Načini ruskega govora
Jurij Rojs
'T
o o
fS •
HH
Valerij Mikajlovič Mokienko, Obrazy russkoj reči: istoriko-etimologičeskie očerki frazeologii, Moskva: Flinta - Nauka, 2007, 461 str.
Valerij Mihajlovič Mokijenko v obravnavani knjigi predstavlja zgodovinsko-	^ etimološke skice stalnih besednih zvez, ki se zrcalijo v ruski frazeologiji.	^ Znanstveno natančno navaja elemente duhovne in materialne kulture na jezikovni, folklorni, etnografski in zgodovinski ravni. V knjigi niza stalne be-	^ sedne zveze, ki izražajo ruski narodni nazor, družbeno ureditev, ideologijo	O dobe, kulturne dogodke idr.	j
m
06pa3M pyccKou peuu (Images of Russian Speech), by Valerii Mikhailovich	q Mokienko
In this book, Valerii Mikhailovich Mokienko presents historical and etymo-	„
logical outlines of phrasemes reflected in Russian phraseology. With scholarly	^
precision, he cites elements of nonmaterial and material culture in linguistics,	^ folklore, ethnography, and history. The book presents phrasemes that reflect
the Russian national perspective, social order, ideology of the period, cultural	^ events, and other phenomena.
Knjiga profesorja Valerija Mihajloviča Mokijenka je tretji del frazeološke trilogije (prva dva dela sta Vglub'pogovorki, Moskva, 1957, 2. izd . Kijev, 1989, in Slavjan-skaja frazeologija, Moskva, 1980, 2. izd . 1989), ki naj bi pokazal, kako se v ruski frazeologiji pri ubesedovanju resničnosti (tu gre zlasti za elemente materialne in duhovne kulture) zrcali zgodovinska retrospektiva .
Že v antiki so si jezikoslovci prizadevali rekonstruirati »resnično« predstavo o besedi, skušali so najti »izvirno« podobo predmeta ali pojava. Zgodovina in etimologija stalnih besednih zvez (SBZ) sta bili perspektivnejši, kajti združevanje besed predstavlja samo po sebi pripoved, bolj ali manj »izkristalizirani prenos« .
Ravno zato si številni ruski raziskovalci folklore, etnografi, zgodovinarji in jezikoslovci že več kot dvesto let prizadevajo najti izvor tega ali drugega pregovora ali reka . Za paremijami stoji ruska preteklost in kultura . Sprva so bile SBZ zapisane v prestolnih ali gubernijskih časnikih, sledili so paremiološki zborniki z zgodo-vinsko-etimološkimi razlagami in nazadnje knjige, posvečene SBZ in krilaticam . Omenimo naj samo I . M . Snegirjova, ki je v letih 1831-1834 v Moskvi izdal štiri knjige z naslovom Rusi v svojih pregovorih in rekih.
Z
Proučevanje jezikovnih pojavov ne more ostati le v okviru slovnice . Nastala W je nova smer rusistike, ki se imenuje jezikovno deželoznanstvo. Na tem področju N imata velike zasluge E . M . Vereščagin in V . M . Kostomarov . Frazemi izražajo na-1 rodov nazor, družbeno ureditev, ideologijo dobe, kulturne dogodke ipd .
v . M . Mokijenko prikazuje v obravnavani knjigi frazeološko gradivo tako, O da se opira na strukturno-semantično modeliranje . Kritično obravnava zgodovin-s sko-etimološke verzije . Prikazuje številne različice v ruskem jeziku in narečjih ter L v drugih slovanskih in neslovanskih jezikih. Frazeološke enote (FE) mu pomenijo
0	besedne zveze (BZ), ki so stalne, vzpostavljive v že izdelani obliki, ekspresivne in v izražajo celosten pomen. Ne uvršča pa v frazeologijo paremij, ustaljenih večbesednih terminov, nomenklatur in citatov, čeprav so ti vir za SBZ . Vsak frazem ima svojo zgodovino in izrazni namen . Velik del zgodovine je naroden, veliko pa je tudi frazeoloških enot iz drugih jezikov in kultur . Frazem je torej pri medsebojnih
Z kulturnih vplivih »nacionalna valuta« . Največji del obravnavane knjige je posvečen A razmišljanju o narodovih posebnostih ruskih idiomatskih BZ . Tu gre za simbole ru-p ske biti, za zgodovinska dejstva, za iveri starih narodnih verovanj, obredov, pesmi,
1	pravljic, zagovorov . . . Pogosto so SBZ dobesedno neprevedljive v druge tuje jezike . s Razmišljanje o teh narodovih značilnostih je po V. M. Mokijenku »domoljubna K naloga«.
