudila in ji rekla, da je treba vse pospraviti. Malči odvrnila: "Danes ne bom ; o -) J * ie odvrnila: po- nič delala!" vse PRVO SV. OBHAJILO IN ŠE KAJ PRI SV. JANEZU V DE-TROITU. Detroit, Mich. Torej, sedaj smo že v novi cerkvi, čeprav še ni vse delo v njej končano. Kakšna je in kako velika, vam ne bom razlagal, pridite in poglejte. Saj v nedeljo, 1. julija, ko bomo imeli katoliški shod, bo itak vsa Amerika povabljena v Detroit. O naši cerkvi pa samo še to: nekateri pravijo, da je večja nego so si upali po napovedih pričakovati. Drugi so pa v skrbeh in pravijo, da je bila že pri prvi službi božji pol premajhna. Kaj šele bo! Prepustimo odločilno sodbo bodočnosti, za sedaj se pa veselimo dejstva, da je bila prva služba božja v novi cerkvi res nepričakovano dobro obiskana. Vsi smo se čutili kakor prerojene in srčno zadovoljstvo se je bralo na vseh obrazih. Hvala Bogu! Ta teden hitimo z nadaljni-mi deli. Pričakovati je, da bo prihodnjo nedeljo cerkev še vse drugačna. V nedeljo je bil ta, pri katerem bodo navržene velik dan za vso faro: prvo nekatere točke z orgijami in sv. obhajilo otrok, med osmo dvema vijolinama, za kar se vzel za našo stvar, da neprestano tiči v notah, piše in tiska,' no. Novembra meseca lanske zopet zapel mrtvaški zvon, Ene vrste smo bili odpravili, se-s kajti smrt se je oglasila pri spodaj so pa druge vrste prišle. J seclu in vzela John Bambicha Bo treba pa zopet škropiti, da j starega 16 let. Za njim žaluj -jih bomo uničili. Farmarji ima- jo starši, bratje in sestre. Krnimo zmeraj veliko skrbi in dela. — Škoda, da je Mr. Anton Jaksetič, potovalni zastopnik A. S., popihal v staro domovi- da je veselje. Ima ogromno množino najlepših slovenskih cerkvenih pesmi, saj mu jih je sam oče Hugolin Sattner, slavni komponist v Ljubljani, nekaj poslal. Svoj zbor za naš koncert je sestavil iz samih najboljših detroitskih pevcev in pevk, ki jih je kot listja in trave, zato so že vaje tako živahne in privlačne, da je kar veselje. Vse kaže, da bo naš koncert užitek nenavadne vrste. V nedeljo, 1. julija, bo ob 10. uri v novi cerkvi zahvalna služba božja, blagoslovitev novih orgelj in cerkvena otvoritev katoliškega shoda. Slavnostni govor bo imel Rev. Odi-lo Hajnšek. Po službi božji bo v župnišču obed za goste in domače povabljence, ob 2. popoldne bo pa zborovanje v dvorani v Liberty School. Glavni govorniki bodo Mr. Anton Grdi-na, Rev. Oman, Mrs. Mary Hočevar, vsi iz Clevelanda. Zvečer tisto nedeljo bo pa ponovitev cerkvenega koncer- sv. mašo. Lani smo morali narediti na delavnik, ker ni bilo v nedeljo prostora, letos je pa že mogoče na nedeljo. Bila je prav lepa slovesnost. Zdaj pa bomo z mrzlično naglostjo delali priprave za slovesnosti o priliki škofovske blagoslovitve naše nove cerkve, kakor znano, bo škof Gallagher prišel blagoslovit cerkev in delit zakrament sv. birme v petek zvečer, 29. tega meseca. Ker je pa taka slovesnost nekaj zelo redkega, pri sv. Janezu v Detroitu je pa sploh še ni) bilo, jo hočemo malo bolj po-praznovati. Zato bo drugi dan, v soboto zvečer, v novi cerkvi krasen cerkveni koncert pod vodstvom našega silnega pevca in velikega pevovodje, Rev. O-ustanovnihjdiia Hajnška. imamo zahvaliti naklonjenosti "Grinell Brothers" podjetju. Torej zopet nekaj krasnega. Tako upamo, da bo naša slovesnost potekla v najlepšo žari ovoljnost vseh in pustila za seboj neizbrisne spomine, ki bodo še dolgo prevevali naša srca. Zato naj si vsak svoje zadeve tako uredi, da prav gotovo ne bo pri nobenem delu naše slovesnosti manjkal. Prav iskreno pa vabimo tudi rojake od drugod, da pridejo, če mo-[ goče, takrat na božjo pot k sv. Janezu v Detroit. Vsi dobrodošli! Rev. Bern. Ambrožič. Trikrat srečen otrok, ki zna jezo premagati; kajti telo, srce Tako se je za-' in duša mu ostanejo zdravi. ■ ' ' 1 ■ ' " r ■ ■ ga leta je agitiral tukaj v Pueblo za katoliške liste in v januarju je popisal njegovo potovanje in kaj je vse videl v Co-loradu. Rekel je, da je peščena zemlja. Seveda, kar je boli hribovitega polja, je tudi peščeno, kar so pa naše farme, ki jih umetno namakamo, je pa dobra zemlja. Mislila sem ga povabit, da bi bil prišel sedaj v Colorado, bi mu dali motiko v roke, da bi pomagal sladkorno peso redit ali "tinat", sedaj bi se smejal, ko bi nas videl, kako se plazimo po njivah. Xo saj v jeseni bo že nazaj v Ameriko, stikrat povabimo, ko bo čm.s za imo sreč te p*"/, ' peso obsekavat. Dali mu borno in vesela vrnila velik nož v roke. Pa nikar ne zameri, če boš bral te vrstice! To zimo so napeljali v bližini nas čez polja iz Teksasa Amarillo, Texas, Pueblo, Denver Gas Line in ravno danes se je začulo močno šumenje. V nedeljo, 10. junija, smo priporočam hodit praznovali dan Presv. Rešnje-J Te dni se je p um si-) uole- v VcA l iu na to se je preselil na tiru .