PoStoina plačana v gotovini ^ -A Abb- postale i gruppo Lena 70 lir SPRIČO ODPRTIH MEJ TRST, nedelja, 13. julija 1969 PRVI KORAKI K izkoriščanju še neizkoriščenih možnosti nr mejah, ob katerih Prebivamo Slovenci v Italija, in vJul i vlogi «mostu» smo že nbat Pisali. A tokrat naj o-enimo samo uvodni članek, ,®° ?a objavili v letošnjem trS^Su P°d naslovom «Za unejsi most (-o še neizkori-možnostih)». Tedaj smo riiH dru§ina predvsem pouda-hr.i) , Postaja spričo vedno tj.J odprtih mej še važnejši “most)), katerega naše ljud-n 0 m naši kraji predstavljajo .le med obema sosednima H^vama, temveč tudi med in j a Političnima sistemoma dI*ma blokoma. Podčrtali PrfS tU^ stališče- ki Sa ie tik niiT1 oblavo omenjenega uvod-vlad Zavze^a komisija slovenske za mejna vprašanja, da »%«,• ~v jji aauiija,, ti 1 Političnem in kulturnem so-med Jugoslavijo in sta™1™ državami dobivajo “jovenske manjšine v njih «no- nviVu§° m pomen v medna-jU| . odnosih, ko postajajo nittrfi dejavniki povezovanja tuno dvema narodoma in kul-nniama», ter da je treba to niti ( 0 ,smo pisali v letošnjem n darju in zaključili, da je tako storiti vse za utrditev irmoFa sodelovanja in takega Za t ™ brm bolj izkoristiti vse doslej neizkoriščene "^znesti, da bi bil ta naš U, ®Fa sodelovanja in takega -- stu in čim bolj izkoristiti doslej neizkoriš' da bi bil ta naš jT trdnejši. anes se nam po tolikih meha^1 zdi’ da je bilo tedanje iti d drsanje povsem umestno dajj je zato potrebno pogle- trdnn ,?g°dilo za povečanje te izkoF-i in izkoriščanja še ne-bia , denih možnosti sodelova-L’ Pogojih odprtih mej, pa Šele 7 86 zavedamo, da gre šej Za Prve (vendarle pa ne stngrj začetne) korake v tej jee?i,začnemo pri kulturi, ki biPri1 a že pred mnogimi leti t ^ IjTtrivvil ___l__1----1 ;n,™a> moramo ponoviti ugo-‘ redsednika SKGZ na Zvezg071 seji izvršnega sveta )jOvnVe ^rtkovi 0 stikih s Slovenijo in Pr°syga^Jio (vrsta gostovanj barok \nib društev pri nas m Še»a v zlasti pa turnejo na-Vib ».g|edališča (poleg njegova^,® tradicionalnih gostovanj vem meJe) v Beogradu, No-gcstovo -u in Sarajevu; dalje v Tret le ijubljanske Drame ga Po gostovanju tržaške-Predav r? Stabile v Ljubljani; ljubi; nia o naših zadevah v stanrl,,a,n' in Mariboru (ter vinjskih 7 ((Kluba prijateljev za-br°šur Slovencev« in nato izid cih) rž o zamejskih Sloven-Pflarfn Vseb strani pa se po-letbee Potreba rednega vsako-0per°a gostovanja ljubljanske Vensk. 'O Drame SNG ter Slo-b°vitev filbarmonije, poleg pobega v Proslavljanja vsakolet-ProstA Slovenskega kulturnega Sesija?.r?-. Novost je bil tudi recitacdjski večer Ko-brev'cH Pesmi v italijanskem Uc)eWU ob — žal premajhni batpg bl tistih, katerim je bil Takoj za kulturnimi dogodki moramo zapisati, da so bile najbolj iniciativne v tem izkoriščanju sodelovanja naše gospodarske organizacije in posamezniki, ki se že mnogo let uspešno udejstvujejo v okviru tradicionalne aktivnosti mešane gospodarske zbornice in ki so organizirali v zadnjih mesecih vzajemne obiske zlasti med tukajšnjim Slovenskim gospodarskim združenjem in Gospodarsko zbornico SR Slovenije, katere predstavniki so o-biskali vse tri obmejne pokrajine dežele Furlanije - Julijske krajine in v pogovorih dosegli morda najbolj otipljive možnosti, ki jih dajejo odprte meje, kar je tudi naravno, saj take meje povsod v svetu najprej in tudi najbolj koristijo prav gospodarstvu tistih krajev, ki jih sicer ločujejo. Gre — kot je bilo poudarjeno — za izkoriščanje vseh možnosti v trgovini, industrijskem sodelovanju, prevozništvu itd. Že preveč stoletij dokazujejo drugi, da znajo mnogo bolje kot mi v tem pogledu uspevati na tem zlasti trgovsko tako važnem križišču. Na političnem območju pa smo v teh zadnjih mesecih lahko opazili v Italiji večje zanimanje za napore jugoslovanske samoupravljavske socialistične družbe: predvsem je bilo o tem nekaj več vesti v tisku, Bakaric je predaval v Rimu, izšla je obširna knjiga Kardeljevih člankov pri neki italijanski založbi itd. Pri nas pa je bil vrhunec dosežen v nedavnih dneh. Najprej je Slovence v Italiji (v vseh treh pokrajinah) obiskal, sicer neuradno, predsednik Socialistične zveze Slovenije. Sledil je prejšnjo sredo obisk pri SKGZ, najprej županov in drugih oblastvenih ter političnih predstavnikov treh obalnih občin iz sosedne Slovenije, pri čemer so delno sodelovali tudi vsi štirje slovenski župani s tržaškega. V petek pa je bil sestanek SKGZ v Gorici s predstavniki občin Nove Gorice, Tolmina in Sežane, pri čemer je sodeloval tudi doberdobski župan in delno župana dveh obmejnih beneško slovenskih občin. Končno je prišlo včeraj v Tolminu do nadvse važnega sestanka predstavnikov dveh velikih občin furlansko - tolminskega območja, in sicer občine Čedad (12 predstavnikov, pripadnikov treh največjih političnih strank) s predstavniki občine Tolmin. Tudi cerkev izkorišča odprto mejo: obiski slovenskih škofov, poleg raznih predavateljev in poleg obiska bogoslovcev v Gorici in Doberdobu itd. Pa tudi napovedano romanje iz Trsta vse tja do slavnih starih pravoslavnih samostanov v Makedoniji in na Kosovo je pač vse nekaj drugega, kot so bili tisti znameniti rožni venci za največje ((katoliške« nasprotnike NOB pred 26-27 leti. Pravzaprav ne bi smeli omeniti na zadnjem mestu tistih posledic odprtih mej, ki omogočajo tesnejše stike nekoliko bolj oddaljenih koroških bratov tako s Slovenijo kot z nami v Italiji: tudi tistih, ki so se okrepili zlasti z nedavnim sestankom naše SKGZ z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. Stiki so se okrepili tudi s Hrvatsko in Srbijo, t.j. s predstavniki tistih jugoslovanskih republik, iz katerih vsakodnevno prihajajo k nam velike množice ljudi, ki polnijo tržaške ulice, trge, trgovine, gostilne in hotele. Pa ne samo tržaške — tudi goriške, trbiške in videmske, padovanske in tudi tiste v Benetkah in Trevisu in še marsikje. Zavedamo se, da marsikatere realizirane in nerealizirane pobude nismo omenili, vendar bralcu takšna pomanjkljivost ne bo spremenila splošne podobe hotenj in dogajanj v zadnjih mesecih spričo teh naših odprtih mej. Dodali bi morda lahko še rahel očitek vsem tistim slovenskim organizacijam in javnim delavcem pri nas, ki se še niso povsem vključili (ali pa se še sploh niso) v ta proces predvsem vsemu slovenskemu narodu koristnega izkoriščanja še neizkoriščenih možnosti sodelovanja na vseh območjih življenja in dela. Toda tistega, česar še ni, še lahko bo in marsikaj je že napovedanega, zlasti glede sodelovanja mladine, predvsem pa športnih organizacij. Sicer Pa je prav, da ravno mladina sodelovanje čez odprte meje poglobi in razširi. Gre seveda le za prve korake k velikemu in zato šs precej oddaljenemu smotru. V zadnjih mesecih smo bili namreč priča takih prvih korakov uresničevanja vseh možnosti, ki so vsak dan tako na dlani. Sežanska občina pa medtem že pripravlja septembrsko srečanje vseh obmejnih županov v Lipici. Pri vsem tem seveda tudi doslej ovir ni bilo malo in jih bo verjetno tudi v prihodnosti dovolj. Upamo, da sedanja kriza vlade v Italiji s svojimi neogibnimi posledicami sedanjega razvoja pri nas ne bo preprečila, ker ga enostavno ne bo mogla, saj je sleherno oviranje napredka vedno lahko le kratkotrajno. Prvi koraki, ki smo jim posvetili ta članek, pa pomenijo napredek, kot je napredek tudi zadnji sklep rimskega sestanka obeh predsednikov mešane komisije za videmski sporazum o mejnih prepustnicah, o čemer pa poročamo na drugem mestu. S. R. Leto XXV. - Št. 161 (7355) SKLEPNO POROČILO V BEOGRADU Za aktivnejšo vlogo nevezanih v mednarodnih dogajanjih Privrženost načelom OZN, podpora osvobodilnim gibanjem in obsodba vseh oblik zatiranja Ameriška vesoljca Neil Armstrong in Edvvin Aldrin se neprestano vežbata za zgodovinsko važen polet na Luno, kamor bosta odletela čez tri dni z vesoljsko ladjo «Apollo» 11 lliliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiliiiilllliliiiiiiliiliniii?iiiiiiiillllliillillilliliilllllllilllllliiiiiiliiiriiiiiiiirii:iii(jM'iM;fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii|iiti PREDSEDNIK REPUBLIKE ZAKLJUČIL POSVETOVANJA jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiia Saragat bo danes sprejel Rumorja in mu poveril mandat za sestavo vlade Izjave Pieraccinija, Valorija, La Malfe in Mitterdorferja - Dokument CGIL o novih nalogah sindikatov - Veličasten pogreb Brodolinija RIM, 12. — Predsednik republike Saragat je nocoj zaključil posvetovanja v zvezi z vladno krizo. V treh dneh je sprejel in poslušal 32 politikov. Zatem je ponovno sprejel še bivšega predsednika Gron-chija ter predsednika senata in poslanske zbornice. Zvečer so objavili uradno sporočilo, da bo Saragat sprejel jutri zjutraj Rumorja, da mu poveri nalogo za sestavo vlade. V parlamentarnih krogih menijo, da bo predsednik dal Rumorju široko pooblastilo za sestavo vlade v okviru strank leve sredine. Zjutraj je Saragat najprej sprejel predsednika demokristjanskih parlamentarnih skupin Carcma in Andreottija, zatem predstavnika socialističnih parlamentarnih skupin senatorja Pieraccinija in di Prtom. Sledili so parlamentarni predstavniki PSIUP Ceravolo in Val oni, nato parlamentarna predstavnika PSU Orlandi in Schiefro-ma. Popoldne so prišli na vrsto predsednik monarhistične parlamentarne skupine Coveili, predsednik republikanske parlamentarne skupine La Malfa, predsednik mešane skupine v poslanski zbornica Taormina, predstavnik južnotirolskih Nemcev Mitterdor-fer, predsednik mešane skupine v senatu Cifarelli, predsednik senata Fanfara, predsednik poslanske zbornice Pertind in bivši predlsedndk republike Gronchi. Senator Pieracctoi je po razgovoru s predsednikom republike izjavil, da so socialisti potrdili program Rumorjeve vlade, ki se Slik«. ki spada že v zdodovino: predsedstvo in tajništvo združenega PSI, Nenni sedi med Cariglio in Ber-toldijem. Zadaj visi rdeča zastava predsedstva še izvaja. Dodal je, da socialisti nasprotujejo enobarvnim vladam in prav tako tudi predčasnim volitvam. Mnenja so, da je treba obnoviti levosredinsko večino in truditi se je treba, da dosežejo sodelovanje vseh prejšnjih skupin, ki so bile v koaliciji. Senator Valori je izjavil, da izhaja sedanja kriza iz neuspeha socialistične združitve in neuspeha leve sredine. Dodal je, da gre torej za krizo, ki se tiče osnovnih vprašanj strank, ki so vladale v teh letih. PSIUP obsoja zmerne skupine krščanske demokracije, socialdemokratsko desnico in ves tisti skupek gospodarskih in političnih reakcionarnih interesov, ki hočejo preprečiti demokratični razvoj, v mednarodnem merilu pa preprečiti, da bi ob zapadlosti atlantskega pakta Italija našla svojo neodvisnost od imperializma. Valori je dalje izjavil, da je PSIUP proti enobarvni vladi, kakor tudi proti obnovitvi leve sredine, ki je izvor krize. Orlandi je izjavil, da je PSU mnenja (da je še vedno veljavna formula leve sredine, toda pripomnil je, da je sedaj po mnenju PSU najboljša rešitev vlada krščanske demokracije, ki bi jo od zunaj podpirale druge sile leve sredine, in ki naj bi izvedla program, ki ga je odobril parlament. La Malfa je ponovil, da republikanci ne mislijo sodelovati v novih vladah. Dejal je, da to stališče izhaja iz dejstva, da so pogoji, ki so pripeljali do krize, dozoreli v notranjosti krščanske demokracije in PSI in se ne tičejo odgovornosti republikancev. Če se bodo demokristjani, PSI in PSU sporazumeli o sestavi vlade, ki bi nadaljevala politiko leve sredine, bodo republikanci to vlado podprli in glasovali zanjo. V primeru drugačne rešitve bodo republikanci določili svoje stališče po vladnih izjavah v parlamentu. Predstavnik južnotirolskih Nemcev Mitterdorfer je izjavil, da je predsedniku republike obrazložil stališče svoje skupine, ki meni, da formula leve sredine najbolj ustreza sedanjim potrebam. «Med drugim, je dodal, menimo da je najprimernejša za izvedbo demokratičnih in modernih rešitev za naše manjšinske probleme in to kljub naši zagrenjenosti, ker niso še bila zaključena dolgoletna pogajanja s sporazumom, ki se je že pred šestimi meseci zdel blizu in za katerega je naša stranka zastavila vse mogoče sile.» V Rimu se je začelo danes zasedanje vsedržavnega sveta republikanske stranke. V začetku je La Malfa počastil spomin pokojnega ministra Brodolinija in nato je prebral svoje poročilo. Jutri se bo začela razprava o tem poročilu. V torek bo seja vodstva demo-kristjanske stranke. Po zaključku zasedanja glavnega odbora CGIL so objavili dokument, ki odobrava poročilo tajnika Lame in poudarja potrebo primerne priprave velikih bližnjih pogodbenih borb, ki se morajo prepletati z zmagovitimi akcijami v podjetjih in s širšimi akcijami, ki so potrebne v zvezi z velikimi socialnimi nalogami. Dalje je v dokumentu rečeno, da sedanje stanje krize še veča pozitivno vlogo, ki jo za gospodarski in demokratični razvoj v vedno večji meri zavzemajo e-notne borbe delavcev. Zatem našteva dokument naloge, ki si jih CGIL zastavlja v okviru enotne borbe med delav-oi in sindikati glede perečih socialnih vprašanj. Pri tem poudarja, da zavrača poizkuse tistih sil, ki stremijo po konservativnih rešitvah, to poudarja, da je bolj ko kdaj prej nujno potreben program, ki naj poudari nove pravice delavcev v tovarni in novo oblast sindikatov. Na koncu poudarja potrebo razorožitve policije med delavskimi manifestacijami. Danes je bil pogreb pokojnega ministra Brodolinija. Krsto je spremljalo nad deset tisoč oseb od sedeža ministrstva za delo do palače Chigi. Pogreba so se udeležili vsi najvišji predstavniki vlade, strank in drugih oblasti. Na Trgu Augusto Imperato-re je pred krsto govoril tajnik PSI De Martino ki je podrobno orisal dejavnost Dokojnika kot socialista in kot ministra. Še prej so govorili vsedržavni tajniki treh velikih sindikalnih organizacij. Za UIL je govoril Viglia-nesi, za CISL Storti, za CGIL pa Novella. Zatem so krsto prepeljali na letališče in od tu z vojaškim letalom v Falconaro in nato v Recanati, kjer bo jutri pogreb. (estiusidop eSasvu po) BEOGRAD, 12. — Danes zgodaj zjutraj se je končal prvi posvetovalni sestanek nevezanih držav, ki se je pričel 8. julija. Sklepna seja, ki se je pričela sinoči ob 21.15, ko so se delegati vrnili s sprejema pri predsedniku Titu, in ki je bila posvečena odobritvi skupnega poročila, ki ga je pripravil poseben odbor, se je namreč končala šele deset minut po polnoči. Predstavniki nevezanih držav so v sklepnem poročilu ponovno potrdili privrženost njihovih držav načelom politike neuvrščenosti, ki se je uveljavila kot pomemben in trajen dejavnik v mednarodnih odnosih. Za sedanj: razvoj na svetu je po mnenju predstavnikov nevezanih držav značilna konfrontacija narodov, ki se bore za svobodo, politično in gospodarsko - družbeno in kulturno neodvisnost, s silami imperializma, kolonializma, neokolonializma in drugih oblik tuje dominacije, ki vedno bolj uporabljajo silo, pritisk, razne intervencije in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav ter ogrožajo ozemeljsko celovitost novih neodivsnih držav. Velike sile kljub naporom, da se prepreči neposreden oborožen spopad, ne zagotavljajo miru in neodvisnosti ter reševanja mednarodnih vprašanj. Zato neuvrščene države zahtevajo spoštovanje interesov vseh držav in da vse države enakopravno sodelujejo pri reševanju svetovnih vprašanj. Predstavniki nevezanih držav so ugotovili, da doslej niso bili doseženi nobeni pomembni rezultati v smeri varnosti in razorožitve ter so posvetili posebno pozornost žariščem mednarodnih kriz in bistvenim vprašanjem sodobnega sveta. Podprli so junaško borbo vietnamskega ljudstva za svobodo in neodvisnost, poudarili, da je nujen in brezpogojen umik tujih čet iz Južnega Vietnama prvi pogoj za vsako rešitev, ter izrazili upanje, da bodo pogajanja v Parizu omogočila vietnamskemu ljud-I stvu, da samo odloča o svoji i usodi. Soglasno so podprli vsa narodnoosvobodilna gibanja in poudarili zahtevo, da se sprejmejo konkretni ukrepi za hitro ln brezpogojno izpolnitev izjave Združenih narodov o neodvisnosti narodov, kt so še vedno pod tujo dominacijo. Izrazili so nezadržno podporo arabskemu ljudstvu Palestine v borbi za o-svoboditev od kolonializma in rasizma ln za uresničenje njihovih zakonitih pravic Nadaljevanje izraelske zasedbe ozemlja treh arabskih držav nevezane države oceajujelo kot Izzivanje in hudo ogrožanje miru. Nadalje so ugotovili da se gospodarsko stanje držav v razvoju slabša zaradi neugodnih pogojev njihovih gospodarskih in trgovskih odnosov z razvitimi državami Kot hrabrilne so ocenil! razne ukrepe, ki so jih neuvrščene države sprejele za napredek regionalnega gospodarskega sodelovanja na področjih, kjer delujejo, ter so po- udarili potrebo po drugih nujnih ukrepih v tej smeri. Poudarili so potrebo še večje skupne politične dejavnosti neuvrščenih držav, posebno v pripravah za drugo desetletje razvoja in za bodočo dejavnost Uncstada to v ta namen so podprli predlog držav, ki pripadajo organizaciji afriške enotnosti za sklicanje sestanka ministrov 77 držav v razvoju. Udeleženci posvetovalnega sestanka so potrdili privrženost načelom listine Združenih narodov ter poudarili zahtevo po vrnitvi zakonitih pravic Ljudski republiki Kitajski in univerzalnosti svetovne organizacije. Sporazumeli so se o potrebi povečanja aktivnosti neuvrščenih držav v svetovni organizaciji in združenih naporov, da bi se uresničili rezultati, ki bi prispevali k nadaljnji uveljavitvi svetovne organizacije in njene vloge v mednarodnih vprašanjih. Zastopniki neuvrščenih držav so izrazili zadovoljstvo zaradi povečanega zanimanja politike neuvrščenih na svetu ter izrazili mnenje, da sedanji mednarodni položaj zahteva povečano dejavnost neuvrščenih držav in vseh tistih, ki so pripravljeni podpirati načela neodvisnosti in suverenosti, večji odpor grožnji in uporabi sile pri reševanju sporov med državami, ter pravici vsakega naroda, da samostojno določa o svojem razvoju. Poudarili so nadalje potrebo aktivnejše udeležbe neuvrščenih držav v mednarodnih dogajanjih in osredotočenje naporov v okviru Združenih narodov. V zvezi s tem so izmenjali poglede o raznih oblikah in možnosti rednih in obširnejših posvetovanj in sodelovanja to o sklicanju konference voditeljev držav to vlad neuvrščenih držav po ustreznih pripravah. Na koncu skupnega poročila se poudarja, da je bilo izraženo Uidi mnenje, da se bodočega sestanka nevezanih držav udeležijo tudi vse ostale države, ki so po kairski konferenci postale neodvisne to ki so se izrekle za politiko neuvrščenosti. Po govorih nekaterih voditeljev delegacij, ki so se v imenu vseh delegacij zahvalili Jugoslaviji za gostoljubnost, se je predsednik posvetovalnega sestanka, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac zahvalil predstavnikom nevezanih držav za udeležbo na posvetovalnem sestanku in izrazil prepričanje, da bodo razgovori in sklepi sestanka prispevali k nadaljnjemu sodelovanju med neuvrščenimi državami in skupnim naporom za mir, neodvisnost ter miroljubno in enakopravno sodelovanje med narodi in za napredek na svetu. Tepavac se je zahvalil tudi predstavnikom tiska, ki so spremljali delo konference in seznanjali svetovno javnost z njenim delom in rezultati. Večina delegacij je danes že odpotovala iz Beograda. Mnogi voditelji so v svojih izjavah pred odhodom poudarili uspeh prvega posvetovalnega sestanka, B. B. MlIlUlllllllllllllllllllllllllllllIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiiimuiiH, Hlini, l,lllllllllllllllllllIIIII|l|llllll„l|llil|||liiil||,l||||l|lll|||t„„„ll„lllllll|l||||||||||||||||||||| THIEUJEVI PREDLOGI ■ NESRAMNA FARSA Sajgon zavrača udeležbo «komunistov» na volitvah Sajgonski zunanji minister je obrazložil Thieujevo ponudbo splošnih volitev; morebitni kandidati FNO se bodo morali odreči «komunistični» ideologiji SAJGON, 12. — Tragikomična .farsa se nadaljuje: tisti, ki so mislili, da je včerajšnja ponudba sajgonskega predsednika Thie-uja resen poskus politične rešitve vietnamske krize, so bili danes grobo razočarani. Minister za zunanje zadeve ko-laboracdonističnega režima Tran Chamh Thsnh je namreč danes na tiskovni konferenci obrazložil včerajšnje Thieujeve predloge, pri tem pa jih je znatno omejil: v bistvu je dejal, da se bo FNO sicer lahko udeležila voli- tev, prej pa se bo morala odre čd komunistični ideologiji, ki jo sajgonska ustava prepoveduje. Ne glede na probleme, ki bi jih postavljalo določevanje, kdo je komunist in kdo ne, je današnje tolmačenje Thieujevih ponudb grobo diskriminatorsko do pomembnega dela FNO, ki se sklicuje na marksistično ideologijo In če je kdlo včeraj mislil, da je sajgonski predlog za FNO lahko sprejemljiv, se je moral danes prepričati o nasprotnem. Tiskovna konferenca Tran TEXON — umetno usnje ima vse dobre lastnosti pravega usnja in tekstila ter je vsestransko uporaben v konfekciji oblačil ter v kožni galanteriji. tekstilna industrija ajdovščina tekstina Chanh Thanna je pila v celoti posvečena včerajšnjemu Thieuje-vemu predlogu o ustanovitvi volilne komisije in o udeležbi FNO pn splošnih volitvah Eden od prisotnih časnikarjev je ministra vprašal, ali ni udeležba fronte, ki v Sajgonu velja za povsem ((komunistično)), v nasprotju z juž-novietnamsko ustavo, ki prepoveduje komunistično ideologijo «Ce se bodo predstavniki FNO udeležili volitev — je odgovoril kolaboracionlstičnl minister — bodo morali izjaviti, da niso komunisti Ce se pa bodo med volilno kampanjo predstavljali kot komunisti, bodo s tem kršili člen 4 juinovietnamske ustave.