1	K besedi ali SBZ pristopa na dva nasprotna načina: od jezika k izrazni resnič-
5 nosti in od resničnosti do njenega izraza v jeziku . Veliko SBZ je arhaičnih zaradi
•	jezikovnega razvoja (vo vsju ivanovskuju, kišmja kišet' idr . ) . V več poglavjih prika-o zuje, kako se odražajo mitološki pojmi in jezikovni prenosi ruske folklore v jeziku.
•	Prvo poglavje se začenja z naslovom Osvojeno je tuje, odtujeno je svoje. — Posveča se vprašanju, kaj je nacionalno in mednarodno v frazeologiji . Ustaljene
besedne zveze navaja po abecednem redu, kar je čisto formalno, potem podaja smiselno prenesen pomen, npr . lat . ab ovo 'iz jajca'. Po avtorju je to delček bolj polnega pregovora ab ovo usque ad mala 'od začetka do konca' . Pregovor izraža rimski običaj, ko so pri kosilu začeli s kuhanimi jajci, končali pa s sadjem Ko je to BZ zapisal Horacij v delu Ars poetica, je postala krilatica s poetično-mitološko razlago . Frazem ab ovo je zapisal A . S . Puškin: »HauHeM ab ovo: Moä E3epcKHH . . . « (Rodovnik mojega junaka) . BZ je postala mednarodna v ruskem knjižnem jeziku, hkrati pa je postala rusko nacionalna . Zapisali so jo npr . N . S . Leskov (Otroška leta), V . I . Lenin, I . S . Turgenjev idr. Poudarjena je »mitološka polovica« latinizma, kajti v ruski krilatici je zveza ab ovo na drugem mestu, ne na začetku V ruščini ustrezata besedni zvezi dva sinonima: HanuHamb c Hu^ ^edu ali om Hu^ ^edu 'začeti od začetka', kjer je izražena Horacijeva poetičnost . V ruščini se je ustalila množinska oblika, v latinščini je edninska . Ta SBZ ima v ruskem jeziku tri sinonime: HanuHamb c a3oe, HanuHamb c asöyKu in HanuHamb om nenKu. Takoj je treba povedati, da ne gre za absolutne sinonime, kajti sami po sebi se ločijo glede na semantiko in odnos do drugih predmetov ali pojavov . Prva dva frazema izražata začetek, tretji pa širšo dejavnost. Besedi asu in asöyKa sta zapisani v slovanskem knjižnem jeziku, ki sta ga v 9 . stoletju utemeljila brata Ciril in Metod. Ruski jezik se dobesedno križa z makedonščino in bolgarščino, kjer se je uveljavila BZ sanoneaM om asöyKu 'začeti z azbuko', kar potrjuje, da so naši predniki spoštovali asöyuy in ase.
Specifično ruska je FE maH^eeamb om neuKU. Tu nastane vprašanje, zakaj je ravno plesati odpečke. Na to vprašanje daje odgovor V. V . Vinogradov, ki je leta ^ 1940 napisal o tem frazemu obsežen esej, v katerem pojasnjuje, da je to krilatica, a § še zdaleč ni tako stara kot njen latinski sinonim . Loči ju dva tisoč let . V ruski knjižni ® jezik je prišla iz romana Dober človek (V . A . Slepcov) . Junak romana Terebenjev se spominja svoje mladosti, ko so ga še kot dečka učili plesati . Predstavlja si, da ^ stoji v dvorani pri pečici in v mislih izbira korake za ples . Začel je plesati . Nenadoma nastane škandal: ena noga se je upognila in se zadela v drugo . Serjoža ni več plesal po taktu in se je zaustavil . Oglasil se je oče, ga pokaral in spregovoril, naj gre spet k pečki Tako je rekel tudi plesni učitelj Zmedeni Serjoža je je odšel k pečki, da bi spet začel znova plesati . Zaslišal je: en, dva, tri . . . - Ko je V . V . Vinogradov komentiral ta položaj, ni podal le slike plesa maH^eeamb om neuKU, z neverjetno jasnostjo je označil tiste notranje oblike, tiste motive, ki so privedli k metaforične- ^ mu preoblikovanju smisla, posplošitvi frazema maH^eeamb om neuKU. Kot kaže, ^ V . A . Slepcov ni avtor ruske SBZ, tako kot je Horacij latinske . Primer, ki ga podaja Mokijenko, je bil v preteklem stoletju v ruskih plemiških družinah, doma pa je tudi na podeželju. Opisuje ga tudi A. P . Čehov (Moje življenje) . V Kostromski guberniji je slišati: ot ne^KH Hgy, nonoBHHKH HTy (t. e . CHHTaro) .« V začetku 20 . st.je bila zapisana različica maH^eeamb He om neuKU 'delati kaj s težavo, to, kar je težko' (str . 15; Agorin, Sredi Sobratov, Novosti 15 . novembra 1900) . Da je ravno pečka postala točka za računanje pri plesu, je čisto razumljivo: od nje so začeli plesati zato, ker je bila ali v kotu ali nedaleč od vhodnih vrat Tako je bil plesalcem na razpolago ves prostor v sobi . Pozneje se je ta stilna zaznamovanost izgubila . Ni naključje, da je bil ^ navedeni odlomek iz Novosti zapisan v narekovajih .	^