-vet Jožef Kataleiiič, kalei oče počiva \ črni zemlji že pol leta. Ostaia jo zdaj le : mati z dvema hčerama in nora, ki pa tudi že dol ha. Mladi Jožef je si:a 12 let. Še i je v plitw kjer se j-.1 ponesrečil i. Privlel i i so mri vt-.^a Iz Tem potom tudi m o večal:, cla so na- ::<: a . stili nas č. g. ž up OC.i li -o nr- obisk v s* .11 vino. Imamo pa še v s dve maši v nedeljo, i-; de jo drug gospod maš< 3h-d tedno?n nin. • n — \ sti.ro com. t o val na - rojak . bi enkrat rad vi-.' tako prišel j m at r. ki še a pa ža ti- j župniku in rojaku Pepca: "Bom pa sama naredila". Ko je prišel ob pol fi. vlak iz Rogatca je Malči odšla s kolodvora. Potniški vlak je odšel, ob pol 7. pa je šel za njim tovorni vlak. Malči je korakala ob železniški progi in počakala na tovorni vlak pri prehodu o1) potu, ki vodi proti Sv. Mohorju. Tam se je zagnala pod vlak, ki jo je prerezal vrhu prsi. Možgani, roke. zobje so ležali oo progi v krvi. . . Truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Trojici. Kaj je prav za prav gnalo mlado visokoraslo dekle v . m: t. ni dognano. Gotovo ne amo prepričanje, da bo k maki konec njene službe v kolo-dvorski restavraciji. Saj bi jo dobila drugod! V svoji posel-ski knjižici ima Malči za isr-no tudi. da je bila pridno in noštono dekle. Življenje nata-;■■'*o ie polno mamečih okol--losti, ! ? vodiio v zmoto in po- rr >ilčila Mar} se je tiK. Ward o m Frances Press z Mi sedaj živi v Kaliforniji. 2eii:u obilo blagoslova in sreče v Zii konskem stanu. Mrs. Mary Uichar, za.- :. --o- oTDflM OiltUiTi UU RIFTtt? V o Uri iiUUi kvi Marije Pomagaj pri 10. sv. maši, katero so darovali č. g. Paul Fife, O.S.B. Lepo število belo oblečenih deklic in tudi dečkov je "marčalo" po cerkvi in potresalo cvetlice pred sv. Rešnjim Telesom. Do srca seme ganili spomini na našo mile j domovino. Vse drugače smo 1 praznovali tam. Slišali smo pri-j trkavanje zvonov, streljanje iz j možnarjev, lepo petje, vse v mlajih in v krasnih banderin. Ob takih praznikih se gotove vsak spominja na ljubo domovino. sebnega. V nedeljo, dne 24. ju-j ca Malči Kukavica iz Maribo-nija, bo krasna igra 'Rošlinka', j raj uslužbena od 1. m. m. v Vprizori jo S.D.K. Zora v ko- j restavraciji na kolodvoru v nst podpornega društva Sv.Pe- Rogaški Slatini. Prej je služila IV!lad mor-lec. | iY o sodiščem v 1 uz]i se je , te dni zagovarjal 21 letni Iva i j Mat;-"-, ker je lani umoril star-j eka Boro -Juriča. Matic je pri-šel v Jurieevo hišo in tra udaril 1 z nekim topim orodjem po gla-1 vi i.i nato odnesel 1 1 1 dinar-j je v, ki so se nahajali v hisi. O-j rožniki so ujeli nekaj dni k a -j neje Mi tiča v gozdu. Šele po dolgem zanikavanju je Matic priznal zločin, toda pred sodi-seem je podal novo izjavo, češ i la je vstopil v -Jurieevo hišo ; vot njegov stari sovražnik, na-j kar je ta navalil nanj s sekiro, on pa mu jo je iztrgal in j.m ubil. Po tem je hotel razsekati Juriča na drobne kosce, toda se je v zadnjem hipu spomnil narodne pravljice in polizal n s sekire, kakor ta pravljica pripoveduje, ter pobegnil. No, sodišče MatiČu ni verjelo, ker obdukcija ugotovila, da je 20 letna natakarica skočila pod vlak. Krasno jutro! Mirno, prije no toplo, ptički po jo no šimin; t -T T„ , , , . " . .. * .J. 1 . _ ! 'nI J uric ubit s krampom in so gozdovih. Sredi jutranje kra-1 sote pa si je končalo življenje Sedaj pa še nekaj po-, miado dekle, 201etna natakari- ter in Pavel št. 15 JSKJ. v dvorani društva sv. Jožefa. Pričetek bo ob 8. uri zvečer. Vstopnina za odrasle 50c. Povabljeni ste vsi Jugoslovani iz Pueblo in okolice, kakor v Mariboru v "Veliki kavarni". Restavracijo vodi gospa Albina Črešnar. v službo pa je sprejel natakarico Malči njen mož, ki je v Rimskih toplicah. Po izpovedbi gospe restavra- našli njegovo truplo na ognjišču napol zoglenelo. Ker je Matic izvršil ta zločin prej, prodno jo dovršil 20 let, ga sodišče ni moglo obsoditi ni smrt. temveč ga je obsodilo le na 15 let ječe. Ničesar ne preglej svojemu ctro; u; kaznuj napake, skušaj ga poboljšati; uti ga pokorščine! * PODLISTEK * Štefan Lazar: TITANA. t Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. In