46. številka.
V Trstu, v sredo 10. junija 1391.
Tečaj
„EDINOST"
nihaje dvakrat na teden, vaako aredo in
10 bo t o oh 1. ori popoludne.
„Edinost" »tane :
ca vte leto gl. ; laven Avit. 9.— gl. ta polu leta , 3.—; „ , 4.50 , ta 6etrt leta , 1.50; , „ 2.45 , Posamično Številke ae dobivajo t pro-Hajalnioah tobaka t Tratil po * nov.,
T Gorici in v Ajdovščini po • nov. M t naroatoa brei prlloiana naročnin« •• ipravniltvo n« otlra.
EDINOST
Oglasi in oznanila «• ra&une po »rn.ica f petitu ; xa naslov* s deb
črkami »« jilačujo prostor, kolikor
obiteglo navadnih vratic. Poalana, javne »ahvale, osmrtnic« itd.
»e raruru- po pogodbi.
' "i dopiai na pošiljajo urodniStvu v u lini Carintia it. 25. V*ako pinnio mora biti iriinkovano, ker nefrankovana ne ne apre-jetnajo. Hokopiiii ae ne vračajo.
\ rtro^nino, reklamaciju in inaerate pre-eiaa upravniitvo v ulici Carintia Odprte reklamacijo »o fronte pofttnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »Hiinjt j* m C
„Nejasni44 naši pojmi.
ni.
Obljubili fmo, šo enkrat j spregovoriti — upamo, dft v /.adnje — o tisti znani ateri imenovanja članov proračunskemu ndseku državnega zbora, odnosno o nezadostnem zastopstvu jugoslovanske zveze v preimenitnem odseku tem.
Predno pa ^polnimo to obljubo svojo, poseči nam ju nazaj do zadnjih naših raz-motri vanj, koje Htno napisali pod gorenjim naslovom.
Pri zaključku zadnjega našega članka odgovarjati nam je bito častitemu „Slovencu" na podtikanja in očitanja, ki so toli ničeva, da bi jih ne bili nikdar pričakovali in se nam vidijo kot pojav nekako otročje jezice. Častiti „Slovenec" menil je izvestno, da nam je — očitajoč nam, da upotrebljujemo njega »politični pregled" — založi) zaušnico, ki mora zrušiti vsaj polovioo ugleda lista našega pred slovenskim občinstvom; v resnici pa je mahnil — po zraku ; in izvestno ni dosege) plemenitega svojega namena. S tem pa nismo zadovoljni: orožje, koje je častiti „Slovenec* zavihtel proti nam, ne da bi rnas bil zadel, pobrali smo lepo in je — ker je bilo dokaj skrhano — lepo n a« brusili ter mu hočemo danes poplaćati istim, a dokaj bolje nabrušenim orožjem a katerim nas je on „čohljal* — („čohljanje" gre namreč častitemu „Slovencu" posebno v slast.)
Povejmo torej svojo. Bodimo milosrdni ter pritegnimo monenju našega nasprotnika : postavimo se na „Slovenčevo" staliSće in recimo, da je res greh uporabljati politične vesti druzih listov za svoj lastni „politični pregled". Ali potem je potrebno, da smo dosledni in storimo korak dalje po poti svojega argumentova-nja: ako je rea greh, uporabljati po-
PODLISTEK. Še nekgg.
(Konec.)
Ko sem se tako malo poživil, hotel sem prositi prtiča, da ae malo osnažim, Kajti vsak las na bradi je ime) svoj maslen kanec. Same maščobe sem se kar svetil.
Ne bodi siten v ptuji hiii, rečem samemu sebi, i pograbim neko zamazano brisalko ter si obrišem roki, češ, drugo že apere i očisti dež.
Ko le ni nehalo liti, jamem ženici praviti neko pripoveat, da ae je občutljiva ženica kar solzila. Zdaj je pravi čas, mislim si! Izustim res prošnjo, bi mi-li ne hotela posoditi kacega dežnika; obečam jej ga pustiti v Štorijah, kjer jej je najbolj na roko, ali pa, kjer želi.
Po dolgem iskanji i preobračanji posreči se nama vendar, da sva v kotu za neko orehovo škrinjo dobila vendar neko atvar, ki je bila le na pol podobna našim krščanskim dežnikom. Starka ae izgovarja, da je vso druge že oddala ; verjel sem jej, kajti po povedani prigod bi daln bi uii bila srce iz prsij.
Dober bo! dejal sem; mislil si pa: ti no pri romaš z menoj v Štorije. Poplačam svojo „cirengo* i jo vdarim po tistih zajčjih
litične vosti tični pregled
p U H t l j I
k a o e g a d
kot lastni In ta greh ima duši. Kdor ne številko -Naše
ih listov za lastni .poli-oliko račji, n e o d-eh je, ako se vesti es»a lista prijavljaj?«
„izvirni* dopisi"! častni „Slovenec" na svoji verjame, vzorni v roko 19. Sloge" z dno 7. maja t. 1.
in „Slovenca" 110.(Številko z dne 16. maja. primerjaj potem „Slogino" vo^t „Slavenski svećenici Istre" se „Slovenčevim* „izvirnem" dopisom „iz Pulja* in uveriš se, da je „Slovenčev* dopis le gol prepis, oziroma ponatisek „Slogino* vesli. Goap. „dopisnik* vrgel je »ic< r vines par svojih besedi, vse drugo je pa prepisal doslovno, ne da bi vir navel, kje jo zajemal! Vidite torej : vsak pred svojim pragom ! — Me-nenjo naše sicer je, da mi „Slovenci* pri skromnih svojih razmerah ne bi smeli hiti mej seboj toli rigorozni in si očitati vsako malenkost; ali ker „Slovenec" hoče uporabljati take smešne prilike, da bi na* krcal po prstih, prisiljeni smo, da se branimo. —
Mladočehi ! DA, tudi o Mladočehih govoriti nam je zopet danes. Čudno, čudno: v Pragi, na Dunaji, v Gradci in v — Ljubljani, povsodi in vaacaga dno stavljajo jih pod nič ; z vseh strnili, na vso pretege in v vseh mogočih varijacijah zatrjuje se nam, da so Mladočehi omamljeni, da se jih vse izogiblje, da jih nikdo ne uvažuje, da nimajo absolutno nikako veljave, a pri vsem tem je ni politične razprave — naj pa že vzamemo v roke liberalen ali klerikalen, nemšk ali »lovnnsk časopis —, da jej ne bi bilo pridejenega nekoliko mlado-češkega masla. Na vrabce se ne strelja n kanoni — in zato menimo, da različne te gospode lastno postopanje nasprotuje lastnim njih trditvam: zatrjujoči, da Mladočehov nikdo ne pošteva, poštevajo jih oni sami, pišoči dolge razpravo n resničnih ali na-
križ-potih proti Štorijam. V dveh vaseh iskal aem kako kljuse, a vse zaman ! Prepričal sem ae po jako obeljenih i zabelje-nih jajcih, da se tam ljudje bolj pečajo a kravjo kakor konjerejo. Vse svetnike sem prosil, da hi nihalo deževati, da bi vsaj tega strašila ne nosil do ljudi.
Pomagale ro vročo moje molitve ter rešeni so bili odkriti i pokoja potrebni udje mojega varuha. Deževati je toliko ponehalo, da aem mogel varuha svojega vsaj k sebi stisniti, da ni bilo treba kazati vsemu svetu njega golih udov. V znožji hriba zapazim ženico. Pospešim korake, da bi jej oddal to podobo, koja je bila vse prej kakor dežnik. Smola že spet! Starka, malenkost mojo zagledavši, obrne mi hrbet ter jo hoče kreniti stransko pot. Ti mi ne uideš, rekel seni. Pospešim ko-rakb, dojdem jo s prošnjo, naj mi i-tori uslugo i izroči kos tega strašila gori v krčmi. Starka, videča, dA se da tudi se škrici pogovarjati, jame mi besedičiti a najšta je v meni jako revnega poslušalca. Udarim jo, oproščen posojenega npaka, po cesti proti Štorijam. Premišljujem, da človek za ^rnolo rojen, ima smolo. Same belolase ženice! Da bi žo prišel kakov širokopleči možak, a kojim bi so dala kakova ziniti. Nebo mi tudi tega ni privoščilo! Korakaje dalje po Haški cesti, zapazim kamen, na kojem je stalo na jedni strani „per Do-
mišljenih namerah zastopnikov m a-roda češkega.