« Glede na ta odgovor, ki očitno omejuje Thieujev predlog, vsaj kot so ga politični opazovalci včeraj tolmačih, so časnikarji vprašali ministra, katere so potemtakem novosti saj ganskih predlogov Thanh Je odgovoril, (Nadaljevanje na 2. strani) VMEŠAVANJE ZDA V ITALIJANSKE NOTRANJE ZADEVE? Vznemirljivo poročilo agencije AIRI vzrokih socialdemokratskega razkola Razkol naj bi bil sklenjen že ob priliki Nixonovega obiska v Rimu in naj bi spadal v širši načrt za « preureditev» italijanskega političnega življenja RIM, 12. — Italijanska dnevnika «L’Unita» in »Paese sera* povzemata danes vesti, ki jih je objavila včeraj tiskovna agencija AIRI (Agencija za informacije o mednarodnih odnosih) in ki mečejo novo in vznemirljivo luč na socialistični razkol. «Razkol Enotne socialistične stranke — poroča omenjena agencija — je bil sklenjen na podroben in nepreklicen način že pred nekaj meseci.* Razkol naj bi bil del »širokega političnega načrta za prenovitev, ki so ga izdelali na najvišji ravni*. Temeljni vzroki razkola ne tičijo, kot bi se zdelo, v problemih notranje politike in ekonomije, pač pa spadajo v širok sklop stališč, ki naj bi bila tudi v zvezi z obveznostmi, ki jih je Italija ela v zunanji poli-ki. Agencija nato sklicuje na vesti iz diplomatskih krogov ter trdi, da je bil »sam predsednik Ni-xon že nekaj časa obveščen o razvojih italijanske politike, do katerih je prišlo v teh dneh*. Agencija AIRI omenja Nixonov obisk v Rimu 28. februarja letos in pravi, da se je «že takrat, na sestanku na najvišji ravni, obširno govorilo o razkolu. Poleg tega pa je bil na nekem srečanju med poslancem Tanassijem in nekaterimi izvedenci Bele hiše pripravljen osnutek, ki bi ga bilo treba uresničiti v najkrajšem času*. Agencija dalje poroča, da je bila ob tej priliki določena tudi cena celotne operaciie, ki naj bi znašala okrog dva diiona dolarjev (1 milijardo in 3. milijonov lir). Agencija dodaja, da ni potrjeno, da je bila ta vsota dejansko izplačana. «Kot rečeno — se zaključuje poročilo AIRI - je razkol samo e-den od elementov — vsekakor najvažnejši - načrta za prenovitev; obstajajo pa še drugi, ki bodo prišli na dan oziroma se bodo uresničevali vzporedno z razvojem dogodkov. Zelo verjetno se bo jeseni, ko bodo številne notranje politične situacije sovpadle s potekom pogodbe NATO, uresničile to, kar v nekaterih ambientih že o-značujejo kot »preureditev italijanske politike*. Do sem poročilo AIRI. «Paese sera* pripominja, da dobiva spričo teh vesti poseben pomen dejstvo. ki je bilo svoj čas v zanscu polemik in najrazličnejših domnev, in sicer odsotnost podpredsednika vlade De Martina na sestanku med italijanskimi vladnimi predstavni-- ki in ameriško delegacijo, ki je 'spremljala Nixona na obisku v Ri-■ mu. »Paese sera* omenja tudi nedavne izjave, ki jih pripisujejo Ta- ........................ Sajgon zavrača (Nadaljevanje s I. strani) da so novosti trojnega značaja-1 predsednik Thdeu ni nikoli prej dejal, da bi se FNO lahko uctele žila volitev; 2. predsednik je določil naloge volilne komisije., 3. predsednik je P*«*-«* ^JJLf volitvami lahko napravili konec vojni, ter izjavil, da se Je pripravljen o tem pogajati z «dru-go stranjo*. Thanh je med družim tudi dejal, da mora FNO, če se hoče udeležiti pogajanj, »odložiti orožje*. Severnovietnamsko zunanje ministrstvo Je danes ponovno obsodilo propagandistični manever predsednika Thieuja. V P°ro«lhi. £ ga je izdalo ob peti obletnici podpisa ženevskega sporazuma, zunanje ministrstvo obsoja ZDA, ker so sistematično kršile ta sporazum. Poročilo trdi tudi, da ne bo moglo priti v Južnem Vietnamu do zares svobodnih in demokratičnih vo-Ttev, dokler še traja ameriška okup&cUa. ^ . . Poročilo odvrača možnost, aa W splošne volitve sklicala »lutkovna klika*, če ZDA zares spo-ft'u1e)o pravico vietnamskega ljudstva do samoodločanJa — Je rečeno v poročilu — se ne smejo zoperstavljat! ustanovitvi z»-č,vme koalicltske vlade. Poročilo se zaključuje z obsodbo »okrepitve vietnamske vojne*. »nadaljevanja kršenja varnosti in suverenosti DR Sfernega Vietnama* ter »amerlšk n vojaških operacij proti Laosu ln Kambodži* Iz Kaira poročajo da Je zah. formalno priznala začasno revolucionarno vlado Južnega V.et-nama Egiptovski funkcionarji pa so povedali, da predstavništvo ZRV v Kairu ne bo za sedal povišano na stopnjo veleposlaništva. Tudi danes Je prišlo na Juž-novletnamsklh bollščlh samo do sporadičnih spopadov, medtem ko so osvobodilne enote preteklo noč obst.rel 'evale 22 zaveznikih oborišč. Bombardiranje Je povzročilo eno smrtno žrtev ln 2fi ranlencev. Dve bombi sta padli ne. mesto Hue. vendar nista povzročili škode Napaden Je bil Uidi glavni šteto devete pehotne čHvtziJe v Cong Tamu. 80 km od Seleona, kjer Je bomba ubila dva voteka ln rarvTa drugih dvalndva'«et. Ekien od utoltflh, kot tudi sedem ranlencev. prloada četrtemu baritonu 47 polka, ki bo Jutri zapustil Južni Vietnam ln se vrni' v domovino. Umik tega oddelka le bil sklenlen v sklopu namovedl predsednika Nixona po srečanju na Midwayu. po kateri se bo do konca avgusta umaknilo tz Vietnama 25 tisoč ameriških veljakov. nassiju, po katerih naj bi socialdemokrati po razkolu razpolagali z zadostnim denarjem za odprtje novih sedežev po vsej Italiji. «L'Unita» pa povezuje vesti Al RI z nedavnim obiskom Andreottija in predsednika »Italcementi* Pesentija v Washingtonu. »Uradno — piše glasilo KPI — bi se morala Andreotti in Pesenti udeležiti okrogle mize, ki jo je priredila »Rockefeller Foundation* o evropskih problemih, vendar se je zvedelo, da sta imela tudi priliko orisati italijanski položaj na sestankih na visoki ravni ter zagotoviti, da bi se v Italiji nikoli ne uresničilo »odprtje* do komunistične partije.* Andreotti in Pesenti sta bila v ZDA takoj po zaključku demokr-ščanskega kongresa in na predvečer socialističnega razkola. «L’U-nita* pripominja, da je «značilno, da sta se posl. Andreotti in Far-nesina (sedež zunanjega ministrstva — op. ur.) zaprla v popoln molk o tem sestanku z ameriškimi finančnimi in vladnimi krogi, ki je potekel izven vsakršne normalne procedure*. Priprave vesoljcev za odhod na Luno CAPE KENNEDY, 12. — Trije vesoljci, kd bodo odleteli z vesoljsko ladjo «Apollo 11» na Luno, nadaljujejo vežbanje. Tehnika so davi postavili na izstrelššču pogonski sistem prve stopnje no-salne raikete in začeli urejata elektronski aparat. Danes popoldne se je zopet nadaljevalo vzvratno štetje. Armstrong, Aldrin in Collins so danes ponovili glavne faze svojega poslanstva. Medtem ko Je Aldrin ostal v vesoljskem centru in proučeval načrt poleta, sta druga dva vesoljca odšla v letalsko oporišče Patrick, kjer je Armstrong simuliral s helikopterjem zadnje manevre za približanje luni, ki bodo potrebni, da bo «LEM» pristal na Lunini površini. Collins pa se je eno uro vežbal s Dasebndm letalom. Zvedelo se Je, da bo NASA zahtevala od kongresa posebno nakazilo za zgraditev prvega vozila za Luno «Lunair Rover*, ki 1971 skupno z ladjo «ApaUo» s človeško posadko. Vozilo bo imelo štiri kolesa in bo tehtalo približno 220 kilogramov. lahko bo prevažalo dva vesoljca z vsemi aparati ter vzorce Luninih tal. Floridska policija meni, da bo izstrelitvi prisostvovalo okoli milijon ljudi. Računajo, da bo ceste preplavilo 350.000 vozil. Tem motornim vozilom se bo pridružil konvoj voz, kd jih bodo vlekli mezgd. Na ta način nameravajo skupine črncev iz petih držav protestirati proti izdatkom za program «Apollo». Konvoj bo vodil pater Abemathy. Danes so javili, da bo izstrelitvi ladje «Apoilo 11» na Luno 16. t.m. prisostvoval tudi sovjetski poslanik v Wasbingtanu Dobrima, kd bo prvi sovjetski predstavnik, kd bo obiskal ameriški vesoljski center. Romunija za sklicanje vseevropske konference BUKAREŠTA, 12. - V sporočilu, ki so ga poslali finskemu veleposlaništvu v Bukarešti, izraža Romunija svojo naklonjenost sklicanju vseevropske konference o varnosti ter napoveduje svojo udeležbo na konferenci. Kot je znano, je Finska predlagala, da bi konferenco priredili na njenem ozemlju. Romunsko sporočilo, ki ga je objavila agencija »Agerpress*. pravi, da «romunska vlada soglaša z mnenjem finske vlade, po katerem bi moralo priti do sklicanja vseevropske konference brez predhodnih pogojev*. V dokumentu je dalje rečeno, da je Romunija pri pravjena proučiti vse predloge drugih evropskih držav glede organizacije in poteka' konference ter razpravljati o težavah, ki bi utegnile nastati pri uresničevanju te zamisli. glede nekaterih nepravilnosti Izjava, ki jo je prebral Marko Waltritsch na zasedanju glavnega odbora SKGZ PRAGA, 12. — Na sestanku starih članov KPČ, ki je bila v Brnu, so soglasno odobrili — kot poroča «Rude Pravo* — besedilo pisma sovjetskim vojakom, ki so nastanjeni v Olumucu na Moravskem. V pismu izrekajo stari partijci »zahvalo sovjetski vojski za pomoč pri odpravi protirevolucionarne nevarnosti na češkoslovaškem*. Na sestanku v Brnu je bil prisoten tudi naj bi ga poslali no Luno leta I član tajništva KPČ Vasil Bilak. Državne šole s slovenskim učnim jezikom raznih stopenj obstajajo vsa povojna leta v tržaški in goriški pokrajini. Njihov juridični status je bil, sicer s precejšnjo zakasnitvijo, uzakonjen pred nekaj leti v dveh zborih republiškega parlamenta. Znana je dolga borba, ki so jo vodili slovenski šolniki na Tržaškem in Goriškem, slovenske politične in kulturne organizacije, vsa slovenska javnost, da bi bila naša šola juridično priznana, da bi bila enakopravna ostalim šolam na ton in na vsem ozemlju italijanske republike. Znana je tudi borba, ki jo vodijo razne naše organizacije, vsa povojna leta, da bi izenačili ravnanje s slovensko manjšino v vseh pokrajinah naše dežele, kjer naša manjšina živi. Imamo šole na Tržaškem in na Goriškem, zahtevamo jih vsa povojna leta tudi v videmski pokrajini. Na eni strani se sklicujemo na določila londonskega memoranduma, ki določa gotove pravice za Slovence na Tržaškem, istočasno pa zahtevamo, in Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je tu vedno na prvem mestu, da bi podobne pravice vele tudi za Slovence na Goriškem v videmski pokrajini. Nočemo torej, da bi državne oblasti italijanske republike ravnale z nami kot z državljani s tremi stopnjami pravic: prvo na Tržaškem, drago na Goriškem, tretjo v videmski pokrajini. Po tem uvodu, kjer so vsebovane osnovne točke naše manjšinske politike, zahtevam, da Slovenska kulturno gospodarska zveza zavzame jasno in javno stališče do problema, ki se je pojavil lani na šolskem področju na Tržaškem in ki dejansko postavlja pregrado med tržaško in goriško pokrajino. Do lanskega šolskega leta je bilo možno, da so slovenski učitelji zaprosili za službo tako na Tržaškem kot na Goriškem, to tudi na podlaga tolmačenja vsakoletne ministrske okrožnice o namestitvah učiteljev. Vsak učitelj je imel namreč pravico zaprositi za službeno mesto v dveh pokrajinah. Lani je ministrstvo za javno vzgojo razposlalo dopolndo k ministrskemu dekretu o namestitvah učiteljev, iz katerega je bilo razvidno, da imajo absolutno prednost pri namestitvah tisti učitelji, ki so rojeni ali imajo najmanj petletno stalno bivališče na obmejnem področju. V lanskem šolskem letu je tržaško šolsko skrbništvo pojmovalo dopolnilo ministrske okrožnice na omejen način, ne več v smislu obmejnega področja, ki zavzema tako Tržaško kot Goriško, marveč je ob- mejno cono omejilo na tržaško pokrajino. Dalo je absolutno 'prednost pri namestitvah- učiteljem rojenim ali najmanj pet let bivajočim na Tržaškem in s tem popolnoma od rinilo od namestitve na Tržaškem učitelje, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini. Nekateri učitelji z Goriškega, ki so imeli več točk od nekaterih tržaških kolegov, so bili pri tem hudo prizadeti. Nekateri posamezniki so vložili rekurze, niso pa dobili nika-kega odgovora. Obveljalo je torej krajevno omejeno mnenje šolskega skrbništva v Trstu. Posredoval je tudi Sindikat slovenskih šolnikov in sicer pri šolskem skrbniku v Gorici naj ta posreduje pri tržaškem kolegu, da bi se ta diskriminacija ne ponovila v šolskem letu 1969-70. Letos 16. maja je ministrstvo za javno vzgojo izdalo okrožnico, s katero določa, da je treba dati prednost rojenim ali najmanj pet let stalno bivajočim v obmejnih provincah. Šolski skrbništvi v Trstu in v Gorici sta to okrožnico pojmovali z lastnimi okrožnicami z dne 19. junija tržaško in 24. junija goriško na krajevno omejen način; tržaški učitelji naj poučujejo na Tržaškem, goriški na Goriškem. V tržaški pokrajini poučujejo na slovenskih ljudskih in srednjih šolah učitelji in profesorji, ki so doma na Goriškem, obratno na Goriškem imamo vzgojitelje, ki so prišli sem s Tržaškega. Zloglasna okrožnica, ki ustvarja mejo med Slovenci na Tržaškem in Goriškem, se le v prejšnjem šolskem letu uveljavila samo na Tržaškem. Nočemo, da bi obveljala ne v eni ne v dragi pokrajini. Za tem se skriva želja onemogočiti slovenske šole v videmski pokrajini, kajti vemo, da je zelo malo učiteljev z znanjem slovenščine, ki so rojeni ali stalno bivajo v tej pokrajini. Učiteljišči s slovenskim učnim jezikom obstajata tako v Gorici kot v Trstu. Usposobljenostni izpit o-pravljajo goriški učiteljiščniki že nekaj let v Trstu skupno s tržaškimi rojaki. Ali naj imajo goriški dijaki samo obveznost prihajati v Trst na maturo, nato pa nimajo pravice poučevati na osnovnih šolah na Tržaškem? Zradi tega zahtevamo, da naša zveza odločno nastopi proti taki diskriminaciji, ki dejansko loči Slovence v goriški in tržaški pokrajini, ter utegne v prihodnosti postati usodna za Slovence v videmski pokrajini. Gorica, Trst, 10. julija 1969. MARKO WALTR1TSCH član izvršnega sveta SKGZ ............................................................................................................................................................................................................................................................ I' n:*t - 'rrtis n-fS' t 'Im.; i I /,\ il ; M) n. . - — V BLIŽINI ČISTILNICE AQUILA Pijani avtomobilist povozil ženski in otroka ter pobegnil Otrokovo življenje v resni nevarnosti, hudo ranjeni tudi obe ženski • Brezvestnega avtomobilista so kmalu izsledili: piše se Riccardo Romagnoii iz Drevoreda D’Annunzio 62 Neka pijani avtomobilist je včeraj popoldne podrl dve ženski in sedemletnega obroka, ki so nič hude ga sluteči mirno hodili ob robu ceste v UL Flavta Stramare, v bližini podjetja Aquila, in nato pobegnil. Do pretresljive nesreče je prišlo nekaj pred 17. uro, kp je v smeri Milj z vso naglico privozil avtomobil fiat 1100 z registracijo TS 26544 ter v vijugasti vožnji zašel do roba cestišča, kjer so omenjeni pešci bodili v smeri Mili in niso pravočasno zapazili podivjane vožnje fiata 1100, ki je v nasled-n:em trenutku že zavozil mednje. Kot bi se nič ne zgodilo pa je brezvestni avtomobilist nadaljeval svojo divjo vožnjo, medtem ko so se za njim v močnih bolečinah zvi jale na tleh tri osebe — 48-letna gospodinja A dede Berdon por. Zahar iz Rovt št. 559, 37-letna Silvana Pertot por. Derganz iz Doine št. 74 ter njen sedemletni sin Robert. Ranjencem so nemudoma priskočili na pomoč ljudje iz okolice ter * v mimovozeai avtomobilisti. Nekateri izmed njih so se takoj podali na zasledovanje pijanega avtomobilista, dirugi pa so poklicali orožnike z glavne postaje ter rešilni avto Rdečega križa. Orožniki, ki so prvi prispeh na kraj pretresljive nesreče, so naložili v svoj avto malega Roberta, ki je bil v neza; vesti, ter ga z vso hržimo odpeljali v bližnjo otroško bočni šnico »Burlo Garofado*, kjer se zdravniki še niso izrekli nad njegovim zdravstvenim stenjem. Bojijo se, da si je deček pri hudem padcu prebil lobanjo. , . ... Z rešilnim avtom Rdečega kriza so kmalu nato odpeljali v bolnišnico tudi obe ženski ter ju nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Kljub hudim poškodbam, ki sita jih zadobili, pa njuno stenje ni zaskrbljujoče. Zaharjevi so ugotovili hud udarec v glavo z globoko rano in izgubo spomina ter udarce po nogah, če ne nastopijo komplikacije bo okrevala v n*9«'11 dni. Podobne poškodbe, le nekoliko lažjega značaja, so ugotovili tudi .................................................... Z ODKUPOM STARIH OBRATOV 0 INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU Podjetje Gaslini bo obnovilo in povečalo dosedanje obrate Nove investicije bodo znašale skoraj milijardo in pol lir, na delo pa bodo lahko sprejeli 150 novih delavcev Cez eno teto bodo obrati podjetja Oasllnl v lesnem pristanišču spremenili svoje lice ter bodb postali eden najbolj sodobno ln tehnično organiziranih obratov v Iitaiiijl, ki se ukvarjajo s proizvodnjo semenskega olja Izvajanje tega vaznega načrta za preosmovo podjetja je bilo o-mogočeno z odkupom starih obratov Gasilni v industrijskem pristanišču. S tem, da je Ustanova Industrijske cone odkupila te o-brate, bo omogočeno družb*, da bo koa velikim investicijam < skoraj 1,5 milijardo lir) za obnovo obratov, Izgradnjo novih silosov ter za skoraj popolno zamenjavo sedanjih naprav. Povečana trgovska konkurenčnost, ki jo bodo dosegli z obnovo, bo omogočila ne samo popolno za- poslenost sedanje delovne sile, temveč tudi njeno občutno povečan e. Domnevajo namreč, da bo mogoče po zaključku obnovitvenih del sprejeti na delo še drugih 150 delavcev. Prav v teh dneh sta se pooblaščeni upravitelj družbe Gasilni Buslo in predsednik Industrijske cone odv. Sacerdotl sporazumela glede zadnjih podrobnostih za prodajo neaktivnih obratov v Industrijski coni. Med razgovorom je upravitelj Boso Izrabil svoje zadovoljstvo, da lahko njegova družba prispeva k razvoju tržaškega gospodarstva s pobudo, za katero se je še pred nekaj mesec) zdelo, da bo pripadla kakemu drugemu kraju v Italiji. Derganzevi, ki je tudi zadobila močan udarec v glavo ter razne odrgnine po levi strani telesa ter udih. Na nevrokirurškem oddelku se bo marala zdraviti kakih 15 dni. Kmalu nato so orožniki ujeli in aretirali tudi brezvestneža, ki je bil kriv tako hude nesreče. Pijani avtomobilist, ki bo moral zaradi tega pred sodnike, je 47-letnd Riccardo Romagnoii iz Drevoreda D’An-mmzio št. 62. Nova delovna pogodba v industriji papirja Sindikalne organizacije CGIL, Delavska zbornica ln CISL poročajo, da je bil dosežen sporazum aa obnovo deželne delovne pogodbe strdke delavcev v industriji papirja. Pogodba predvideva, med drugim, obravnavanje vprašanj staleža in kvalifikacij. Delovni urnik bodo znižali na 42 ur na. teden, za osem odstotkov bodo zvišali najmdžje plačilne postavke ter uvedli enotni dopust, ki bo znašal za vse delavce 18 dni na leto. Izvojevana Je bila pravica, da se delavci sestajajo v podjetju tn da se lahko širi sindikalni tisk. Nadalje je bilo doseženo povišanje od 4 do 6 odstotkov za delavce v tovarnah papirja, ki delajo neprekinjeno. Nadalje je bilo priznano povišanje na 80 odstotkov za delavce, ki delajo ob nedeljah, oziroma v dneh ko so prosti, ali pa ob praznikih. Nova pogodba predvideva tudi razne izboljšave glede starostnih poviškov ......................llllMIIIUIIIUUUimmillUllllllIllMIIIIIIII.... VČERAJ IN DANES V REPNU VII. PRAZNIK TERANA Na razstavi in pokušnji terana sodeluje 12 vinogradnikov iz repentabrske občine • Spodbudne besede dr. Bucca V Repnu je bila včeraj ob 18.30 uradna otvoritev sedmega praznika terana in pršuta. Na razstavi in pokušnji terana sodeluje s svojim vinskim pridelkom 12 vinogradnikov iz repentabrske občine. U-radne otvoritve so se poleg župana in odbornikov udeležili tudi pod-prefekt dr. Pino, župan devinsko-nabrežinske občine Drago Legiša, župan zgoniške občine Josip Guštin, predsednik porotnega sodišča dr. Palermo, član odbora pokrajinske turistične ustanove dr. Dreos-si, ravnatelj kmetijskega nadzorni-štva dr. Bucco in izvedenec dr. Vremec, tajnik Kmečke zveze Marij Grbec, šef komisariata javne varnosti na Opčinah in poveljnik karabinjerjev. župan Mihael Guštin je pozdravil goste in se zahvalil za podporo turistični ustanovi in Kmetijskemu nadzomištvu, nato pa je izrekel priznanje vinogradnikom, ki so kljub lanskemu slabemu vremenu poskrbeli za dobro kvaliteto vina Dr. Bucoo Je v svojem nagovoru, kd ga Je nato prevedel v slovenščino dr. Vremec, poudaril, da imajo krački pridelki Izredne kakovosti, da je treba še bolj poskr beti za njihovo uveljavitev na trgu kar bo prispevalo tudi k razvoju turizma. Take prireditve imajo veliko važnost, ker spodbudno vpit vajo na kmetovalce, gostom pa nudijo pristne pridelke. Omenil je podporo dežele za izboljšanje krneč kih stanovanj din še pripomnil, da so na Krasu odlični pogoji tudi za prašičerejo, saj je kraškl pršut še dolgo let dobro znan daleč naokoli. Dr. Dreoesd prinesel po Bdnaive v imenu predsednika odv. Tenplna in poudaril, da turistična ustanova podpira in bo še podpirala talke pobude, tajnik Kmečke zveze Marij Grbec pa je izrekel priznanje kraškdm vinogradnikom in Jim zaželel dobro tetino. Sinoči Je igral ansambel «Th3 Leaders*. danes oh 16. do 20. bo Igrala proseška godba na pihala, ob 20. do 20.30 bo nastopil pevski zbor «Srečko Kumar* iz Repna, ob 20.30 do 24. ure pa bo igral orkester «Kras». Sporočilo ONMI o počitnicah v vrtcih Ustanova ONMI sporoča, da bodo poletne počitnice v deških jaslih v Ul. Caboto, Veranese, Puccini, D’Annunzio in Miljah od 15. julija do 16. avgusta. Prav tako ne bodo delovale pediatrične in materinske posvetovalnice, z izjemo tistih v Ul. Geppa (z običajnim urnikom), v Ul. del Leo (z običajnim umikom, toda samo v torkih ln četrtkih), v Miljah In Ul. Geppa (z običajnim ukrepom) in dermofllo-patična posvetovalnica v Ul. Ve-ronese (samo v ponedeljkih). KOLESARSTVO »TOIIR DE FRANCE*: 14. ETAPA Že druga etapna zmaga Portugalca Agostinha Na skupni lestvici vse po starem - Altig kaznovan zaradi dopingiranja REVEL, 12. — Po predvidevanjih bi morala biti današnja etapa mirna, brez razburljivih dogodkov. To je bilo tem bolj verjetno, ker so imeli kolesarji za seboj napore alpskih etap, poleg tega pa jih je včeraj temeljito ((zdelal* tudi zloglasni mistral. Toda v nasprotju s pričakovanji je bila tudi ta etapa živahna in polna poskusov pobegov, ki so se začeli po prvih 50 km prevožene poti. Med pobudniki pobegov je bil večkrat tudi sam Merckx, toda Gi-mondi je z budnim očesom pazil na njegove «manevrte» in svojemu tekmecu pač ni pustil, da bi se oddaljil od glavnine. Odločitev je tako padla šele pri 161. km, ko sta ušla Portugalec Agostinho in Italijan Santambro-gio. Italijan je kmalu odnehal, Portugalec pa je v naslednjih desetih kilometrih povečal svoj naskok na več kot dve minuti. Iz glavnine sta se za njim pognala Reugels in David, zmanjšala sta nekoliko svoj zaostanek, vendar ga do cilja nista več uspela ujeti. ETAPNA LESTVICA: 1. Joaquin Agostinho (Pori.), ka je prevozil 234,500 km dolgo pot v 6.59’53” 2. Eddy BeUgels (Hal.) 7.01’H” 3. David (Bel.) 4. Leman Bric (Bel.) 7.02’07” 5. Dino Zandegu (It.) 6. Rini Wagttnams (Hol.) 7. Harm Ottenbros (Hod.) 8. Gerben Karstens (Hol.) 9. Jan Jamssen (Hol.) 10. Michele Danceili (It.) 11. Dolman (Hol.) 12. Aimar (Fr.) 13. M. Galera (Sp.) 14. Huysmans (Bel.) 15. Izieir (Fr.) in nato vsa glavnina SKUPNA LESTVICA 1. Eddy Merckx (Bel.) 70.5311” 2. Roger Pingeon (Fr.) 711” zaost. 