Mutsuhito Dsain je vzdihnil. Iz doline je donelo mogočno udarjanje. Buuum! Globok glas zvona. Buuum! Velikanski zvon Nipon-Kaneja, enega bonskega reda. Njegov glas pretresa ves Nagasaki, donijo tudi gozdovi in dozdeva se, da brezkončni glasovni valovi rušijo naokrog hribe . . . — "Japonski bron" — je zrl Mutsuhito Djsain v predmestje, potem pa se je utrujeno vsedel na snežnobelo preprogo. Zadnje udarjanje "japonskega brona" ise je v delcih lomilo na skalah, za njim je nastopila neka moreča tišina. Sedaj so stene zaškripale. Zvonček je v ozadju odrinila zaveso iz finega bombaža in je žalostno pogledala noter. — Gospod, ali smem vstopiti? Mutsuhito Dsain je prikimal in malo dekletce je pristopicalo noter, nato se je naglo vrglo na roke in noge in se je z nose-kom dotaknila preproge. — Malo dekle, povedal sem ti že, da se ne priklanjaj pred menoj. Na zapadu sem se odvadil tega ... Zvonček se je dvignila in se je bojazljivo smejala na znanstvenika, potem pa je z otroškim začudenjem začela pregledavati na pol sestavljene strojne delce. — Kaj je to? — je radovedno vprašala. — Zrakoplov. Dekle je od vseh strani pregledalo strojni model. — Jaz sem že videla zrakoplov, toda tir sti ni bil tak. Imel je mogočne bele peruti in pod seboj, kolesa . . . —- To je novovrsten zrakoplov — je ki- mal Mutsuhito. — Tega sem jaz iznašel. — Anata ičiban, prvi človek si! — se je spoštljivo priklonilo dekle. — Kaj ne, ti si najmodrejši človek na svetu? Mutsuhito Dsain se je nasmehnil: — So tudi bolj modri! Profesor Brink-ley je že modrejši in en tovariš, Overton, je tudi tako moder, kot jaz . . . — Kdo ve? — je opazovalo dekle stroj. — Zakaj nisi dal narediti stroju tudi koles? — Ker jih ne potrebujem. Ta stroj se ne zaleti, predno bi se dvignil, marveč se z mesta dvigne. — Pa tudi tako ropoče? — Ne. Ta ima drugačen motor. Tudi propeler je drugačen. Tega ne žene bencin ... — Nego kaj ? — Električnost« — Ki se na nebu bliska? — Tista. Eleitriciteta. Sicer pa se ta nahaja na nebu, na zemlji* povsod, celo v tebi ' • • _ . ,___ Dekle se je. čudilo. — Kako boš nesel s seboj'tisto moč, ki bo gnala stroj? —je dvignila na znanstvenika velike, globoke oči. — Iz zraka jo bom črpal med gibanjem. Stroj sam jo bo razvijal. Strašno hitro L o letel na perutih električnosti. — Jaz bi se bala ... — je šepetalo dekletce. — Med" tem, da ladja dospe do Tukajske-ga otočja, jaz s stroja zagledam že ameriške obali . . . — Ali zopet odideš? — ga je gledala s temnim obrazom. - — Ne grem — je mrmral Mutsuhito mrko. — Nimam kaj iskati tam . . . —1 Zakaj potem delaš stroj? — Za človeštvo, predvsem za Japonsko. Jaz služim človeški kulturi . . . Dekle je vzdihnilo. — Ti vedno misliš na človeštvo,__se je potem žalostno oglasila. — Le na človeštvo ... — Na koga drugega pa naj mislim? — j- fecial dekle nekako pomilovalno. — Na samega sebe . . . Komaj ješ, piješ, ne ljubiš kitarjenja, ne hodiš v čajarno, ničesar ne potrebuješ. Gospod, kaj ti je? — Delam, — je vzdihnil Mutsuhito •O^ain. — Delati moram . . . — A kako veselje imaš potem v življenju? — so se v solzah zabliščale dekletove — Saj tudi mene ne maraš, — mu je padla k nogam, — dasi noč in dan hrepenim po tebi . . . Solnčni žarek se je tresoč svetlikal in pozlatil sivi plašč, na katerem so srebrni zmaji odpirali žrelo. Mutsuhito Dsain je nežno dvignil svoje malo dekletce. — Truden sem, — jo je božal po bledo-rumenem, finem Obrazu. — Bolijo me živci, boli srce . . . Ako se ti "Amerikanski Slo-venec" dopad«, povej to svojim prijatelj«*) i* xnttntm is' priporoči jim ga, da ti ar« ročet Sreda, 20. junija 1928. AMERIKANSK1 SLOVENEC 0000000000000-000000-000000000000-0-00-0000-00000000000-00-0 lr----—— Zapadna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwina ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Ainerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111 Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glode ustanovitve novih društev .pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 11. 31.87 32.10 4.00 .80 > 10.00 78.77 12. 10.44 13.90 1.30 .26 3.25 • 29.15 13. 14.59 14.90 1.90 .38 4.75 36.52 14. 65.74 78.40 7.20 1.44 18.25 171.03 15. 37.56* 37.10 3.10 .62 8.35 86.73 16. 165.60 154.90 21.20 4.24 66.00 411.94 17. 33.88 42.10 4.30 .86 10.75 91.89 20. 24.36 18.90 2.70 .54 6.75 53.25 21. 50.80 68.90 7.00 1.30 16.25 144.25 22. 99.78 86.30 8.30 1.68 21.00 217.06 23. 51.83 47.60 5.60 1.12 14.00 120.15 24. 