PRED DRŽA¥EJAIVSK@ VOJNO ¥ KOMUNISTIČNI KITAJSKI
AÑO (LETO) XXVI. (20)
No. ,(štev.) 2
Papež in nasilje
V roke mi je prišel pred kratkim tiskani članek prof. Janžekoviča z ljubljanskega bogoslovja „Naš. dialog s sodobnim svetom“ v reviji cirilmetodij-skih duhovnikov Naša pot. V njem piše ta naslednik prof* Aleša Ušeničnika, da je dialog s komunisti „potreben in naraven“, ker „se komunist in kristjan z ozirom na etiko nahajata v isti skupini,“ namreč v skupini, <ki -misli, da „smo vsi ljudje bratje in imamo enaue pravice do življenja, do svobode do razvijanja svoje osebnosti. Človek ne sme izrabljati sočloveka. Dejavna, vseobsegajoča medsebojna ljubezen je osnovna nravna -dolžnost.“
Naključje je hotelo, da sem prav včeraj znova prebiral Buharinov „katekizem“ komunizma in v njem bral vse drugačne stvari z ozirom na „to medsebojno ljubezen“ in ,,-te enake pravice“. Medsebojna ljubezen pri komunizmu? Takole sem bral: „Cilj delavskega -razreda je do konca uničiti buržuazijo. •• in ravno v tem obstaja smisel diktature proletariata, da brez najmanjšega usmiljenja zatre vsak poskus njene vrnitve na oblast.“ Osnovna misel komunizma je torej: sovraštvo, in sicer smrtno sovraštvo do nasprotnega razreda. Svoboda za vse:
V ABC komunizma berem: „Jasno je, da. ne zahtevamo -nobene svobode — ne tiska, ne besede, ne shajanja, ne združevanja za — buržuazijo, za sovražnike ljudstva, ampak nasprotno: ...popolna svoboda -besede, -tiska, združevanja, shajanja itd. je garantirana samo za proletariat, in to. ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih...“ Res, da komunizem postavlja lep cilj: „osvoboditi vse človeštvo barbarstva in terorja kapitalizma“, toda — ali niso tudi kapitalisti — del človeštva? Toda do tega sočloveka komunizem ne čuti
„vBeofejcmojcTOc medsebojne ljubezni", j mu je sabotažo. On da je bil tudi tisti, ampak, pravi ta katekizem: „nobenega ki je že leta 1958 rovaril proti njemu popuščanja pred buržuazijo... dokon-' in ga 'odstavil ¡ÜTprečfsedstva države ter eno jo razkosati v nič... toda popolno ! mu dodelil samo častno mesto glavnega svobodo, izvršiti to svobodo, pa za de- 1 tajnika komunistične stranke. Prav
ESLOVENIA LIBRE!
BUENOS AIRES
12.	januarja 1967
I Svetovna javnost z vedno večjo pozornostjo spremlja, razvoj dogodkov v komunistični Kitajski. V državi s 700 milijoni ljudi se iboj za oblast med komunističnimi funkcionarji vedno bolj zaostruje in ni izključeno, da bo državo pognal v krvavo državljansko vojno. Borba je med tako -imenovano rdečo stražo, ki jo vodi minister za narodno obrambo Lin Piao, zaupna osebnost Mao Ce Tunga in verjetno njegov naslednik v vodstvu komunistične stranke, če bo seveda Mao Ce Tung lahko pospravil vse svoje nasprotnike, ki jih je vedno več, in med visokimi fukcionarji stranke in častniki v vojski.
Po poročilih japonskih virov, ki imajo največ informacij iz komunistične Kitajske, je v kitajski komunistični stranki večina vplivnih komunističnih funkcionarjev proti Mao Ce Tungu m njegovi „trdi politiki“. Komunistični diktator ima 'zaslombo samo še v množicah. Pa tudi tam je že začel njegov ugled padati. Vojska je deljena in i» zato minister za narodno obrambo Lin Piao še ni upal poslati na ulice za zadušitev izgredov, ki so se začeli pojavljati v več mestih. Bo pa moralo priti do odločitve kmalu, kajti sovražnosti dveh taborov, ki si stojita nasproti v komunistični Kitajski, postaja tako veliko, da ga bo težko pomiriti samo z razgovori. Vsi znaki tako kažejo.
Trume rdečih -straž so prejšnji teden znova divjale po celi Kitajski. V Pekingu so z lepaki in na javnih zborovanjih obtoževali podšefa komunistične propagande Čou Yanga, da je pripravljal zaroto proti Mao Ce Tungu po vzoru neuspele revolucije na Madžarskem. Objavili so, da so ga zaprli. Sam Mao Ce Tung je napadal predsednika kitajske države Liu Šao Či-ja. Očital
lavski razred...“ In na vprašanje, ka-' ko doseči to „osvojenje“ človeštva in •ustvariti komunistično družbo ? odgovarja Buharin: „Po proletarski diktaturi! Da, diktaturi! Ta beseda pomeni: -železna oblast, oblast, ki ne oprošča svojim sovražnikom! Diktatura delavskega razreda! To pa pomeni: tako oblast v državi, tki bo utopila meščanstvo in lastnike zemlje. Ta oblast pa ne -more priti drugače, kakor po revoluciji...“ in na vprašanje: „Torej ste vi komunisti pristaši nasilja?“ odgovarja samozavestno: „Da, smo pristaši
tako mu je očital da je vedno delal
proti stranki- V Pekingu so se pojavili tudi letaki proti predsedniku vlade Ču En Laju, ki pa so jih še ponoči odstranili. Prav tako so bili tudi letaki proti Mao Ce Tungu, v katerih so ga njegovi nasprotniki napadali kot nevarnega fanatika.