3. Felice Gimomdi (It.) 714” 4. Rajmond Poulidor (Fr.) 11*09” iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiii PLAVANJI IZENAČEN SVETOVNI REKORD Amerikanec Mark Spitz 55”6 na 100 m metuljček Vrsta odličnih rezultatov na tekmovanju v Santi Clari SANTA CLARA (Kalifornija), 12. — V prvem dnevu mednarodnega plavalnega tekmovanja v Santa Clari v ZDA so v 12 finalnih nastopili dosegli vrsto izvrstnih rezultatov Amerikanec Spditz je izenačil svoj lastni svetovni rekord na progi 100 m metuljček, poleg tega so postavni! še nov evropski rekord in vrsto novih ter izenačenih državnih rekordov. Na tej prireditvi so nastopili tek. movalcd iz 18 držav in tujci so zmagali v treh disciplinah. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri. Rezultati prvega dne so bili naslednji: 400 m prosto ženske 1. Debbie Meyer (ZDA) 4*26”4 (najboljši" rmiltat leta na svetu) 2. Ann Simmons (ZDA) 4’31”9 3. Pan Kraše (ZDA) 4,32”0 4. Linda Gustavsom (ZDA) 4’34”8 5. Angela Ooughlan (Kan.) 4’35”6 nov kanadski rekord 400 m prosto moški 1. Hans Fassnacht (Zah. Nem.) 4’08”2 (nov evropski rekord) 2. Gary Hall (ZDA) 4’08”5 3. Radph Huttom (Kan.) 4’13”6 4. Tom McBreen (ZDA) 4’14”8 5. Mike Burton (ZDA) 4’15”1 6. Andrew Strerik (ZDA) 4’17”1 7. Julio Arango (Kolumb.) 4’17”4 (nov južnoameriški rekord) 100 m hrbtno moški 1. Roland Matthes (Vzh. Nem.) 58”5 2. Mitch Ivey (ZDA) 1’01”0 3. Steve Doyle (ZDA) 1*01 ”6 4. Tim MoBee (ZDA) 1’02”3 100 m hrbtno ženske 1. Kaye Hall (ZDA) 1’07’T 2. Susie Atwood (ZDA) 1’07”9 3. Sylvia Plaitt (VB) 1’09”9 4. Ljmm Skriswars (ZDA) 1’10”0 100 m metuljček ženske 1. Andre Gvamarti (Madž.) 1'06”6 (najboljši dosežek leta na svetu) 2. Sara Wylle (ZDA) 1’07” 3. Tony Hewi>bt (ZDA) l’07’’l 4. Elie Daniel (ZDA) 1’07”I 5. Lynn Vidah (ZDA) 1’07’T 100 m metuljček moški 1. Mark Spitz (ZDA) 55’6 (izenačen svetovni rekord) 2. Satoši Maruya (Jaip.) 58’’6 3. Martyn VVoodroffe (VB) 58”8 (nov britanski rekord) ,4. Mike Masarie (ZDA) 58’’9 5. Tim Norton (ZDA) 59”2 6. Tadashi Honda (Jap.) 59’’6 200 m prsno moški 1. Brian Job (ZDA) 2’25”8 (nov rekord ZDA) 2. Felipe Munoz (Meh.) 2’27”8 (nov mehiški rekord) 3. Riok Colella (ZDA) 2’23”4 4. Nobutaka Taguši (Jap.) 2’32”8 5. Tom Bruce (ZDA) 2’33”1 6. Jose Silvic-Fiolo (Bra.) 2’34”1 200 m prsno ženske 1. Sharon Wichman (ZDA) 2’46”1 2. Veronlca Stroup (ZDA) 2’46”8 3. Debbie Hudson (ZDA) 2’47”2 4. Kkn Brecht (ZDA) 2’50”8 štafeta 4x100 m mešano moški 1. Santa Clara Swtan Club 4’02”4 2. Philips 66 4’06”6 Štafeta 4x100 m mešano ženske 1. Laikewood A. C. 4’38”3 Skoki v vodo (3-metrska deska) moški 1. Nike RInneran (ZDA) 510 točk ženske 1. Micki King (ZDA) 461 točk 2. Jerry Adair (ZDA) 457 3. Debbie Lintman (ZDA) 435,50 4. Milena Duchkova (ČSSR) 414,25. 5. Andres Gandarias (Sp.) 12’U( 6. Rinus Wagtmans (Hol.) 13’35 7. Franco Vianelli (It.) 16’50” 8. Herman Van Springer (Bel.) 18’22” 9. Eddy Schutz (Luks.) 20’29” 10. J. Galera (Sp.) 21’21” 11. Galdos (Sp.) 23’37” 12. Letort (Fr.) 25’02” 13. Panizza (It.) 27’06” 14. Agostinho (Port.) 29’ 15. Van Impe (Bel.) 30’15” itd. V hitrostni vožnji profesionalce* Beghetto državni prvak FORLt, 12. — Beghetto je * tretjič osvojil naslov italijanske?! prvaka v hitrostni kolesarski v°“ nji za profesionalce. V finalu Je ' dveh vožnjah premagal Damiana ATLITIKA T. Smith profesionalec v ameriškem nogometu CINCINNATI, 12. — 25-!etni f meriški čmoipoltl atlet Tom®1' Smith, svetovni rekorder in oli®" pijski prvak v teku na 200 ® (19”8), je postal profesionalk' Smith, ki se je na olimpij^ igrah v Mehiki — razen s šporj tam — proslavil skupno z dru? mi ameriškimi črnskimi atleti J’® di s protestom proti ameriške® rasizmu, je postal poklicni igralk ameriškega nogometa in sicer društvu Bengales v Cincinnati1* O B V E S ril o Vsa društva, ki so prijavila sf0 je tekmovalce za odbojkarski 1 košarkarski tečaj v Rovinju, prineso jutri, 14. t. m. ? 20.45, v uradi športnih iger v 1 Geppa 9-1 točen poimenski sezna® svojih udeležencev. Goriška d*", štva lahko opravijo to po tel«**] nu. Društva s Tržaškega naj o** nem poravnajo tudi tečajnino. 1 deležence tečaja tudi obvešča® j da se bo desetdnevni tečaj zae v nedeljo, 10. avgusta in bo za *** skupine istočasno. Vse ostale informacije bodo d*0 štva ln tečajniki lahko dobili ponedeljek zvečer. NEAPELJ, 12. — Jutri bo tradicionalno «maratonsko» plavalno tekmovanje na progi Capri - Neapelj, dolgi nad 30 km. Nastopilo bo 26 plavalcev iz 16 držav. Med nastopajočimi bosta tudi brat in sestra Athena in Diky Bo-jadi iz Jugoslavije. Na visoki Soli za telesno vzgojo v Rimu je z odliko & pohvalo diplomiral znani slovenski namiznoteniški igraM in držami reprezentant Boris KoSuta. StarSi, brat in prijO’ telji mu iskreno česitajo. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. tuiktaim ODBOJKA V pokrajinskem finalu moškega promocijskega odbojkarskega prvenstva je sinoči v Trstu Breg premagal sesterko CK DA s 3:0 (15:6, 15:12, 16:14). S to zmago se je Breg uvrstil v deželni finale, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo. AVTOMOBILIZEM TRENTO, 12. — Jutri bo na sporedu tradicionalna avtomobilska dirka v vzponu na progi Trento Bondone. Iz osmih držav Je prispelo Skupno 136 prijav tekmoval-oev, med katerimi bo 23 tujcev. KONJSKI ŠPORT RIM, 12. — Rimska «visoka» družba Se bo v ponedeljek zaradi neke nesreče med konjsko dirko zrtaSla na sodišču. Letos spomladi se Je med neko dirko princ Tor-lonia zaletel v skupino petih konjev, od katerih sta dva padla ln se ubila, Jockey Belluccl pa si V Bazovici bodo v kratkem priredilt ženski odbojkarski turnir, na katerem bo nastopilo več šesterk. Na sliki so igralke domače Zarje, ki bodo branile bazovske barve ,ie zlomil roko. Belluccija je kralj Konstantin z avtom °w. ljal v bolnišnico, ko je pa ozd^, vel je princa Torlonio prijavil dišču ter zahteval odškoduj Kot priče se bodo morali predstaviti na tem procesu hv kralj Konstantin, princ Pign»tej H. princesa Borghese in d rimski plemenitaši, ki so Pri5Jp. Takrat je bil mlad in kri v žilah je tekla kakor mlado vino. Nenadoma so tiho zaškripala kletna vrata in vstopila je Sona, Od zagledala in se hotela vrniti, wda Dilan je skočil iz korita in >* zastavil pot. Sona — duhovnikova zaročenka, bona v rdečem krilu, z zapestnicami, ki so žvenkljale na roki, Je poskušala odpreti vrata. Rekla je: «Nekdo bo vstopil, nekdo je na frta ■ ■. Nocoj bom prišla .. .» ™oda Dilan jo je močno objel, morda zato, ker je vino mamljivo drsalo, morda zato ker je bilo toplo... že zdavnaj je hrepenel po Soni. z-aprosil je za njeno roko, toda Pleni starši mu je niso hoteli dalj- Duhovnikova rodbina je bila bogatejša, Sana ... Zakaj je prišla v klet? Mar je ??dela, da je tam? Mar je po naključju odprla vrata? Dilan tega Pi vedel in nikoli ni zvedel. Nista se več srečala. No je Sona odšla, se Dilan ni več vrnil v korito z grozdjem. ” hiši ni hotel spati. Odšel je ?en ,iz vasi, in legel v komaj pokošeno travo. V tej noči, polni tdesečine, sredi opojnih vonjav, se mu je zdelo, da leži na tem kipu tudi Sona — vonj njenega krila se je pritajil v travicah. S prvimi sončnimi žarki se je v svojem gnezdu prebudila tudi Jerebica: «Kah — kha, šah — kha . ..» Sonce je ogrelo zemljo in iz bližnjega gozda se je oglasil fazan. . Dobro je poznal gozd — vedel ,e’ kje, na katerem kraju, si fa-ton znaša gnezdo, vedel je, kje ztatokrilec rad zapoje. Gozd je odmeval v puškinem strelu z nasprotne strani, velike tosne kapljice so se skotalile s Jtorumenelili listov na zeleni mah. Nao neki je tam? Dilan je po strelu sklepal, da lovec ni kmet. Takšne puške ni v vasi. Kdo lovi? Listje je zašumelo, Dilan se je bnkradel bližje, stopil za skalo "J. se skril. Zagledal je fazana, "tirno je razgrinjal rumene liste. inrPtol je čim hitreje nameriti. i°da fazan je odletel, za njim r,toi, potem tretji, četrti. . . Lilan je stopil iz skrivališča in bdsel po svoji poti. Prišel je do izsrka in potešil žejo. Odšel je na-vzaol in sestopil v sotesko. sPodaj, na kamenju, je bilo mno-00 fazanov... Sonce je razgrelo kamenje, po-°S‘° z mahovino, in zlatokrili fa-s črnimi pegami na perutih je toktjal od kamna do kamna, pre-kljuval soseda in se potepal m sotesici. Nbjneril je... Brž ko se je kre-"toncek zais'kril in je iz cevi bruh- nil ogenj, je zadonelo v soteski. Fazani so zaprhutali in s kamenja, poraslega z mahovino, je samo eden padel v grmovje. Dilan je stekel proti grmovju in videl, kako drvi tja bel pes s stegnjenim jezikom. Dilanova roka in zobje lovskega psa so se sočasno spustili nad okrvavljenega fazana. Dilan se je s prsti dotaknil rumenih peres, ko je fazan nenadoma zadrhtel, razprostrl peruti in odletel kvišku. Dve zlati peresci, podobni rumenim jesenskim listom, sta se počasi pozibavali v zraku in padali k tlom. Dilan je z odprtimi usti gledal za okrvavljenim fazanom. Vtem ko je prav v bližini zaslišal korake, se obrnil, prepadeno pogledal in izpustil puško iz rok. Pred njim je stal kozaški stotnik, pravi velikan s širokim obrazom in očmi kot plameni. Stopil je k njemu, mu nekaj kriknil v obraz, stegnil roko, v kateri je držal kozaški bič, in ošvrknil Dilana po hrbtu. Vrh biča je ošvrknil nos in obraz. Lovski pes je gledal zdaj gospodarja, zdaj Dilana in cvilil, mlatil z repom po zemlji in vohnjal grm, kjer je poprej ležal ranjen fazan. Dilanu je jezik otrpnil, niti besede ni mogel izustiti. Vendar tudi ni znal — kozaški stotnik je govoril ruščino. In četudi bi znal, ne bi mogel — Dilana je prevzel strah. Zavedel se je in videl, da sta kozaški stotnik in njegov pes odšla... Spomnil se je psa s penastim gobcem in neznanih tujih besed in razumel, zakaj se je kozaški stotnik razjezil nanj. Stotnik je mislil, da je zadel fazana, njegov lovski pes ga je dolgo sledil, in Dilan je prestrašil ptico, ko je poskušal fazana iztrgati iz pasjih čeljusti... Dilan je sedel na kamen, šele zdaj je začutil, kako močan je udarec kozaškega biča. Zahajajoče sonce se je prelivalo v oblakih. Gozd je molčal, fazan je odletel daleč. Na kamnu, poraslem z mahovino, sta ostali dve izgubljeni peresci, zlati s črnimi pegicami, na vejicah grma pa so bile — kapljice krvi. ... Fazan, živahen, mehak kot baržun, puhast — kot Sona, takrat v kleti — s snežno belim telesom, med žvenketanjem zapestnic.... Ni odšel domov. Po bližnjici je odšel v sadovnjak, vrata kleti so zaškripala, vstopil je in se stegnil po tleh, kolikor je bil dolg in širok. Ko so skozi špranje na fdetnih vratih posijali žarki jutranjega sonca, se je Dilan prebudil, si pomel oči in znova začutil bolečino pod očesom. Otčklina še ni usahnila. Ta dan je v kamnitem koritu vneto tlačil črno grozdje in ni videl, da mu kapljice znoja curljajo z obraza in padajo v mlado vino. Jesen je, vedra jesen... Pod žarki jesenskega sonca sedi pred kletnim pragom s sklonjeno glavo dedek Dilan in misli na stare, minule dni... ... V gozdu je živel fazan. Odletel je okrvavljen, le dve peresci je pustil na kamnu, poraslem z mahovino. Fazanu je bila podobna tudi Sona, oči je imela kot črno grozdje, ko se je pred mnogimi leti, v tisti daljni sončni jeseni, v tistem davnem jesenskem dnevu, grozdje pod krepkimi Dilanovimi stopali spreminjalo v krvavo rdeče vino. In Sona Je zginila kakor fazan in zapustila jesenske spomine. Kot že nekaj let, bo tudi letos v Zagrebu od 20. do 27. t.m. velika mednarodna folklorna prireditev, na kateri bo nastopilo okrog 2000 izvajalcev iz vseh jugoslovanskih republik pa še iz Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Sovjetske zveze, Madžarske, Italije, Romunije, Francije, Švedske, Norveške, Etiopije, Tunizije in skupina Lužiških Srbov. Ves spored se bo odvijal v krasnem Maksimirskem parku na površini dveh kvadratnih kilometrov, na stadionu «Dinama», na mestnem Gornjem gradu in na glavnih mestnih trgih, pa še v nekaterih dvoranah in umetniških paviljonih. Program prvega dne predvideva slavnostni sprejem sodelujočih skupin, nato ob 11. uri odprtje fotografske razstave specifičnih slogov regionalne arhitekture in umetniških fotografij s folklornimi motivi, ob 18. uri otvoritev sejma narodnih specialitet in neuradni nastop folklornih skupin ter v večernih urah ognjemet. Naslednjega dne (20. t.m.) ob 9. uri bo svečana povorka skupin po glavnih ulicah do Trga republike, ob 10. uri bo svečana otvoritev prireditev, zvečer pa bo na stadionu srečanje med narodi in priložnostni program. 21. bodo dopol- Obiščite mednarodno folklorno prireditev v Zagrebu od 20. do 27. julija dne otvoritve raznih razstav, med katerimi opozarjamo zlasti na razstavo ljudskih inštrumentov, popoldne ob 18. uri bo na stadionu nastop izvirnih folklornih skupin s Hrvaške, ob 20. uri pa na Gornjem gradu komorni koncert iz svetovne glasbe. V torek, 22. bo dopoldne najprej mednarodna konferenca etnologov, folkloristov in turističnih delavcev, popoldne ob 18. uri pa nastop izvirnih skupin iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in črne gore. V sredo, 23. bo na stadionu koncert zabavne glasbe na osnovi folklornega melosa; v četrtek, 24. t. m. bo ob 19. uri na stadionu nastop izvirnih skupin iz Bolgarije, ČSSR, Lužiških Srbov, Poljske in Sovjetske zveze, v petek bo večer etnografskih filmov in nato nastop folklornih skupin iz Madžarske, Italije, Romunije, Franclje, Švedske in Norveške; v soboto, 26. t.m. bodo zvečer nastopile folklorne skupine iz Etiopije in Tunizije, v Križevcih pa bo na sporedu »Križevački statut«. Zaključek prireditev bo v nedeljo z ljudskim slavjem ob 9. uri na miramarskem stadionu, popoldne pa s Turopoljsko svatbo v Buševcu ter zvečer z zaključno svečanostjo ob sodelovanju vseh folklornih skupin. Za to veliko folklorno prireditev, ki ima svoj poudarek na izvirnosti plesov, glasbe, kostumov in drugih folklornih posebnostih, vlada daleč na okrog veliko zanimanje, |illlllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||ll|||||||||||||||||||||||Mi|||||||||||uil||||||||||||||||||||imi||||||||||||||||||||||||||||||||||| NA ROBU LJUBLJANSKEGA SEMINARJA Slovenisti na krajih nastajanja temeljev slovenske državnosti Jakčeva razstava v novomeškem muzeju - Baza 20 v Kočevskem Rogu - V Zupančičevi domovini ob Kolpi Malce nezaupljivo stojimo pred poslopjem filozofske fakultete v Ljubljani in čakamo na avtobuse, ki bodo pripeljali iz Zveznega centra, kjer stanuje večina udeležencev seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Stojimo in čakamo, z nami so nekateri profesorji, ki seminar vodijo, in pa dr. Metod Mikuž, naš vodič, ki je med vojno avtentično doživljal kraje in dogodke, o katerih nam bo pripovedoval. Vzdušje, ki bo vladalo med nami, nas sploh ne skrbi, pač pa se bojimo za vreme. Že prejšnji dan se je nekoliko pooblačilo, zdaj pa je nebo kar temno. Ne vemo sicer, ali bo tako ostalo ali ne, vendar upamo, da izvira ta moreč občutek slabega vremena le iz zgodnje jutranje ure in da bodo prvi sončni žarki pregnali oblake. Saj je pred nami dolga pot: čaka nas Novo mesto, Kočevski Rog ter Bela krajina. • • * Skoraj prehitro se avtobusi u-stavijo. Že smo prispeli na prvo postajo naše ekskurzije, v Novo mesto. Tu je predmet našega zanimanja predvsem nadvse zanimiv muzej, v katerem najdeš eksponate vse od keltskih časov dalje, ter galerija, v kateri ravno postavljajo razstavo slik in grafik Božidarja Jakca. Izje • moma nam dovolijo ogled razstave, ki je vsem nam pomenila res vrhunski umetniški užitek. Tematika razstave je Novo me- """■Miiiiiiiii,,„i„,liiiiiiiiiiiii„,iiiiiiiin,m,iiunitiniii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,min,niiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Pianist Aleksander Vodopivec v Bologni, Ljubljani in Kostanjevici Gla''an'st Aleksander Vodopivec, profesor na šoli okv>ne matice v Gorici, bo v torek, 15. t. m. v siju rV Prireditev v počastitev 70-letnice slovenskega kj6r r'a B. Jakca koncertiral v Kostanjevici ob Krki, ,p, °° izvajal tri Škerjančeve preludije ter skladbo te s z otoka Krka« Iva Lhotke-Kalinskega. V okviru slov 0slave Bodo nastopili še drugi najodličnejši lrtie n?k' gledališki, glasbeni in likovni umetniki. Ven ,p'anista Aleksandra Vodopivca dobiva v slo-Uglft ,ern glasbenem življenju vse večjo veljavo in ske 'Preteklega 20. maja je z orkestrom Sloven-okVj a*aBemije za glasbo gostoval v Bologni v kaj5 V Mednarodnih koncertov v veliki dvorani tam-kor,c16 Univerze- Izvajal je Hačaturjanov »Klavirski Njegov nastop je kritik v «l'Unitš» takole ‘h «V drugem delu je požel velik aplavz pianist Aleksander Vodopivec, ki je izvrstno izvajal zelo zahteven Hačaturjanov koncert za klavir in orkester. Pred številnim občinstvom je dosegel zelo topel uspeh«. Na tem koncertu sta kot solistki nastopili še mladi operni pevki Vera Lalič in Sabira Hajdarovič s Škerjančevimi, Osterčevimi, Li-povškovimi in Šivičevimi samospevi, orkester pod vodstvom Uroša Prevorška pa je izvajal Rousselovo «Simfpnietto za godala« ter Rossinijevo «Svilena lestev«, Samo teden dni kasneje je Aleksander Vodopivec izvajal isti Hačaturjanov koncert v Ljubljani. Najuglednejši slovenski glasbeni strokovnjaki so njegovo izvajanje ocenili za izredno. Našemu odličnemu pianistu in požrtvovalnemu glasbenemu pedagogu k uspehom iskreno čestitamo in mu želimo Se mnogo novih. sto, vendar je vsaka slika doživetje zase. Dekleta pa so dolgo stala v veži in očarana strmela v portret Dragotina Ketteja. Še kava, razglednica, skupna fotografija, pa že odrajžamo dalje. V muzeju so vsakemu od udeležencev podarili lončenega petelinčka in zdaj se po avtobusu razlega piskanje, da je veselje. »Vseslovanski folklorni ansambel*, pripomni nekdo. «Vsesla-vistični*, ga popravi drugi, «saj tukaj nismo vsi Slovani!* In že se avtobus vzpenja v hrib proti Rogu. Okoli nas so divji gozdovi .počasi se vživljamo v kraje, od koder so voditelji narodnoosvobodilnega gibanja ob stalnih stikih s terenom to gibanje usmerjali in vodili. Strmina je res huda in nekdo hudomušno pripomni: «Ali smo zdaj na Dol enjskem?