23.20 17.00 2.60 .52 7.00 51.22 25. 26.57 »33.00 3.00 .60 7.50 70.67 26. 33.54 41.90 3.30 .66 8.25 87.65 27. 21.83 26.90 1.90 .38 4.75 55.76 28. 17.05 14.80 2.00 .48 6.00 40.33 29. 55.62 44.40 6.20 1.24 15.50 122.96 30. 58.58 63.90 4.70 .94 13.55 141.67 31. 9.53 12.50 1.20 .24 3.00 26.47 32. 36.82 45.00 4.30 .88 11.00 98.00 33. 11.35 16.40 2.20 .46 5.75 36.16 34. 46.68 32.90 2.70 .54 12.00 94.82 35. 11.16 13.80 1.40 .28 3.50 30.14 36. 16.83 25.90 2.40 .48 18.50 64.11 37. 5.23 7.30 .70 .14 1.75 15.12 1900.42 1773.80 210.60 42.18 563.70 4550.70 OBRESTI: $4.550.70 OOCOOOOO-OO COOOOOO <>O<>0?>0OOO<)OO<>OOOOOOOCH>Ouv FINANČNO POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, ZA MESEC MAJ, 1928. I'm '.stanek 1. maja. 1928 ................................................................................ $89,975.03 Si;: rt. PREJELI OD DRUŠTEV: IJolniški Poškod. Oneniog. Upravni sklad skl.nl sklad sklad sklad Skupaj 72.51 14i>.60 20.60 4.12 53.55 3**7.38 231.70 31.10 6.22 77.75 691.05 33.95 27.00 3.50 .70 , 8.75 ^ 73.90 52.60 120.10 10.50 3.30 41.25 339.75 34.24 32.40 3.00 .72 9.00 79.96 5! 39 105.20 15.4.00 Porod, nagrade 10.00 20.00 Operacije 100.00 125.00 100.00 Naprade za nove člane 4.00 2.00 2.00 2.00 4.00 2.00 6.00 3.00 4.00 6.00 Skupaj 233.00 449.00 32.00 196.00 45.00 317.00 119.00 130.00 34.00 31.50 3.00 82.00 70.00 St. dr. Vplačali vsoto 1. 24.60 3. . 36.45 4. 5.40 5. 9.55 6. 2.45 7. 6.05 9. 6.90 1.65 4.45 2.55 10.25 2.70 2.55 4.65 2.55 1.80 1.80 2.55 Starcar star 11 let, očrt. St. dr. Vpjačali vsoto 4.65 4.80 .90 5.40 .15 2.25 .75 * .90 prejemki ...........$ 148.70 1. maja 1928......$3,333.76 Svota .........................................$3,482.46 21. maja. 1928 izplačali Jo-liana Starcar, za pokojnim 1-rank Starcar............ 380.00 26. 27. 29. 30. 31. 32. 34. 37. Skupni Preostanek F Umrl aprila rank dne 5. . 1026. Denver, Preostanek 1. junija, 1928....$3,1<)2.40 Pueblo, 753. član dr. Slovan št. Colo. maja. 1928. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopil v Zvezo 17. 1 Colo. 9. junija. 1928. Anthony Jeršin, gl. tajnik. Potegnil ga je. Neki bogat Anglež je potoval po Balkanu ter v nekem kraju imel za vodnika mladega fantiča. Ko sta prišla mimo neke cerkve, je tam čepela neka ženica. "Ivane," je dejal Anglež, "za vsak bakreni novec, ki ga boš dal ti-le ženski, ji dam srebrnega."— "Dobro je,' odvrne dečko ter izprazni svoj žep. Žena je dobi tako devetnajst bakrenih novcev in Anglež ji je dal devetnajst srebrnih. — "No," pravi Anglež, "kateri izmed naju je sedaj večji tepec?" — "Ti," je odvrnil fant. "Nikakor ne," pravi nato Anglež, "saj ti si ji dal vse, kar si imel." — "Že res," odvrne dečko, "toda to je moja mati." Mihu je bil zelo slabe volje, ker je takoj, ko je vstal, s kurjim očesom butnil ob stol. Pri zajtrku je bil ves divji, nobena reč rnu ni bila všeč. Žena pa je ves čas previdno molčala. — Končno se je Miha odpravil od doma, pritisnil svoj klobuk na glavo, z jezo ogrnil suknjo in brez slovesa odšel. Komaj pa je bil deset korakov od hiše, ga je žena klicala nazaj. "Kaj pa je?" je zarentačil nad njo. — "Nekaj si pozabil, Miha." — "Kaj zlomka pa naj bi bil pozabil?" — "Vrata zaloputniti, ko si odhajal." vembra, 1916. Zavarovan je bil za $500, R. 37. (Dalje 11 a 4. strani.) Tako je. "Hotel bi študirati kot ti, ker hočem postati državni posla-jnec." "Osel! Zato ni treba študij." "Ravno zalo pa, pana." 1 UlJH $ $ JJ5 £ 4 JJS $ OTVORIT rrjJDvr ■ v -Kirni- 6-12 lire { zvečer. 5 £ I"! Povečane na 15301-7 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO $ V v i $ $ v $ $ $ $ $ ž Cenjenemu občinstvu na znanje ? v « .»> .»:. »> -SS- •»> .3» »> <♦> >»> se •»>"<«♦ <♦> «►> •»> <♦> <♦> <♦> ® <♦> •:♦> :« •:♦> •»> <♦> <♦: :♦> <♦> <♦> <♦> <♦> ,sk ;♦> <♦> *:♦> <♦> m ,:4> >3K. <4g. >SK. ^ 1903 Ob 25-Ietmei 1928 S trudom in naporom smo vodi?i to podjetje dolgo vrsto let in slednjič ga izpopolnili, da bo odgovarjalo du-in času, v korist in ponos naroda, kakor tudi v čast naše slovenske naselbine. Ni nam toliko na tem, da bi mi to sodbi pripisovali kar smo dosegli, zalivala in priznanje gre narodu, odjemalcem, ki so šli z nami roka v roki in nas podpirali. Mi smo jim hvaležni in smo tudi prepričani, da so vsi z nami zadovoljni ter ponosni, da so deležni kredita, ki ga sedaj skupaj vživamo. Vabimo in prosimo vas vse, da. bi nam šK na roke še v bodočnosti. Vse bomo storili, da vas bomo