Med rdečimi stražarji in njihovimi nasprotniki delavci ;e prišlo zlasti do hudih bojev v Nankingu- Poročila iz Japonske vedo povedati, da je v bojih bilo ubitih 54 ljudi, nad 900 pa ranjenih. Obe strani sta divjali po mestu in mučili svoje politične nasprotnike. Nekatera poročila pravijo, da imajo- Mao-jevi nasprotniki mesto Nanking trdo v rokah. Veliki poulični boji med nasprotniki Maojeve politike in njegovo oboroženo rdečo stražo je prišlo tudi v Kantonu, v Šanghaju je pa delavstvo, ki je proti Mau, povzročilo več sabotaž.
Položaj v državi je zelo napet. Tako se glase poročila diplomatskih predstavnikov iz Pekinga- Vzdušje je tako, da vsak trenutek lahko pride do eksplozije- Tega se zaveda zlasti Moskva in zadnje čase posveča večjo pozornost razvoju dogodkov na Kitajskem kot pa v Vietnamu- Dobro ve, da Mao Ce Tung v sedanjem položaju, kakršen je na Kitajskem, lahko napravi korake z dale-kosežnimi posledicami. Pri tem ne izključujejo možnosti oboroženih spopadov na kitajsiko-sovjetski meji- V tem pogledu so v Moskvi dali vedeti, da bodo z vsemi silami branili sovjetsko posest in je to predsednik sovjetske vlade Aleksij Kosigin v Vladivostoku prav odločno povedal.
Pripravo velikih odločitev v Pekingu da slutiti tudi nenaden poziv vseh diplomatskih predstavnikov komunistične Kitajske v svetu v Peking.
Splošna sodba jV.^uavalcev razmer v komunistični KrfSj5kyje, da je sedanja kriza, ki jo doživlja komunistični režim v tej državi, največja, kar jih je bilo v zadnjih 17 letih, odkar ima komunizem pod sabo Kitajsko s 700 milijoni ljudi.
To ni niti brezbrižnost za konkretno življenje sodobnega človeka, pa tudi ne izbira poti za revolucionarno dejavnost. Pavel VI. pravi, da si stojita nasproti dve stališči: Eno zagovarjajo tisti, ki pravijo, da mora Cerkev ostati strogo na svojem duhovnem področju in se ne sme vmešavati v svetne zadeve, drugi pa od nje zahtevajo, da se mora še bolj spustiti v časovno področje ter da bi morali katoličani nastopati kot „revolucionarji za koristi ljudi“.
Pavel VI. poudarja, da Cerkev ne more sprejeti za svoje nobene od navedenih skrajnih dejavnosti. Ne more opustiti skrbi za časovnost, kajti dejavnost ljudi je časovno odmerjena in vse to, ikar zadeva človeka, zadeva tudi kat. Cerkev. Cerkev, ločena od sveta, potisnjena v samoto, ne bi bila Cerkev Jezusa Kristusa. Zato se Cerkev briga za vse plemenite napore, ki imajo namen pomagati človeštvu k napredku in to ne samo na poti v nebesa, ampak tudi v iskanju blaginje, pravičnosti, miru in sreče na zemlji.
Na drugi strani pa po besedah Pavla VI. Cerkev ne more odobravati de-
javnosti tistih, -ki skušajo doseči ta tako plemeniti in vzvišeni cilj z nasilnim prevratom, z zrušenjem pravice in socialnega reda. Revolucionarne nastope spremlja obilje krivic in trpljenja, kajti, kadar se nasilje sprosti, ga je težko kontrolirati ter napada istočasno z ustanovami tudi ljudi. Ta pot gotovo ni iprimerna za Cerkev za odstranitev zla od sedanje človeške družbe-
Zato papež poudarja, da po odkb-nitvi obeh ekstremov, dejavnost Cerkve ne more biti drugačna, kakor tista, ki jo je zajel vatikanski koncil v dve besedi: ljubezen in služba.
Na praznik Svete družine dne 8. januarja je Pavel VI. o'b podelitvi blagoslova -na Trgu sv. Petra zbrani množici govoril o pomenu družine. Nagla-glašal je, da nedotakljivost, t-j. neraz-družnost družine predstavlja na j višjo moralno dolžnost kristjanov in nekristjanov. Vernike je prosil, naj molijo, da ljudje nedotakljivosti družin ne bi kršili ter da bi družine povsod uživale vse spoštovanje ter da bi jim bila zagotovljena vsa sredstva za napredek in življenje v miru.
I Z
TEDNA
Pavel VI. o poslanstvu Cevi* ve med narodi, o miru in o družinah
Papež Pavel VI. je prejšnji teden trikrat govoril. Na praznik Sv. Treh kraljev Kitajcem, naslednjega dne članom diplomatskega zbora pri Vatikanu in v nedeljo o družini.