Profesor Mokijenko trdi, da so v jezikovnem deželoznanstvu le tri jezikovne ^ enote: beseda, frazem in aforizem. Ti imajo sposobnost nakopičiti ubeseditvene ^ informacije, kajti ravno v njihovi semantiki se izoblikuje področje, imenovano fon (Mokijenko, str 25) A kolikor nekateri raziskovalci imajo aforistiko kot frazeolo-ški element v širšem smislu besede, je delež njene prisotnosti pri oblikovanju »fo-novih elementov« neverjetno velik .
V ruskem jeziku je precej frazeoloških internacionalizmov, kot npr. esnmb 6uKa 3a po^a, nmUUbe momoko, samopUmb uepenuKa idr. Viri, iz katerih prihajajo frazemi, so antična zgodovina, književnost, mitologija, Biblija, znanstveno-tehnič-no in kulturno področje in seveda medsebojni jezikovni stiki, ki so v zadnjem času precej intenzivni
Navedimo primer tipa hu pu6a hu mhco (angl . neither fish nor flesh, nem . nicht Fisch nicht Fleisch, fr . ni cair ni poisson, ital . ne carne ne pesce, špan. ni carne ni pescado) .
Specifika razvoja frazeologije je sklenjena tako, da se v primerjavi z drugimi lingvističnimi disciplinami ni začela s primerjalno-zgodovinskih raziskav, marveč s stilnih, strukturno-semantičnih ali soodnosnih opazovanj (pogosteje na ravni teorije prevoda) . Zgodovinsko-etimološki vidik je do danes ostal Ahilova peta v teoriji in praksi frazeologije
Z
V številnih znanstvenih raziskavah in popularnih knjigah o leksiki in frazeolo-giji ter v učbenikih za Ruse in tujce najdemo razlago idiomov, ki ne ustrezajo jeZ zikovnim dognanjem. Še več, takšne »jezikovne razjasnitve« prehajajo iz knjige 1 v knjigo in celo v zbornike »krilatih BZ« . Precej BZ je neposredno povezanih z zgodovinskimi dogodki ali resničnostjo . Kot primer navedimo le eonbHuü KasaK. O BZ pomeni ne le spomin na tlačane, ki so zbežali izpod carjeve oblasti na južne S meje Rusije, kjer so bili ne le prostovoljna obmejna straža, ki si je s tem kupila L svobodo, ampak neodvisni ljudje (turška beseda kazak pomeni 'svoboden človek') .
0	- KasaHCKan cupoma spominja na Ivana Groznega, ki je leta 1552 osvojil prestol-v nico Kazanskega hanstva. Tatarski knezi (murzi) so stopali v pravoslavno vero,
da bi jim bila nova oblast naklonjena. Carju so pošiljali pisne prošnje, v katerih so se imeli za »sirote«. Danes pomeni ta SBZ ljudi, ki so nesrečni, nemočni, da bi pri drugih vzbudili sočutje in ganjenost . - Frazema MaMaeeo noöou^e in KaK Z MaMaü npome^ izražata spomin na slavno bitko na Kulikovem polju v letu 1380, A ko so se Rusi osvobodili izpod hordskega jarma . Ta dogodek se zrcali tudi v UBZ: p 3decb KaK 6ydmo MaMaü eoeean, KaK 6ydmo noc^e MaMaeea noöou^a, C^oe-
1	Ho me^ MaMaü c eoÜHoü idr. - Nedvomno je konkretna zgodovinska povezava z S Ivanom Velikim in Ivanovsko ploščadjo . S tema dvema je povezan frazem eo ecw K ueaHoecKymm. Razlaga tega frazema je trojna: (1) 3eoHumb eo ecw ueaHoecKyrn (z 1 vsemi zvonovi), (2) Kpunamb eo ecm ueaHoecKym (seznanjati se s carjevimi ukazi), 5 (3) eonumb eo ecm ueaHoecKym (vpitje tistih, ki so jih telesno kaznovali) . Razen
glasnega krika pomeni ta UBZ še močno smrčati ali globoko spati . FE navajajo 0 I . S . Turgenjev (Okrajni zdravnik), M. E . Saltikov-Ščedrin (Dobronamerni govori), • F. M. Dostojevski (Zločin in kazen) idr. Frazeološki slovar ruskega jezika v uredni-— štvu A. I . Molotkova podaja dokaj objektivno ustreznico 'zelo hitro', 'z vso močjo' ipd. Bo ecm ueaHoecKym se veže z glagolskimi komponentami cKaKamb, eannmb, Kymumb, dymb, Kamamb idr.