zadovoljili. Dobiček bomo delili z odjemalci. Pokažimo, d?, siro tudi tujerodci zmožni trgovati prav tako — če še ne bolje — kakor vsi ki se zpvejo za prave Amerikance. Radi 251etne izkušnje in prvovrstnega kredita pri tovarnah in kompanijah imamo prednost da kupimo najboljše blago za najnižjo ceno, in tako tudi lahko prodamo kakor kupimo. Imamo domače pridne delavce, svoje prostore m lahko kompetiramo z vsako firmo v tem, da so naše cene najnižje in da je naše blago najbolje. Vam hvaležni, vas vse pričakujemo in se priporočamo vaši nadaljni naklonjenosti. Po nekaj letih poskušnje s trgovino v Collinwoodu srno bili sedaj že v drugič prisiljeni od naših odjemalcev raci uspešnega napredka, da smo povečali našo prodajalno. Z veseljem naznanjamo javnosti, da je ravno dodelana na novo povečana prodajalna za pohištvo in sicer v velikosti 83x140 čevljev kar meri in zavzema 8200 kvadratnih čevljev prostora, ki bo služil za bodoče trgovsko poslovanje, kjer bodo cenjeni odjemalci lahko izbirali blago v veliki izložbi raznovrstnih izdelkov pohištva po raznih cenah. Ker pa hočemo naše ljudi še posebno zadovoljiti, smo določili, da damo najprvo te prostore predno jih napolnimo z blagom, ljudem na razpolago in v zabavo kot otvoritveni večer, ki je določen na 23. junija, prihodnjo soboto od 6. do 12. ure zvečer. Ker je dovolj prostora za vse, stare in mlade, ste vsi uljudno vabljenj. Mladi naj plešejo, stari naj se pa kaj medsebojno pogovorijo ker bodo tudi mize in stoli na razpolago. Tudi prigrizek in sladke pijače se bodo delile obiskovalcem ZASTONJ. Vabljeni ste vsi! i«- •»> :♦> K Ples in zabava v novih prostorih. •as? $ $ I * 8? V § % $ i 4 <♦> »> • <♦> <♦>• 2T3SBrC^fiB- .>»>.>!♦>. >3B£>3*: 3HK >3E< ** >315.:. . .5» >»:• se -a* « .» <♦> ;♦> ANTHONY Voditelji A. S ANTON GRDINA JAMES JOSEPH trgovine s pohištvom ter pogrebaega zavoda« $ y. I i I Vabljeni so vsi!!! Stari in mladi. ^fetui XMERIKANSKV SCO VENEC Sreda, 20. junija 1928. Zanetili so si ogenj in si pekli meso. Osem jih je bilo. Čepeli so krog ognja in se niso zmenili za ujetnico. Nehote, ne vem zakaj,— pa oko mi je ušlo po drevju onstran črncev. Skoraj da sem kriknila, tako sem se iznova prestrašila. - V vejevju, črncem za hrbtom, je nekdo stal —. Čisto razločno sem videla belo človeško postavo. Plapolajoči ogenj jo je obseval. Čudno, strahotno se je belila iz temnih senc gozda. In ko sem še strahoma premišljevala, kaj bi prikazen pomenila in ali so jo pa črnci tudi opazili, sem videla, da mi je daje znamenja z roko. Razumela sem jih, zdelo se mi je, da mi pravi, naj bom mirna, naj se nič ne bojim, in da pride po mene. Nepremična sem obležala in oči sem imela uprte v belo postavo. Sama ne vem, kako mi je prišla misel, da bi bela prikazen utegnila biti tisti člo\ek, ki je rešil Claytona, očeta in Filandra in tudi naju z Barbo. Saj ste vsi pravili, da vas je rešil bel človek. V tem času so si črnci opekli meso in se pripravili, da ga pojedo. Prikazen je izginila. Tudi meni so ponudili, pa nisem hotela ničesar vzeti, gabilo se mi je. Kmalu nato smo odrinili. Ni me bilo več tako hudo strah. Čutila sem se varno. Zdelo se mi je, da nas neprestano opazuje iz vejevja neznani beli človek in čuva nad menoj. Če bi mi črnci hoteli kaj storiti, gotovo bi ko j planil sredi med nje in me iztrgal iz njihovih rok. Saj je z golimi rokami napadel levin j o —. Zahvaljevala sem se Bogu, da mi je poslal takega mogočnega varuha in precej mirna sem pričakovala trenutka, ko bo prišel in me rešil. Da tega že kar sedaj ni storil, za to mislim je že imel svoje razloge. Mračilo se je, ko smo prišli v naselbino. Precej velika je, kolikor sem videla v mraku, in mnogo ljudi prebiva v njej. Plot jo obdaja qd vseh strani, gozd sega do plota na tisti strani, odkoder smo prišli, na drugih straneh pa polja obdava j o vas. Pri vhodu stoji straža. Z divjim krikom so nas sprejeli. Moški, ženske, otroci, vse se je usulo krog mene. Črnci, ki so me pripeljali, so me morali braniti sicer bi me bila drhal živo raztrgala. Mislila sem, da bo po meni. Obupno sem se ozirala na vse strani, da bi kje ugledala svojega rešitelja, pa zaman —. Krik je na mah utihnil, ko nam je prišel sredi vasi naproti star črnec sivih ias. zavit v haljo in ves obložen z okraski. Spoštljivo so mu naredili pot. menda je bil poglavar rodu. Stopil je pred mene in me gledal z bodečimi očmi. Naš vodja mu je s krilečimi rokami in kričavimi besedami nekaj