Kakor smo iskreni prijatelji solidarnosti vsega avstrijskega Slovanstva, vender menimo, da moramo mi Jugoslovani motrili odnošaje svoje do druzih slovanskih plemen se svojega, specifično jugoslovanskega stališča. Tega nam nikdo ne sme šteti v greh, ako pomisli, da pri iirs ne gre za to, ali napredajemo v hitrejšem ali počasnejšem teiupu, ampak nam tu doli
—	osobito pe Slovencem — gre za kožo : nam visi življenje na jedili sami niti.
Najsilnejše svoje potrebe poznamo in občutimo mi sami : zato pa gre jugoslovanskim glasilom prva beseda, kedar go vorimo o potrebah teh. In tako gre tudi prva beseda jugoslovanskim glasilom, ko treba razmotrivati razmerje, v koje naj bi stopili do nnroJn češkega, odnosno do njega zastopnikov. Načelo to bilo nnm je veljavno, presoja joči m taktiko drž/\vmh poslancev naših. Drugače dela „Slovenec*. Njemu zadoščajo štirje konservativni češki listi, da se nanje opira. „Slovenec" sicer trdi, da listi ti pišejo na podlagi javnega menenja ; nam pa se zdi
—	oprostite! — nekoliko drzno, ako v očigled tuko sijajnem zmagam, kakoršne so si na vsej črti privojevali Mladočehi, trdite, da je javno menenje na nasprotni strani. Umestno bi bilo, ako bi tudi „Slove-ncc" v prvi vrsti pošteval jugoslovanske liste, ko sodi in obsoja Mladočehe. Vsaj bi rad — to vemo —, ali ne more, ker se ob tem upraŠanji nikdo žnjim ne vjema.
Mladočehi niso zakrivili nejasne bodočnosti in ne treba jim na tem groziti ; ampak še hvaležni jim moramo biti — kakor jo dobro rokel Zaderski „Narodni L st" —, da je vsled njihove inioijative grof Taaffo odpečatil knjigo, v katerih ao skrito namero vladajočih krogov.
rizia", na drugi „per Vipaco*. Kmalu pridemo do Trsta, ker so žo tukaj lašČina sili v nos.
Čudil sem se: pravi pravcati I4ra-ševec, pa laški napis ! Nisem godrnjal več potem, da je bil dež, kajti za take pregrehe bije tudi rada toča. Poojstrim korake svoje i v Storijah aem. — Pove so mi tam, da se tudi tamošnji goBp. tovariš popelje v mesto. Dobro bo, bova vsaj dva! Ker je zopet začelo liti, uprašain. kje bi se ga brž dobilo P „Žegnajo vodo", bil je odgovor! Nek prijazen gospodiči kojemu se niti zahvaliti nisem utegnil, pokaže mi skrivna vratica, skozi koje sem po najbližnji poli pridrvil do cerkve. Ker ni navada, da bi se večkrat kakor samo enkrat na leto trkalo na cerkvena vrata, pritisnem kljuko i bil sem v cerkvi. Res je bilo več ljudi tu, a iskanega svojega tovariša nisem mogel ugledati.
Ker pa vem, kjo je tacih ljudi iskati, p< ham se po strmih stopnicah na kor. Zopet smola! Reklo se mi je, naj do poldno čakam, če hočem v družbi potovati; nota bene, vse to se je jako dvomljivo povedalo. Ker temu nisem mogel pritrditi, zletini zopet s kora, poškropivši ae z novo blagoslovljeno vodo, in zginem iz cerkve. Do ljudi prišedši, poprosim jih, nuj me spravijo v kak voz, da vsaj železnice ne za* mudim, ker, kakor sem se poteui prepri-
Veseli nas, da nam „Slovenec" pritrjuje glede na to, kar smo rekli o češki duhovščini. S to izjavo „Slovenčevo* zru-šejo se — kakor se hitro zrušijo male hišico, koje drobnimi kamenčki gradijo mali otročiči — vse deklamacije o brez-verstvu Mladočehov v obče. Ne moremo pa prav verjeti trditvi „Slovenčevi", kakor bi so rodoljubna češka duhovščina žo ke-sala svojega postopanja, kajti uverjeni smo, da stoje v vrsti čeških duhovnikov pametni in razsodni možje, ki se niso kar slepo pridružili Mladočehom, ampak so imeli v to tehtne vzroke. Izjave posamičnih listov nikakor niso kakor skala trden dokai, kajti tudi mej češko duhovščino izvestoo niso — kakor nikjer drugod — vsi jedna-cega menenja.
Na očitanje, da se je „Edinost* pridružila onim, ki rabijo pojem „klerikalizma*, da bi odrekali duhovščini pravice, sodelovati v javnem življenji, odgovorili smo že zadnjič. „Trapili* in „strašili* pa šo nismo nikogar, ker menimo in ae nadejamo, da mej našimi naročniki nimamo tako nerazsodnih ljudi, ki bi se dali trs piti in strašiti.
Žal nam je, da ne moremo danes za* vršiti. Ali spis nam je toli narasel, da ni mogoče že danes odgovoriti ob zadevi, koje omenjamo pričetkom tega članka. Torej prihodnjič.	—t—.
Poročilo
Icgttimncijskega odseka ob volitvi jednega državnega poslanca za kmečke občine sodnih okrajev istrskih: Poreč, Matavun, Huje, Koper, Piran, Btizet, Vodnjan, Pulf in Rovinj.
K volitvi tega poslanca, izvršivfii se dno 4. marca na volišči v mestu Kopru, došlo je 88 od 89 volilnih mož. Od teh je oddalo glasove svoje 65 za d r a. L a -ginjo, 23 za dr a. Tomaža Ver«
čal, ta neČe čakati, če bi šlo tudi za kožo. Ustreže se brž želji moji, za kar bodi vsem onim gostoljubnim i po/rtovalnim ljudem izrečena prav cifraata zahvala. Se-deva z voznikom na voz i odrineva proti Sežani. Po poti govorila ava prav po svetopisemski : ja, ja, ne, ne; vse drugo se nam je zdelo od greha. Jaz sem premišljeval dosedanje tavanje avoje, voznik moj pa gotovo šepavo vreme, kajti večkrat se je ozrl proti nebu liki kokoš, kadar pije. PripeljavŠi se v Sežano je) sem dihati sveži zrak, kajti prepričan sem bil, tu bo mojega samotarenja konec. Ni me varalo prepričanje moie: na postaji našel sem milega mi prijatelja, kojega bo vodile jednake misli, jednaki blagi nameni v stolico Primorske. V začetku sva bila sama; vzradoatil sem se, ko se pridruži nama železnični uradnik ter ne pogovarja prijazno v lepem našem materinem jeziku. Sprevidim brž, da Sežana šo ni tako narodno Bpridena, kakor jo opisujejo, da-si do sedaj nisem imel nikakih simpatij do nje, ker so mi račun pred štirimi leti* preveč zasolili. Pa to naj že bo, saj morajo vsi ljudje živeti! Kmalu nas je bilo več. Navadne ceremonije pri predstavljanji so kmalu minile. Stal som naenkrat trn mej več ovetkauii. Kmalu prisupiha vlak, koji je pripeljal ljube mi tovariše. Zdaj pa že sme deževati, da sem lo pričakal
g o ft t i n i j a. Na volišče v Vodnjsnu došlo je vseh 44 volilnih mož; od teh je glasovalo 13 za d r a. L a g i n j o, 29 za dra.- Vergottinija. Na volišče v Poreču došlo je 65 volilnih mož od 68; 9 Tolilnih mož p« tli smelo voliti. Tu je dobil dr. Laginja 15 in dr. Vergottini 41 glasov.