Vsak Rus že iz mladosti pozna HeaHa-dypaKa in HeaHa-^apeeu^a. Folklorni junak dypaK, ki ga prezirajo oče in bratje, je vedno pametnejši od njih . Ljudska pravljica je vedno na strani nravstvene resnice
Knjiga profesorja V. M. Mokijenka niza vrsto SBZ, ki so postale pregovori ali reki, npr . : Penoü da 6pyKeoü nmdu He xea^Hmbcn. Kanycma da pena 6pmxy He Kpena. Cny^uM ceMb ^em - eucny^uM ceMb pen - da u mex Hem! Precej SBZ izraža naravo, živalski in rastlinski svet:
1. Ha ueM ceem cmoum; ceem kruhom come^cn; euümu cyxuM us eodu; KaK c
^ycH eoda; ^^epaKu 3uMymm; 6eReHU o6heRcM; o6odpamb KaKRunKy ... 2 . Anatomijo človeka in geste: Ha aRa3ax; cromm ^0R0eym; Ha pyKy; uyecmeo RoKmn...
3. Življenjske predstave: realije iz vsakdanjega življenja preteklosti: 3adamb 6aHm KoMy; duM KopoMucnoM; saKycueamb yduRa; xomb npyd npydu ^e^o...
4	. Delovni procesi v kmečkem življenju: Hepe3 neHb Konody ...
5	. Merske enote (časovne mere, dolžinske, utežne, denarne enote): He no dHMM,
a no nacaM'; Mepumb Ha ceoü apmuH; 3a ceMb eepcmb Kucenn xne6amb; c mpu Kopo6a...
6	. Igre, sprostitve, šport: 6umb öaKnymu; u^pamb e öupmnbKu; öumbcn 06 3a- ^^
K^ad...	'iT
7	. Ruska kuhinja in jedila: neub KaK 6^uhu-, cedbMan eoda Ha Kucenbe; saea- ^^
pumb Kamy; MonouHuepeKu u KucenbHue 6epe^a ...
8.	Zgodovina: KonoMeHCKan eepcma; hu k ceny; ^on KaK coKon ...
9.	Socialne odnose, družino in sorodnike: ceoü 6pam; Ham 6pam ...	^
10.	Etiketo: Munocmu npocuM; He noMuHaünuxoM ...
11.	Poklic: cydumb dapndumb; mnHymb KaHumenb ...
12	. Duhovno kulturo: obrede, praznoverja, verovanja: 6a6ymKa Hadeoe cKasana;
KaK e eody cMompemb ...
13	. Religiozne predstave, povezane s krščanstvom: ad KpoMemHuü; seMnn
o6emoeaHa; eneMo^axy... 14. Pismenost, književnost: ne6eduHan necHn; KuceÜHan 6apumHn; Medoeuü ^ Mecn^...	^
15 . Folkloro, ljudski jezik, humor: mume eodu, Hu^e mpaeu; KpacHan ^eeu^a■; Kpoeb cMonoKoM...