* Smeh, pripombe, Nemci pa, ki so veseli še od prejšnjega večera, začnejo peti tisto staro, ki je za njih verjetno nova: «En hribček bom kupil, bom trte sadil. . .» Na razširjenem parkirnem prostoru se avtobusi ustavijo. Kratka malica in že dr. Mikuž zaploska, naj mu sledimo. Začnemo se pomikati v srce roških gozdov. Steze se križajo, kljub puščicam in markacijam bi se ne-spretnež prav lahko izgubil. Nam ta nevarnost ne preti, saj imamo s sabo človeka, ki tu pozna vsako skalo in vsako drevo. Naš prvi cilj je baza 20, skupina barak, kjer je razmeroma varno dolgo časa živelo vodstvo NOB. Posedemo na klopi, zbite iz desk, okrog nas so barake, ki se v gozdu kar izgubljajo. Dr. Mikuž, ta stari znanec roških gozdov, začne pripovedovati. Ne čisto suhoparno, kot bi pričakovali od zgodovinarja, pa tudi ne tako podrobno in osebno, kot bi pričakovali od človeka, ki takorekoč obuja lastne spomine. Pred nami zaživi zgodovina baze, zaživi življenje v njej, zaživijo težave, ki so jih imeli njeni prebivalci že ob vprašanju hrane in pijače, saj gozd ničesar ne rodi, poleg tega pa na Rogu primanjkuje tudi vode. Tako je bila baza povsem odvisna od doline, istočasno pa zaradi konspiracije nihče ni srnel vedeti zanjo. Prav konspiracija je bazo rešila, saj je bil sovražnik že blizu, a je ni odkril. Dr. Mikuž nam tudi pove, da so se prav v teh gozdovih oblikovali temelji sloven-| ske državnosti, saj je vodstvo | NOB bilo res suveren zastopnik 1 svojega naroda, ki je prav v teh I skromnih barakah prirejal sveča-I ne sprejeme za zavezniške gene-! rale in jim lahko posredoval toč-j ne in hitre informacije o vseh j edinicah na terenu. Vendar baza 20 nd edini za-! konspiriran objekt na Rogu. Teh I Je še pa še. Radi bi se sicer več | časa tu pomudili in si ogledali še druge stvari, tako na primer J bunkerje in tiskarno vendar nam I čas dopušča le še ogled partizanske bolnice Jelendol. Skozi gozd se napotimo peš kake pol ure daleč. Pot Je bila tiha in slovesna, saj Je veličina gozda samega, ki s svojimi vitkimi in visokimi smrekami vzbuja vtis gotske katedrale, pa tudi veličina dogodkov, o katerih smo pravkar slišali in ki jih je marsikdo poznal tudi iz Kocbekovih dnevniških zapiskov, prevzela vse izletnike. Bolnica Jelendol je sicer manjši in na videz Skromnejši objekt, vendar nadvse pomemben. Kot drugod, so tudi tu pripeljali ranjence do javke v dolini, odkoder so Jih v bolnico samo prenesli z zavezanimi očmi, spet zaradi kon- spiracije. Da je ta način bil res odličen, priča tudi dejstvo, da se je sovražnikom le enkrat posrečilo odkriti neko bolnico. Skromen objekt, kot sem že rekla, vendar izreden po svoji vlogi in poslanstvu. Tu so namreč izvrševali vse najtežje operacije, ki jih danes pozna sodobna kirurgija — razen presaditve srca, kot je duhovito povedal dr. Mikuž — in to ob izredno skromnih sredstvih, večkrat celo brez narkoze, ker je etra primanjkovalo. Izredna je bila pri partizanih tudi pieteta. Prav zato so se komandanti haj- • bolj bali ranjencev, ker so ti za nekaj časa imobllizirali celdtmo četo, saj "med časom, ko so Ta-njence spravljali v bolnišnico, četa m mogla operirati. Zanimivo je, da so bdH najhujši ranjenci tisti, ki so imeli pokvarjene noge, ker jih je bilo pač treba nositi. Razmeroma lahka rana pa je bil pri partizanih strel v trebuh, ki je marsikdaj smrten. Partizani pa so bili največkrat tako sestradani, da so tak strel z lahkoto prenesli. O izredni pieteti naših borcev govori tudi skrbno urejeno, skoraj idilično pokopališče na dnu globeli. Obdaja ga nizek zid, na sredi raste nekaj smrek, grobovi sami pa so označeni s kamenjem, ki jih obdaja, in s praprotom, ki raste iz vsakega izmed njih. Nad globeljo je spomenik, kamnita prizma, monumentalna v svoji preprostosti. Počasi stopamo navzgor in že pridemo z gozdne poti na izvoženo oesto. Tudi sonca se tu zavemo, saj ga prej skozi goste krošnje dreves še videti nismo mogli. In nenadoma se ob poti zardečijo Jagode, bistre oči jih vidijo in ume roke jih trgajo, Od hoje smo že rahlo utrujeni, predvsem pa žejni, zato nam jagode še posebno teknejo. Se bi se mimo sprehajali in trgali jagode, a avtobusi so že tu, zakaj čaka nas še Bela Krajina, čaka nas Župančič in čaka nas sicer manj kulturno, a po dolgi poti toliko bolj zaželeno kosilo. Prijetno je sedeti ob Kolpi ob polnih krožnikih in kozarcih. Razgovor teče, razglednice krožijo, najbolj pogumni po kosilu skočijo v vodo, jo preplavajo in ko se vrnejo zviška gledajo na nas, ki samo stojimo ob bregu in gledamo, saj so si oni poleg Slovenije ogledali še delček Hrvaške. In ker smo ravno v Vinici, se spodobi, da si ogledamo tudi rojstno hišo največjega moža, ki se je tu rodil, namreč Otona Zupančiča. Posedemo na vrtu, kjer nam A-lenka Glazerjeva živo pripoveduje o pesnikovem življenju in delu. In že smo v zamudi; čaka nas namreč še Dragatuš, ki je tudi povezan s pesnikovim življenjem. Vendar smo ob prisrčnem nastopu tamkajšnje otroške folklorne skupine pozabili na pesnika in neposredno doživeli Belo krajino. Obilno ploskanje je sledilo vsaki točki, na koncu pa se kar ni moglo poleči. Nekateri so kar dobesedno skočili na oder in se na vso moč zahvaljevali za izredno prireditev. Iznajdljiv in simpatičen slovaški profesor pa je kar iztrgal harmonlkašu glasbilo iz rok tn zaigral slovaško ljudsko pesem, ki jo je občinstvo navdušeno začelo prepevati. Nato smo se vsi skupaj, domačini in izletniki, zbrali sredi vasd in začeli z moravsko «Zabučale gore«. Vsak je pel tako, kot je znal, a petje se je čudovito ujemalo in ga skoraj ni hotelo biti konca. S težavo so nas spravili na avtobus, po- zdravov in mahanja pa je bilo še pa še. Mračilo se je že, ko smo se po idilični dolini Krke vračali proti Ljubljani, še postanek za veselo večerjo, Zdravljica sledi Zdravljici, vtis vtisu. In spet težavno vkrcavanje na avtobus, spet vesela pesem med vožnjo, vse do Ljubljane. In nato pozdravi ob slovesu, ki pravzaprav ni slovo, saj se bomo srečali že naslednje jutro. Vsak od nas pa ve, da smo bili do včeraj le bežni znanci, ljudje, ki jih vežejo samo nekatera študijska zanimanja, danes smo pa postali prij^elji in bpmo to tudi ostali... Živa Gruden S s DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE začenja izdajati veliki LOVAR LO VENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Delo, ki ga pripravlja inštitut za slovenski jezik pri SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI, je široko zasnovano: slovar izide v petih knjigah po 700 do 800 strani ter bo v nad 110.000 geslih zajel besedišče slovenskega sodobnega knjižnega jezika ter razložil vse pojme z domačo besedo. Vsako besedo bo natanko razčlenil glede na pomene, pokazal bo rabo besed in zvez ter posvetil mnogo pozornosti pravopisno - pravorečnim vprašanjem. PRVA KNJIGA SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA bo izšla do konca letošnjega leta. Obsegala bo nad 20.000 gesel in podgesel od črke A do H Za prvo knjigo je založba razpisala subskripcijo, ki velja do izida prve knjige. Prednaročniška cena v pol-usnje vezane knjige je 150 din. Zahtevajte v knjigarnah prospekt, ki Vas bo seznanil z vsemi nadrobnostmi in Vam hkrati posredoval tudi odtisa dveh slovarskih strani. Naročila za prvo knjigo SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji, zastopniki založbe in uprava DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 27 niiiiiiiiiiniiuinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinHiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiNiiiimi NOVE KNJIGE Dve knjigi o aktualnih pogajanjih in spoznanjih Aleksander M. Nekrič - «22. junij 1941» in Janez Stanič - «CeškosIovaska nevarnost» Založba Mladinska knjiga izdaja tudi posebno knjižno zbirko z naslovom Pričevanja. Ne bi ponavljali, kar smo o tej zbirki že pisali, ko smo našim bralcem predstavili prve izdaje te zbirke. Naj ponovimo samo to, da je založba s to zbirko hotela odpraviti tradicionalno slovensko zamujanje in capljanje za dogodki, da je hotela s temi knjigami o aktualnih dogajanjih doma in po svetu seznanjati slovenske bralce sproti o tekočih dogodkih in svetovnih problemih, gledanih skozi kritična očala domačih in tujih publicistov. Zato morda pri teh izdajah, ki jih založba daje na knjižni trg v preprostejši opremi in cenenih knjižicah, ne gre toliko za dognanost, za dokončne sodbe, kot pa za hitrost, aktualnost in kritičnost. Da nam prav take literature manjka ni nobenega dvoma. Da pa slovenski ljudje take knjige potrebujejo, je dokaz u-goden odmev na tovrstne izdaje. V tej zbirki aktualne literature sta zdaj izšli dve novi knjigi. Prva govori o usodnem 22. juniju 1941, oziroma dogodkih neposredno pred napadom na Sovjetsko zvezo. Druga knjiga pa je pričevanje o lanskoletnih dogodkih na češkoslovaškem. V svoji knjigi z naslovom «22. junij 1941» se je sovjetski zgodovinam Aleksander M. Nekrič lotil občutljivega vprašanja zakaj je Sovjetska zveza utrpela ob nemškem napadu tako usodne poraze in zakaj sovjetska armada ni odbila nemških napadalcev že na samih mejah. Sovjetska zveza je v prvih mesecih vojne izgubila prostrana ozemlja, ogromno število vojakov in velike količine orožja ter opreme. Samo prvega dne vojne je sovjetsko letalstvo izgubilo 1200 vojaških letal, od katerih jih je bilo okoli 800 uničenih na obmejnih letališčih. Nekrič korak za korakom odkriva vzroke tega poraza. Pri tem seveda odkrito pove kaj misli in pojasnjuje, da so bile Stalinove napake v politiki, ekonomiki in vojaški doktrini eden poglavitnih vzrokov za sovjetski poraz. Nekrič na primer ugotav- I Ija, da je Stalin vse preveč zaupal v nemško sovjetski pakt in ni računal na vojno med Sovjetsko zvezo in nacistično Nemčijo. Na drugi strani pa so bili tudi vsi sovjetski načrti pripravljeni za boj na tujem ozemlju, ne pa za obrambni boj znotraj meja sovjetske države. Zato so v neposredno bližino meja postavili letališča, ki so bila slabo zamaskirana, v zahodnem delu Sovjetske zveze so bile tovarne, skladišča orožja, kar vse je bilo uničeno že v prvem obdobju vojne. Na sam začetek nemškega napada je bil Stalin opozorjen, saj je znani sovjetski obveščevalec Sorge sporočil celo datum napada, pa mu v Kremlju niso verjeli. Tudi s strani Jugoslavije je prišlo podobno obvestilo in tudi angleška obveščevalna služba je zvedela za napad. Toda Stalin je vsa obvestila zavračal češ da so to le angleške spletke. Tako so bile tudi pri prave na meji nezadostne in sprva nihče niti ni verjel, da gre z-a napad. Pri vsem tem pa je Hitler že od začetka svoje oblasti zagovarjal načelo, da Nemčija ne more biti obrnjena na zahod temveč na vzhod in da je v ruskih prostranstvih bodočnost Nemčije. Nekrič je ta svoja izvajanja seveda obogatil s številnimi dejstvi in ugotovitvami in tako razbil mit o legendarni vlogi Stalina v zadnji vojni. Ne-kričevo knjigo je v času kritik Stalina in njegovih napak izdala Akademija znanosti SSSR leta 1966. Toda ko se je v Sovjetski zvezi spet pojavil neo-stalinizem, je prišel Nekrič pod oster udar kritike. Danes je Ne-kričeva knjiga že izginila iz sovjetskih knjižnic, čeprav bi dejansko morala biti pri roki vsakemu človeku. V njej je namreč toliko kritičnosti do napak in pomanjkljivosti v sovjetski preteklosti, hkrati pa toliko patriotske zavzetosti, da je knjiga sposob na usmeriti bralce k premagovanju napak in razkrivanju slabosti. Nekričeva knjiga brez nepotrebnih citatov, brez lepih besed samo z dejstvi prepričljivo razkriva zgodovinska dejstva. Tako nekako ugotavlja ob Ne-kričevi knjigi slovenski pisec predgovora France Klopčič in o-pozarja na veliko vrednost tega zgodovinskega dela. čeprav gre za časovno že odmaknjene dogodke začetka vojne, pa je vendar spričo pojavov neostalinizma v Sovjetski zvezi in spričo prikrivanja resnice, zatiranja znanstvene in umetniške svobodne ustvarjalnosti, knjiga vendar močno sodobna. V tem smislu bo za slovenskega bralca zanimivo pričevanje o zgodovinskih dejstvih, objektivno prikazanih, pa čeprav izpod peresa sovjetskega zgodovinarja. «češkosloi>aška nevarnost», to je naslov druge nove knjige iz zbirke Pričevanja. Podnaslov Praška pomlad in praška zima pa pove, da je v tej knjigi, ki jo je napisal znani slovenski novinar Janez Stanič, govor o dogodkih na Češkoslovaškem, in sicer pred sovjetskim napadom in po njem. Predavgustovski dogodki so danes že toliko odmaknjeni, da jih je mogoče, trezno presojati, kakšne zle posledice so s tem nastopile pa spoznavamo danes vsi. Dubčkov prihod na čelo češkoslovaške partPe ie ne samo prelomnica, temveč začete! pomladi, konec Dubčkov« ere pa pomeni začetek zime O vsem kar je bilo vmes, o vseh usodnih dogodkih govori v štirinajstih poglaviih Staničeva knjiga. Ta nam morda ne pnve dosti novega, vsaj ne odkriva nečesa bistveno novega, kar še ne bi poznali Toda kot celota oa je to izvrstno napisana knjiga, ki pripoveduje o dogodkih. kakor jih je doživljal in spoznaval slovenski publicist. In knjiga, ki nam daje zaokroženo in jasno podobo o dogodkih in ki nam razkriva ozadja dogodkov in njih usodne posledice. Kritično pero slovenskega novinaria. njegovo prizadevanje za objektivnost ter dokumentarnost dela, to so odlike knjige, ki bo koristna našemu človeku pri spoznavanju in proučevanju dogodkov, ki vendarle še niso povsem zaklhieeni. Sl. Ru. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.4. najnižja 16,3, ob 19. uri 12.2 stop., zračni tlak 1019,4 rahlo raste, veter 8 km/h severozahodni, nebo 2/10 pootolačeno, padavine 0.6 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 13. julija DRAGAN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 3.46 in zatone ob 20jw Jutri, PONEDELJEK, 14. julija SVOBODA ZAKLJUČEN SESTANEK MEŠANEGA ODBORA V RIMU Od novembra s prepustnicami neomejeno število prehodov Ostale bodo omejitve glede količin blaga, ki so dovoljene za prenos čez mejo Te dnd se je v Rimu zaključil sestanek "med veleposlanikom dr. Zvonkom Perišičeim in opoinctno-čeniim ministrom Milese - Perretti-jem, načelnikoma jugoslovanske o-ziroma italijanske delegacije dveh msšanih odborov: za izvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma in za izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu. Skupno s svojimi sodelavci sta preučila razna vprašanja, ki so bila na dnevnem redu in pripravila dnevni red prihodnjega 15. rednega zasedanja mešane komisije, ki bo okrog 5. novembra v Novi Gorici. Podrobnosti o vsebini razgovorov r odboru za izvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma bomo verjetno lahko izvedeli jutri, ko se bo skozi Trst vračala jugoslovanska delegacija pod vodstvom dr. Zvonka Perišiča in ko bomo imeli priložnost razgovarja-ti se z dr. Perišičeim in njegovim', sodelavca, kaj več pa se je izvedelo o zaključkih razgovorov v odboru za tzvajapje vidrnskega spo. razuma o maloobmejnem prometu. Obe strani sta se namreč sporazumeli za liberalizacijo prehodov meje s propustndcami tako, da bo mogoče s tem dokumentom videmskega sporazuma, namesto dosedanjih Stdiri, neomejeno število prehodov na mesec. Formalno bo ta sklep moral potrditi mešani jugoslovansko - italijanski odbor na svojem sestanku v Novi Gorici, To popolno sprostitev števila prehodov s prepustnicami je narekovalo spoznanje, da ta dokument, ki je bil po svoji zamisli namenjen za olajšanje obmejnemu pre bdvalstvu glede prehodov meje, ne more nuditi dejansko manj ugod nosti, kot jih sedaj nudi potni last. s katerim je mogoče neomejeno število prehodov. Z omejitvijo števila prehodov na štirikrat mesečno so bili namreč stalno bivajoči prebivalci na področju obeh obmejnih pasov podvrženi diskriminaciji pro-ti drugim državljanom, namesto, da bi bili na boljšem. Neomejeno število prehodov meje s proipustnico pa seveda ne bo avtomatično pomenilo tudi liberalizacije glede prenašanja sedaj do- - 1.1 2.1. 1 12X2^ en Vuvni V) OT>fl. dovoljenje poličke, ki je izdala do-1 Istro in Gorski Kotar obiskala tr- kumenit (prepustnico). Načelnika obeh delegacij sta v Rumu razpravljala še o drugih vprašanjih za nadaljnje olajšave v okviru videmskega sporazuma tako glede prekvalifikacije nekaterih manjših obmejnih prehodov na vi demškem področju in glede lova. Poudarili pa so tudi koristnost dela lokalnih organov pri reševanju raznih vprašanj. Ti organi so imeli redne sitnke, kar naj bi se do gajaio tudi v bodoče. Delegacija ZK Hrvatske pri tržaški federaciji KPI Včeraj je delegacija medobčinske konference ZK Hrvateke za Reko, žaško avtonomno federacijo KPI Delegacijo ZK Hrvaitske je vodil predsednik konference Nikola Sti-lin. v njej pa so bali tajnik in član CK ZKH Vinko G ho* c in član CK ZKH in komisije za mednarodne stike Valero Zappia. Srečanja so se za KPI udeležili pokrajinski tajnik in član CK KPI Amtonino Cuffaro, deželni podtajnik Mario Colli, Lino Crevatin, Laura Weiss, Jelka Grbec, predsednik slovenske komisije Dušan Kodrič in miljski župan Gastcne Mi-llo. Pogovori so potekali v prisrčnem vzdušju in predstavljajo prvi stik tržaške federacije z ZK Hrvatske, ugotavlja zaključno sporočilo razgovora. VII. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA NA GRADU Ameriški film «Ilustrirani človek» dostojen uvod v letošnji festival Za uvod so predvajali ameriški dokumentarec «Apollo 10» o zadnjem ameriškem vesoljskem podvigu - Danes zvečer jugoslovanski film «Leteči Fabijan» Ameriški dokumentarec Apollo 10, kanadski kratkometražni film Co-smic Zoom in ameriški celovečerni film ulllustrated Man» so sinoči otvorili na gradu sv. Justa sedmi mednarodni festival znanstveno fantastičnega filma, ki se bo nadaljeval do vključno sobote 19. t.m. in na katerem je letos zastopanih 14 držav. če lahko sklepamo po prvem dnevu, potem letošnji festival res dobro obeta. Vsa tri prikazana dela so bila namreč na visoki ravni. Ameriški dokumentarec Apollo 10 je vseboval podatke, diapozitive in filme o zadnjem ameriškem vesoljskem podvigu, in je, čeprav smo o tej temi že precej slišali in videli po televiziji, prikazal veliko novega predvsem zaradi svoje barvitosti, ki da je bolj občutljivo predstavo o našem satelitu in o življenju v vesoljski ladji. NiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii VAŽNA VEST ZA BIVŠE INTERNIRANCE! Do konta avgusta bodo razdelili bančna nakazila za odškodnino Izplačila upravičencem v inozemstvu se bodo zaključila v jeseni - Nekaj potrebnih opozoril in nasvetov Kakor smo izvedeli te dnd, je vprašanje izplačila odškodnine bivšim političnim internirancem v nacističnih taboriščih in svojcem u-mrlih v taboriščih zdaj v zaključni fazi. Po dobrih osmih letih zavlačevanj in čakanja bo torej zadeva rešena, zakladno ministrstvo je namreč izročilo sezname upravičencev banki «Ranca Nazionale del Lavoroo, ki bo razposlala upravičencem bančna nakazila. Žal tudi poslali bančno nakazilo le enemu upravičenemu svojcu umrlega v taborišču. Če je odškodnina po umrlem priznana več svojcem (o-trokom, bratom), marajo le ti to ne gre hitro od rok, kakor bi a t s*? klov čez mejo. Glede tega ostane | »“ j- Rima na™5nr Ra- vnašanja prehrambenih artiklov, le da bo mogoče skupni količinski obseg razdeliti na manjše obroke ki pa v celoti ne bodo smeli niti za dekagram preseči doslej dbvolje nih mesečnih količin. Strokovnjaki so razpravljali p spremembah, ki jih bo treba v tej zvezd vnesti v knjižice zarodi kontrole blaga. V veljavi bo končno ostala tudi časovna omejitev bivanja na sosednem obmejnem področju s prepustnico na 72 ur oziroma 5 dni, vendar bo ta omejitev praktično izgubila vso svojo veljavo tudi ____ria io riirrctai !>i- spričo dejstva, da je že doslej lo mogoče za neprekinjeno enomesečno bivanje na sosednem obmejnem področju dobiti posebno ................MIHI.................. nakazil po Italiji zaključili do kom ca avgusta, v jeseni pa bodo zak ljučdli izplačila v inozemstvu. Da ne bi upravičenci imeli težave pri izplačilu vsote, ki .jim pritiče, naj upoštevajo naslednja opozorila in nasvete. Denarno nakazilo bodo prejeli po pošti bivši interniranci, katerih prošnje so bile ugodno rešene in seznami objavljeni v Uradnem listu lanskega maja, in tisti, katerih prizivi so bili nato ugodno rešeni. Prav tako bodo prejeli nakazilo svojci umrlih, katerih prošnje ali prizivi so bili ugodno rešeni. Pri tem opozarjamo, da bodo raz- V0LITVE ZA NOTRANJE KOMISIJE Uspeh list FIOM-CGIL v vseh treh podjetjih Največ glasov med delavci so prejele v podjetjih «NavalgiuIiano», žalitev italijanskega sodišča, si dovoljujem pripomniti, da se Scarpa ne zdi prav nič «zmedem» in »neodgovoren«. Kljub svojim 18. letom dobro ve, da so »titimiske bande IX. korpusa klale po Dalmaciji)) (IX. korpus ni nikoli vodil vojnih akcij v Dalmaciji) in omenja tudi točen vzrok svojega početja: »slovenski napis na spomeniku partizanom)). Teh stvari se Scarpa, ki je rojen po vojni in je v obdobju najostrejših sporov o rešitvi tržaškega vprašanja bil otrok, ni naučil iz »izkušenj«, nekdo mu jih je moral vtepstvi v glavo. Kdo je to bil. (morda šola?) katera fašistična organizacija ga je privedla do tega. da je oskrunil spomenik, ni treba posebej poudarjati. Prav pa bi Mo, če bi državno pravdnišbvo, ki zbira material za obtožnico, vzelo v poštev tudi jasno in nedvoumno izražanje Scarpovega pisma. Vprašujem se pa, kdo je Scarpi o-mogočil odhod v Zahodno Nemčijo, saj sme samo sodna oblast dovoliti potovanja v tujino ljudem, ki so bili prijavljeni sodišču in so torej le na začasni svobodi. Sam vem, da mora vsakdo, ki zaprosi za potni List, podpisati izjavo, da ni podvržen sodnim postopkom in da se nato ta izjava preverja zelo natančno... In končno: ni odhod Scarpe dokaz, da stoji za njim večja organizacija? Iz prvih podatkov se zdi, da ni fantova družina premožna in bi si stežka dovolila stroške potovanja in daljših «počtaic» v tujini. PS: še pripombo v zvezi s podpisom: koliko oznak ta podlosti se marsikdaj skriva za presploš-nim po.tnom »antikomunizma«! (sledi podpis) Trst, 9. julija 1969 Ko objavljamo gornje pismo pripominjamo, da smo si ogledali omenjeno številko fašističnega tednika Tnalo bolj natančno in prebrali v njej tudi članek, ki ga je napisal neki Carlo Lander-chi pod zelo alarmantnim naslovom: «Tito punta sul V ene to«. V tem članku, ki vleče po mnogih letih na dan vso že milijonkrat obsojeno fašistično protislovensko navlako, smo našli vendarle vsaj dve zanimivi ugotovitvi, ki sta povsem točni, in sicer: 1. da je posebna delegacija iz Beneške Slovenije leta, 1947 «sto-rila korak pri italijanski vladi, da bi se v nadiških dolinah u-stanovile slovenske šole«, in 2. da je bila leta 1953 poslana na OZN «una istanza tendenle ad ottenere Vapertura di scuole in lingua slava nelle Valli del Na-tisone«. Med branjem teh argumentov smo se namreč spomnili znanega ugovora, ki ga je dal pred dvema ali tremi leti v rimskem senatu na vprašanje o slovenskih šolah v Beneški Sloveniji tedanji podtajnik prosvetnega mi-ninststva. Iz tedanjega ugovora se je namreč lahko sklepalo, da podtajnik očitno ni poznal zgoraj omenjenih zahtev po slovenski šoli. • • * Drugo, kar smo v isti številki istega tednika opazili na str. 562, pa je pismo očitno nekakšne teroristične organizacije »CLI-FLA». V pismu, ki se tiče sosednje dr- žave SFRJ je namreč med drugim rečeno: «Ora vi rendiamo noto che un oommando appartenente alla no-stra sezione dalmata ha compiu-to una brillante azione nel centro di Knin, importante nodo ferro-viario jugoslavo, nelTentroterra dalmato. Una carica esplosiva, coUocata nel Municipio della cit-td, ha distrutto totalmente alcu- ni uffici e gravemente dannegia-to tutto Vedificio ... Nelle vicv-name... sono stati lanciati dei volantini che spiegano le ragioni del nostro gesto. Con guesta a-zicme abbiamo dimostrato che slamo in grado di estendere mag-giormente il nostro raggio di a-zione, colpendo 1’invasore anche in zone ritenute da lui, fino a poco tempo fa, sicure.» Za zaključek se v pismu dodaja še: «P.S. Scrivendo di Trieste per le note ragioni...» Opazili smo tudi, da je o tem pismu objavilo ljubljansko Delo primemo vest in komentar. sr Se danes na Opčinah razstava fotografij iz NOB in iz taborišč Razstava slik iz NOB in iz nacističnih taborišč, ki jo je priredila Zveza partizanov na Opčinah in ki je bila odprta prejšnjo nedeljo obenem s Partizanskim taborom, je vzbudila pozornost ne samo prebivalcev Opčin temveč tudi iz drugih krajev in iz mesta. Razstavljene fotografije, med katerimi so tudi fotografije Opencev, ki so v boju za svobodo darovali svoja življenja, je namreč zgovoren ta tudi pretresljiv prikaz tega, kar so morali naši ljudje prestati in koLko so morali žrtvovati, da smo lahko izšli iz zadnje vojne kot zmagovalci nad nacizmom, fašizmom in njunimi kolaboraciondsbi in da lahko danes v veliki meri uživamo sadove tega trpljenja ta borbe. Razstava bo odprta samo še danes ta kdor sd je še ni ogledal, naj to stori danes. ARENA v VERONI 47. OPERNA SEZONA G. Puccini: G. Verdi: TURANDOT Al DA 16., 19., 24., 27. julija 18., 20., 26., 31. julija 1., 7., 10., 14., 17. avgusta 3., 6., 9., 12., 15. avgusta G. Verdi: DON CARLOS 2., 5., 8. 