Skupno sta torej dobila dr. Laginja in dr. Vergottini vSak po 93 glasov.
Ker je bila jednakost glasov, odredil je volilni komisar glavnega volišča v Poreći, da se še istega dne izvrši ožja volitev.
Pri ožji volitvi dobila sta v Kopru : dr. Laginja 65, dr. Vergottini 23 glasov; v Vodnjanu, kjer so zopet dva volilna moža izključili od volitve, dobila sta: dr. Laginja 15 in dr. Vergottini 41 glasov.
Pri tem novem glasovanji dobila sta torej : dr. L agi n j a 91, dr. Vergottini 93 glasov.
Glede na to, da absolutna večina znaša 93 glasov, bil je dr. Tomaž Vergottini izvoljen z absolutno večino jednega glasu.
Proti tej volitvi uložili so se trije protesti. —
Protest večih volilcev politiškega okraja koperskega govori o volitvi volilnih mož v Pomjanu; protest Josipa Velikanje is Roverije in večih volileev politiških okrajev puljskega in poreškega o volitvi volilnih mož v Kopru in o volitvi poslanca v Vodnjanu in Poreču.
Prvi protest odreka pravoveljavnost volitve 12 volilnih mož, vršivše se v Pom-jAnu dne 23. in 24. februvarja. Tu so dobili kandidatje italijanske stranke po 218 in kandidatje nasprotne stranke po 271 glasov. Teh 12 neveljavnih in za dra. Laginjo oddanih glasov morali bi po me-nenju pritoževalcev odšteti ter jih prišteti aa dra. Vergottinija oddanim glasom, vsled česar ta poslednji ni bil izvoljen z večino jednego samega glasu, ampak z večino 13 glasov.
Protest nadaljuje: Volitev volilnih mož določena je bila prvotno na dneva 20. in 21. februvarja; župnik iz Marizega pa je izposloval pri c. k. okrajnem glavarstvu, da sta se kot volilna dneva določila 23. in 24. februvar. S tem 00 pridobili dan 22. februvarja, ki je bil nedelja, in so se župniki ? Pomjanu, Marezigah in Truškah poslužili cerkve in prepovcdnice, da so vplivali na volilce v korist hrvatske stranke.
Več nego 50 volilcev — pravi protest —, ki 90 vsprejeli italijansko listo in ki
so zagotovili, da hočejo zanjo glasovati, vrnilo je to listo z opomnjo, da so jim župniki zažugali, da bi vzbudili nevoljo cesarja in si nakopali peklenske kazni, ako bi volili v italijanskem zmislu.
Župnik Gašperšič iz Marezige da jim je dne 22. februvarja v svoji propovedi, kazoč na izpostavljeno Najsvetejše, izvabil obljubo, da bodo glasovali v hrvatskem zmislu, vsklikajoč: .Oni, ki bi volili Italijane, teptali bi krščansko vero z nogami in metali cesarju pod noge; prelomili bi avetost prisege in prišli bi v temoto pekla".
Isto nedeljo da je župnik Vodopivec v Pomjanu v svoji propovedi — sklicevaje se na pastirsko pismo avstrijskih škofov — Italijane proglasil kot prostozidarje, sovražnike Boga, vere in cesarja, ter rotil vernike, da glasujejo proti Italijanom. Ves razburjen izvlekel je izpod svoje obleke »v. razpelo ter je v rokah držč vskliknil: „Ako volite Italijane, vržete sv. razpelo in vero pod noge; ne podelil bi vam sv. obhajila, tudi ko bi bili pri koncu svojega življenja*.
Po volitvah pa je župnik pouijanski vsako nedeljo obdolževal one volilce, ki so volili v italijanskem zmislu, da so kakor Judež prodali dušo svojo za en goldinar, ter da je dal moliti za njih odrešenje. Tudi izpovedati jih ni hotel.
Tudi župnik v Truškah izpostavil je Najsvetejše ter propovedoval slično, kakor župnik v Marezigah.
Jasno je torej, da je mogel tak pritisk vplivati na volilce ter da je odvrnil od italijanske stranke več kot 50 volilcev.
Tudi pri volitvi da se je v zapisniku zabeležil tak protest. Pritoževalci zahtevajo torej, da se volitev 12 volilnih mož Porn-janskih pripozna neveljavno. Potemtakem se mora uničiti teh 12, pri volitvi poslanca oddanih glasov.
K temu opaža legitimacijski odsek, da zadnje omenjeni protest ni razviden iz volilnega zapisnika volilnih mož v Pomjanu. Sicer ni smeti prezreti tega postopanja gg. župnikov, ako je bilo tako, kakor se tu trdi.
Te in slične agitacije morejo res postati tako, da krčijo prostost volitve in bi res u t egn i 1 a biti neveljavna volitev, izvršena po njih vplivom.
Glasovi 12 volilnih mož Pomjanskih so res dvomljivi in nižje doli bodemo izrekli, v koliko da so vplivali na konečni vspeh volitve.
Protest Josipa Velikanje in večih druzih volilcev obrača se proti temu, da so se dovolili prebivalcem bližnje oko-
svojcev! Vse prejšnje zlo bi so že davno pozabilo, da me niso mokre hlače spominjalo na krvavi pot. Zakrožili smo več komadov narodnih pasmi i tako mej petjem dospeli na tržaško postajo. Nadejal sem se, da mi prinese najdražji prijatelj roko v pozdrav. Tudi tu smola, tudi tu britka ironija ! Sprejme nas ogromno število cenjenih tovarišev naših. Pogrešal sem pa pri vzjirejemu, tovarišev i prijateljev naših iz Trsta i okolice. Kaj je bilo temu vzrok, mi je še sedaj zagonetka ! Morda se jim je prepovedalo, da jim ni smeti pohoditi tovarišev svojih. Sobotni večer bil je koncert, zabavali smo se jako dobro. Mislim si, vBaj sedaj se pogovorim z mi lim mi prijateljem i učiteljem v tržaški okolici. Tudi tukaj me je misel kruto varala. Prijatelj moj sicer pride k meni, a ne yeč tak kot nekdanje dnij.
Veljal bi mu izrek :
„Če se ljubiva kot nekdanje dnij,
Saj srca k temu treba aij." Brž mi je pričel v ne kaj zbranih besedah verižiti o nedolžnem imenu i priimku, koji mu po moji vesti ni stoiil nikdar nič ža-lega. Brž je pokazal, da vse časti, spoštuje, ljubi bolj kakor starega prijatelja. Bog, ne štej mu toga v zlo, zapeljan je P Toraj tudi tu smola !
Ogledujem okrog, na svoje ve liko začudenje zapazim le d v e gos piči tovaršici iz bližnje Kranjske. Prišli so mi na misel
lice koperske, ki sestavljajo z mestom koperskim jedno občino, 5 volilnih mož namesto samo štirih, koje število bi bilo zadostovalo gledč na število prebivalstva ki znaša pod 2000 duš.
Tu je pripomniti, da po ljudskem štetji z leta 1880 znaša število prebivalstva krajevne občine koperske 10.834 duš; od teh pa odpade na mesto kopersko 8646. Prebivalstvo bližnje okolice šteje torej 2188 duš in temu številu pripoznati je po §. 10. drž. volilnega reda 5 volilnih mož. Ugovor ta torej ne velja.
Nadalje pravi protest, da je bil dr. Madonizza izvoljen volilnem možem in da je tudi volil pri volitvi poslanca, dasi stanuje v mestu in ima v mestni skupini volilno pravico.
To je res, da je bil dr. Madonizza. o katerem liste pravijo, da stanuje v Kopru, izvoljen volilnim možem in da je volil dr. Vergottinija.
Ker pa ni izključeno, da ne bi imel tudi meščan na deželi volilno pravice — in se ga torej sme tudi voliti volilnim možem — in ker dr. Madonizza v volilnih listah mesta koperskega ni naveden kot volilec, mu ni moči odrekati volilne pravico na deželi.