pripovedoval, menda zgodbo, kako so me ujeli. Kazal je name, kazal nase in kazal na kočo, ki je stala v bližini. Ve'1 .o burne je je govoril. Ko je utihnil, je starec povedal par stavkov, me še ostreje pogledal, nato pa se obrnil in odšel po vasi. In vpitje se je nanovo začelo. Postaren črnec je stopil pred mene in mi začel v strašni angleščini nekaj pripovedovati. Kdo ve. kje je pobral tistih par besed. Morebiti je živel kedaj v bližini belih naselbin ali pa je prišel v stik z belimi trgovci. Drugo nisem razumela ko da me je ujel TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! Kulonga, poglavarjev sin — pokazal je nanj — in mi pravkar rešil življenje. H kolu bi me bili privezali kakor vsakega ujetnika, me mučili in —. Kar povedati ne morem, kaj so nameravali. Kulonga pa da je prosil očeta, naj me da njemu za ženo. Poglavar da je privolil, ker je njegov sin velik junak in jutri da bodo velike slovesnosti. Menda poročne, sem si mislila —, Otrpnila sem od groze. Kako koprneče sem se ozirala za svojim belim junakom —! Gotovo je bil kje blizu. Ali me bo rešil —? Edino misel na njega me je še držala po koncu, sicer bi bila zdrknila na tla —. Peljali so me v kočo. Dva črnca sta se postavila pred njo na stražo. Nepotreben strah! Vsa izmučena in utrujena sem bila, beg mi niti na misel ni prišel, sesedla sem se na ležišče, napravljeno v kotu ob steni koče iz mehke trave in živalskih kož. Prinesli so mi jesti, pa za ničesar nisem marala. Stara črna babnica je sedla poleg mene in mi nekaj žlobudrala. V hipu sem zaspala. Kako dolgo sem spala ne vem. Zbudila sem se, ker sem čutila, da me je nekdo dvignil od tal. Odprla sem oči in hotela sem krikniti. Pa glas mi je zastal v grlu —. Stena, ki sem ob njej ležala, je imela široko odprtino in skozi njo je sijal, se mi je zdelo, rahel svit jutranje zarje. Starka je ležala na tleh. Ali je bila mrtva ali samo nezavestna, tega nisem mogla presoditi. Mene pa je držal v svojih krepkih, miši-častih rokah — neznanec belega obraza, tisti, ki sem ga videla med potom. Prišel je da me reši —. Bog vedi, kako se je prikradel v kočo in odstranil steno, da ga nista opazila črnca, ki sta čepela pred vhodom na straži. Še bolj čudno pa se mi je zdelo, kako se je iznebil starke in da ni opazila njegovega dela —. Taka in slična vprašanja so mi begala po glavi, beli neznanec pa je stal sredi koče in napeto poslušal. Nič se ni genilo. Tedaj mi je mignil, naj se ga tesno oklenem krog vratu. Hitro sem ga razumela. Držal me je na rokah kakor mati malega otroka. Prav čutila sem, da ne pomenim čisto nobene teže za njegove silne mišice. Sklonil se je, — velike mogočne postave je — ter je zlezel skozi odprtino. Sedaj sem razumela, zakaj ni prišel skozi vrata v kočo! Par korakov pred kočo je gorel velik o-genj in krog njega je sedela četa črncev v polni bojni opremi, s sulico, loki in puščicami, — moja častna straža, sem si mislila kajti iz strahu pred slabotnim dekletom se gotovo niso do zob oborožili. Žar ognja je bil tisti "jutranji svit", ki je svetil v kočo. Zunaj je bila namreč še noč. Gibčno pa previdno je skočil beli človek med koče.. Kar jekne za nami krik in še drugi in še tretji -—. Gledala sem svojemu rešitelju črez ramo in videla kako je planila iz koče v svit ognja babnica, ki je črez noč pri meni sedela. Le v nezavesti je bila in prezgodaj se je vzdrami-la. Zadrhtela sem. Kaj bo sedaj —? (Dalje.) X IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško m obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. FINANČNO POROČILO Z.S.Z. (Nadaljevanje s 3. strani.) K št. 3 pristopila iz ml. odd.: Nellie Micklich, c. 3786, R. 16, zav. $500 in $1. Zopet sprejeti: Joe Novak, c. 892, R. 37, zav. $500 in $1; Frances Novak, c. 1609, R. 33, zav. $500 in SI; Anton Gruden, c. 3438, R. 30, zav. $1000 in $2. Odstopil od bolniške* podpore: Joseph Znidarsich, c. 890, R. 33, zav. $500. Umrl 22. maja: Steve Rechis, c. 2937, star 32 let. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil v Zvezo 19. septembra, 1925. Zavarovan je bil za $1000, R. 30. K št. 4 pristopil: Peter Golesh, c. 3787, R, 43, zav. $1000. Pri št. 5. susp.: Anton Propernick, c. 3755, R. 16, zav. $500 in $1. Prestopil od št. 14: Frank Propernick, c. 2947, R. 21, zav. $500 in $1., Pri št. 7 zopet sprejeta: Clara McConaty, c. 2908, R. 41, zav. $500. Umrla 14. maja: Louise Debevtz, c. 2880, stara 20 let. Vzrok smrti: Operacija. Pristopilo v Zvezo 8. maja. 1925. Zavarovana je bila za $500, R. 17. Pri št. 9 susp.: Amelia Rutar. c. 2962, R. 18. zav. $1000 in $1. K št. 14 pristop.: Frank Matko, c. 3788, R. 22, zav. $500 in $l;'iz ml. .odd.: Katie Krisman, c. 3789, R. 16, zav. $500 in $1. Prestopil k št. 5: Frank Pro-ocrnick, c. 2947. 