Govor papeža Kitajcem na praznik Sv. Treh kraljev sta mu narekovali dve pomemebni obletnici: 40-letnica posve-1
revolucionarnega nasilja. Verujemo, da1 titve Prvih ®estih kitajskih škofov
delavski razred ne bo ničesar dosegel, če bo skušal o čem prepričevati kapitaliste. Delavski razred ne more drugače osvobajati, kakor z revolucijo, ki zlomi in uniči meščansko državo. Vsaka revolucija pomeni nasilje proti nekdanjim gospodarjem... in to nasilje ni slabo, ampak za nas —< sveta stvar!“
To je Buharin pisal 1. 1919 za časa Lenina — ne Stalina! — in spada torej v okvir leninizma-marksizma, tistega sistema, na katerem temelji zavestno tudi jugoslovanski komunizem. Komunizem vsake barve ve, da nima smisla prepričevati, kljub temu pa pristopa k dialogu kot k zadnjemu sredstvu, (ki mu še ostane — „ostane nam zdaj samo še eno upanje: dialog“, je pisal znani prevzgajatelj slovenskih duhovnikov v zaporu; toda' še tedaj z namenom, da ne bo prepričeval, ampak v njem razvijal svojo propagando. To pa toliko ¡časa, dokler se bo čutil — slabega, ko bo spet prišel do sape, bo dialog rešil na svoj način — s „sveto“ nasilnostjo.
Še Kocbek je v zadnji številki Dejanja pred vojno podčrtaval, da ne more s komunisti, ker se loči od njih v pojmovanju — morale^ torej etičnih načel.
To je teorija, pa praksa tudi: dvanajst tisoč pobitih domobrancev je pri Slovencih za večno postavljen zgled komunističnega reševanja spora — v miru iri pred neoboroženim nasprotnikom! Smo v tej etiki na isti gladini s komunizmom?
Ne govorimo o razvoju ^komunizma, o katerem vemo, da spreminja le taktiko in metode, osnove pa ne! In Buharin je .postavljal osnovo.
20-letniea ustanovitve kitajskega narodnega episkopata. Kot nadaljnji raz-! log za ta govor svetovni listi navajajo tudi skorajšnji obisk predsednika Sovjetske zveze Nikolaja Podgornija pri Pavlu VI. Da ne bi Kitajci bili pod vtisom, da se je papež v s-poru med Pekingom in Moslkvo nagnil na sovjet- ! sko stran, je s svojim govorom poudar- ‘ jal naklonjenost katoliške Cerkve do kitajskega celinskega naroda.
V govoru je izražal željo po obnovitvi zveze med katoliško Cerkvijo in celinskim kitajskim ljudstvom, katere kat- Cerkev ni prekinila prostovoljno. Prav tako bi papež rad govoril o (miru s komerkoli, ki sedaj vlada nad Kitajci.
Zatem izraža obžalovanje, da katoliška Cerkev ne more imeti zvez s kitajskim narodom, da se noben (kitajski škof ni mogel udeležiti zadnjega vatikanskega koncila, da so sedanje kitajske oblasti izgnale vse katoliške- misijonarje ter da katoliško Cerkev preganjajo in jo predstavljajo kot sovražnico kitajskega naroda.
Papež Pavel VI. zatrjuje, da lahiko te očitke zavrže s številnimi dokazi, kajti katoliška Cerkev je vedno gledala na Kitajsko z velikimi simpatijami in s spoštovanjem in je vedno pripravljena pomagati kitajskemu narodu v stiskah in težavah.
Naslednjega dne, t- j- 7. januarja so prišli papežu čestitat novo leto diplomatski predstavniki držav, ki imajo diplomatske zveze z Vatikanom. Med njimi sta bila tudi predstavnika dveh komunističnih držav, t. j. predstavnik Titovega komunističnega režima Cvrlje ter zastopnik Kube.
Pred člani diplomatskega zbora je papež govori o poslanstvu kat. Cerkve.
V mesta Santos, glavnem pristanišču Brazda za izvoz kave, je 9. januarja v zgodnjih jutranjih urah eksplodiral sredi mesta velilk tank napolnjen s plinom. Eksplozija je bila tako močna, da so bila od njenega pritiska vsa okoliška poslopja porušena ali pa vsaj močno poškodovana, na področju 4 km2 pa ni ostala nobena šipa cela. Pri eksploziji je bilo ranjenih 400 oseb, nastala je ipa- vsled sabotaže.
Jack Ruby je bil zadnji človek, ki bi bil še lahko pojasnil skrivnost zločina v Dallasu: ali je bil umor predsednika Kennedyja delo zločinca posameznika, alTje pa -bit rrjegov morivec samo orodje dobro organizirane zarote, ki se je hotela znebiti mladega in odločnega ameriškega predsednika, katerega napovedane socialne reforme niso bile všeč kapitalističnim mogočnjakom. Z Rubyjevo smrtjo je ta skrivnost odšla prejšnji teden z njim v grob. Za vzrok njegove smrti so objavili rakasto obolenje. Rubyjevi sorodniki so javno obtožili oblast, da je z Jackom slabo postopala in ni zadosti poskrbela za njegovo zdravljenje. Vsekakor Rubyjeva smrt, (kakor smrt vseh dosedanjih, ki so bili v kakršnikoli zvezi z umorom predsednika Kennedyja, ni ljudi prepričala v ugotovitve Warrenove preiskovalne komisije, tako v ZDA, še manj pa v svetu.
Bivši nemški kancler dr. Konrad Adenauer je 5. januarja slavil 91-letni-co rojstva. ,,Stari“ je še vedno zdrav ter tudi duševno čil in svež. Ob njegovi 91-letnici v Bonnu ni bilo posebnih slavnosti, razen skupnega ¡kosila, na katerem je staremu krščanskodemo-
V TEDEN
kratskemu državniku čestital sedanji nemški kancler dr. Kiesinger.