Dr. gače bi bilo, ako bi bilo dokazano, da dr. Madonizza ne stanuje samo v mestu, ampak da ima tam tudi volilno pravico. Potem seveda bi se moral v zmislu §. 17, odstavek 4, drž. vol. reda omejiti na volilno pravico v mestni skupini.
(Dalje prih.)
oni svetopisemski gobovi, koje božji odre-šenik vprašal „kje je pa unih devet*. Po mojem menenji pokazala se je tukaj n a-rodna mlačnost. Saj so vendar go« spice učiteljice na Kranjskem boljše plačane, (kar jim pa, Bog obvari, nikar ne zavidam!) kakor Primorske. Če pa v resnici niso tako mlačne, kakor se kažejo, zakaj se tacih zborovanj ne udeleže.
Nočem pa o tem dalje govoriti, kajti nek jako čislani gospod zatrdil je: raje ko govoriš o nežnem spolu, deni se svetopisemskim sv. Janezom, prst na usta!
Zadnja točka še, koje se mi je dotakniti, je postrežba pri obedu; gotovo imam dosta pristašev, ki mi pritrde, da je bila postrežba ros malo prepočasna. Kajti uboga juha romala je toliko časa na mizo, da bi je človek lahko srečen bil, da je kaj zaglodal pred seboj. Na to pa v tacih slučajih ni toliko gledati, kajti veliko ljudi potrebuje veliko slug.
Ko se s starim svojim tovarišem napotiva v Miramar, prišla je spet smola na dnevni red.
Čakali smo dolgo, predno dočakamo voza. Ljubeznjive naše spremljevalke so vse storile, da bi nam postregle vozom, a tudi tu ni šlo kakor se je želtlo ! Naj se mi ne šteje v zlo, da sem na vel tu nekoliko nedostatkov. Pri bodočem zboro vanji bo, gojim veselo nado, tudi to popravljeno !	S m o 1 a r.
Tarif
uiitninskemu davku v Trstu.
!> a} Vino vf P°8odflh 1 hektL K1-'	l steklenicah „ „
b)	Zdrozgalica in vinski
mošt.....„ „
c)	Grozdje . . . 100 klg. „
B. Sadni mošt ... 1 hektl. „
3.	Pivo pri uvažanju v obsežje užitninskega davka . 1 hektl. „
4.	a) Goveja Živina nad 400 klg.
žive teže ... 1 glava „
b)	Goveja živina do 400 klg. Žive teže ... 1 glava *
c)	Goveja živina do 120 klg. živo teže ali pa 100 klg., ko je ubita (to so teleta z všteto kožo) . . 1 glava „
5.	a) Jagnjeta in kozlički žive
teže nad 12 klg. ali mrtve nad 10 kilogramov, potem ovce, ovni, koštruni, koze, kozli .... 1 glava „ -b) jagnjeta in kozlički, žive teže do 12 klg. ali mrtve do 10 klg. . . 1 glava „
6) a) Prašički do 10 kilogramov Žive teže ali 8 kilogramov mrtvi .... 1 glava „
b)	večji prašički od 10 do 35 klg. žive teže ali mrtvi od 8 do 25 klg. 1 glava „
c)	prašiči nad 35 kilogramov žive teže ali 25 kilogramov mrtvi .... 1 glava „
7.	a) Frišno meso, ali drugi za
človoško hrano sposobni frišni deli goveje živine, navedene v tarifni točki 4 a in 6, potem od živali tarifne točke 5 a in 6, — ako je sploh dovoljon uvoz teh živali — klobase in konservno meso 100 klg. „
b)	frišno meso in drugi v človeško hrano sposobni frišni deli telet (tarifna točka 4 lit. c), potem prašičev, ako je sploh dovoljen uvoz ta-ccga mesa in taoih delov; izvzemši pa slanino in mast, ako sta ločena od uiesa . . . .100 klg. „
c)	osoljeno in prekajeno meso .... 100 klg. „
d)	salami, vsoljeni ali preka-jeni jeziki . . .100 klg. „
8.	a) kapuni, potem goHi v me-
secih marc do vstoga junija ..... 1 glava „
b)	gosi od začetka julija do konca februvarja, purani in race .... 1 glava „
c)	kokoši in golobi , . „
4.— 8.—
3.— 1.50 1.—
1.—
7.—
3.50
1.30
—.50 —.30 —•50 1.— 2.—
2.50
4.—
5.—
6.—
—.25
—.15 —.04
J 9. Divjačina :
a)	Jeleni .... 1 glttva gl. 3.50
b)	divji prašiči nad 17 kilog. in damjeki . . 1 g|ftVa „ 3._
c)	divji prašiči do 17 klg., srne, divje koze ... 1 glava „ 1.—
d)	zajci.....1 glava , —.15
10.	Razkosana divjačina :
a)	jelenovo meso . 100 klg. „ 4._
b)	drugo razkosano meso w »6._
11.	Divja perutnina:
a)	fazani, divji petelini, škar-
jevci.....1 glava „ —.40
b)	leščerke, divje gosi, drop-Ije, gozdni kljunači, divje race, izvzemši race poto-
Pivke .... 1 glava „ —.20
c)	jerebice, bele jerebice in kotorne, kljunači, izvzemši gozdne .... 1 glava „ —.10
d)	liske, race potopivke, divji
g"j°bi .... 1 glava „ —.05
e)	brinovke, prepelice in druge wale ptice, ki se dado
uživati .... 1 glava „ —.02
Opomnje k točki prvi: 1. Umetno vino in na-pol-vino, narejeno v obsežju užitninske črte, podvrženo je obdačenju po določilih postave z dne 30. marca 1882 (Drž. zak. Št. 45 ex 1882). 2. Tudi vino, pridelano v obsežji užitninske črte in iz grozdja, ki je raitlo v vinogradih, ležečih v tem obsežji, obdačiti je z 4 gld. na hektoliter ; vinski mošt pa, ki je namenjen v neposredno porabo, s 3 gld. na hektoliter. Za vino ali mošt pa, ako se jb izvozi preko užitninske črte, ne plača se nikakega davka. Uredba davščine te izvrši se potem naredeb, pri čemer se bode pa po možnosti ozir jemalo na razmere vinogradnikov. 3. Osobam, kupčevajočim z vinom v večji meri v obsežji užitninske črte, dovole se prosta skladišča, toda a potrebnimi pogoji in nadzorovalnimi na-redbami v varstvo državnega zaklada.
Opomuja k točki tretji: Za pivo, narejeno v obsežji užitninskega davka, plačati je splošni užitniuski davek po obstoječih posebnih predpisih in vrhu tega še 95 kr. na hektoliter. Ako se pivo, narejeno v obsežji užitniske črte, izvozi pr6ko črte, povrne se ta dokladni davek z 1 gld. na hektoliter, ako pošiljatev znaša najmanje % hektolitra. Pri izvažanji piva v t tekle-nioah povrne se ta dokladni davtk ne glede na to, kje je bilo pivo narejeno, ako pošiljatev zuaša najmanje hI. Pošiljatev sme sicer obstojati tudi iz več zabojev, toda odpošiljatelj jim mora biti jeden in isti.
Opomnja k točki četrti: Živa govedina, navedena pod a) in b), se ne obdači pri uvažanju, ampak pri pobijanji. Uredba tega obdačenju izvrai se potem naredb.