13., 16. avgusta Lorenzo Perosi: KRISTUSOVO VSTAJENJE 20. avgusta * * * CENE Premiere: (16., 18. julija, 2. avgusta) Parter: oštevilčeni sedeži I. kat. 15.000.—, II. kat. 8.000,— III. kat. 4.000.—; 1. stopnišče 2.500.— (s popustom 2.000.—); 2. stopnišče 1.200,— (s popustom 900.—) Ponovitve: Parter: oštevilčeni sedeži I. kat. 8.000.—, II. kat 5.000., III. kat. 3.500.— ; 1. stopnišče 2.500,— (s popustom 2.000.—), 2. stopnišče 1.200.— (s popustom 900.—) « » • INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Bnte Spebtaooli Lirici Arena, Piazza Brk 28, Verona — tel. 23-520 — 22-265 — 28-151 — (telegrami Ente Arena Verona) — Pokrajinska Turistična Ustanova (Ente Provinciale Turi-smo) — Glavne potovalne agencije. PLESKARSKO PODJETJE PINGERE SPREJME NA AKORDNO DELO LIČARJE (VERNICIATORI) V GRADBENI STROKI — STANOVANJE NA GRADBIŠČU — MOŽNOST ZASLUŽKA OKROG 1.400 FRANCOSKIH FRANKOV (170.000 LIR). Pišite nujno na: B. P. 16 — 92 Issy les Moulineaux — France ali telefonirajte vodji osebja g. Nicolicu tel. 644-42-10 Novi GOLF HOTEL BLED - Tei. 77504 Prvorazredni novi notei Vam nudi vse noteiske usluge Mnogo konfortndh spalnih sob, 20 apartmanov, tri restavracije, kavama, dvorane za družabne prireditve in bankete, plesna dvorana, dvorane z biljardi in namiznim tenisom. lastni bazen za termalne kopeli temperatura 28“ C. Jedi ta pijače za vse okuse PISMA UREDNIŠTVU Odbor za Ciril-Metodovo proslavo je popeljal otroke k Belopeškim jezerom Skupina šolskih otrok ob Belopeškem jezeru Odbor jg n“°r za Ciril-Metodovo proslavo 30 J*®1"3'® učence, ki so nastopali drnvv^31?,3 “a proslavi v Kulturnem tiTr- Nudil jim je celodnevni iz-"kih jezerom, zjutraj so se zbrali mestnih šol: Sv. Jakoba, k ■ .Belopeških A .junija • “čenči _______ Dr«f *,rančiška in Ulice Dooadomi s.- tržaško sodno palačo. Učence na izletu učitelji. U-špV q se. ga je tudi nekaj staraj]^' so vadili predstav- m« s??0?11 smo se odpeljali z dve-rih 3ytobusoma. Ob zvokih narod-lenj v?1? .smo se se vozili po nesi sem “s*1 in nato po Furlaniji. Pe-se je vrstila za pesmijo, vmes “ si učenci ogledovali kraje , Pazovali lepo pokrajino. pa if vrstila za pesmijo, vmes pTricMimu smo se ustavili in tnali Ju jih je razveselil zo<™)3ki vrt. Nadaljevali smo •■»alo Kami ji in Kanalski dolini. Belo poldnem smo dospeli v k‘er P60- V restavraciji Jalen, ■' s0.nam postregli z dobrim !»tekio^ -- VSe živ0: a_.vse.je srno sc S? silomS0.na!rr! postregli z dobrim ko-Poteku ^ t>il° vse ži,v0- a vse je du v najlepšem redu. Po obe- ga so napotili peš do spodnje- &lacllnZera- Občudovali smo zeleno “sadri ir P°nosnim Mangartom v avtoiVi, • '^maht smo se odpeljali z So 1151 do zgornjega jezera. Tu še ® “Jiroci naskakali, se naužili P^iačn ■ ega- zraku’ si postregli s rak,*! ® Pisali razglednice sorod-rm. znancem. Ura čil čas je naglo potekal in Do j^ufjiida se je bližala. Kmalu smo vstopili v avtobuse tv, jj? štirih U Tori! °^P6Wi proti domu. _ '■•Ul ITVpH' TVtnrmolf lrvvrvv mi V sem iz mladih grl. Vsi smo bili veselo razpoloženi. Razveselila jih je spet postaja v Tricesimu, kjer so se poslovili od živalic. Pav nam je razpel rep v slovo. Malo pred prihodom v naše mesto sta se dva učenca v imenu vseh prisrčno zahvalila predstavnikom odbora za krasen izlet. Točno ob določenem času smo se vrnili in avtobusa sta privozila pred sečno palačo, kjer so že čakali starši in sorodniki. Še enkrat prisrčna hvala odboru za Ciril-Metedovo proslavo za posrečen izlet. Statistična anketa o delovni sili Ta teden, od danes do prihodnje sobote, bo občina izvedla statistično anketo po vzorčni metodi. Z anketo nameravajo preučiti značilnosti delovnega trga ter vzroke delne nezaposlenosti. V tem razdobju bodo v tržaški občini občinski udeleženci obiskali 498 družin, ki jih bodo izžrebali iz anagrafsltih seznamov re-zldančnega prebivalstva, in sicer po kriterijih, ki jih je določil o-sredmji statistični urad. S to anketo so povezane posebne ■raziskave o potrošnji družin in o stanovanjih. S temi raziskavami nameravajo zbrati potrebne podatke za preučevanje razvoja in sprememb pri potrošnji italijanskega prebivalstva z omejitvijo na krajša časovna razdobja. Tako bodo na razpolago podatki, ki so potrebni Hočn-T me<^ povratkom ni bilo dol-je~r5“ v naših avtobusih. Spet kamela vesela in ubrana pe- l>,"uniii,„|IIIIMllllmMMImllll|||||M||lm|IMm|||I,||J|||im|||1|m|mi||||t||||||||||||n||||)|||„||||||||| BAZOVICA Redko drevo Pti Jakopinovih štev j?5zov;jci na dvorišču Potno Pr‘ Jakopinovih raste __ častič,; ze*° redko drevo, s pahlja-“j®tirn ’ j”a- koncu izrobljenimd us-^ejo ■ ki preko zime odpa- n>n ® ki gotovo daleč naokrog je l , hajdeš vrstnika. To drevo doingkrpi ginki jo (ginko biloba) to j, 2 Japonske. Japoncem je Bližin fu0. sveto in ga zasajajo v Uh »Jr templjev in v bližinah sve-rejj. Priwtorov. Kako je prišlo to drevo od tako daleč na Ja-- ■ 0 dvorišče v Bazovico? hiše !e- pirc ri H22 pokojni gozdar Franc Set,, ““od z Japonske pošiljko s ,, ‘kem tega drevesa. Morda so Podali, da ugotovijo če bi ji, „ “speva! pri nas v naši zem- trov n “asem podnebju (380 me-ji. gtjto morjem) i:n pri naši bur-ivjv) izmed delavcev (Jakopi- ■ gotovo odnesel mlado dre-rišjg ga vsadil na svoje dvo- Danes je to, -drevesce 12 v-tko kakor svinčnik ravno in pa v “revo. škoda le da ga je la k„l',l?rni strani nekoliko oklesti- OvS®- . 'tvi k dvodomna rast ina, se .■a \ da_ so na eni rastlini moški post ;rUR' ženski cveti. Poseb-šuje tudi zato, ker se ne opra-ikVe Pelodom prašnikov kakor spe?!, rastline pač na se oplaja s ce]ic“*oz°idi (moškimi spolnim« “'•ki .. 1;L Gmkijo in njegovi sorod-(v t*..rwai 'v predpotopni dobi tercijaru) naše Zemlje, poseb-r^liko v Sibirija. (v bi ga bilo treba zaščititi „ 621 z zaščito Krasa) tudi kot primer razvoja golosemenk, kot redkost in kot ostanek predpotop-fosil). M. P. nilh dreves (je torej živi V videmski pokrajini ni več bruceloze Z dekretom ministrstva za zdravstvo je bilo področje videmske pokrajine proglašeno, da ni več okuženo po goveji brucelozi. Poleg goriške pokrajine, spada zdaj tudi videmska pokrajina med področja, kjer ni več goveje bruceloze. V Italiji je do sedaj še malo takih področij, in sicer pokrajine Son-drio, Bočen, Massa Carrara in Ancona. Kakor kaže, bo v kratkem vse področje naše dežele dobilo to zelo važno priznanje. V zaključni fazi je namreč anketa glede razmer v tržaški in pordenonski pokrajini, kjer je odstotek okužbe z brucelozo zelo nizek. Ko se bo anketa zaključila, bosta tudi tržaška in pordenonska pokrajina zaprosili za priznanje ministrstva. Bruceloza je zelo škodljiva in nevarna bolezen, ker se lahko okuži tudi človek z uživanjem mleka, ali mesa obolele živine. Potrdilo o odpravi bruce'oze pa precej vpliva na ceno živine. Boj proti brucelozi in tuberkulozi, ki se je začel pred nekaj leti, ima torej zelo važen pomen ne samo za živinorejce, ampak za vso skupnost. Do; sedanji uspehi kažejo, da bo tudi pri zatiranju tuberkuloze goveje živine dosežen lep uspeh, potrebno pa je popolno sodelovanje živinorejcev. za sestavo vsedržavnih gospodarskih računov s trimesečno periodičnostjo. Raziskave v tržaški občini vodi in koordinira občinska statistična služba, ki poziva izbrane dru- SMRTNA KOSA Dotrpela je zavedna Slovenka Marija Križmančič iz Bazovice V četrtek, 3. julija popoldne smo ob žalostnem pritrkavanju vaških zvonov ppložili v grob zavedno slovensko ženo in mater Marijo Križmančič — Šajsnikovo. Ljudje, ki so v velikem številu spremljali pokojnico na njeni zadnji poti, so s svojo prisotnostjo dokazali, da je bila Marija v vasi priljubljena in spoštovana žena. Pokojnica se je rodila pred 59 leti v Gradišču pri Obrovu v kmečki družini. Želja po osamosvojitvi jo je privedla še zelo mlado v Trst, pozneje pa v Bazovico. Tu se je zaposlila v gostilni pri Požarju. Leta 1935 se je_ poročila z domačinom Ivanom Križmančičem. V zakonu se jim je rodilo dvoje otrok. Sina Danila jima je pred leti, kot 22-letne-ga mladeniča, ugrabila prometna nesreča. Življenje pokojne Marije ni bilo nikoli lahko. Potekalo je v večni skrbi za družino, med delom na polju in pri živini. Prišla je vojna, že v začetku 1942. leta je moral mož Nini zapustiti družino, kajti čakale so ga grenke izkušnje internacije. Doma je ostala sama z dvema otrokoma in staro ter bolehno taščo. V tem času je izgubila tudi dva brata. Ostala pa je dovolj močna in zavedna, da je materialno podpirala Osvobodilno fronto. Ko se je po skoraj 5-letni odsotnosti končno vrnil mož Nini, sta zaživela nekoliko mirnejše življenje. Vendar so prestane muke zrahljale že med I. svetovno vojno je bilo hudo. Mož je morail na fronto ta se je vrnil invalid. Trdna volja in krepko zdravje pa sta kraški ženi pomagala, da je premagovala vse težave. Pokojna A-lojzija je bila zavedna Slovenka in je v takem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Med zadnjo vojno je tudi njena družina dala svoj prispevek v narodnoosvobodilnem boju. Rada je brala knjige ta časopise, Primorski dnevnik pa je prebirala od samega začetka do zadnjih dni. Naj Ji bo lahka domača zemlja. Možu ta otrokom izrekamo globoko sožalje. a. b. Komisija za doraščajočo rnlar dino pri SKGZ obvešča, da odpotujejo otroci na letovanje v Zgornje Gorje pri Bledu v ponedeljek, 14. 7. 1969 ob 8.30 izpred sodne palače (Foro Ul-piano) Trst. žine, da v naj večji meri sodelujejo. To velja za tiste družine, ki so zainteresirane za izpolnitev seznamov potrošnje ta da bi se tako v največji meri pomagalo funkcionarjem, ki bodo opravljali anketo. Ostra železna os odrezala delavcu prst Na oddelku za prvo pomoč splošne bolnišnice so včeraj zjutraj o-krog 11. ure obvezali 46-letnega delavca Maria Cominotta iz Ul. Frescobaildi 14, ki je malo prej prispel z rešilnim avtom Rdečega križa. Delavec se je namreč močno udaril v levo stegnenico in bok, ko se je v lesnem pristanišču, kjer je zaposlen pri podjetju Oren, vzpenjal na železniški vagon in mu je nenadoma spodrsnilo. Padel je na tla tei za dobil omenjene poškodbe. Zdravniki so ugotovili, da ne gre za nevarne poškodbe, zato so ga poslali domov, kjer pa bo moral o-stati pod zdravniškim nadzorstvom približno deset dni. V zgodnjih popoldanskih urah pa se je pripetila Se ena nesreča na delu, toda tokrat hujša od prve. 37-letni težak Silvio Prelaz iz Ul. Torricelli 8. ki je zaposlen pri Pristaniški družbi, Je ravno razkladal ostre železne 06i na neki tovorni ladji, ki je zasidrana v novem pristanišču pred hangarjem št. 65, ko mu je ena od teh nepričakovano padla na kazalec desne roke ter mu ga odsekala. Ponesrečenemu delavcu so takoj priskočili na pomoč delovni tovariši, eden izmed njih pa Je nemudoma obvestil bolničarje Rdečega križa, ki so ranjenca odpeljali v splošno bolnišnico. Tu so mu zdravniki rano zašili, nato pa so ga poslali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni. Padca priletnih žensk Včeraj zjutraj okrog 8. ure so v splošno bolnišnico pripeljali priletni zenski, ki sta prejšnjega večera nerodno padli v svojih stanovanjih. Najprej so pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa 86-letno gospodinjo Marijo Veber vd. Can-ova, iz Ul. Udine 10, kateri so v ambulanti za prvo pomoč ugotovili verjeten zlom desne stegnenice. Zaradi tega so jo pospremili na ortopeaski oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno 8 dni, razen če ne nastopijo komplikacije. Dežurnemu zdravniku je izjavila, da je v svojem stanovanju padla na tia, ko se je dvignila s postelje. Kmalu nato so v ambulanti pregledali še 72-letno Francesco Šegulih, vd. Decleva iz Ul. Galle-ria 6, ki jo je v bolnišnico pospremila njena hči Francesca, ki biva na Trgu Ulpiano 4. Slednja je izjavila, da je prejšnjega večera obiskala svojo mater na njenem domu, a jo je dobila v postelji bolno (ženska že dolgo boleha za srčno boleznijo) ter s hudimi udarci v glavo ta po udih. V bolnišnici so priletno žensko nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku, sprognozo okrevanja v oemlh dneh. zdravje obema. Ni pa bilo časa za počitek, delo in življenje sta tekli dalje. Prišel je čas, ko je Marija dokončno obnemogla ter po dolgi in mučni bolezni legla k počitku. Novica o njeni prerani smrti se je po vasi takoj razširila. Vaščani so s težko prizadeto družino sočustvovali in izrazili svoje sožalje s cvetjem ta moralno podporo. Kako je bila pokojnica priljubljena, najlepše izpričuje govor g. Prešla pri odprtem grobu in udeležba pri pogrebu. Družina je s hyaiežnostjo sprejela vse izraze sožalja. Umrla je Alojzija Guštin V petek, 4. juMja je v tižaški bolnišnici umrla v častitljivi starosti Alojzija Guštin s Cola štev. 8, po domače «Stefetova». Pokopali so jo v soboto na domačem pokopališču. Pokojna Alojzija se je rodila 2. 9. 1889 na Colu, poročila se je s sovaščanom Antonom Guštinom »štefetovim« ta mu povila kar 11 otrok, od katerih je še živih 6. Trda je predla In krepko je bilo treba delati na borni kraški zemlji da se je lahko pre-živitjiaila tako številna družina. Skrb za družino, delo na kmetiji ta še jerbas na glavi, dneve ta dneve, leta ta leta, peš v Trst in nazaj v lepem ta slabem vremenu, to je spremljalo tudi «štefetovo» Alojžijo, kakor mnoge fcraške mamice, skozi življenje, dokler je bilo kaj moči, ali so otroci dorasli in so se razmere zboljšale. Med potovanjem v domovino Smrt Nabrainca sredi oceana Konec življenjske poti nekega izseljenca, ki je bil primoran za časa črne dobe zapustiti svoj domači krov, je mnogo bolestr.ejši za hudo prizadeto družino, ki je bila na poti, da po 15 letih ponovno obišče svojo rojstno vas. Pokojni Herman Sulčič se je iskreno veselil svidenja s sorodniki in znanci iz Nabrežine, kjer mu je brat Kristjan že pripravil udobno bivališče. Z ženo sta se 17. junija vkrcala v Buenos Airesu na prekomorko «Giulio Cesare«. Pok. Herman je v popolnem zdravju živel tiste dni le mislih na Nabrežino. Odpluli so iz Argentine v njeni polni zimski dobi, toplomer je padel kar na 6 stopinj pod ničlo; med plovbo v ekvatorskem pasu Atlantskega oceana pa se je živo srebro dvignilo na 14 stopinj nad ničlo! Ta sunkovita sprememba klime je usodno vplivala na potnike, večinoma emigrante iz Evrope, od katerih jih je 6 umrlo sredi neizmernega vodovja. Med njimi tudi naš pokojnik, ki si je nekaj dni pred smrtjo zaželel nekaj svežine ter je iz zatohle kabine stopil na palubo, kjer mu je vetrovno vreme načelo nit življenja. Dne 22. junija mu je, ob strani svoje ljubljene žene Malke, hitra pljučnica prekrižala vse lepe načrte o foliko pričakovanem obisku v prvotni domovini. Pok. Herman je bil rojen pred 65 leti _ v Nabrežini, v znani Škofovi družini; izučil se je čevljarske obrti,_ a se je pozneje oprijel kamnoseštva. Spominjam se lika pokojnika, bil je vedno skromen, a obenem družaben prijatelj. Prišla je doba, ko je bila našim ljudem one-mogočena vsaka eksistenca. Tedanji oblastniki so forsirali emigracijo naših delavcev v inozemstvo. Leta 1928 je z veliko skupino domačinov odšel v Argentino, kjer sd je z marljivostjo ustvaril nov življenjski prostor. Z bratom Oskarjem sta začela samostojno dejavnost, katero je pok. Herman nato nadaljeval na svojo roko. Gmotno si je opomogel in z ženo Malko sta v narodnem duhu vzgojila dve hčeri. Družina je vedno sanjarila o svoji pravi domovini, kamor je leta 1954 prvič prišla na obisk, ki jim je ostal vedno v prijetnem spominu. Dne 15. julija bodo na željo družine prepeljali pok. Hermana nazaj v Argentino, kjer je živel in deloval nad polovico svojega življenja. Sorodniki pokojnika iz Nabrežine, kot tudi njegovi vrstniki izražajo užaloščeni vdovi, hčerkama in bratu Oskarju v Buenos Airesu, bratu Kristjanu v Nabrežini in ostalim sorodnikom svoje iskreno sožalje. Vaščan Obvestilo kmetovalcem Kmetijska ustanova «Consorzio agrario« sporoča, da je v teku razdeljevanje žita pri skladišču v Tržiču ta okolici, na osnovi pogojev, ki so enaki lanskim, ta takojšnjega plačila. Interesenti naj se zglasijo pri skladišču ustanove «Consorzio a-■grario« v Trstu in Romkah za vpis v seizname interesentov ta prednaročilo . ..'''Ulili,,,..................Hlinili..um.umu,.mm«,............. Priznanja vinogradnikom iz dolinske občine URARNA in ZLATARNA F ANO 18 - 14 - 22 karatno zlato ZAJAMČENA KAKOVOST URE ŠVICARSKIH ZNAMK 3.800 lir VSAK STALNI KLIENT DOBI MAJHNO DARILO TRST ULICA MAZZINI 49 Telefon 96-567 PnrnoršfcTSnGvnlk NEDELJA, 13. JULIJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8 30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Glasba za klavir; 10.00 Bar-rierov godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Program za najmlajše; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 «Siesta krokodilov*, radijska drama; 16.25 Revija orkestrov; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Franck: Simfonična pesnitev; 19.00 Ansambel Gil Cuppini Dance; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 9.30 Kmetijska oddaja: 11.00 Skladbe za godala; 11.25 Pesmi. KOPER 8.30, 12.30, 15.30, 20.15 Poročila; 8.10 Glasba za dobro jutro; 9.00 Prenos RL; 10.10 Zabavni zvoki; 10.30 Nedeljsko srečanje; 10.45 Orkester Bert Kaempfert; 11.00 Nove plošče; 11.45 Današnji pevci; 12.00 Pogovor s kmetovalci; 12.10 in 12.45 Glasba po željah; 14.20 Nove plošče; 15.00 Nedeljsko popoldne domačih viž; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Prenos RL; 20.00 Orkester; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.30 Športna nedelja; 23.45 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Ura glasbe; 12.00 Kontrapunkt; 13.20 Radijska priredba; 14.30 Plošče; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Plošča za poletje; 18.30 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Koncert pianistke Marthe Argerich; 22.20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.15 Hit parade; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.23 Popoldanska glasba; 17.00 Glasba in šport; 18.45 Glasbeno-govorni spored; 20.45 Sopranistka Margherita Carosio, tenorist Tito Schipa; 21.30 Ital. maske; 22.40 Francoske plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.20 Mozartove skladbe; 13.00 Intermez-zo; 14.00 Folklorna glaslja; 15.30 Sestanek v družini, radijska priredba; 17.50 Koncert; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 20.30 «Preteklost in sedanjost*; 21.00 «Vita di po-co», drama. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Boccherinijeve skladbe; 10.10 Vladimir Vogel; 12.00 Celestina Boin-segna in Leontyne Priče; 12.30 Plošča za poletje; 13.30 Koncert; 14.15 Sodobna ital. glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.20 Informativna oddaja; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.50 Informativna oddaja; 9.05 Radijska igra za otroke; 10.05 Koncert iz naših krajev; 1105 Še pomnite, tovariši...; 11.30 Pesmi borbe in dela; 11.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Z novimi ansambli domačih viž; 14.30 Nedeljska reportaža; 15.05 Vrtiljak zabavnih melodij; 16.05 Popoldne ob zabavni glasbi; 16.30 Humoreska tedna; 17.05 «Po domače*; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Jugotonove glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer (zabavno-glasbena oddaja); 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Nabožna oddaja; 12.15 Kmetijska oddaja; 17.30 Program za mladino; 18.30 Evrovizija: Tour de France; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Ne-ro Wolfe: «Nezgoda na lovu*; 22.10 Šport; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.30 Koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 «Settevod»; 22.20 Sabotaža, film. PONEDELJEK, 14. JULIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Igra pianist Instra; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bon-dianijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Zbor «Sant’Antonio Vecchio*; 19.00 Veliki orkester; 19.20 Znani motivi; 20.00 Športna tribuna; 20.35 S pesmijo okrog sveta; 21.00 Odlomki iz svetovnih romaijpv; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.50 Mozart: »Le nozze di Figa-ro», IV. dej. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Pod senčnikom; 10.45 Uspeli motivi; 11.30 Nove pesmi 12.00 in 12.45 Glasba po željah 14.00 športni ponedeljek; 14.35 Da nes pojo...; 15.05 Za oddih in raz vedrilo; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.40 Znani pevci; 18.00 Od opere do opere; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester Quincy Jones; 23.10 Motivi za vsakogar; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka Luisella Ciaffi; 12.05 Kontrapunkt; 13.20 Hit parade; 14.45 in 15.13 Plošča za poletje; 16.00 Program za bolnike; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Spored za mladino; 18.55 Umetnost in prireditve; 20.15 Ital. narodne pesmi; 21.00 Koncert; 22.10 Folk. glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Izbrane pesmi; 11.10 Na programu je Beethoven; 11.50 Pojeta Sandie Shaw in Armando Savini; 13.00 Monsieur Aznavour; 13.35 Radij ska priredba; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 16.00 Na programu je Fred Bongusto; 17.10 Popoldanski spored; 19.00 Plošče; 20.11 Glasba po željah; 21.10 Glasbeni spored; 22.10 Kvizi narobe; 22.40 Nove angleške plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Na sporedu je Dvorak; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Ital. sodobna glasba; 12.20 Schubert, Schumann, Brahms; 13.00 Inter-mezzo; 14.00 Novi interpreti; 14.30 Koncert; 15.30 «Don Kihot*, opera; 16.35 Na sporedu je Schubert; 17.20 Na sporedu so Keleman, Poisseur in Maderaa; 18.45 Kul turni pregled; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.30 «11 signor Cannt ha 1’onore di...», opera. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 10.10 Brahmsove skladbe; 10.20 Komorna glasba; 12.00 Folk. glasba; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgo ja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.20 Orkester J. Douglas; 10.45 Mladin ska glasba; 13.10 Iz Haydnovega koncertantnega opusa; 13.30 Kme tajski nasveti; 13.40 Pihalni orke stri; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lepe melodije; 15.35 Poslu šalci čestitajo; 16.20 Glasbeni in-termezzo; 16.40 Dva zbora iz zamejstva; 18.05 B. Smetana: odlomki iz opere »Prodana nevesta*; 19.35 Lahka glasba; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel »Štirje kovači*; 21.00 Simfonični koncert RTV Ljubljana; 21.50 Melo dije v poletni noči; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 17.00 Kolesarske dirke po Fran ciji; 18.15 Spored za najmlajše; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Colpevole innocente!*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Incontri 1969»; 22.15 Simf. koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 13. DO 19.-VII.-19G9 NEDELJA, 13. julija 21.00, 23.08 Dnevnik; 10.30 Po omače z Zadovoljnimi Kranjci; 1.00 Kmetijska oddaja; 11.50 O--oška matineja; 12,30 TV kažipot; 6.30 Festival narodnih pesmi; 7.30 Konjske dirke; 19.10 Winne-:»u - film; 20.45 Cikcak; 21.30 ri ja vaja; 21.35 Fantje in dekleta; 2.20 Videofon; 22.35 Športni pre-;led. PONEDELJEK, 14. julija 21.00, 22.50 Dnevnik; 19.35 Pe-enped — pravljica; 19.50 Človek, e jezi se; 2020 Skrivnosti pro-ornih globin — film, 20.45 Cik-ak; 21.30 Vijavaja; 21.35 Lepa 'ida - TV drama; 22.40 P. Hin-emith: 8 skladb za godalni kvar-et. TOREK, 15. julija 21.00 Dnevnik; 1930 Risanka; 9.40 Po Sloveniji; 20.00 Po sle-eh napredka; 20.30 Vesoljski be-ednjak; 20.50 Cikcak; 21.30 Vija-aja; 21.35 Cesta — italijanski ilm; 23.20 Boccherini-Sevnik: cuola da ballo — oddaja iz cikla ’les skozi svet; 23.40 Poročila. SREDA, 16. julija 21.00 Dnevnik; 18.45 Dvajset slavnih — oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina — film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Jazz portret: Hank Modley; 21.30 Vijavaja; 21.35 G. Verdi: Traviata — ope ra; 23.25 Filmski festival v Ber linu; 23.55 Poročila; 24.00 Water polo Mladost-Jadran. ČETRTEK, 17. julija 21.00 Dnevnik; 18.15 Pionirski TV dnevnik; 19.45 Študentje v uniformi; 20.15 Kalejdoskop; 20.45 Cikcak; 21.30 Vijavaja; 21.35 So dobne baletne miniature; .... Orion — serijski film. PETEK, 18. julija 21.00 Dnevnik; 19.15 Mladinski koncert; 20.00 Po Sloveniji; 20.20 Naša soseda Italija; 20.50 Cikcak; 21.30 Vijavaja; 21.35 Čarovnik iz Oza — film; 23.15 Poletni quiz; 24.45 Poročila. SOBOTA, 1». Julija 19.00 Nove melodije, 19.30 Dis neyev svet; 20.20 Znanost in mor je — 20.45 Cikcak; 21.30 Vijavaja; 21.35 Evropa pleše; 22.35 A polki 11; 23.05 Inšpektor Maigret — film; 23.55 TV kažipot; 24.15 Po ročila. V PETEK JE BILA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V PROSVETNI DVORANI V DOBERDOBU V PETEK ZVEČER Pokrajinska uprava bo napravila vse Zelo lepo uspela proslava Za ohranitev tovarne Nuova S. Giorgio 25-letnice Srebrničeve smrti Trije svetovalci so ostali v PSI, eden je prestopil v PSU - Ostra debata med levico in misovcem S precejšnjo zavzetostjo je pokrajinski svet v petek zvečer razpravljal o enem izmed vitalnih problemov za Gorico: obstoj tovarne Nuova San Giorgio, ki je državna lastnina, in v kateri je opaziti že več časa občutno produktivno krizo. Stvar je znana. Pred nekaj leti so staro tovarno SAFOG razdelili na dva dela. Prvemu je ostalo ime SAFOG in je v svoj sklop vključila tudi tovarno Mecfond v Neaplju, drugi del pa se je od matične tovarne osamosvojil ter prešel v sklop koncerna Nuova San Giorgio, s sedežem v Genovi. Medtem ko se SAFOG danes širi, ima po.no dela in naročil, je go-riški odsek Nuova San Giorgio v stalni krizi. Vodstvo podjetja vztraja na izdelovanju statve, ki je nihče več ne kupuje, ker je zastare-lega_ tipa, zaloge v skladiščih se kopičijo, zgodilo se je celo, da so morali delavci te tovarne razdirati dokončane proizvode, ker ni bilo zanje prostora v skladišču. Vse to je obsodbe vredno, posebno še ker je to državna tovarna in ker voditelji operirajo z javnim denarjem, torej z denarjem vseh državljanov. Obsodbe vredno je tudi dejstvo, da se tako prizadeva velika škoda gariškemu gospodarstvu. Sindikati in delavstvo vidijo v tem poslovanju nevarnost za obstoj tovarne, kar bi lahko pomenilo izgubo 300 moških delovnih mest za naše mesto. Vsakdo si lahko predstavlja kakšija škoda bi tako nastala za Gorico in okolico. Tudi zaradi tega je prišlo do nedavne stavke in zasedbe tovarne, ki se je zaključila z zmago delavcev obeh tovam, SAFOG in Nuova San Giorgio, čeprav niso bila ministrska zagotovila za obstoj slednje popolna. Krajevne uprave so se odločile da zavzamejo do tega problema odločno stališče, in da si bodo s skupnimi močmi prizadevale v Rimu, tako na ministrstvu za državne udeležbe kot na vodstvu IRI in Finmeccanica, da tovarna ostane v Gorici in da preusmeri svojo proizvodnjo v tako smer, ki bo rentabilna. Debata o tem problemu je bila pred nekaj dnevi v občinskem svetu v Gorici in v petek zvečer je ta svet sprejel ustrezno resoucijo ob soglasju vseh političnih skupin. V resoluciji je zahtevana ohranitev delovnih mest v Gorici, zahteva se preosnova proizvodnje, zahteva se ureditev problemov, ki so v zvezi z zdravjem delavcev, ki so v velikem številu zboleli za sihkozo. Resolucija daje mandat predsedniku in odboru, da nadaljuje, soglasno z drugimi goriškimi organi, že začeto akcijo pri pristojnih oblasteh v Rimu. Pred razpravo o tem problemu se je v pokrajinskem svetu razvila živahna debata o novem položaju, ki je nastal z razkolom v sociali- stični stranki in z ustanovitvijo no- I z drugega zornega kota, gleda na ve stranke, kar se pozna tudi v novi sestavi socialistične svetovalske skupine v pokrajinskem svetu. Takoj ob začetku seje je svetovalec Tacchdnardi izjavil, da je izstopil iz PSI ter pristopil k PSU, ter da tvori zaradi tega skupino zase. Kljub temu, da nima njegova skupina pristašev v pokrajinskem odboru (odbornika Dissette in Walt-riitsch sta ostala v PSI) bo Tacchd-nardd podpiral dosedanji odbor. Po teh izvajanjih se je razvila obširna debata. Komunist Menichi-no je dejal, da je treba preveriti obstoj leve sredine tudi na Goriškem, podobno kot se je zgodilo v Rimu z vlado. Misovec Pascoli, ki je bil vložil dan prej interpelacijo, v kateri je zahteval, da se ugotovi če je odbor podprt od «titi-nov* in komunistov, je prav tako zahteval odstop pokrajinskega od- O NT nlmiL — - * -- - - ^ 5 . .. stvar sociadproletarec Poletto. Svetovalci strank, ki podpirajo odbor, pa so izjavili svojo solidarnost z istim. Pri tem se je vnela precej huda debata, zlasti ko je misovec Pascoli v polemiki s komunista, Id so govorili o nevarnosti vojaškega u-dara, dejal, da je ponosen, da je služil v republikinskih vojaških formacijah. SociaMstični svetovalec Ma-coratti je tata izvajanja nazval »gnila* in je opozoril na hudo krizo, ki preti italijanski demokraciji. Zanimiva so bila izvajanja krščanskodemokratskega odbornika Pecorarija, _ ki je dejal, da italijanska družba gre nenehno na levo, in da bo zaradi tega moč v bodočnosti govoriti o drugačnem sodelovanju naprednejše narave. V nadaljevanju razprave so svetovalci odobrili celo vrsto točk u- Govorila sta Mirko Kapelj in poslanec Lizzero . Pozdrav delegacije ZK iz Nove Gorice - Nastop pevskega zbora «Jezero» V petek zvečer je bila v Doberdobu spominska proslava za Jožetom Srebrničem ob 25. obletnici smrti, številni domačini in bivši partizanski borci iz Gorice, iz okoliških vasi in iz Furlanije so do zadnjega kotička napolnili prosvetno dvorano v Doberdobu. Za predsedniško mizo so tuli: župan iz Doberdoba Andrej Jarc, poslanec Mario Lizzero, urednik »Dela* Mirko Kapelj, deželni svetovalec Spar-taco Zorzenon, tajnik doberdobske sekcije KPI Jože Ferfolja in član vodstva goriške Federacije KPI Jože Jarc, ki je otvoril proslavo. V imenu goriške federacije KPI in doberdobske sekcije, ki sta proslavo prirediM je pozdravil občinstvo, delegaciji Zveze Komunistov in Zveze borcev iz Nove Gorice, sovodenjskega župana Jožeta Češ-čuta, predstavnika SKGZ dr. Mirka Primožiča, pokrajinska predstavnika Vsedržavnega združenja bivših partizanov ANPI Maria Fantinija bora. Na enakih pozicijah, čeprav pravnega značaja. .......................milil.......................mn...mi..mm,,mm..milim............ VESTI Z ONSTRAN MEJE DANES V AJDOVŠČINI VELIK LETALSKI MITING Počastili bodo 60-letnico prvega Rusjanovega poleta Danes bo v Ajdovščini največ j3 Moskvo, London in Pariz. Tistih, nila ostati v PSI V rAoniio lo+olcbn i_x_, , _ .. “ v a ui. v letošnja letalska manifestacija v Jugoslaviji. Z njo hočejo prireditelji počastili 60-letnico prvega paleta Goričana Edvarda Rusjana, ki se je dvignil s tal na Velikih Rojcah jeseni leta 1909. S prireditvami so pričeli že včeraj popoldne v Novi Gorici, kjer so položili pred Rusjanov spomenik venec, nakar so 50 najbolj prizadevnim jugoslovanskim letalcem podelili Rusjanove plakete, ki bodo postale tradicionalno priznanje letalcem za njih hrabrost in požrt vovainost. V avli skupščine v Novi Gorici so odprli tudi bogato slikovno razstavo o razvoju jugoslovanskega letalstva. Osrednja prireditev bo torej danes popoldne v Ajdovščini. Napovedujejo da bo na njej sodelovalo blizu 70 civilnih in vojaških letal. Nastopali bodo z raznimi atrakcijami v zraku tudi jadralci in padalci. V ta namen podaljšujejo stezo za vzletanje in pristajanje letal na letališču. Medtem ko je billa do sedaj dolga 980 metrov, bo potlej daljša za dobrih 300 metrov. Pričakujejo, da se bo udeležilo današnjega slavja okoli 50.000 ljudi. Letalski center je pripravil skupaj z drugimi organi žrebanje vstopnic. Z njimi bodo omogočili obiskovalcem mitinga potovanja katerih vstopnice bodo izžrebanje, bodo lahko potovali z letali tudi po raznih krajih Jugoslavije. Vpišite svoje otroke v 1. razred slovenske enotne srednje šole Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici javlja, da se vpisovanje v 1. razred enotne srednje šole vrši vsak dan do vštevši 25. julija na tajništvu šole v Ul. Ran-daccio 10, od 9. do 12. ure. Vabimo vse slovenske starše, da svoje otroke vpišejo v slovensko srednjo šolo. v D0 SREČAM Jt PRIŠLO VČERAJ ZIUTRUJ DELEGACIJA IZ ČEDADA NA OBISKU V TOLMINU Govorili so o raznih problemih, ki zadevajo obmejni promet - Gostje so si ogledali tovarno TIK v Kobaridu V Tolminu je bilo včeraj srečanje med zastopniki tolminske in čedadske občine. Do srečanja je prišlo na pobudo čedadskega župana sen. Pelizza, povabilo za sestanek pa je dala občinska skupščina ... ______ v Tolminu. Gostje iz Italije so pri-; so jih dobili od deželne uprave, šli čez mejo pri Robiču, v Kobaridu so si ogledali tovarno igel TIK, nato pa je v hotelu Km v Tolminu bil sestanek med dvema delegacijama. Delegacijo iz Čedada, ki so jo tvorili nekateri občinski odborniki in svetovalci, je vodil sen. Pelizzo, tolminsko delegacijo pa predsednik običmske skupščine inž. Ferdo Papič. V tolminski delegaciji sta bila tudi zvezni poslanec inž. Viktor Klanjšček in republiški poslanec Jože Vrbančič. Sodelovanje med takninsko in čedadske občino traja že nekaj let. Prvi medsebojni sestanek je bil pred tremi leti, v tem razdobju pa so imeli še več srečanj, na katerih so obravnavali skupna vprašanja. V prihodnje nameravajo povečati uradne kontakte ob istočasnem večanju drugovrstnih kontaktov. Na včerajšnjem srečanju so obravnavali probleme, ki se tičejo obmejnega prometa, govorili so o jedrskem pospeševal niku pri Doberdobu in o manjšinski problematiki. jo tudi žičnico. Delo bo vredno okrog dvajset milijonov Ur. Prav tako bodo v sovodenjski ob čdnl razširili vodovodno omrežje v zaselkih. Za to delo bodo potrošili štirinajst milijonov lir, ki Tečaj za popravne izpite v Dijaškem domu V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v ponedeljek, 4. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri Upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. Zahvala PD «Danica» z Vrha Prosvetno društvo »Damica« z Vrha se potom našega časopisa zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je letošnji piknik na Vrhu tako dobro uspel. Zahvala gre vsem, ki so se praznika tako polnoštevilno udeležili, pa tudi vsem, ki so na njem sodelovali, tako pevskemu zboru «Srečko Kosovel« Iz Ronk, pevskemu zboru lz Zdravščine, orkestru «The Sparks« In ljubljanskemu orkestru «Union» ter pevkama Marjani Deržaj in Andreji Župančičevi. Posebno se odborniki društva zahvaljujejo bratskim tej stranki ostanejo tudi vsi trije občinski odborniki. V Gradiški sta iz PSI izstopila župan in en odbornik, nista pa šla v konkurenčno stranko, v prejšnji stranki pa je ostal en svetovalec. V Tržiču sta dva od treh odbornikov izstopila iz PSI, en odbornik in trije svetovalci so v tej stranki ostali. Zanimivo je pri tem, da dva izstopajoča odbornika ne gresta v drugo stranko: ostala bosta kot neodvisna v socialistični skupini. Pozno sinoči so se v Gorici sestali pristaši nove socialdemokratske stranke na sedežu strokovne šole Encip na Korzu Italija. V zvezi z novico o pripadnikih nove stranke PSU, ki smo jo objavili v četrtek, nam je sindikalni aktivist Domeničo Ciačcio, delavec v podgorski predilnici izjavil, da ni pristopil in da ne misli pristopiti v PSU. Z naše strani pripominjamo, da nam je novico posredoval vodja nove stranke g. Ro-vis, sprejemamo pa izjavo g. Ciac-cia. «Briški grič« lz Steverjana, »Jezeru« iz Doberdoba in sovodenjske-mu prosvetnemu društvu. Javna d«la v Beneški Sloveniji V občini Sovodnje v Beneški Sloveniji so pričeli z deli za modernizacijo ceste, ki povezuje nekatere obrobne vasi te občine. Ko bo cesta asfaltirana bo pripomogla tudi turističnemu razvoju teh krajev, posebno še športnih naprav na Matajurju, kjer sedaj gradi- Mednarodne prireditve v Paluzzi v Karniji V Paluzzi, trgu v zgornji Kami ja, bo od 20. julija do 3. avgusta razstava gorskega obrtništva. Na razstavi in tudi na ostalih prireditvah gospodarskega značaja bodo sodelovali Korošci iz Ziljske doline. V petnajstdnevni program so vnesli tudi vrsto kulturnih prireditev. 29. julija bo nastopila godba na pihala iz Miinchna, 30. julija zvečer bo mednarodna folklorna prireditev, na kateri bodo sodelovale skupine iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Belgije, Nemčije, Romunije, Španije in Italije. 31. julija zvečer bo mednarodna tekma v košarki, na kateri se bosta pomeril: Olimpija iz Ljubljane in Snai-dero iz Vidma. Sodelovale bodo tudi druge furlanske folklorne in pevske skupine. Novi izvršni odbor sindikata CISL V petek zvečer je imel na zadnjem pokrajinskem kongresu izvoljeni odbor sindikata CISL svojo prvo sejo, pod predsedstvom deželnega povezovalca Angela Ma-rinella. Za generalnega tajnika so potrdili Glovannija Radovana, za člane tajništva pa Antonia Copri-veza in Glorgia Padovana. V izvršni odbor tega sindikata pa so izvolili še naslednje sindikalne voditelje: Aohille Colautti, Mirto Drl, Onelio Cuffolo, Franco Tosca, Narciso Manzin, Sergio Fa-siolo, Armando Benfatto, Mario Llgrestl. V izvršni odbor so nato ko-optirall še voditelje raznih ustanov te sindikalne centrale. V generalnem odboru sindikata OISL pa so, poleg že Imenovanih članov Izvršnega odbora še voditelji posameznih strokovnih zvez. Nekatere so že izvolili, druge pa bodo določile posamezne zveze. Generalni odbor sindikata Je o-svojil kongresno resolucijo, ki Jo bodo objavili čez nekaj dni. Premiki v socialističnih vrstah Večina socialističnih voditeljev in upraviteljev se je v teh dneh odločila, da ostane v PSI ali da prestopi v PSU. Na pokrajinski u-pravi, kot poročamo na drugem mestu, so dva odbornika In en svetovalec ostali v PSI, en svetovalec je šel v PSU. V goriški občini so v PSI ostali en odbornik in trije svetovalci, v PSU pa so prestopili trije odborniki in dva svetovalca. V Krminu je bila v petek zvečer skupščina socialistične sekcije in velika večina članstva je skle- Bolehen mož padel v petek zvečer v Sočo »Človek je padel v vodo!