V	Rimu je bil kongres socialistične internacionale. Udeležile so se ga ugledne socialistične osebnosti iz evropskih držav- Na kongresu so obravnavali sedanje evropske in svetovne politične probleme. Tako gospodarske, kakor politične zlasti pod vidikom, ker, „da prihaja za krščansko demokracijo doba socialističnih režimov“. IJo končanem kongresu so nekatere vplivne socialistične osebnosti obiskale tudi papeža. Tako predsednik socialistične internacionale bivši avstrijski podkancler Pitter-mann, ter predsednik nemške socialdemokratske' stranke Willy Brandt, sedanji zahodnonemški zunanji minister.
V	Parizu je glavni tajnik francoske komunistične stranke Waldeck Röchet na njenem 18. kongresu ostro napadel zadržanje kitajske komunistične stranke v sedanjem svetovnem dogajanju, poveličeval pa sovjetsko politiko.
Sovjetski predsednik Nikolaj Pod-gorni bo od 24. do 29. januarja na obisku v Italiji- Dne 29. januarja too sprejet tudi v avdienci pri papežu-
V	Organizaciji ameriških držav so v teku zadnje priprave za konferenco zunanjih ministrov teh držav februarja meseča v Buenos Airesu. Bolivijski predsednik general Barrientos zahteva, da mora priti na dnevni red razprav tudi bolivijska zahteva po dohodu Bolivije d0 morja. Priprave so prav tako za konferenco predsednikov ameriških držav, ki bo aprila meseca. Za to konferenco se potegujejo mesta: Punta del Este v Uruguayu, Viiha del Mar v Čilu, Lima v Peruju in San José v republiki Costa Rica.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Ne bi pisal tega uvodnika, ko bi danes 8. 1. ne bral govora papeža Pavla VI., ki ga je govoril za novo leto diplomatskemu zboru in kjer je poudaril to misel:
„Tudi Cerkev skuša pomagati Človeštvu — ne samo na njegovi poti v nebesa —, ampak tudi v njegovem iskanju dobrobita, pravičnosti, miru in sreče na zemlji.“ (V teh besedah vidim jasno aluzijo na „isti cilj“ komunizma!) Nato pa doda: „Po drugi strani pa Cerkev ne more pritrditi tistim, ki skušajo doseči te tako plemenite in pravične stvari z nasilno subverzivnostjo zakona in socialnega reda. Revolucionarna akcija spočenja celo verigo krivic in trpljenja, kajti nasilje, ko se enkrat razdivja, je težko kontrolirati ter razbija tako ljudstva kakor socialno strukturo.“
Jasno je, da je papež Pavel VI. mislil s tem na komunizem — tako sistem kot metodo —, ki ga katolištvo ne more opravičiti, ter ga torej — odklanja.
Ta govor pušča vtis, da tudi današnja Cerkev ni ‘odjenjala’ v razmerju do (komunizma, kljub temu, da je papež Janez XXIII. sprejemal Hruščovega zeta in sedanji papež sovjetskega zunanjega ministra Gromika in bo še ta mesec sprejel — kot je napovedano z vatikanske in sovjetske strani — samega predsednika Sovjetskih republik Podgornija.
Morda pa je papež za letošnje novo leto diplomatskemu zboru hotel poudariti prav to — črto ločnico z ozirom na dve medsebojni različni etiki.
Slovenska cirilmetodijska revija ne vidi tega razločka, čeprav je nekdo iz njihovih vrst napisal pred kratkim resnico o „svobodnem razvoju osebnosti“, v tem primeru duhovnikov, tole: „Smo, kot da nas ni, in zato smo; če bi pa bili, kot da smo, bi nas ne bilo.“ Priča tudi to o „isti ravni“ s komunisti na gladini „vseobjemajoče ljubezni in svobode“, ali o nasilju in strahu pred njim ?	td
Sestava nove vlade
Po zadnji preosnovi je sedanja vlada predsednika grala Juana Onganije sestavljena takole:
minister za notranje zadeve: dr.
Guillermo Borda; drž. tajnik vlade: dr. Mario Díaz Colodrero; drž. tajnik za kulturo in vzgojo: prof. Carlos Maria Geliy y Obes; drž. tajnik za pravosodje: 'dr. Conrado Etchebarne; drž. tajnik za komunikacije: grab Julio Argentino Te-■glia.
Min. za zunanje zadeve: Dr. Nicanor Costa Méndez.
Min. za gospodarstvo in delo: dr.
Adalbert Knieger Vasena; drž. tajnik za poljedelstvo in živinorejo: dr. Lorenzo Raggio; drž. tajnik za finance: Contador Francisco Aguilar; drž. tajnik za industrijo in trgovino: dr. Angel Alberto Sola; drž. tajnik za energijo in rudarstvo: ing. Luis María Gotelli; drž. tajnik za delo: Rubens San Martin; drž. tajnik za javna dela: ing. Bernardo J. Loitegui iri drž. tajnik za promet: ing. Armando Silvio Ressia.
Minister za narodno obrambo: ing. Antonio Lanusse.
Vrhovni poveljnik vojske armadni grab Julio R. Alsogaray; poveljnik pomorskih operacij admiral Benigno I, M. Varela; vrhovni poveljnik letalskih sil brigadir grab Adolfo T. Alvárez.
Min. za socialno blaginjo: Roberto
J.	Petraeca; drž. tajnik za pospeševanje in varstvo skupnosti dr. Raul Puigbo; drž. tajnik za socialno varnost: dr. Samuel W. Medrano; drž. tajnik za ljudsko zdravje: dr- Ezequiel Holmberg in drž. tajnik za stanovanja: ing. Ernesto Garcia Olano.