Opomnja: Pri uvažanji so davka oproščeni: grozdje do 3 klg., ako ni namenjeno za prirejevanje vina; potem druge davku podvržene stvari v tako neznatni množini, da bi pristojbina z mestno do-klado vred ne znašala uad 2 kr. Ako bi so ta olajšava zlorabila, sme se začasno odpraviti tak6 glede posamičnih osob, kakor celih obmejnih *črt, ali pa določenih „točk.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Državni zbor. Proračunski odsek zapričel je dne 8. junija zopet svoja posvetovanja. Na vrsti je bil dispozicijski fond. Poslanec Heilsberg je izjavil, da člani levice v odseku glasujejo za to točko, da pa to nikukor ne prejudikuje glasovanju njega Btranke v plenumu. Posl. Ilerold je vladi očital, da ne »poštuje poglavitnih točk v programu naroda češkega. Ako se bode tudi v bodoče tako godilo, težko se najde mej narodom češkim stranka, koja bi hotela sodelovati v državnem zboru. Mludočehi vedeli bodo uveljaviti pravice svoje, ne da bi ozir jemali na ohtale razmero v Avstriji. Posl. Bareuther je izjavil, da bodo nemški nacžjonalci glasovali proti dispozicijskemu fondu. Grof Taaffe meni, da so je v marsičem doseglo premirje mej Btrankami, kakoršno želi prcptolni govor,
da se rešijo gospodarske in proračunske zadaće. Niti vlada niti stranke pa niso čarobniki. Dispozicijski fond vsprejeli so potem z varni i proti trem glasom Mladočehov in nemških nacijonalcev. Odsek je tega dne dovršil vsa avoja posvetovarja, izvzemši finančno postavo ; ki pride jutri na vrsto. Poslanec Plener je predlagal, da so obrtniki, imejoči le enega ali pa nobenega pomočnika, oproste pridohnin-skega davka; potem je predlagal postaven načrt, vsled katerega naj bi od 1. junija 1892 naprej najmanjši davkoplačevalci do vštetega gld. ne plačevali izvanrednih doklad, kar pa ne bi smelo vskračati njih politične volilne pravice. Finančni minister se sklicuje na rastoče izhodke države in na nevarnost, da bi se vsled predlogov Plenssrjevih zdatno zmanjšali dohodki davkov ; prosi tedaj, da se mu dovoli čaira za proiuulek. Resultcija Plcnerjevu »o vsprejme, posvetovanje ob omenjenem postavnem »a'rtu se odloži, dokler ne izrečejo posamični klubi svoje menenje o njem.
V	seji državnega zbora predložil je minister za notranje zadeve deloma premenjeuo postavo proti pijanosti.
Naredba skupnega ministerstva določuje, da se razveljavijo določila glede izjemnega stanja v sodiškem območji Dunaj-Korneuburg-Dunajsko Novomestu, koja ho ae bila izdala leta 1884. Naredbo te se tičejo hišnih preiskav, zaplenjevanja pisem namenjenih društvom, shodov, tiskovin in zatvarjenja broz ukaza sodnika. Naredbe te odpadejo torej, ostanejo pa v veljavi naredbe, a kojimi so iztirali razne osobe, ako se dotičnikom od slučaja do slučaja ne dovoli, vrniti se.
Vnanje država.
V	seji i t a 1 i j a n k e poslanske zbornice dne 8. junija odgovoril je ministerski predsednik Rudini na interpelacijo Baizilajevo radi iztiranja italijanskega časnikarja Cantalupija iz Avstrije; izjavil je, da ne more in ne sme dati ni-kakih pojasnil. Minister ni niti zahteval z Dunaja pojasnil, kajti tudi on ne bi dovolil, da bi v jednacih slučajih druge države zahtevale pojasnil iz Rima. Vlada avstrijska morala je pač imeti tehtne vzroke, ako je v Trstu prepovedala nabirati denarne prispevke za žrtve eksplozije strelnega prahu. Prijateljstvo Avstrije jo tako, da ni niti misliti na zlo voljo. Napis Andreju Hoferju popravil se je na ukaz vlade, kajti tu je govor o možu, v resnici slavnem. Hofer je padel za neodvisnost domovine svoje; kakor skazuje vlada vso čast pri Novari in Sotferinu padlim Avstrijcem, tako čaBti tudi Andreja Hoferja.
Finančni minister je izjavil, da deficit prihodnjega proračuna bode znašal 5 milijonov. — V Italiji uvedejo v kratkem novo puško in trde, da je s tem izumom dosežena skrajna meja, kojo more doseči moderna tehnika. Mi ne verujemo temu, kajti uverjeni smo, da danes ali jutri kje drugje še kaj „boljšega* znajdejo. Kdaj bode vender konec temu večnemu oboroževanju ?!
Francoski senat vsprejel je « 208 proti 49 glasom postavni načrt, s kojim se zniža carina na žito.
V	Betlehemu nastal je prepir mej Frančiškani in grškimi duhovniki. Pravijo, da je več ranjenih. Grof Monte-bello, odposlal je Porti radi tega jako ostro noto, v kateri zahteva ostro preiskavo in kaznjenje krivcev- Odgovor Portin je ne zadosten.
V	Nemčiji narašča agitacija proti carini na žito. Po nekaterih krajih nas t a ta je velika nevolja, ker cena kruhu vedno narašča. Socijalni demokratje priredili eo v Berolinu na v-ečih krajih shode, pri katerih s<» najuglednejši njih zastopniki dokazivali, da ni mogu če, da bi i nadalje trajal ta protekcijonistiški zistem.
Borolinska „P o b t" dobila je, kakor pravi, iz verortostoj«Mjga vira vest, da je; |>red jednem me«oe«iua Francoska ponudila i
Rusiji zvezo, katero ponudbo pa je Rusija odklonila. Da pa osladi neugodni ta odlok, podelil je car ministroma Freycinetu in Ribotu visoke redove.
Umrlemu bivšemu ministru B r a -t i a n u postavijo v Bukareštu spomenik. Kralj je podpisal 25 000 frankov.
DOPISI.
Iz Zgonika. meseca junija, [[zv. dop.j „Pozdravljajo Te pri prvem ustopu, udarno zvesto Ti srce14 ! Ta napis dičil je 4. junija kaj lepo in ukusno napravljen slavolok na voglu županove hiše blizo župne cerkve. Že izrek ta povč, da nekdo je prvič imenovanega dne našo občino obiskal. Bil je prebiagurodni gospod c. kr. okrajni glavar iz Sežane, ki nas je s svojo navzočnostjo osrečiti blagovolil, luiul je ta dan aiccr važno opravilo : volitev novega župana ; a o tem nečem nič pisati sedaj, le omeniti hočem, da se je v občo žalost odpovedal bivši župan, g. I. Gruden iu na njegovo mesto voljen je g. Joh. Grilanec iz Saleža.
Nekoliko pred določeno uro šel je bivši župan mu naproti do Gabrovca. Tu mu razkaže ne ravno prav v redu urejeno ceste in poti in prosi ga potrebne pomoči in podpore. Točno ob določeni uri dojde v vas, kjer so ga čakali zbrano županstvo, gg. učitelji z šulskimi otroci in mnogo občinstva. Po nagovoru in pozdravu veleč. g. župnika, zahvali se g. glavar presrčno in z ganljivim besedami za sijajen sprejem; kar nastopiti dve deklici in podaste mu vsaka svoj šopek krasnih cvetlic. Radostno sprejme g. glavar šopke in ginjen je bil na tem lepem daru. Ogledal si je najprej cerkev, potem šolo, občinsko pisarnico itd. Povsod je ali je kaj opasil ali pa svojo cadovoljnost izrekel.
Ko smo slišali, da je preblagorodui gospod S. za glavarja v Sežano namenjen, vskliknil sem: srečua Sežana in celi okraj! Ljubeznjivost tega gospoda treba videti, opaževati, poznati; potem še le ga bo znal, dk moral, tudi njegov sovražnik, ču bi kakega imel, visoko ceniti. Z največo natančnostjo, pa tudi z največo Ijubeznjivo-atjo, skoraj bi rekel z neko fanatično svetostjo, izpolnjuje svoj poklic. Nič ni pri siljenega, nič ošabnega pri njem ; pač pa sama krotkost in ponižnost se spozna v njem, saj še z otroci ae mu ne zdi pre-poniževalno kramljati.