31 ; « K št. 15 pristopila: Antonia Balicb. c. 3790, R. 36, zav. $1000 in $2. K št. 16 pristop.: Karolina Bobek, c. 3791, R. 31, zav. $1000 in $1; Martin F. Cash. c. 3792, R. 21. zav. $1000 in $1; Jennie Jurglich. c. 3793, R. 21. zav. $500 in $1; iz ml. odd.: Mary J. Russ, c. 3794, R. 16, zav. $500 in $1; Mary J. Tomsich. c. 3795. R. 17. zav. $500 in $1. Prestop, od št. 22: John Rebol, c. 2997, R. 19, zav. $1000 in S2; Mary Rcbol, c. 2558, R. 17, zav. $1000 in $1. K št. 21 pristop.: John Keffner, c. 3796, R. 38, zav. $500 in S2. K št. 22 pristop.: Steve Arlica, c. 3797, R. 34, zav. $1000 in $2; Nick Ma-sicli, c. 3798, R. 40. zav. $1000 in SI. Zopet sprejet: Sam Polovina, c. 2528. R. 49, zav. $250 in $1. Prestop, k št. 16: John Rebol. c. 2997 in Mary Rebol, c. 2558 K št. 23 pristopila: Frances Mihelcic, c. 3813, R. 30. zav. $1000 in $2. K št. 26 pristopil: Stanley Podgorski, c. 3799. R. 3S, zav. $1000 in $2. Pri št. 28 zopet sprejeta za posmrtnino ter se odpovesta bolniški podpori in poškodbam: John Schenk, c. 2913, R. 28, zav. $1000; Frances Schenk, c. 3421. R. 19, zav. $500. K št. 29 pri^tp.: Mary Pucel, c. 3800, R. 53, zav. $100" in $1; Catherine Derin. c. 3801, R. 18. zav. $500 in $1. K št. 30 pristop.: Mary Bledipr .c. 3802, R. 44, zav. $500 in $2; Evert Ranta. c. 3803, R. 44. zav. $1000 in $2: Dorothy Miljus. c. 3804. R. 23. zav. $1000 in $2. Susp.: Kari R. Erirkson .c. 3451, R. 40, zav. $1000 in $2; Prnko Tvančevich. c. 3356. R. 40, zav. $1000 in $2. K št. 32 pristop.: Joe Straziser. c. 3805. R .35. zav. $500 in $2; Mary Stra-ziser. c. 3806. R. 23. zav. $500 in $1: Frank Zun. c. 3807. R. 41, zav. $1000 in $2: Sam Zivkovich, c. 3808, R. 32. zav. $1000 in $1; Anna Zivkovich, c. 3809, R. 27. zav. $1000 in SI. K št. 33 pristop.: Jerry Kepitz. c. 3810. R. 42, zav. $250 in $1: Math Darovi c ,c. 3811, R. 23. zav. $250 in $1. Stephan Horvat c. 3741. odstopi od holn. podp. Pri št.'34 zopet sprejet: Anthony Ferlat. c. 3276. R. 34. zav. $500 in $2. Suspend.: Joe Bratina, c. 3274. R. 39. zav. $500 in $2: Harrv Dižure. c. 3610, R. 30. zav. $500; Mike Lamaka. c. 3358. R. 38. zav. $1000 in S2. K št. 36 pristop.: Mijo Čukurtn. c. 3812. R. 30. zav. $500 in $2. Suspend.: Anton Kulusich. c. 3712. R. 43. ?av. $1000 in $2. Za gl. urad Z. S. Z. Anthony Jeršin, gl. tajnik. * < m 11 OOOOOOOOiWOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOWOOOO PISANO POLJE O-O-OOOOOOOOOO- J. M. Trunk JO S. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Keystone 2779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. AKO STE SE PRESELILI ali če ne dobivate Glasila na pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Amcr. Slovenca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravništvu mnogo dela. RABITE TA KUPON, katerega izrežite in pošljite na upravo. Sporočam Vam moj novi naslov, ki je: Ime ..................................................................................................................... Naslov in mesto ________________________________________________________________________________________ Moj stari nailcv pa je bil: Ime ______________________________________________________________________________________________________________ Naslov in mesto __________________________________________________________________________ Sem član(ica) društva štev..................................................................... RAZPRODAJA KNJIG • v po znizam ceni. Drugi mora biti kriv. Poročevalka iz Barbertona se precej razkorači nad Rev. Bombačem, ko poroča v Pro-sveti o pogrebu neke članice SNPJ. Zdi se mi, da je bilo pač tako, kakor v sto drugih slučajih. Prej je ljudem vse bunk in bluff, ni Boga, ni duše, ni posmrtnega življenja, na vsa usta se režijo, ako kdo zasmehuje vero, ko pa pride bleda smrt in se prikaže resnost človeškega življenja, je pa vendar le treba nekaj tega, kar je bilo prej goli bunk. Na to nedoslednost je moral Rev. Bombač opozoriti. Ker pa resnica oči kolje, je ogenj v strehi nad tistim, ki prikaže, kako grdo je, če kdo zajema iz sklede, v katero je prej pljuval. Nihče ne pripo-zna rad lastne krivde, zato jih dobi tisti, ki