Minister Krieger Vasena o gospodarski in finančni politiki vlade
Novi minister za gospodarstvo in delo dr. Adalbert Krieger Vasena je na tiskovni konferenci objavil smernice finančne politike vlade za ureditev javnega gospodarstva. Najprej je dejal, da ni še mogoče povedati točne višine defjcita v drž. proračunu, z gotovostjo pa lahko zatrdi, da je največji pri drž. železnicah. Izjavil je nadalje, da bo od 26. do 30. januarja v Washingtonu na konferenci Zveze za napredek. Povedal je tudi, da se sedanji menjalni sistem ne bo menjal. Trudil se bo, da bo pridobil mednarodni kapital za naložbe v Argentini. Priznal pa je, da bo to težka zadeva. Napovedal je tudi zelo trdo politiko glede .plač in cen. Vlada bo vodila politiko stabilnosti denarja. O boju proti inflaciji ne mara govoriti, ker je bilo o tej stvari že dosti povedanega. Vse delo vlade 'bo usmerjeno v to, da jo zaustavi. Končno je min.
(Nad. na 4. str.!
ZENA IN NJEN SVET
Anica Kraljeva
Kafeo gledajo na nas
Na splošno ljudje, ki le malo vedo o nas, nas čutijo oddaljene („Joj, kako daleč ste!“). Očitajo nam, da smo daleč od domače realnosti, da marsičesa ne moremo razumeti in da govorimo 'in pišemo preveč o preteklosti. Vedo pa vsi, da smo ohranili jezik in veliko ljubezen do vsega našega. Občudujejo požrtvovalno delo in se čudijo številu prireditev.
Oni pa, ki vsa leta z zanimanjem in ljubeznijo zasledujejo vsako naše delo in nas čutijo kot živo celico naroda, so naših uspehov na kulturnem področju, zlasti dela med mladino, od srca veseli. A tudi ti obžalujejo, da je iz našega tiska čutiti razna osebna nasprotja, ki uničujejo ne samo delo, ampak tudi tisti čisti namen, ki je prav našemu delu dajal poseben čar in posebno silo.
V marsičem imajo prav. Vzrokov za oddaljenost je veliko. Najmočnejši je pomanjkanje živega stika med vodilnimi ljudmi, teh in onih v zamejstvu. Žalostno je, da do danes ni še nihče od naših vodilnih laikov mogel obiskati Evrope in izmenjati z zamejskimi voditelji misli za vzporedno sodelovanje. Taki obiski ibi v naše tukajšnje delo prinesli nove življenjske sokove.
Moje mnenje je, da nekoliko krivde ipade tudi na njih, ki žive na slovenskih tleh in naše skupne probleme od bliže poznajo, če vidijo na nas negativne in nevarne poteze v vodstvu, naj nam bratsko pomagajo. A prav tega čuta ni veliko. 'Pomagali bi nam lahko s' stalnimi poročili o novih skupnih problemih, o svojem delu — n vsem, kar bi nam dalo čutiti, da nas imajo za živo celico slovenskega naroda- Marsikdaj se mi je srce stisnilo v bridkosti, ko sem iz pogovorov začutila že nekako vdanost in breziupnost g!?ede nas, češ, vse to bo le še nekaj časa, potem boste pa utonili v tuji svet. Ko sem pripovedovala o našem šolstvu, o požrtvovalnem delu naših učnih moči, o velikem številu šolskih otrok, o živem življenju v mladinskih organizacijah in še posebno o naših lepih mladih družinah, je nekdo z resničnim veseljem vzkliknil: „To je čudovito! Tako, edino le tako boste še
lahko dolgo vztrajali in ostali Slovenci. Morda še nekaj rodov.“
Nekdo me je vprašal ali je pri nas močna povezava in živo sodelovanje med duhovščino in laiki. Da tega pogrešajo v našem tisku.
To je bilo prav tiste dni, ko so se sestali zamejski duhovniki na letno zborovanje. Veliko zanimanje, rekla Bi, celo navdušenje, je med duhovniki na tem sestanku zbudilo predavanje pisatelja Rebule „Kako gleda laik na duhovnika“. Se zdi, da so prav njegove globoko krščanske misli zbudile živo željo za to pomembno povezavo.
Slišala pa sem, da tudi tam manjka primernih duhovnikov za mladino. Posebno je to občutiti v Gorici.
Imela sem priliko govoriti s posameznimi visoko izobraženimi Slovenci, ki živijo v različnih državah, a jim je veliko na tem, da vsi gremo po pravilni poti v bodočnost. Prav ginljivo in razveseljivo je to, da vsak iz svojega oddaljenega kraja pove o nas in splošnem slovenskem vprašanju približno isto.
Prof. iz Severne Amerike je mnenja, da nam je za skupno delo neka širina potrebna, škodi nam prevelika ostrost v sodbah. V tisku pogreša toplote ifi ljubezni do ljudi.
Mlad znanstvenik, družinski oče, poudarja, da smo isi preveč oddaljen;. Le povezano delo nas bo rešilo, sicer nam grozi počasno umiranje. Saj bi zadostovalo le nekaj mlajših ljudi, ki so na visoki kulturni stopnji in razgledani, ki bi v vseh naših najvažnejših vprašanjih sodelovali in se po možnosti srečali od časa do časa na študijske pogovore. Ti bi omogočili vzporedno sodelovanje vseh emigracijskih skupin. „Slovensko vprašanje,“ trdi, „se bo reševalo v Evropi.“ Močno želi, da bi se začeli polagoma vračati (kdor more) in ipa, da bi mladi akademiki dopolnili svoje študije v Evropi in se pozneje tudi tam zaposlili-
V Rimu so mnenja, da preveč pogrevamo stara vprašanja, preveč je v tisku osebnih napetosti. Držati jasnost, a obenem prisluhniti v sedanji čas.