Sedaj nam je vse jasno, zakaj je bil v tužni Istri pri Hrvatih in Slovencih tako priljubljen, da so si ga za svojega zastopnika v deželnem zboru izbrali; zato ker je mož pravičen, ker bi bil 'rad omejil, čo ne popolnoma odstranil, grozovite krivice, ki se gode Slovanom v Istri, Ali žrtva je moral biti pri omeujeni volitvi — saj vemo — radi neke visoke obe. Pa nič ne d6, zadoščenje ostane vendar: udanost in hvaležnost naroda.
Očividno jo, da ono iskrenost do svojih podanikov ni gospod glavar pustil v Istri, ampak prinesel jo je tudi k nam; saj že v tem kratkem času pridobil si je vso zaupnost in ljubezen prebivalstva Sežanskega okraja. S tužnimi našimi brati v Istri vskliknemo tudi mi Kraševci: U d a m o zvesto Ti srce!
—e—.
Različne vesti.
Osobna vest. Gosp. namestnik, eksce-lenca R i n a 1 d i n i bavil se je te dni v Kopru in v Ižoli. Spremljan po gospodu okrajnem glavarji Schaffenhauerji pregledoval j« državne in občinske urade, šole, industrijalna podjetja itd.
Dr. Tomaž Vergottini odložil je svoj mandat videč, da bi bili jedno-jr I a s n o uničili njega izvolitev. O zadevi tej spregovorimo prihodnjič.
Gospodarski odsek prešel je u podrobno debato o predlogi, tikajoči se od-
pravo tržaške pruste luke. Pusi. Burgstaller opozarjal je vlado na nevarnost določila izvršilne postave, da je plačati carino za vso ono blago, glede katerega se ne more dokazati, da je iz notranjih dežel. Posl Schwegel je predlagal resolucijo, vsled katere naj bi se pri nalaganji carine kolikor moči obzirno postopalo in posebno naj bi se dovoljevale olajšave za blago v prodajalnicah na drobno. Finančni minister je zatrdil, da Be bodo dovoljevale take olajšave, da se Tržačanom prehod do novih razmer kolikor muči olehča. Predloga se potem vsprejme.
Odprava proste luke. „Wiener Abend-post" objavlja razne določbe glede plačevanja carine za stvari, koje se nahajajo v zalogah z dnem 1. julija, ko se odpravi prosta luka. Dodatno carino plačati je za vse inozemsko blago po av<<tro-ogerakem carinarskein tarifu. Carino ju plačati po nastavkih pogodeb z onimi državami, ki uživajo največje olajšave. Za blago, došlo iz Ruinonije, plačevati je carino, kakoršna je bila dosedaj določena. Nadaljna določila tičejo se obdačevanja sladkorja in žganja in „onega blaga, za koje ne treba plačevati dodatne carine. Ustanovi bo posebna komisija za odmerjevanje dodatne carine in dodatnega obdačevanje.
0 odpravi proste luke trža&ke piše
praška „Politik* mej drugim: „Opozarjal sem žo večkrat v predalih „Politike", da je ta po O g r i h prisiljena akci ja zalo dvomljive vrednosti. Akcija ta doseže svoj vspeh, utegne pa tudi uničiti jedino večjo tržišče države. Nikdo v Trstu ni mislil, da se prosta luka odpravi kar tako nanagloma. Nič ni dovršenega: uiti dela po luki, niti skladišča — čisto nič. O znižanju tarifa na južni železnici ne čujemo še nič, kamo-li o novih železnicah, ki ae imajo graditi. Gotovo je le to, da bodo v Trstu, koje mesto je bilo dosedaj mej najcenejimi cele države, cene grozno poskočile. Trgovino s kavo zadene težek, morda uničljiv udarec. Za veliko trgovce stvar še ni tako huda; ako ni drugače pospravijo svojo stvari ter se presele kam drugam. Kaj pa naj store oni, ki se ne morejo preseliti? Kako naj ti žive P To pa se dotika tudi visoke politike, kajti ni smeti pozabiti, da iredentovoi in slabo misleči so v Trstu „signori" iu nižje ljudstvo in mali ljudje so „austriacanti*. Ako se tem onemogoči življenje, ne ostane to brez posledic tudi v plitičnem pogledu. Pereče vprašanje tega treuotka je, kako preprečiti katastrofo, pretečo malim Iju-dom. Bližnja bodočnost prinese dvojni bič: pomanjkanje dela iu silno dragino. Kako Živeti P Ne gre-li to gospodom na Dunaji nikakor v glavo P
Znani učitelj Juraj Bonin, kateri si jo že pridobil nevonljivih zaslug priporočajoč in šireč „la dolce lingua del si*, kakoršne pač ne govorč v njega domačiji
—	kršni Istri —, oglaša se v laškem časopisu „II Mattino* ter na dolgo in široko pretresa in uči okoličanske učitelje, kako naj širijo in poučujejo „la hella lingua itsliana", ki so predava na okoličanskih šolali kot predmet poleg „materinega" jezika. Čudno, da rečeni g. pedagog nikjer v svojem spisu ne imenuje slovenščine
—	katero pač vender umeva pod imenom „lingua materna* — a izraza „lingua slo-slovena* ae ogibtje, kakor hudobec blagoslovljene vode. Uzrok pa kmalu izvemo, kajti koncem spisa priporoča čitateljem naročevanje svojega navoda, kako vapešno učiti laščino na okoličanskih šolah, izišlega iz njegovega peresa in kojega čisti dobiček voli g. učitelj „di campagna" društvu „Lega nazionale". Brei dvojbe bi gospodje od „Lege" knjigo Boninovo obsodili koj na ogenj, ako bi kaj omenjala o Slovencih v tržaški okolici, katerih po njih mislih ni ali vsaj jih po njih prizadevanju enkrat več ne bode. Gledć na navod sam, kako vspešno učiti laščino v okoličanskih šolah, ni nam treba na tem mestu posebej o njem razlagati, kor bilo bi to nepotrebno Navod je spisan pn reku g. pisatelja sa-
mega , per usu dt t u 11 i quei maestri di campagna, che insegnano con aunre ed interesne questa bela lingua quale muteria, Per coloro poi che non sono amanti di questa lingua, e che ncdsun intereese di-mostrano per bene insegnarla ai fanciulli alle loro cure afiidati (beri : slovenski učitelji na okoličanskih šolah), non c 'e al inondo un pedagogu sapiente e .-t pra-tico che possa dar loro una tracci.i qua-luntjue". G. pisatelju povemo le to, da ljudskih šol namen je, priučiti otroku čitanje, pisanje, računjauje iti nekoliko druzih za življenje potrebnih stvari — in to na podlagi materinoga jezika (v tržaški okolici slovenskega); ljudska šobi ni ni-kaka akademija za poučevanje jezikov — torej jo lasčina na okoličanskih šolah tudi kot predmet brezpotrebna in usiljena po nadvladajoči stranki ; — učiti okoličanske učitelje, kako morajo uboge otroke mučiti h tem tujim jezikom, pravi se: nepoznati prvih pedagogiških načel, ali drugače: otrobe vezati iu vodo v morje vlivati. — Od nepristranosti g. B. pa bi morali pričakovati, da nam v kratkem napiše navod, kako vspešno učiti slovenščino po okoličanskih ljudskih šolah.