* Tako je včeraj zvečer ob mraku zakričala žena železničarja Pina Bense, ki stanuje v Ul. Torriani 8, in ki je v tistem trenutku gledala skozi okno. Njen mož, ki je športni ribič in ki ima tik pod hišo majhen čoln, je takoj stekel po stopnicah navzdol, skočil v čoln društvom ! in pričel veslati do človeka, ki se ' je skušal reševati v valovih Soče. Rešitev ni bila težavna stvar, saj je Bensa potopljenca kmalu potegnil na svojo barko in nato na kopno. Medtem so na mesto prihiteli gasilci, policija in rešilni voz. Ponesrečenec je 30-letni Ne-rino Salvador, ki stanuje v Drevoredu 20. septembra 72, ki je po nesreči kar peš in sam šel domov. Kako je prišlo do nesreče. Salvador je že nekaj let bolehen, večkrat izgubi ravnotežje, trenutno je na bolniškem dopustu štirideset dni. Popoldne je pohajal v okolici pevmskega mosta, sedel je precej časa v gostilni »Kati* pri mostu, baje je tam spil nekaj vina ne da bi pri tem kaj zaužil. Ko je šel iz gostilne proti domu, jt zavil mimo mosta in izgubil ravnotežje ter padel v vodo. K sreči je takrat stala pri oknu Bensova žena, ki je padec videla. (Sasso) in Ladija Dornika, pokrajinskega predsednika Vsedržavne zveze bivših političnih preganjemcev ANPI A Vincenza Marini'ja in pokrajinsko svetovalko Marijo Selič. Proslavi so izrazili svojo solidarnost podpredsednik deženega sveta senator Giacomo Pellegrini, pokrajinski odbornik Marko Waltritsch in pokrajinski tajnik goriške federacije KPI Enzo Menichino, ki so bili zadržani zaradi sprejetih obveznosti. V imenu Zveze komunistov in Zveze borcev iz Nove Gorice je spregovoril tov. Leskove, ki se je organizatorjem zahvalil za povabilo. Dejal je, «da je bil Jože Srebrnič taka osebnost v delavskem gibanju, v a tore revolucionarna dejavnost ni poznala meja, ne glede na to, kje se je rodil in iz kakšnega naroda je izhajal. Njegova dolgoletna borba za delavske pravice ni bila samo borba za pravice stovemskega delavca, istočasno in v enaki meri je bila tudi borba za pravice italijanskega delavca*. Glavni govor na proslavi je imel urednik tržaškega «Dela» Mirko Kapelj, ki je ob tej priliki tudi zbral in uredil brošuro o Jožetu Srebrniču. V svojem govoru je Kapelj prikazal življenje mladega Srebrniča, ki se je rodil v Solkanu leta 1884. Govoril je o njegovi aktivnosti na poitičnem področju, saj je kmalu mladi Srebrnič postal eden izmed voditeljev socialističnega gibanja na Goriškem pred prvo svetovno vojno. Bil je avstrijski vojak na ruski fronti, tam je prestopil na rusko stran in se pridružil boljše vikom. Po vojni se je vrnil v rodni Solkan, piostal eden izmed najaktivnejših komurističnih aktivistov na Goriškem, udejstvoval se je tudi na prosvetnem področju, kjer je ustanavljal podružnice L:udskega odra. Na volitvah leta 1922 je bil v Solkanu izvoljen za podžupana, leta 1924, pa kot prvi slovenski komunist v italijanski parlament. Za časa fašizma je romal po raznih taboriščih, leta 1943 je odšel v partizane, dokler ni utonil v valovih Soče 11. julija 1944. V italijanščini je nato spregovoril poslanec Mario Lizzero, ki je dejal, da je osebnost Srebrniča še vedno med nami, kajti ideali za katere se je boril so še vedno aktualni. Ob koncu proslave je nastopal tudi pevski zbor prosvetnega društva »Jezero* iz Doberdoba, ki je pod vodstvom prof. Silvana Križ-mančiča zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Štiričlanska delegacija je nato potožila venec na spominsko ploščo padlih partizanov. Cicuta, Ul. Udine; trgovina J8-stvin Franco Furlan, Trg San Giorgio 25; trgovina jestvin Au-relio Tuzzi, Ul. Giulio Cesare; trgovina jestvin Virginia Bressaft Ul. Rialto 26; trgovina jestvin AU-gusto Bressan, Ul. Tasso 6. Od 7. julija do 17. avgusta bo zaprta trgovina z mešanim blagom Cecilia Mian, v Ul. Signo-rini 87. Od 15. julija do 18. avgusta b* v popoldanskih urah zaprta trgovina s sadjem in zelenjavo A* delma Bisiach, Ul. Duca d’Aosta 4; od 7. julija do 17. avgusta b® zaprta prodajalna kruha Žita Co-ceani, Ul. Torriani 48; od 8. julij* do 18. julija bo zaprta prodajalna kruha Angela Corsi, Ul. Cipriani; od 10. julija do 25. julija bosta zaprti prodajalna kruha Caterin* Decleva, Ul. sv. Mihaela 49 in filatelistična trgovina Bertossi, Kor-zo Italia 113. Sindikalna vest Delavska zbornica CGIL je v prejšnjih dneh odpovedala razne pogodbe, ki se tičejo uslužbencev potrošniških zadrug, trgovin, brivcev, raznih obrtniških delavnic, barov, lekarn, slaščičarn. Delavska zbornica zahteva obnovo pogodb z raznimi zvezami delodajalcev. V teku so že pogajanja za obnovo pogodbe za uslužbence hotelov. Poletne počitnice goriških trgovin Zveza trgovcev v Gorici je sporočila nadaljnji seznam trgovin, ki bodo zaprte v popoldanskih urah v vsem poletnem razdobju Od 7. julija do 17. avgusta Imajo v popoldanskih urah zaprto; trgovina jestvin Darlo Vtanni, Ul. Sv. Mihaela 51; trgovina jestvin Giovamnd Ferrari, Ul. MorelU 17; prodajalna kruha Justina Radinja, šent Maver 11. Od 7. julija do 22. avgusta Imajo v popoldanskih urah zaprto: trgovina jestvin Lucio Vldoz, Ul. Udine; trgovina jestvin Ferdinande Medeot, Ul. Udine trgovina jestvin Tarcisio Vldoz, Trg San Giorgio; trgovina jestvin Dullio De Fornasari, Ul. Persoglia 26; trgovina Jestvin Nerlna Pula, Mo-chebta; trgovina jestvin Antonio iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiitiimiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiimiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Včeraj-danes Uspeh goriških dijakov na maturah v Trstu Na višjih srednjih šolah s slo venskim učnim jezikom v Trst so se v teh dneh zaključile matu re, na katerih so polagali izpit tudi dijaki zadnjih letnikov gori škega klasičnega liceja in goriške ga učiteljišča. Rezultati so za goriške dijake # lo zadovoljivi, saj je izdelalo vsel sedem učiteljiščnikov, od petih u čemcev klasičnega liceja pa so *z delali štirje. Klasično maturo so uspešno n* pravih: Ana Primožič z Oslavj* Antonija Strosar iz Gorice, Savi« Gravner iz Gorice, Ana Lucchesi t Gorice. Usposobljenostih izpit na učite ijišču pa so napravili: Mirjam Hv* la iz Podgore, Miroslava Braini i; Standreža, Marjan Kranner iz rice, Milojka Paoletti iz štandrež* Mirjam Leban iz Gorice, Lucij* Marassi iz števerjana, Sonja Tro ha iz Rupe. čestitamo. Slovenska kulturno - gospodarska zveza opozarja starše otrok, ki bodo letovali v koloniji v Gorjah pri Bledu, da bo odhod na letovanje jutri, v ponedeljek 14. julija, ob 10.50, z obmejnega bloka pri Rdeči hiši. Prosimo, da starši otrok upoštevajo urnik. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se Je od 7. do 12. julija rodilo 27 otrok, umrio 8 o seb, poročili so se 3 pari In 8 so oklicali. ROJSTVA: Davide D'Arna to, Denise Vtedntin, Pierlulgi Scuotto, A-lessandro Ded Stabdde, Eriča Coder maz, Barbara Sohdoro, MITJA JU REN, Alberto Portelh, PETER FEH-FOGLIA, Ezdo Spongia, Pietro Gua-gnon, Paolo Guaohn, Lorena Caovlila, Luca Grossa, Martina Tirel, Ma rino Tomšič, DAVID ČERNIČ, Pa-trima Budabti, Elisebetta Bertossi, Paolo Birsa, Stefane Rumignani, Elema Vartsd, Ihvio Spanghero, Tulilo Marussich, Prancesca Duca, Barbara Bonutti, Laura Pravlsani. SMRTI: 87-letna gospodinja Terezija Paulctlč vd. Gorkič, 59-letni podoficir finančnih straž Ottorino Deld’Anna, 75-letna gospodinja As-sunta Bortolus, por. Drigo, dva dni star Davide D’Amato, 73-letna gospodinja Annunziaita Duchi vd. Se- podero, 86-dertm gospodinja Cate-rina Borgos vd. Marizza, 65-detna upokojenka Margherita Verand, 60-letna gospodinja Giuseppana Zej por. Collodi; 55-lctna gospodinja Ludrrhia Skrt. POROKE: uradndk Ddno Fabrls la uradnica Marina Gerbi; bančnd u-radmik Giancarlo Meretto in učiteljica Vdittoria Pizzucchind; mehanik Sergio Bančni in delavka Cri-stdma Polo. OKLICI: geometer Gianfranco Lu-gnamd in uradnica Daniela Mauren-ai; delavec Renato Bruschi-De Simone in ohrtndca Vidma Ganopdni; telovadni učitelj Paolo Nicora ln telovadna učiteljica Silvia Capra; šofer Mario Lutman in uradnica Loretita Oalhgaris; šofer Mario Ger-golet in delavka Charlotte Billings: elektrotehnik Mario Super ga in šivilja Stanislava Princi; sodni uradnik Giorgio Noselli in uradnica E liana Semprind; uradnik Alessan-dro Marc in uradnica Annamari-i Travan. CORSO. 15.15—22: «Sette volte te«, G. Moschin in L. Stari Italijanska kinemaskopski bai film. VERDI. 15.15—22: «Gli ucceldd * no morire in Peru«, J. Seberg M. Ronet, barvni film v kine) skopu, prepovedano mladini 1 18. letom. MODERN1SSIMO. 15,15—22: «S' baschl rossi«, I. Rassimov in Morris, nemški barvni film, t doletnim prepovedan. VITTORIA. 15.15—21.30: (ilnghil ra nuda», dokumentarni bal film, prepovedano mladini 1 18. letom. CENTRALE. 15.15—21.30: «Amn zah tutti e torna solo«, K. <-mors in F. Wolff, ameriški bf ni film v kinemaskopu. / rzic AZZURRO. 14.00: «Le salari dre«, francoski barvni film- EXCELSIOR. 15—22: «11 gib piii lungo«, Glenn Ford, Wayne. Ameriški barvni film- MARCELLIANA 14.30—21: <(,Urs' 11 terrore del Kirghisi«, R. P« M. T. Orsini, kinemaskop v L vah. SAN MICHELE. 14.00: «C’ una volta«, O. Sharif, bar film. A o tv j (.(tri ca Soča (Nova Gorica): ((Vroča nC ameriški barvni film — ob lf 18.30 — 20.30. Deskle: «Jaz ljubimec«, šveds danski film — ob 17. in 20. Svoboda (Šempeter): ((Angelik8 sultan«, francoski barvni fi®1 Ob 1630 — 18.30 - 20.30. Šempas: ((Prisega zveste žene». meriški barvni film — ob 18- 20.30. Kanal: «Ko slišiš zvonove«, slovanski barvni film — oh in 20.30. Renče: «Vera Cruz«, ameriški h* ni film — ob 18. in 20.30. Prvačina: «Pas nedolžnosti«, janski barvni film ob 18.30 20.30. DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo prta lekarna Tavasani, Korzo 1 lija 10, tel. 2576. TR2I0 Danes ves dan in ponoči bo prta lekarna ((Centrale«, dr. Ffi® Enmeri, Trg republike 26, t«1®1 72-341. DE2URNA CVETLIČARNA m Danes je v Gorici odprta čarna Gorian Renato, Ul. Gari®^ di 9, tri. 26-28. Pnrnors5a"novmEe 13. )ull]a 1909 (STQ3T£! SLIŽIM TOPOT KOPIT \ VRZITE 3U S KON3A! .M1*' W Ml POŽENI,TIT ! VODAKI SO SE ZAPODILI ZA REŽEČIMI ILIRI ■ ,,v'»4 '/• ^ \»| mmm / Ml 6REMO V NASPROTNO SMER. LE NERAT STADIJEV STA OD CESTE. KMALU BOSTA E SPET NA NJEJ. AVEi T*T-rtdk OB PRAVEM <ŽASl» STE PRIŠLI, OPTIO ! v AD NONUM SVA NAMEN JENA .KrK7sf V Baaoviei se pridno pripravljajo na proslavo 70-letniee pevskega društva «Lipa» Požrtvovalni in priljubljeni pevovodja Andrej Ražem -Hrabroslav - Bazovski basi, ki jim ni bilo para - V zadnjem času so se v pevski zbor vključile mlade sile iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiuuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii s.s. Dobrih SAD MAŠČEVANJA petje. Naša pesem Je spet zaživela in z njo tudi naša Bazovica ter vse okoliške vasi. Strahotna 4-letna vojna je sicer pustila hude posledice, vendar so šle iz leta v leto v pozabo. V pevsikem zboru, v katerem so bili starejši pevci, se je pokazala potreba zbor okrepiti in pomladiti. Vodstvo zbora je napravilo akcijo med mlajšimi pevci in pevkami, tako da so se vrste pomnožile s svežimi glasovi. V letu 1923 je pevski zbor štel 40—45 članov (ako upoštevamo nekaj nerednih). S to akcijo se je tudi moja kurirska dolžnost povečala; le-to sem opravljal dosledno in zvesto. Spominjam se, da je bilo v zboru devet drugih basov s pravo rusko nižino. Pevske vaje so bile pri svetlobi petrolejke, ki je visela sredi sobe na stropu. Kot redni gost na vajah sem užival takrat, ko je naših devet nizkih basov s svojo nižino ugasnilo luč in se je pesem končala v temi. To ni bil edini primer samo na pevskih vajah, pač pa tudi v gostilni ali v mali dvorani konsumnega društva v Bazovici, ki je b;la edina za zimske prireditve. Da, to so bili bazoviški basi! V zimskem času so naši pevci pridno vadili in pripravljali program za lastne prireditve ter gostovanja. Vmes so vadili tudi cerkveno petje, Volaričeve maše, razne božične in velikonočne pesmi, žalostinke itd. Leta 1923 je naš pevski zbor gostoval v sosednji vasi Padriče. Ko so se v mraku po končani prireditvi vrnili v Bazovico, so v vrstah po štiri korakali skozi vas in v mešanem zboru zapeli «V hribih se dela dan». Ker sem bil dosleden spremljevalec naših pevcev, sem bil tudi tokrat prisoten; capljal sem za zborom v družbi drugih vaških otrok. Sredi vasi, pred cerkvijo so trije italijanski oficirji stopili pred pevce in prekinili petje rekoč, da je na ulici prepovedano slovensko petje. V trenutku se je razpoloženje pevcev in pevk sprevrglo v žalost in jezo. Iz zbora so stopili moj oče, Johan, štorjanc, takratni predsednik, pevovodja Srečko Ražem in Prane Križmančič. Moj oče, vešč italijanskega jezika, je ustanov, tako da je marsikatero društvo ostalo brez svojega sedeža. Fašisti so v vsakem času s svojimi gumijevkami in ricinusovim oljem ustrahovali naše ljudstvo po naših vaseh. Zaradi tega je bila vsaka kulturna dejavnost otežkočena. Za vsako prireditev je bilo treba od oblasti izposlovati posebno dovoljenje, ki pa je bilo največkrat odbito. Podivjani fašisti so svojo zlobo stresali nad zavednimi slovenskimi župniki po naših vaseh in mestih. Pevske vaje zbora so bile redne. Pevci so vadili razne maše in druge cerkvene pesmi, vmes pa umetne in narodne pesmi in se tako krili pod pretvezo cerkvenega petja. Fašistični pritisk in nasilje se je iz dneva v dan stopnjeval ter je bil vsak javni nastop tvegan. Leta 1926 so se pojavili karabinjerji v hiši takratnega predsednika pevskega društva Petra Ražma - Pakelca in odnesli društveni prapor. Ta razburljiva vest se je takoj raznesla po vasi in vse vaščane prizadela, še posebno člane pevskega društva. Vendar bi vsak protest ali zahteva bila zaman; pripravljeni smo bili vsi še na hujše ukrepe. Prišlo je leto 1927. 12. junija so se zbrali pokrajinski tajniki fašistične stranke za Primorsko, Istro in del Dalmacije, ki je spadala pod Italijo. Postavili so zahtevo, da se Slovenci in Hrvati v Italiji iztrebijo, da se zaduši vsaka njihova dejavnost. To vest je v Bazovico s ponosom in zadoščenjem prinesel takratni tajnik fašistične organizacije Weds in naglo ukrepal. Razpustili so pevsko društvo «Lipa» in tudi mladinsko društvo «Zarja«, katerega predsednik sem bil v zadnjem času jaz. V tem letu so bili ukinjeni vsi v slovenskem in hrvatskem jeziku tiskani časopisi. V cerkvi so bile prepovedane maše v slovenščini itd. Vsa predsedniki ali funkcionarji so prejeli odločbo o razpustu društva ali organizacije in bilo je pod strogo kaznijo prepovedano vsako nadaljnje sestajanje. Tako je zamrla vsa prosvetno-kultuma dejavnost po vsej naši deželi in marsikje je utihnila za dlje časa naša slovenska pesem. .o Leta 1930 sem iz političnih razlogov zapustil svojo rojstno vas in pobegnil v Jugoslavijo ter dalje v druge države. Zato nisem sledil nadaljnjim dogodkom v domačem kraju. Po končani drugi svetovni vojni leta 1945 sem se po petnajstih letih vrnil v Bazovico in takrat, ob 50-letnici pevskega društva «Lipa», se je v vas iz pregnanstva vrnila tudi društvena zastava. Vrnitev društvenega prapora iz Sežane je bila nadvse slavnostna. Pozdravni govor je imel tovariš Miro Pre-selj, v katerem je omenil najvažnejše dogodke «Lipe», v 50 letih. Sodelovala je godba na pihala iz Plavij in trinajst pevskih zborov iz Trsta in okoliških vasi: mogočno je v Bazovici spet zadonela pesem «Mi gremo naprej*. Naše pevsko društvo je tudi po drugi svetovni vojni nadaljevalo svoje pevsko poslanstvo. Vsakemu pevcu je znano, da so že marsikatere pevske zlbore iz raznih vzrokov zaiele občasne kr;ze. in takšno krizo je preživel tudi naš pevski zbor. Razveseljivo deistvo je. da se ie ravno v zadnjem času pevski zbor povsem pomladil. V društvo so pristopili številni domači mladi fantje, ki čutijo ljubezen do zborovskega petja in do naše lepe narodne in umetne pesmi. PD «Lipa» slavi letos 70-let-nico obstoja. Sedemdesetletni jubilej bo obudil spomine vseh starejših vaščanov Bazovice. Spomnili se bomo naših očetov, bratov, stricev, mater, tet in sester, ki jih ni več med nami in ki so s svojim kulturnim delovanjem v tej naši pevski družini dolga leta prispevali delež. Mladim bazoviškim sovaščanom naj bo ta jubilej pobuda in v nadalje odprta pot, da se tudi onj strnejo okoli naše »(Lipe« in nadomestijo še onemogle starejše pevce, katerim ob tem lepem jubileju iskerno čestitamo vsi sovaščani, ki živimo zunaj svojega rojstnega kraja in želimo, da bi še dolgo let poslušali lepo slovensko pesem, ki bo v Bazovici donela iz mladih grl njihovih sinov. Vam, mladi pevci, pa želimo še mnogo uspehov in dobre volje ter kličemo: «Ne zavrzite tradicije naših bazoviških očetov.« Škerjanc Ivan (Ninček Johanov) v imenu prisotnih članov odbora sprožil vprašanje, zakaj takšna prepoved. Skliceval se je na razglas generalnega komisarja po vojni vsega zasedenega ozemlja generala Petiti di Roreta, ki je v letu 1918 javno razglasil, da bo Italija kot velika država svobode dala slovenskemu prebivalstvu vso svobodo v prosveti in kulturi, da bomo imeli lastne šole in vsega več kakor pod Avstrijo. Poudaril je, da je te obljube razglasil tudi v rimskem parlamentu zunanji minister Sfor-za. Razgovor je bil kratek. Oficirji so ošabno nadaljevali svoj sprehod. Pevke so se razšle na svoje domove, medtem ko so si pevci dali duška v domačem gostišču, kjer zaenkrat še ni bilo petje prepovedano, in spet je petrolejka ugasnila. Ta incident ni vzel poguma našim pevcem. Še dalje so vadili in gojili petje. S fašističnim pohodom na Rim, ko je Mussolini prevzel vodstvo vlade, se je zgodilo marsikaj krivičnega v samem Trstu in po naši primorski deželi. Fašisti so požgali naše slovenske kulturne domove in zgradbe gospodarskih Dolgoletni zborovodja Srečko Ražem Pevski zbor «Lipa» iz Bazovice leta 1905 K temu pomembnemu jubileju Opevam kot bazoviški rojak, l;.ravno odsoten že 39 let, neko-s,.° slroj:h spominov o dejavno-in naporih naših ba-tout- °*stov ter njihovih si-„ v In hčera kot članov pevske-Ka društva «Lipa«. „„Ifa 1892 je v Bazovici najprej al moški kvartet, ki so ga avi)®ii: Rudolf Ra lem (po (iS-f ,.Pakelc)- Dreia GrSič s, , ’ vmesne škrjanc (Petero-st m Tone Čufar. Pod vod-" Matične dvorane. Za tem je jatv^*1 bazoviški kvartet. Izva-i:Oa Pesmi kvarteta si nisem IfcJ«**. vendar se spominjam ti®4 Pripovedovanja pok. Anko' . 0 do'i vet ju v Ljubljani. kvartet odpel določene n- '' Je val navdu'enja zajel 'Na« tno MatlCno dvorano in k'-r'za n> hotelo biti konec, do-jigj hi kvartet dodal še drugih ‘ih 'j '■ Je eden mojih največ-ten n..najdraljih spominov v mo-Pri-Oljenju, je zakl‘u'11 svoje P°k- CrSa- Ver‘ d: Je bil to drag spomin tu- jih 'raliln članom kvarteta, ki Kvarr nss ni več med živimi. Sv0ij ■ oziroma člani kvarteta s tn0”m Pevovodjo Andrejem Raž-tezai<’ S0 01 h pionirji, ki so za-nosu‘ Pri'e brazde kulturne dejav-tjtj haši Bazovici. Uspehi kvar-<)twSo dalt spodbudo in pogum akcij vaSfan(>m, da so začeli pgvi? za ustanovitev mešanega ', e?a zbora, ki se Je osno-l6ta 1899 in si nadel naslov: sh|„„0 društvo «Lipa». Velike za-sw ’ teko pri ustanovitvi pevkini dru'tva, kakor tudi pri na-iw, eei razvoju kulturnega živ-fe a v Bazovici v tistih časih k *Sekak°r imel pok. Andrej Spo- ?h ' Hrabroslav kot dober, ip . “eh. neumoren pevovodja ^teanizator. f če te*5 začetek je težak in težko-Pevfj? tele neizbežne tudi pri rp s,.611111 društvu «Lipa». V zbo-teačin ^ delavci in kmetje, do-Avstrijska monarhija ni StvotJ^tehj®118 slovenskim dru-ieL ■ čitalnicam itd. Njih vzdir-sp^, j® Je bito odvisno od pri-fp - članstva ter dobre volje jogT^rtvovalnosti. Težnja vladate k-n-t tei-la. takrat, da delavski hiašte^ sloj zadrži v mrač-teio ^ 1,0 nazadnjaštvu. Zato ni flrpg^tečakovati ne moralne niti ^ Sačne ""telega prostorov, to je prepotrebnih dvoran za koncerte, proslave ipd. Zato se je kulturna dejavnost razcvetela bolj v poletnem času. Prirejali so vrtne veselice, na katerih Je sodelovalo več pevskih zborov. Vmes so bili v programu skeči ter enodejanke. Na takšno izmenjavo gostovanj je bilo vezano tudi pevsko društvo «Lipa». Za gostovanja v oddaljene kraje, kot so Prosek, Nabrežina in drugam, so se naša pevci in pevke naložili na kmečki voz z lojtranci, in konjički .so topotal! med veselo pesmijo in dobrim razpoloženjem. V bližnje vasi: Sežano, Kozino, Hrpelje itd. so sem ter tja pešačili. Pevsko društvo «Lipa», kakor sploh vse vaščane Je zajela velika žalost, ko je 5. dec. 1908 umrl kulturni delavec in pevovodja Andrej Ražem - Hrabroslav. Z njim je pevski zbor zgubil svojega učitelja, vaščani pa steber kulturne dejavnosti. Po smrti pevovodje Ražma Je začasno vodil pevski zbor vaški učitelj Gorkič, nekaj časa tudi učitelj Gruntar. Leta 1909 se je vodstvo pevskega društva odločilo, da razvije svoj društveni pra- por. Mešani zbor se je pod vodstvom učitelja Gorkiča naučil kantato Lipi in 1. avgusta 1909 je bila velika manifestacija ob razvitju prapora. Na proslavi je sodelovala godba na pihala iz Pazina in večje število pevskih zborov iz Trsta in okolice. Slavnostni govor je imei dr. Slavik, kateremu se je v imenu vaščanov zahvalila takrat desetletna učenka Marija škrjanc - Peterosova, ki je kasneje postala aktivna, dolgoletna pevka v zboru Lipe. Kmalu je postal zborovodja mladi sin pok. Hrabroslava, Srečko Ražem. Zbor je vodil dolga leta, dokler ga ni zahrbtna bolezen strla. Pmrl je 13. februarja 1960. leta. Tudi Srečko Ražem je pri pevskem zboru nosil težko breme ter si je s svojo aktivnostjo in požrtvovalnostjo v Bazovica zaslužil vse priznanje. S svojo trdno voljo in z ljubeznijo do naše lepe slovenske pesmi ter z vso vdanostjo domačemu društvu je prenašal vse težave pred prvo svetovno vojno in tudi kasneje, posebno pa za časa fašizma. Zbor je dvignil na dokaj kvalitetno raven. Leta 1914, ko se je pričela prva svetovna vojna in z njo splošna mobilizacija naših fantov in mož, je tudi našo čis “zajela žalost. Pesem na vasi je utihnila za polna štiri leta. V ps$ih vaških hišah je prevladovala. ^ skrb za jutrišnji dan, skrb za može in sinove na fronti, skrb kako nasititi nedorasle otroke. Pomanjkanje se je stopnjevalo iz dneva v dan. Dolga so bila štiri vojna leta. Naše pevke in za vojno nesposobni pevci, kar jih je ostalo v vasi. so v teh težkih časih iskali uteho v cerkvenem petju, ker je v ostalem pesem zamrla. Prišlo je leto 1918 in z njim konec vojne Naše kraje so zasedli novi gospodarji. Nestrpno in v strahu smo pričakovali, ali se bodo naši očetje, naši mladi fantje vrnili s fronte ali iz ujetništva. Počasi in posamič so se vračali naši fantje in očetje, eni s fronte, drugi iz bolnišnic, tretji zopet iz daljnje Rusije, kjer so bili v ujetništvu. Ali na žalost, vsi se niso vrnili. Marsikatera bazoviška mati si je nadela črno ruto in v hišah je zavladala žalost. Tudi pevsko društvo «Lipa» je zgubilo nekaj dobrih članov svojega zbora, ki se niso več vrnili v svojo rojstno vas med svoje pevce. Med temi je zmanjkal aktiven ustanovni član društva, moj stric Vincenc, škrjanc. Precej časa je poteklo, preden so se ljudje umirili po grozotnih vojnih doživljajih in po žalovanju za pogrešanimi sovaščani. Prosvetno-kultuma dejavnost v Bazovici je spet zaživela v letu 1920 po vojni, ko so naša dekleta, članice pevskega društva «U-pa» nastopila ob spremljavi tam-buraškega društva «Z ar je« iz Bazovice s pesmijo «Tiiha noč« in z drugimi pesmimi. V tem letu je tudi pevsko društvo Lipa sklicalo svoj občni zbor na katerem so izvolili vodstvo. Za predsednika Je bil izvoljen Križmančič Prane - Cebuka. Pričeli so redne pevske vaje na domu pevovodje Srečka Ražma Na pobudo predsednika društva, mojega strica ter mojega očeta sem bil kot 12-letni deček določen za kurirčka, da sem dvakrat tedensko v določenih dnevih pred pevsko vajo obiskal vse pevce in pevke v vasi z vabilom, da se pevske vaje udeležijo. Bil sem na to zelo ponosen in sem tako vzljubil naše pevce in lepo zborovsko OPTIKA o mo o KINO = ZIGLIO =■ TRST - C0RS0 ITALIA 28 - TEL 94-030, 94-095 APARATI m FILMI ;« PAPIR POTREBŠČINE VELIKA IJBIRA OČAL podpore. Toda člani društva «I4pa» so str- | NA DROBNO NA DEBELO STOJTE ! NE BOMO JIH ZASLEDOVALI po gozdu ! bolje ga poz nato kot mi ! '' L HORO SKOP Veljaven od 13. julija do 19. julija 1969 , OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezni f \ bodo vaši napori na J grajeni. Neko novo \. 