„No, in kaj naj naredimo, da se popravimo?“ sem spraševala na pol v šali na pol zares.
Delati moramo z odprtimi očmi in ušesi. Prisluhniti novemu času, ki prinaša nove probleme, le tako bomo obdržali mladino. Pozabimo na Stare spore in ne iščimo v njih sami sebe. Naš stik s svetom je zaenkrat le stik in -po njem' nas sodijo.
'Velika večina mojih prijateljev so sii težko predstavljali Buenos Aires in Argentino. Vedo, da je argentinsko meso sočno, vedo, da je pampa neizmerna, dolgočasna in nerodovitna, da imamo nestalne vlade itd. — pozitivnega malo ali nič! Ta pogled so si ustvarili na podlagi naših osebnih pisem in našega tiska, ki le malo, ali nič ne pove o kraju, kjer živimo že kmalu dvajset let.
Da nam očitajo pomanjkanje širine, smo nekoliko sami krivi- Živimo v Buenos Airesu, ki je največji kulturni center v Južni Ameriki in eden izmed svetovnih centrov- Iz velikih argentinskih dnevnikov lahko zasledujemo vse svetovne dogodke, bolj kakor večina naših ljudi v zamejstvu. Nič ne izgubimo svojega, če od tujega vzamemo, kar nam. koristi.
Ni Buenos Aires samo mesto svetovnih boksarjev in nogometašev, ampak je tudi kraj, kjer se letno sestajajo filozofi, znanstveniki, zgodovinarji (v pre-1 teklem letu Toynbee!), knjižne založbe,! glasbene sezone tekmujejo z New Yor- I kom. Pomemebne razstave si. sledijo j skozi vse leto, tako si sledijo vsako I leto svetovno znani baleti iz vseh krajev.
Če o teh dogodkih le malo vemo ir. se z njimi ne okoristimo, smo pač sami krivi. Naša osebna dopisovanja in nas tisk, ki ga vendar veliko bero okoli, bi v tem oziru vsestransko koristila-
Na koncu bi ponovno poudarila, da j pismeni stiki ne morejo odtehtati žive- j ga, osebnega.
Zato bi bilo v skupno korist, da bi | vsakemu našemu javnemu delavcu, zlasti pa tistim, ki se ukvarjajo s tiskom j in javnim mnenjem, bilo mogoče vsaj vsakih nekaj let obiskati Evropo, zlasoi še našo Primorsko. in Koroško zamejstvo.
Taki ljudje in ne tisti, ki z. brzmo potujejo po vsej Evropi, 'bodo. lahko obogatili sebe in žkijenje v naši skupnosti-
UuMjanska univerza stsera ostati narodna ustanova
Sedanja komunistična oblast v Ljubljani je pripravila zakonski osnutek o novem načinu financiranja prosvetnih zavodov in ustanov. Po tem zakonu naj bi ljubljansko univerzo in njene zavode v bodoče vzdrževala ne republika, ampak izobraževalna skupnost za območje Ljubljane.
Osnutek republiškega zakona o fi ■ nanciranju izobraževanja in vzgoje je odklonilo pet fakultet ljubljanske univerze in sicer fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, fakulteta za elektrotehniko, fakulteta za strojništvo, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ter filozofska fakulteta.
iPrve 'štiri fakultete v svoji spomenici navajajo, da „predlog zakona odklanjajo soglasno z željo vseh fakultet, da bi za njihovo financiranje skrbela republiška izobraževalna skupnost.“ Odločno „poudarjajo, da univerza kot združenje vseh fakultet ne spada pod interesno skupnost občanov nekega regionalnega območja, ampak je stvar slovenskega naroda kot celote m s tem njenega predstavništva - republiške skupščine.“
Nesmotrnost zak. osnutka potrjuje 2 navedbo besedila čl- 47,. ki pravi, da „temeljna izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva za izobraževanje občanov s svojega območja, ki se izobražujejo v izobraževalnih zavodih, vključenih v druge temeljno izobraževalne skupnosti tako, da zanje povrne teni izobraževalnim skupnostim ceno izobraževanja.“
Dekani navedenih štirih fakultet poudarjajo, da bo imelo izvajanje gornjega člena za posledico ,/povečano administrativno delo, prelivanje sredstev in dodatne stroške, obenem pa bo to vodilo do tendenc zapiranja temeljnih izobraževalnih skupnosti v svoje okvire in ustanavljanja visokih šol v vseh temeljnih izobraževalnih skupnostih-“
Filozofska fakulteta pa v svoji spomenici z zavrnitvijo zak. osnutka o vključitvi univerze v eno izmed devetih regionalnih izobraževalnih skupnosti poudarja tudi svoje načelno stališče, v katerem med drugim ugotavlja, da je „bila slovenska univerza od revolucije
1.	1848 naprej kot temeljni pogoj dograditve slovenske narodne kulture ena
izmed osrednjih točk slovenskega narodnega političnega programa. Njena ustanovitev 1. 1919 je ibila ena izmed [najpomembnejših pridobitev Slovencev v stari Jugoslaviji in njena izpopolnitev med osrednjimi zahtevami sloven-slega naprednega študentskega gibanja med obema vojnama.