Shoda ub osnovi „Rojanškega posojilnega in konaumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, ki se je vršil minolo nedeljo v Rojanu, udeležilo se je precejšnje število domačincev ; a pogrešali smo gospode iz mesta. Pročitala in razpravljala so se pravila ter sprejele nekatere spremembe. Slednjič se je volil začasni odbor, kojega namen je potrebno poskrbeti, da društvo čim prej začne svoje delovanje. Povsod, kjer snujejo enaka društva, pokazala so se vspešna in ljudstvu velekoristna. Osobito procvitajo po Češkem v Nemčiji in po Italiji, iu vsem je pač znano plodonosno delovanje takozvanoga „llanco operaio" v Trstu, ki deli letoma visok dobiček (do 21°/0) svojim zadružnikom. Ne dvojimo, da bodo tudi Rojaučani in drugi okoličani in slovenski mestjani pridno pristopali k prvemu konsumuemu iu posojilnemu društvu v Rojanu. Društve-niki dele se v delničarje, ki plačajo ali naenkrat ali v mesečnih obrokih po najmanj 2 for. svoto 30 for., kot delnico, in hranilce, ki plačujejo najmanj po 30 kr. na teden. Pristopnina znaša 2 for. ter se lehko vplača v dveh enačili obrokih. Kdor želi pristopiti, naj se javi v nedeljo pop. od 4—5. v pevski šoli društva „Zarja" v Rojanu pred cerkvijo. Ud je lehko vsakdo brez razlike starosti in spola. Pogoji ao torej jako ugodni ter je možno najubož-nejšemu delalcu prihraniti si sčasoma lepo svotioo, pri tem pa se udeleževati društvenih pravic, namroč : jemati posojila in sčasoma tudi kupovati v zadružiliu m skladišču konsumuo blago. Čisti dobiček se pa koncem leta razdeli mej ude. Priporočamo torej slovenskim okoličanom ia uiestjanom obeh spolov, da ao obilno prijavijo, da moro društvo čim prej začeti svoje dejansko delovanje.
„Tržaški Sokoh. Radi posebnih razmer izvršile ao ae nekatere premembe v sestavi odbora tega društva. Podstarosta je brat Vekoslav K a 1 i s t e r, tajnik brat Ljudovit Furlani in blagajnik brat Ivan K n a v a.
Prijatelji pokojnega, nepozabljivega nam Ivana Dolinarja nabrali so malo Bvotiao, s katero so plačali edno sv. mašo v spomin petletnice njegove smrti in to v cerkvi Sv. Antona novega v nedeljo dno 7. t. m. ob 11. uri pr. p. Prebitek f. 12 darujejo z istim namenom družbi Sv. Cirila in Metoda. Ker so nekateri izjavili, da naj bi imena darovateljev ne prišla v „Edinost", smo to opustili. Zahvaljujoč se „Edinosti", „Brivcu", darovateljem in udeležencem sv. maše, zakličemo: slava Dolinarjevemu spominu.	Za uabiratelje: Kravos
Za podružnico sv. Cirila in Metoda
na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, nabralo ae je v nedeljo 7. t. m. pri veselici „Adrijo" v Barkovljah 1 gl. 50i/i nč.
Iz Istre se nam poroča da so t nedeljo po »sem slovanskem delu volilnega okraja bivšega državnega poslanca goap. Vergottinija goreli kresi. Povaodi sicer obžalujejo, da se ni poklical v državni zbor gosp. dr. Laginja, kojega jo istinito smatrati faktično izvoljenim, vender je veselje obče, da se je vsaj v toliki meri dalo zadoščenja žaljenemu pravnemu čutu velike večine prebivalstvu.
Izrednega ebčnega zbora „Tržaškega podporaega in bralnega draštva" udeležilo se je aadostno Število Članov, da se je moglo obravnavati o premembi pravil, na-svetovani po odboru društva. Dotične pre-menihe vsprejele so se jednoglasno. Ker sta se oba tajnika odpovedala na tej časti, vršila se je pri tem občnem zboru potrebna popolnilna volitev. Yoljena sta bila: I. tajnikom Josip Krmpotić, II. tajnikom pa Fran Trpin. Za drugo vodstveno svetovalko izvolili so gnBpo T erozijo Mi-ti i ko vid.
Veselica pevskega druitva „Adri)a",
kojo je društvo to priredilo v nedeljo, se je kaj blagodejno razlikovala od prejšnje. Vse pevske točke — tako možke kakor mešaae zbore — izvršili so povsem povoljno. Tega večera preverili smo se, da
Izpred sodišča. Pred tukajšnji« deželnim sodiščem vršila se je včeraj kazenska obravaava proti trgovcu Alberta Segre-ju in zavarovalnemu uradniku Josipu J e k 1 i n u, radi dvoboja. Radi sokrivde zločinstva dvoboja so pa zatoženi: trgovca Alfred Politzer in Julij Ventura; konečno radi udeležbe po §. 164: glavni urednik „Indipendeteja", dr. Izidor II e g g i o, glavni urednik „Pic-cola" Teodor M a y e r, posestnika Alfred Panfili in Alfred Cesar e. Dvoboj se je vršil v „kampanji" Avgusta Politzerja v Kolonji. Povod dvoboju bil je ta, da jo Jeklin založil Segre-ju krepko zaušnico in sicer na borznem trgu. Segrfe je zahteval po dru. Reggio in Mayerju, da Jeklin izreče obžalovanje na tem, kar se je dogodilo, Jeklin pa ni hotel nič čuti o tem ter je izjavil, da dopošlje svoji priči Alfreda 1'anfilija in Alfreda Cesare. 8 tem je izjavil, da želi dvoboja. Kot mesto dvoboja določil se je rastlinjak v „kampanji" g. Politzerja. Dvoboj se je vršil dne 6. februvarja t. I. Navzoči sta bila oba na-
Naznanilo.
Uda no podpisani naznanjam častitim cerkvenim oakrbništvom in slavnemu občinstvu, da sem otvoril na Solkanski c e s t i št. 9 lastno voščarnico. — Izdelujem in prodajam svečo iz pristnega in garantovanega čebelllCga voska, kakor tadi sveče nižje vrste. kakeršne so v vadi za stransko lazsvečavo cerkva, pogrebi^ itd.
Prizadeval si bodem, da svojo Častite odjemnike zadovoljim z dobrim blagom, točno postrežbo in kolikor možno nizko ceno. Priporočevaje se za blagohotno podporo bilježim se
z najodličnejšim spoštovanjem JERNEJ KOPAČ,
Solkanska centa U. .9. v Gorici.
na-pri
4-!
Naznanilo.
Dutovljanski mladeniči priredijo dne j29. junija t. 1. veliko veselico z ■ godbo in plesom na prostem v jako pri-j ljubljenem gojzdu v U e r c i h med Dur sprotnika, sekundanti, dva zdravnika in tovljami in Tomajam v spomin dovršenja kot nepristranska gg. Politzer in Julij tamkajšnega velikega vodnjaka. Ventura. Jeklin je bil ranjen na prsih; Začetek veselice točno popoludne do je g. Hrabr. Raže m izredno marljiv in | rana je bila težka in nevarna.	j ure »večer. K obilni udeležbi se uljudno
trudoljubiv pevovodja, kajti on ne vežbaj Sodišču jo predsedoval deželne »odnije vabi Prijatelj° »e»«Hc
aamo svojih odrašenih pevcev, ampak skrbi j svetnik Doljak; zatožbo jo zastopal višji tudi vestno za pevski naraščaj. Mali dečki; državni pravdnik Taddei. Zagovorniki so in deklice pojejo res tako precizno, da kaj bili: za Panfilija dr. Feriancich, za Segrfe-ja boljšega niti ne bi smeli zahtevati. Gre- in Politzerja dr. Righetti, za Jeklina dr. gordičevo „Pri zibeli* deklamovala je mala Mart nolich, za dr. Reggpo in Ventura dr. Milka ilartelančeva tako dražestno, da je j Veneaian iu za Cesare dr. Coasolo. donela mali deklauiovalki burna pohvala.! SudišČe je spoznalo vse zatožeuce Za razmere na deželi izredno prikladno | krivimi in so dobili : Jeklin 6 mesccev, igro „Kje je meja P" izvrševali ao sami ( Segrd 5, dr. Reggio in Mayer po 2 mos eca, domaČi diletantje in je vzbujala obilo, Panfili in Cesare po 6 tednov, Politzer in ■meha. Samo to bi svetovali igralcem, da Ventura po jedeu inosec ječe. se ne zanašajo preveč na šepetalca. Veselice | „Slovanskega Sveta" 11. št. ima na-udeležilo se je kacih 350 ljudi in menimo,' slednjo vsebino: 1. Nemški uradni jezik, da je vodstvo društva tudi z materijalnim 2. Razne liturgije (specialno sv. maša), vspehoiu povsem zadovoljno. — Društvo 3. Ruske drobtinico. 4. Vvod Krsta pri .Adrija" je pokazalo, da je povsem na svo- Savici. V cirilici. 5. Rossija i Europa. 6. jem mestu in daje čiato nič ne motijo po-1 Ilirstvo med Slovenci.