7 srečanje bo spreme- ^ nilo vaše duševne občutke. Na delu bodo neke osebe pritiskale na vas in vam skušale vsiliti svojo voljo. Upirajte se temu. Kar se zdravja tiče, pazite na svoje živce. Svetujemo vam, da spregovorite ob pravem času. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V čustvenih zadevah bodo neke 1 novosti in nepričakovani sestanki. Neko staro prijateljstvo vam bo pomagalo še bolj utrditi čustvene vezi. Na delu boste uresničili neki stari načrt. Seveda pa boste morali biti pri tem vztrajni. Glede zdravja bo nekaj manjših nevšečnosti. DVOJČKA (od 21. do 20. 6.) V ljubezni pride do sporov zaradi ljubosumnosti in nesporazumov. Na delu bodo podprli in valorizirali vaše načrte. Toda pazite, da ne boste napravili napačnih korakov. Zdravstveno se boste izvrstno počutili, in sicer duševno iri telesno. Pojdite sami na neko potovanje. KAK (od 22. b. ao 22. 7.) Čustveno življenje se bo srečno razvijalo. Ravnajte se po nasvetih nekega iskrenega prijatelja. V trgovskih poslih bosta vladala gotovost in stalnost. Pazite na svoje sodelavce. Zdravje se vam bo popolnoma popravilo. Pazite se pred sorodniki, ki preveč zahtevajo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezen-f \ skih zadevah boste I preživljali trenutke 1 apatije. Neki nepričakovani obisk pa vas bo konec tedna zelo razveselil. Na delu boste zmagali v borbi, ki ste jo začeli, vendar boste morali premagati nezaupanje vase, ki vas preganja. Zdravje se bo izboljšalo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) v ljubezni je čas zelo ugoden. 1 Morate pa se izogniti nerodnim diskusijam. Na delu vas bodo vaši predstojniki zelo spoštovali in vam šli tudi na roko. Izboljšali boste tudi svoj gmotni položaj. Zdravje se vam bo po dolgotrajnem zdravljenju izboljšalo. Postali boste močni. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Dolgo se boste pričkali in ljubljena oseba vas bo tudi oboževala Toda bodite velikodušni. Vse nesporazume boste pojasnili in vse se bo vrnilo v normalni tir. Na delu boste i-meli položaj, ki vam bo omogočil uresničiti mnogo starih načrtov. Boleli vas bodo zobje. SKOKPI.ION (od 24. 10. do 21. II.) V ljubezenskih zadevah boste pojasnili v sebi neko dvoumnost in dosegli končno duševni mir. Sorodniki se ne bodo strinjali z vašimi pobudami na delu. Zelo boste zdravi, seveda če ne boste pretiravali z delom. Priporočamo vam malo več miru STRELEC (od 22 do 22. 12.) V ljube zenskih zadevah bodite bolj diplomatič ni. Ta čas je zelo kočljiv. V kratkem času se bodo vse stvari pojas nile. Na delu se bo vplivna oseba zanimala za vas. Zdravje bo naravnost odlično. V odnosu do drugih nadzirajte vsako svojo gesto. KOZOROG (od 21 / N 12. do 21. 1.) V ču __ k \ stvenih zadevah je j čas za odločitve. Bo-v elite iskreni in se ne ^ boste kesali. Pazite se pred osebama, ki so rojene pod znamenjem raka. Na delu bo bolj mrtvo in ne boste niče sar dosegli PoHfp « ored pre veliikmi napori Bodite ve-1- dobre volie pa se oo vse do bro končalo VODNAR (od 21 1 do 19 2.) Bodite bolj ekspanzivni do osebe, ki vas ima rada Sicer pa je ta oseba zelo iskrena in vas ne vara, kot. se česta dogaja Na delu boste precej napredovali, ker boste polni no vih zamisli S primernimi zdravili vas ne bo več mučil rev matizem. Razvedri'*« se. KOss (od 2(1 2 do 20. 3.) V čustvenih zadevah se ravnajte bolj po razumu kot po srcu. Tako boste razumeli, da ljubljena oseba ne zasluži vaše ljubezni. V poslovnih zadevah pospešite razne kupčije in pripravite se na poslovno potovanje. Pazite na zobe. Ne bodite pre-ošabni. V OKVIRU «ŠPORTNEGA DNEVA» ŠD POLET Danes na Opčinah nastop 25 mladih kotalkarjev Nastopili bodo kot posamezniki, v dvojicah in skupinsko Danes ob 20. uri bodo v okviru športnega dne ŠD POLET nastopili tudi udeleženci kotalkarskega tečaja, ki je bil letos organiziran na Opčinah v okviru dejavnosti športnega društva Polet. Nastopilo bo nad 25 otrok in mladincev od 4. do 17. leta starosti v osmih točkah in sicer kot posamezniki, v dvojicah in skupinsko. Število nastopajočih bi bilo znatno večje, moramo pa pristaviti, da je mnogo otrok, ki so obiskovali kotalkarski tečaj v počitniških kolonijah. Pa spregovorimo nekaj o samem kotailkarskem tečaju. Začel se je 1. marca letos in vzbudil pri openski mladini in starših veliko zanimanje in odobravanje. V dveh tednih se je k tečaju prijavilo kar 47 malčkov od 4. do 12. leta starosti. Izven rednega tečaja je vadila tudi manjša skupina odraslih mladincev. Težavna naloga učitelja je bila poverjena domačinu, italijanskemu podprvaku v kotalkanju. Mariju Vitta-Kobauu, ki se je pridno in požrtvovalno lotil dela. Prve vaje v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah niso bile prav gotovo najbolj spodbudne. Skoro vsi člani odbora ŠD Polet in nekateri starši so na teh vajah sodelovali, pa ne kot vaditelji, dvi-gaili so in pobirali nesrečne mlade kotalkarje, ki so zaman iskali ravnotežje na «kolescih». Po prvem razočaranju, posebno najmiajših, se je razpoloženje izboljšalo in je marsikateri razgovor med otroki v otroškem vrtcu in osnovni šoli na Opčinah potekal prav v zvezi z uspehi pri kotalkanju. Ob nadaljevanju tečaja so sproti nastajale mnoge težave, tako so zaradi epidemije ošpic v aprilu in maju mnogi otroci zapustili tečaj, illllllllllHIIIHIIIIIIinillllllllMlIlMIIIIimiHllIUllillll V AVGUSTU LETOS Ture in izleti SPD Trst Slovensko planinsko društvo Trst je pripravilo za letošnje poletje res pester planinski program. Trti skupine bodo pod vodstvom izkušenih planincev krenile na večdnevne ture preko Kamniških Alp, Julijcev in Dolomitov. Izleti so zamišljeni tako, da se jih lahko udeležijo trenirani planinec ali pa mladinec, ki doživlja svoje prvo srečanje z gorami. Ture bodo avgusta meseca in sicer: Od 6. do 17. avgusta — Kamniške Alpe — vzponi na Kočno, Grintovec, Skuto, Turško goro, Brano in Ojstrico. Od 3. do 8. avgusta — Julijske Alpe — tura preko sedmerih triglavskih jezer, Dolič, vrh Triglava s povratkom v Trento. Upoštevajoč leta in pripravljenost udeležencev je možna daljša in zahtevnejša varianta. Od to. do 24. avgusta — Dolomiti — vzponi na Antelao, ogled področja Tre cime (morebitni vzponi): krožna tura Tofane di Rozes z vzponom: področje skupine Sel-la, vzpon na Piz Boe; tura preko skupine Catinaccia, ogled Torri di Vajdet, povratek po prelazu San Pellegrino. To je le izvleček že točno zarisanih programov, za katere bodo zainteresirani dobili podrobnejša pojasnila pri NORCI ZAVADLAL, Ul. Geppa 9/111. Točnejša pojasnila bomo objavljali tudi v našem dnevniku. Zaključek vpisovanj — 31. julija. vendar je do konca junija, ko se je uradno zaključil tečaj, ostalo lepo število navdušenih kotalkarjev. Da ima organizacija tega tečaja vsestranski pomen in vpliv na o-troke ni dvoma. Že dejstvo, da se je organizirano vključilo v športno organizacijo še tako majhne o-troke (od 4. leta naprej) jim nudilo primemo družabno življenje v slovenskem okolju, ustvarjalo v njih samozavest in prispevalo k redu in korektnemu obnašanju v družbi, je lep uspeh. Pristaviti pa moramo, da so tudi iz tehnično-športnega vidika otroci v»liko pridobili, kajti pri nadaljnjem učenju drsanja, smučanja in podobnih športov, ne bodo imeli nobenih težav. Seveda bi bila organizacija v marsičem lahko boljša, vendar pa SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gori in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. 1. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. smo spričo tako velikega števila otrok, preobremenjenosti odbora in zaradi neizkušenosti v kotalkar-skem sektorju, lahko nadvse zadovoljni z uspehi. Priznanje izrekamo zlasti vaditelju in nekaterim odraslim mladincem, ki so požrtvovalno pomagali pri tem zahtevnem delu. Omeniti moramo, da so tudi starši pozorno spremljali potek in uspeh našega dela. V prepričanju, da bomo tudi v prihodnji sezoni lahko nadaljevali začeto delo .vabimo vse starše in prijatelje mladine na zanimiv nastop openskih kotalkarjev. Spored današnjega dne bodo dopolnjevali še nastopi v naslednjih tekmah: odbojka: 8.30: Zarja Zarja Polet 11.00: Polet Zarja Sokol košarka: 16.30: Mivar 17.30: Polet 18.45: Polet kotalkanje: 20.00 - 21.00 Po zaključku športnega dela sporeda, pa se bodo lahko mladi in stari zavrteli ob zvokih električ-nik kitar orkestra «The Leaders». Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. M. K. DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 13. julija 1969 ODBOJKA Finale naraščajniškega prvenstva 09.00 v Gorici, Ul. Puccini Nastopa Breg » • * športni dan Poleta 08.30 na Opčinah, Prosvetni dom Nastopajo ženske ekipe Zarje, Sokola in Poleta • • • 11.00 na Opčinah, Prosvetni dom Nastopajo moške ekipe Zarje, Sokola in Poleta KOŠARKA 16.30 na Opčinah, Prosvetni dom Nadaljevanje košarkarskih srečanj KOTALKANJE športni dan Poleta 20.00 na Opčinah, Prosvetni dom Nastop kotalkarjev Poleta SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno • potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* Piran • Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telesi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Sokol (ž.) Polet (ž.) Sokol (ž.) Zarja (m.) Sokol (m.) Polet (m.) Polet (ml. mlad.) Interclub (ž.) Mivar (m.) V sporedu letošnjih izletov SPDT je tildi vzpon na vrh Triglava. Na ta najvišji vrh Julijskih Aip se bodo naši planinci povzpeli v okviru ture, ki bo trajala od 3. do 8. avgusta. Na sliki: Aljažev stolp PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna Ireida razen torka in barski program telefon 21 239 RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Ostale športne vesti na drugi strani RESTAVRACIJA <* 81.114 A LR E R G 0 AJŠEVICA Šiitrk (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru KRAS HOTELSKO GOSTINSKO PODJETJE________ POSTOJNA ☆ Cenjene goste obveščamo, da smo odprli novo gostišče «Stari grad » v Senožečah ☆ Za obisk se dobro priporočamo ob dobri pijači in izvrstni hrani. ☆ Velik parkirni prostor. Možnost lepih izletov v bližnjo okolico. ENODNEVNI PISCANCI Restavracija Marinella Trst, V.Ie Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavndstna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom. kdor ponudi DONAT ponudi zdravje DONAT — po vsebini in količini mineralnih soli edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca in presnove. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - 300 let ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA SUPER MARKET Najkvalitetnejše prehramuene potrebščine Tobačne izdelke Tekstil in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Kozmetiko Izdelke domače obrti. PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači. Lokvi Senožečah Du tovljah. Komnu hi Brestovici. ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 10% POPUST PRI PLACANJU V TUJI VALUTI. a Holci LEV Ljubljani L-ili V VOŠNJAKOVA TELEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dann cing kavarna Zabavni W artistični program ■ P18* na glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne B konferenčne dvorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor Postajališče za helikopto' ]e Boksi za pse H'8 dilnica za divlačino. Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. Hotel in Motel «GRAD 0T0CEC» OTOCEC ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV in XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavracija “CENTRAL- RMERApodooi Modeme sobe, mednarodna kuhinja, »GIRL BAR* z mednarodnim programom odprt vsako noc Uotei «Grad Mokrice* ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. ai , | AAAH MOST NA S0CI Hotel «S0CA» « 7 Moderno urejen notel - Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in pleS — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna. PIRAN vas vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE MMKMNUN KRM MMKK OPATIJA A " HOTEL SLON LJUBLJANA i lTOVA UL. 10 - TEL. OD 20641 DO 20645 i-s-ii:; Hotel z modernim konfortom 9 Priznana mednarodna kuhinJ8 in narodna restavracija 9 Nočni bar z mednarodnim artističnim programom 9 Kavama 9 Bistrč z delikateso, ekspresom, snack barom in slaščičarno 9 Klubski prostori in banketna dvorana 9 Aperitivni bar PORTOROŽ PORTOROSE ROITLETTE UH EM IN DE FER BACCAKA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse Ido KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko svojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU ........................................................................................................................................................................................Hi-HiHiiimHSiH-Hiiiiiiiu.... GEORGE SAND Indiana 16. Ko je tako govorila, je razposajeno pehala Noun ven, ta pa je sprevidela, da mora biti predrzna ln hladnokrvna ter se je za kratek čas odstranila. Toda brž ko je bila zunaj, je gospa Delmarejeva zaprla zapah, vzela domačo haljo in jo položila na posteljo poleg klobuka. Tisti hip je stala tako tesno ob Raymonu, da se je zganil, da bi se umaknil; toda postelja je bila očitno na zelo namazanih kolesih, kei se je vdala z rahlim šumom. Gospa Delmarejeva se Je začudila. dasi se na prestrašila, ker si je lahko mislila, da jo je sama odrinila; vseeno je stegnila glavo, nekoliko odmaknila zastor in zagledala v medli svetlobi ognja v ka- minu moško glavo, ki se je risala na steni. Zgrožena je kriknila in planila h kaminu, da bi pozvonila in priklicala pomoč. Raymonu bi Lilo ljubše, če bi obveljal še enkrat za tata, kot da bi ga prepoznala v tem položaju. Toda če se ne bo odločil za poslednje, bo gospa Delmarejeva zbobnala svoje ljudi in si sama nakopala spotiko. 'Jpal je v ljubezen, katero ji je vdahnil, planil za njo, poskušal utišati njene krike ter jo odriniti od zvončka In ji govoril polglasno, da se ne bi izdal Nouni, ki je bila gotovo v bližini. «Indiana, jaz sem, poglej me in mi odpusti, Indiana! Odpustite nesrečniku, ki ste ga spravili ob pamet in ki se ni mogel odločiti, da vas vrne vašemu soprogu, ne da bi vas še enkrat videl.» Stiskal je Indiano v objemu, da bi Jo omehčal, in preprečil, da bi pozvonila, ko je Noun tesnobno potrkala na vrata. Gospa Delmarejeva se je izvila Raymonovemu objemu, stekla k vratom, odprla in se zrušila v naslanjač. Bleda in na skrajnem koncu svojih moči se je zagnala Noun proti vratom na hodnik, da bi prestregla služabnike, ki so hodili sem in tja in bi lahko motili nenavadni prizor; še bledejša kot njena gospodarica, vsa tresoča se v kolenih, se je naslonila s hrbtom na vrata in čakala, kaj ji bo naklonila usoda. Raymon je mislil, da lahko s svojo spretnostjo še vedno preslepi obe ženski hkrati. »Gospa,» je rekel in pokleknil pred Indiano, «moja navzočnost tukaj se vam mora zdeti žaljiva; klečim pred vami in vas prosim odpuščanja. Dovolite mi kratek pomenek na štiri oči, razložil vam bom ...» «Molčite, gospod, in odidite odtod,» je zavpila gospa Delmarejeva, ki je našla zopet vse dostojanstvo svoje vloge; «odldite vpričo vseh. Noun, odprite vrata in pustite gospoda ven, da ga vidijo vsi moji služabniki in da pade vsa sramota tega početja nanj.» Noun je bila prepričana, da jo je razkrinkala, ln se Je vrgla pred njo na kolena poleg Raymona. Gospa Delmarejeva je umolknila in osuplo gledala. Raymon jo je hotel ujeti za roko; ogorčena mu Jo Je odtegnila. Vsa rdeča od jeze je vstala in mu pokazala vrata: ((Odidite, vam pravim!* je ponovila. ((Odidite, podlež. Torej po takšnih sredstvih ste hoteli seči! Gospod, skrili ste se v moji sobi kakor tat! Takšna je vaša navada, tako se uvajate v domove! To je tista čista ljubezen, katero ste mi sinoči prisegali! Tako me ščitite, spoštujete, branite! Takšno je vaše oboževanje. Vidite ženo, ki vam Je pomagala, ki si je nakopala jezo svojega moža, da vam vrne življenje; zlorabljate jo Iz zlagane hvaležnosti, prisegate ji ljubezen, katere je vredna, In za ceno njene skrbnosti, za ceno njene lahkovernosti jo hočete presenetiti v spanju in pospešiti uspeh z ne vem kakšno podlostjo! Podkupili ste njeno hišno, se vtihotapili skoraj v njeno posteljo kakor srečen ljubček; ne bojite se zaupati njenim služabnikom neko zvezo, ki je sploh ni... Odidite, gospod, poskrbeli ste, da so se mi kaj hitro odprle oči!... Stran, vam pravim, niti za hip vas ne trpim več pri sebi!...» Na pol mrtva od osuplosti in obupa je strmela Noun v Raymona, kot bi pričakovala, da Ji razloži to nezaslišano skrivnost. Nato je vsa zmedena in drgetajoča omahovaje stopila k Indiani in jo čvrsto zagrabila za roko. «Kaj ste rekli?« je zavpila in ogorčena stisnila zobe. «Ta človek vas je ljubil?« «Ej, ne dvomim, da ste to dobro vedeli!« je rekla gospa Delmarejeva in jo jezno in zaničljivo odrinila; «dobro ste vedeli, kakšne namene more imeti moški, ki se skriva pri ženski za zastori. Ah, Noun!« je pristavila, ko je opazila dekletov obup, «to je grda podlost, nikoli ti je ne bi prisodila; prodati si hotela čast osebe, ki je tako verovala v tvojo...» Gospa Delmarejeva se Je jokala hkrati od jeze in bolečine. Raymon je nikoli ni videl tako lepe, toda komaj sl jo je upal gledati, ker ga je prisilil ponos užaljene žene, da je gledal v tla. Potrt, kot okamenel je stal tam zaradi Nounine navzočnosti. Ce bi bil sam z gospo Delmarejevo, bt imel morda še toliko moči, da bi jo omehčal. Toda Nounin obraz je bil strašen, spačil se ji Je v besu in sovraštvu. Vsi trije so se zdrznili, ko Je potrkalo na vrata. Noun se Je spet pognala, da bi zaprla vhod v sobo, toda Delmarejeva jo je oblastno odrinila ln s kretnjo ukazala Raj-monu, naj se umakne v kot. Nato Je s hladnokrvnostjo, s katero se je odlikovala v nevarnih trenutkih, ogrnila šal, sama odškrndla vrata in vprašala služabnika, ki je potrkal, kaj ji želi povedati: «Pravkar je prišel gospod Ralph Brown,» ji Je odgovoril, «in vprašal, ali ga gospa lahko sprejme.« ((Povejte gospodu Brownu, da sem očarana od njeg0^ obiska in da pridem takoj. Zakurite v salonu in prip1® večerjo. Trenutek! Prinesite mi ključ malega parka.« J S'užabnik se je odstranil. Gospa Delmarejeva je zravnana pri še vedno odškmjemh vratih in ni marala P ■ šati Noun, Raymonu pa je oblastno ukazala, naj molči , Služabnik se Je vrnil čez tri minute. Gospa Delnia1^ je še vedno držala vratno krilo med njim in Rayih°I’|): prevzela ključ in mu naročila, naj pohitijo z večerjo! ko je odšel, se je obrnila k Raymonu. a «Prihod mojega bratranca sir Browna vam je sramoto, kateri sem vas hotela izročiti,« je rekla. <(Pošt€ p; je in bi se toplo zavzel zame; toda kako nerodno bi j izpostaviti življenje človeka njegove sorte proti človeku v sorte, zato vam dovolim, da se umaknete brez hrupa. ** A i ki vas je pripeljala sem, vas bo znala spraviti tudi Odidite!« «Se se bova videla, gospa,« je odvrnil Raymon ^ ljeno samozavestno; «in čeprav sem se pregrešil, se 'H morda le pokesali, da ste tako strogo ravnali z menoj ; «Upam, gospod, da se nikoli več ne bova srečal8, : odgovorila. j Se vedno zravnana je držala vrata in, ne da bi nul I voščila poklona, gledala za njim (n njegovo trepetaj** bedno pajdašinjo. Ji Ko je bil Raymon v temi z njo, je pričakoval Noun mu ni zinila niti besedice. Vodila ga je do str®\T železnih vrat v park, in ko Jo je hotel prijeti za r0*7 že zginila. Potihoma Jo je poklical, da bi zvedel, čaka; toda ni se mu odzvala; prikazal se Je pa vrto8^ mu rekel; ^ ((Gospod, hitro se umaknite; gospa je prišla, te*1 vas zasačili.« ,, (Nadaljevanje sle1*' UREDNIŠTVO: TRST - UL vnaprej, četrtletna 2.250 ur, polletna 4.400 MONTECCH1 tt, a., TELEFON 83-HUH in 94-638 lir. celoletna H100 Ur, SFRJ posamezna številka Trsi 11 5374 - Za ^ f namčaj.Tprt ‘ o S IzTsTh dmglh potoajTn Italije pri »Šocletš PubUcltš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ______ ________________ ■' iii i i ■■ i .. oj Poštni oredai 55«. - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338, «5-823 - NAROČNINA, mesečno «°° ^ V tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno Irt) din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo triaSkeg* ^ Narodni Danki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur - Mal) oglas*