Mislimo, da hi se za filozofsko fakulteto spodobilo, da bi bila pri navedbi prizadevanj za spopolnitev ljublj. univerze med obema svetovnima vojnama vsaj toliko objektivna, da bi navedla, da so bili glavni nosilci akcije zia spopolnitev univerze katoliški' študentje, katerim so se pridružili tudi predstavniki „slovenskega naprednega študentovskega gibanja“, s čemer fakulteta misli levičarsko usmerjeno dijaštvo, in ne „napredni študentje“. Tudi bi fakulteti ne delala prav nobene sramote omemba dr. Korošca kot slovenskega politika, ki je izvedel ustanovitev univerze in je vse svoje življenje zanjo skrbel kot njen najskrbnejši varuh in zaščitnik ter zagovornik spopolnitve.
Filozofska fakulteta dalje v spomenici ugotavlja, da bi se s sprejetjem predloženega zakona v sed. obliki nosilec suverenosti slovenskega naroda, ki bi moral biti dedič naprednih tradicij slovenskega boja za osamosvojitev, odrekel ravno eni izmed osrednjih tradicij tega boja: po smislu zakona namreč prehajajo funkcije ustanovitelja e-dine slovenske univerze od predstavnika 'slovenskega naroda kot celote na skupine komun, sicer tako glede določenja nalog slovenske univerze kakor glede skrbi zanje.“
V nadaljnjem zavrača predloženi zak. osnutek z razlogi, da v predloženi redakciji v ostrem nasprotju s pojmovanjem slovenske univerze kot enega najvišjih skupnih organizmov vsega slovenskega kulturnega življenja zakon pojma slovenske narodne kulture in njenih potreb sploh ne pozna; noben dei sistema našega izobraževanja ni potreben zaradi smotrne rasti slovenske niadodne kulture, 'dovolj je, da sloni na „interesu in potrebah delovnih ljudi, delovnih organizacij in njihovih združenj ter občin kot širših družbenih skupnosti proizvajalecev.“ Tako se
slovenska nacionalna kultura spreminja v občinsko kulturo.
Dejstvo, da spada univerza kot skupna ¡slovenska kulturna inštitucija v posebno relacijo do družbenega predstavnika na skupni slovenski ravnini in ne do predstavnika skupine občin, pa je razvidno tako po njeni naravi kakor tudi po nesmiselnih in nepotrebnih komplikacijah, ki jih predvideva zakon za zbiranje denarja za njeno financiranje (čl. 36 in 47). Skupščina SR Slovenije kot nosilec suverenosti slovenskega naroda se niti ne more odreči niti ne sme pozabiti na svojo vlogo in nalogo v razvoju kulture tega naroda kot celote in torej tudi ne na svoje posebne relacije do organizmov te kulture kot celote.
.. . Spričo vsega tega zavračamo nedemokratični postopek anonimnih sestavljavcev zakonskega predloga, ki so napisali določbe o visokem šolstvu ne glede na rezultate javne diskusije -o osnutku zakona in v direktnem nasprotju z njim, celo ne da bi svoje stališče kakorkoli stvarno utemeljili. Za- I htevamo, naj se predlog zakona uredi tako, da bo skladen tudi s kulturnimi potrebami slovenskega naroda kot celote, katerih bistveni sestavni del je bila, je in bo slovenska univerza kot eden izmed njegovih najvišjih in najpomembnejših kulturnih organizmov.“
II TEDNA V TEDEN
V	Marathonu v ZDA so ameriške oblasti odkrile priprave za zrušitev sedanjega režima v republiki Haiti, kjer naj bi nova vlada ustvarila baze za vdor kubanskih političnih emigrantom na Kubo.
V	Madridu je bil ubit kot žrtev političnega atentata Mohamed Khider, eden od deveterih alžirskih prvakov, ki so pred leti začeli osvobodilno revolucijo proti Franciji. Španska policija je mnenja, da se atentator skriva na alžirskem poslaništvu.
Willy Brandt, zahodnonemški zunanji minister, je napovedal obnovitev diplomatskih zvez med Zahodno Nemčijo in Madžarsko- Znova je tudi izrazil željo, da bi prišlo do večjega razumevanja med Zahodno Nemčijo ter Sovjetsko zvezo tako v nemškem vprašanju, kakor tudi v ostalih vprašanjih, ki so v zvezi z ohranitvijo miru v svetu.
i,¿Moram priznati, da je med nami v tujini veliko takih, ki se za ,našo stvar ne zanimajo. Glavno jim je zaslužiti denar, ostalo pa prespati in jim tako. minevajo dnevi, meseci in leta. Podzavestno pozabljajo na tisto, kar povedo besedet „Bogu otroci, narodu sinovi, nikomur hlapci.“
Postajamo hlapci, toda' ne tujim narodom, temveč domačemu rdečemu gospodarju, ki nas je 20 let po vojni varal s svojimi kričečimi! obljubami velike narodne blaginje, prijateljstvom med narodi doma in z drugimi rečmi. Danes ko vse to očividno grmi v brezno, skušajo sami sebe reševati s pritiskom z diktaturo. Prišli smo do prepričanja, da v domovini in s sosedi nismo nikoli bili in nikoli ne bomo bratje- Nam doma grozi uničeinje vsega tistega, kar smo nekoč rekli: „To je slovensko, to je naša kultura.“ Izginili bomo radi prevare.
Zato kličemo na pomoč revije in časopise, ki izhajajo po svetu, da nas še trdneje povedejo in združijo v enO samo «{hrambo, ki! ba vzdržala ta pritisk. Doma je vse naperjeno k razkolu naroda, kajti sloge se bojijo.