8 3
Veselični odbor.
-rt
<o
£
ce o
ca
<5
lena, koje so mu na pot mečejo se dobroznane atrani. I'ri prosti zabavi pelo je tudi kor* porativno došlo druitvo „Hajdrih".
»Katoliško podporno druitvo" v Bar-
kovljah, katerega pravila je potrdilo te dni tukajšnje si. ces. kr. namestništvu, bode imelo svoj občni zbor v nedeljo, 14. t. m. ob 9. uri zjutraj v prostorih krčmo „Pri društvu".
s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa \i rudečega bakra 7. Dopis iz Trsta.	ie to&no izvrženo. Jako koristno o rabi te-
1. , j	,	,	. n rr .. kočine. No utrudi delavca Rabi se lahko ve8 let
Pogled po slovanskem svotu. 9. Knji-	brez dR 8e pokvari.
BOLJE SO OD VSIH DRUGIH.
Bratje „Sokoli"!
V soboto ob 8«/» zvečer je v prostorih „Del. podp. društva
347 prvih nagrad pri rasnih natecanjih.
Edini zastopniki za Avstro-Ogersko Vit.Evj?. prof. Giordano v tiorioi, dež. kmetijska ftola. in Henrik
imajo lotos prirediti. Pozivljemo Vas, da se v mnogobrojnom številu udeležite tega posveto-Odprto pismo glavnemu ravnateljstvu vanja. Na zdar !	ODBOR,
privil. jiižne železnica.	i "
Slavno ravnateljstvo!	',ttVIia ™ltVttl«.
Podpisani prosi, da bi slavno ravna-. Podpisana se tem potem srčno zahva-. ,.	, ,	i .. • j huje oium p. n. gg., koii so se, priredivsi v ta
tei jstvo zaukasalo svojim podredieuiui urad-, „ ' ,„ „„	..	..„i,
j	j r j	: namen sv. maso, spominjali mojega pok.
nikom, da bi nekoliko uljudneje postopali j soproga Ivana ter tudi druge opoaorili na •e strankami.	j5. obletnico njegove smrti. Najsrčnejšo
Dne 6. t. m. odposlal sem po južni zahvalo izrekam vsem udeležencem sv. železnici nekaj blaga. Ko pridom po po-' n,aše- B"K p,ati! botnico, napali so ma uradniki, da ne ra-
Pegan v Trstu, Via SanitA 17. — Cena prosto ca rine f. 22. — Brezplačni zamot. — Franeo na posvetovanje radi izletov, ki se poHtajah V norici ali v Trstu; v Trstu tudi na brod.
................Plača se napred.	fl — 10
Spomladansko zdravljenje
nnjboljSo jo s čajem iz tavžentrož (milleflori) kri čisteče in neprekosljivo nredstvo zoper pu-ienje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek t navodom, za 12 dni zdravljenja, stane 50 nov., dobi se edino v	0 10
odlikovani lekarni Prazmarer (telefon 207)
Ai due Mori, Piazza Grande. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Čuvati se jo treba ponarejenega zdravila.
Candeo-re škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
-» ulica Zonta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Krasne uzorke na privatne naručitelje 20—17	badava i franeo.
Jnšte navidjene knjige uzoraka za krojač«
imfnrnkirnno i u« uložak od 20 for., koji če *o nakon ovrftene naručbo uriii'unnti.
Tvari za odjela.
Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisanu tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, aokolače, litri; sukno za biljard i igračje stolove, loden i lieproinočne lovačke kapnte, t vari koje so pere
Plaid za putnike od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ili noBvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka ro obrati na
Iv. Stikarofsky-a n Brnn.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriodnosti od '/, milijuna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici j- st pojmljivo, da pri'OHtane mnogo odrezaka; Hvaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta-naka i odrezaka neraoie poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono unljed toga prava slieparija, kad tvrdkn sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ustanaka, te su u tnkovih slučaje vih odreže i uzoraka od komada, nipoSto od ostanaku; nukane takovog postupanja jesu bjolochmo. — Odre z ci, koji ne nedopadaju, zamjenjuju se il sp povrati novao. Kod naručbe treba naventl boju. duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. fnnko. 11-24 Dopisuje u ujemačkom, madjnrskoin, čcHkotn, poljskom, italijiiuskoui i fraucezkoin Jeziku.
Avgust Brunner
TR8T
Via Conti številka
6 a.
Tovarna strojev in ) žolczolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sein upa- < dujoi'a dola kakor: \ ST KOJE, PRl'iŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, 8TOLPE, CEVI večja in matiju POPRAVLJANJA. *
Za notranje dužule prosto carino.
Telefon fitv. 291.
Pio Mnachinen-Fabrik und EincngioBKerei von
August Brunner
abemimint alle eiii8chlfl-gigen Arbeit^n als: MASCHINEN, PHE8SEN, l 'U M PEN,
OlTTER, SrtULEN, H. HREN, grosaere umi kleinere REPARATUHEN. Nach dom Lilande zollfrei.
H 12
plati
V TR8TU, dne 8. junija 1891.
Katerina vdova Dolinar.
a« mej o tega (slovenskega) jezika in da naj si poisčera tolmaća. Menim, da bi uradniki; n* *	• 4* j* a* 4'
morali razumeti stranke, kajti uradniki so i 1HUI110Đ© AflricllICll fll MCUrtU
radi strank tu, ne pa stranko radi uradnikov.! 11	"v
Meni«, d, bi .udi želeanicB morale j r„k8t ^„""'Tor^'U^ti"o™.'	TV."'
nekoliko uvaževati /akone jednakoprav> . kombinacij ali.
Glavnica in reserva druitva dne 31. decembra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000'—
Pvemijnu rosorva zavarovanja
na Življonje	B 10,754.808 91
Promijna reserva zavarovanja
proti ognu	B 1,612.910-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„	88.594,10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000'_
Resvrva zavarovanja proti pro-	i
minjanju kurzor, bilanca (A) „ 163.T86-21 Roserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) n IS7.r>78'85 Rezerva Hpeeijalnih dobičkov	,
zavarovanja na življenje	„ 250.000* - i
Občna rosorva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljatra : Vi« \ aldlztvo, !>■•• * (v lustnej hiši)
1 Hi|im
se nrldrt ali produ liižu stev. 64 v V Koprivi na K r a b u s 4 sobami, poved nn planem poleg staroga farovža.Tsa kuhinjo, stnlo, vodnjakom. Več se izve siavnost izvršila so je v najlonsutn redu. v R i C m a 11 j i h h. št. 26. 3.3
noati. Proiil bi slavuo ravnateljstvo, da prisili svoje uradnike do priućenja tem cakonoui, ako jih ne poznajo. J. Jajčič.
Angležko brodovje došlo je včeraj v Trst. Brodovje to ostane kakih 8 dni v Trstu ter odpljuje potem v 1'ulj.
Procesija kronanja Matere Božje, koja se je v nedeljo vriila iz mesta na Kepen* tabor, bila je sijajna, udeležba pa uprav ogromna. Udeležili so se je na ticoče me-ičanov in okoličanov. Po vaej poti pridru-že vali so se novi verniki, tako, da je pro-cneija, prisi-dša v Iiepeulabor, brojilo kakih 13 tinuč pobožnih. Osobito na Opčinah, katero selo je bilo zares prekrasno odičeno, pridružila se je velika množica. Mejpo-toma vršile so se pobožno molitve in petje. V Repontaboru bila je sv. maša iu pro-;
CARLO PIRELLI
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke /.a železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenah in na vse kraje.	5— i«
Lantnik pol. drii7t»-o ,,cdillO§t".
Mdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
'ri*tkai-na Uolenc v Trstu