Posebno organizacijo imajo zagovori vaških zdravilcev, npr. Om^oeapueaw om pa6a 6o^un ^unomu u noseeomu, ypoKu u npusopu, cmamoeo u noMoeo, HympeHHo, cnoeeo, saKo^Ho u ^umhhho! V ruskih ljudskih ugankah srečamo »temne besede« (z nizkimi samoglasniki in zvočniki): npaeda, He c KoHdpoü u meHdpoü, a c KoHdoü u neHdoü 'Maček, ne lazi v peč: v peči je kašica za gosta' - ^ tako pojasnjuje Slovar ruskih narodnih govorov (CnoeapbpyccKuu HapodHux ^oeo- ^ poe 25, 1990, 337: »neHda. ne^Ka . BpHHga He xogn (He naHH) b neHgy, b neHge ^ KaHga npo HOHga (roHga) . (B 3aragKe: KomKa He xogn b ne^Ky: b ne^Ke - Kama ^ gna rocTa . )« Precejšnje je število frazemov, povezanih s slovanskimi božanstvi, ^ kot so Perun, Horst, Daždbog, Stribog, Semargl, Mokoš . Vsako od teh božanstev je bilo pokrovitelj dnevov v tednu . Horstov dan je bil v ponedeljek, Mokoš pa je pokroviteljica srede in petka . Za pravoslavne Ruse pred sprejetjem pravoslavja je bilo značilno tekmovanje četrtka (Perunovega dne) s sredo, kar izraža pregovor: nodKamuna (nodKamunacb) cpeda nod ^emeep^ (Dalj IV, 1882, 601) .
Panteon pravoslavne Rusije je bil na Perunovemu hribu v Kijevu . Leta 988 je dal knez Vladimir zgraditi tam, kjer je bil Perun s svojimi vojščaki, cerkev sv. Vasilija, novega pravoslavnega zavetnika . Veliki knez Vladimir ni postal le pravo-slavec . Svojo zvezo z drugim Rimom je utrdil tako, da se je poročil z bizantinsko carično Ano .
Ne glede na to, da so Rusi sprejeli pravoslavje, pa je pri njih demonologi-ja zelo pestra . V hiši prebiva »doMoeoü« s svojimi sodelavci, kot so deopoeoü, nodnonb^uK ali nodnonbHuK, obuhhuk, 6aHHuK ali 6aHHeeoü, xne6HuK, ^yMeHHuü ali ^yMeHHUK... V gozdu kraljujejo škrati, tj. nemue ali necoeuKu, 6opoeuK, MoxoeuK, ny^eeuK, nodKycmoeHuK... V močvirjih prebivajo 6onomHuKu, 3u6ouhuku, op^a-eeHHuKu ... V vodnih virih je eodnHoü, eodnHoü-xosnuH ali njegove podvrste, kot so oMymHoü, osepHoü, eupoeHuK (rus . eup: globoko mesto, tolmun) idr. Po poljih gospodarijo noneeuKu, noneeue ali ^umHue ^e^u ...
Z
Mnogo je SBZ z jedrno besedo nepm, kot npr . nepm Hecem (npuHec, Hocum), W ^ememb (no^ememb, noümu): rde nepm He c^adum, myda 6a6y nom^em, Kypu^a N He nmu^a, 6a6a He ne^oeeK (tj . nepm)...
1	V tej knjigi so tudi frazemi semantičnih »mikropolj«, npr. Mamb-ome^,
6pam-cecmpa, Kyn^u-^eHepaMU ... Nahajamo tudi lastna imena: Cama-Mama, O CameHbKa-MameHbKa, Mama-ffyHuma ... Kot jedro tega polja so nanizani soros dniški odnosi, sledijo oblačilni predmeti, tkanine, predmeti toalete, kot npr .: KyMan-L KumaÜKa, amMac-6apxam, nnuc-6apxam, KyHu^u-^ucu^u, my6Ku-w6Ku ...
0	Obravnavana knjiga prof. V . M . Mokijenka ima navedeno bogato bibliografi-v jo (str. 424-444) . Na koncu je spisek FE. Od slovanskih jezikov obravnava beloru-
ščino, bolgarščino in staroruščino, sledijo kašubski, poljski, ruski, ukrajinski, srbohrvaški, slovenski, slovaški in češki jezik . Ob analizi slovanskih frazemov podaja še neslovanske jezike: angleškega, madžarskega, italijanskega, španskega, litovskega, Z latinskega, moldavskega, mongolskega, nemškega, portugalskega, romunskega, A francoskega in švedskega . Kot zanimivost omenimo, da je naveden le en slovenski p primer, in sicer v razlagi psl . *khrhkh, slov . na krkoč 'vrat' (meu).
1	Knjiga se bere kot napet roman in bo prišla prav slavistom, folkloristom, s etnografom in zgodovinarjem . Še posebej smo je veseli rusisti, ker daje zgodovin-K sko-etimološke orise ruske frazeologije in frazeologije v drugih jezikih .
'Ji 0 9
2