na krivdo opozori, v tem slučaju Rev. Bombač. Je bilo tako in še bo. * * * Nekaj o-inteligenci. Proletarec pravi, da je "pomanjkanje inteligence v glavah častitih" (slovenskih duhovnikov) krivo, ako nekateri "ne pridejo naprej". Nasproti duhovnikom stojijo v tem slučaju "zelenci". Ni naravnost povedano, da so ti "zelenci" zelo inteligentni, a ker se zapisuje "napredek amerikan-skih Slovencev, kakor je majhen", na rovaš "zelencev", ki "so delali", se upravičeno lahko sklepa, da morajo biti "zelenci" zelo inteligentni. Ne gre za kako delo, slovenski duhovščini se predbaciva pomanjkanje inteligence, zato gre. Meh za smeh. # Večina slovenske amerikan-ske duhovščine je prišla iz starega kraja, nekaj jih je študiralo tu. Vsi pa imajo akade-mično izobrazbo. Gimnazija v starem kraju ni špas. Od 60 začetnikov nas je prišlo pet do mature. Povprečno je tudi zna no, da so bili mnogi od onih. ki so šli v "lemenat", odličnjaki. Brez vsaj precejšnje inteligence nihče ne izdela akademič-nih študij. Tudi "zelenci", ki zdaj nosijo veliki zvonec med ameri-kanskimi Slovenci, so prišli večinoma iz starega kraja. Izvzamem tiste, ki sploh nimajo kakih posebnih študij, pa so Še malo časa Skupina devetih knjig za $2.00 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ..................................................................75c 4.) Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve p o vestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 SKUPAJ....................$3.30 Ako naročite skupaj v:c'j navedenih devet knjig naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno S2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Le še malo tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naišh skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo. SATURNIA NA 14. JULIJA: Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one. ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike družine. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum. PARIS NA 16. JULIJA: Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši ta prostor dobi TUDI SE OBRNITE NA NAS: a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ^ga dobavljate iz kraja; b) kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako drugo notarsko listino; c) kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, aH kadar imate kak drug posel s starim krajem. Vse pošiljke na slovite na slovensko banko: Zakrajiek & Češark 455 West 42nd Street, New York, N. Y. n. pr. uredniki itd., ker tudi priprost delavec se lahko po-vspne do neke inteligence. To so izjeme. Večina "zelencev", za katere tu gre, in ki zdaj o-pletajo z očitkom pomanjkanja inteligence pri duhovnikih, je znana pod imenom "zadušeni študentje", ki so poizkusili študirati, pa ni šlo, in so se podali v Ameriko. Čudo se je moralo zgoditi. Pri študiju ni bilo inteligence in ni šlo, zdaj pa je inteligence kar na koše, drugače bi ne predbacivali drugim, da nimajo inteligence. Ali jim je res Amerika šele durci odprla, kakor pravimo? Hardino-hamol, kar z lopato so morali inteligenco basati, ker prodajajo zdaj to inteligenco na — cente. Prosto po ribniški bi se lahko reklo o teh prej "zadušenih' inteligentih: "Od ujst so mjero vzejli . . . inteligenco dejlati začejli . . . nardili robe te za vse so dejžele le le . . ." Kosmata dlaka, inteligenca pa taka. -o- Kačaki izpustili šoferja. Pri roparskem napadu v Južni Srbiji so kačaki odvedli šoferja"avtomobila. Kakor poročajo iz Bitolja, so kačaki šoferja izpustili in zadržali samo enega kmeta. Kačaki se stalno klatijo po gozdovih in se izmikajo zasledovanju orožnikov. Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec 1" P,OZOR!" Izdelujem najboljša zdravila na svetu 1 Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vara v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahčič Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St.. Cleveland, Ohio Get a can of FLIT today! FLIT uničuje mole, muhe, stenice, Ščurke in druge mrČesi. PREVOZ - DRVA - KOLN Rdjakom se ptfpotoftamo ss naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob čaan selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 822L LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Pisce, Chicago, DL Vsaki čas in minuto : dobite nas na telefon. y FRANK B. PALACZ, pogrefanik. LOUIS J. ZSFRAN, ponsfcfe .1916 W. 33nd Street Phone: Cans] $267, Stanovanjski Rockwell 48*2 in 8/4Q,