V upanju, dla bodo te moje vrstice objavljene, Vas pozdravlja rojak iz nemške dežele.“
Pismo izs. delavca iz Manriheima
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1967
SE BO ODLIKOVAL KAKOR VSI DOSEDANJI PO SVOJI OBJEKTIVNOSTI IN NEPRISTRANOSTI V ČLANKIH IN RAZPRAVAH. POSEGA NA KULTURNO, GOSPODARSKO IN POLITIČNO PODROČJE. IŠČE RESNICO V PRETEKLIH DOGODKIH TER TREZNO RAZPRAVLJA O BODOČNOSTI. V BOGATI VSEBINI ZAJEMA IZSELJENCE, DOMOVINO IN ZAMEJSKE SLOVENCE.
V ARGENTINI STANE V PREDNAROČILU IN PREDPLAČILU DO 15. JANUARJA 14)00 PESOV, POZNEJE BO CENA ZANJ 1.300 PESOV-
Težave s komunističnimi borci
Komunistična uprava doma ima poleg- vseh drugih težav še skrbi in sitnosti z borci- Sedaj jih je preveč- Med komunistično revolucijo jih ni bilo toliko, ker je bila večina naroda proti njim- Komunisti so pa seveda stalno pošiljali v svet lažna poročila, da je večina naroda n:a njihovi strani. Ko so komunisti 1- 1945 prevzeli oblast so svoje borce nagradili z raznimi ugodnostmi imed katere spadajo priznavanje dobe določanje invalidnosti, invalidskega in izrednega upokojevanja, itd-
Po objavi gospodarske reforme so komunisti načeli tudi vprašanje ponovnega pregleda in preveritve dokumentov tako' v socialnem zavarovanju, kakor tudi med komunističnimi borci, ki so jim jih nudili zakoni in posebni predpisi, dobivali tudi še dobro plačana sinekurska mesta po raznih industrijskih podjetjih. Nastala je polemika o upravičnosti in neupravičnosti takih ukrepov. Listi so jih bili polni in o teii stvareh pišejo še naprej.
S to zadevo se je bavilo tudi predsedstvo Zveze združenj borcev — Narodno osvobodilne vojne Slovenije — ZlZB NOV na seji 22. novembra 1966. Na sestanku ¡so ugotovili, da vzbujajo „pozornost predsedstva ZZB NOV nekatera stališča in ocene o dosedanjem delu komisij in o zbrani dokumentaciji, pa tudi odmevi na tako pisanje in nekatere obtožbe. Posebno občutljiva stvar 'je objava številk o udeležencih NOB in izraženi dvom o verodostojnosti podatkov o taki udeležbi v množičnem narodnoosvobodilnem boju- To pa zlasti zato, ker priznavanje posebne dobe še ni končano in ne bi bilo prav,
če bi bili prizadeti borci in aktivisti. NOB zaradi takih napadov prikrajšani pri svojih pravicah. Preseneča namreč dvom o tem, da je v NOB aktivno in organizirano sodelovalo pred kapitulacijo Italije dva in pol odstotka prebivalstva. Takšen je namreč odstotek ljudi, ki ima priznano do tega časa dvojno dobo.
'Člani predsedstva ZZB NOV so bili mnenja, da „ni moč dvomiti o množični udeležbi slovenskih ljudskih množic v boju proti okupatorju ker izid' boja potrjuje, da je v neenakem boju z velikimi žrtvami zmagal slovenski narod sam, to je Osvobodilna fronta. Zgrešeno je načenjati vprašanje udeležbe v NOB zaradi trenutnih materialnih težav ter s tem spodbijati priznano zgodovinsko resnico o množičnem odporu in oboroženem boju našega naroda.“
Prav tako so zastopali stališče, da je treba z „enotnimi kriteriji reševati gmotne probleme borcev, da med njimi ne bi vzbujali upravičenega negodovanja in razdvajanja- So tudi mnenja* da je upravičena zahteva 'borcev o rešitvi njihovih stanovanjskih vprašanj. Končno so pa zatrjevali ,, da splošna nezaupnica dosedanjemu priznavanja dobe ni sprejemljiva-“ So pa tudi oni za to, da se „med udeleženci NOB nadaljujejo preverjanja ¡prispevka posameznikov v NOB in temu primerno dano priznanje. Ravno tako je prav, da se v vseh dvomljivih primerih izvede revizija in odvzamejo vse neupravičeno pridobljene pravice, kar se že v smislu zakona dogaja v praksi. Nesprejemljiva pa je splošna revizija vseh primerov.“
G0RIŠK4 IN PRIMORSKA
V tržaškem deželnem svetu je 15. decembra m. 1. predstavnik Slovenske skupnosti dr. Jože Škerk ob proračunski debati v daljšem govoru opozoril na razne nerešene probleme in zahteval novo politiko do Slovencev. Najprej je svetovalec Slovenske skupnosti govoril o splošnih postavkah v proračunu, potem pa je prešel na važna vprašanja, od katerih je ob začetku deželna vlada nekatera ugodno rešila, večina pa je še vedno nerešenih. Predvsem je obravnaval slovensko šolstvo in predlagal, naj osrednja vlada v smislu čl- 118- državne ustave poveri izvajanje zakona o slovenskih šolah deželi. Omenil je nato še sprejemanje uslužbencev v deželni vladi in nje ustanovah, v katerih so od okrog 1009 nameščencev samo 4 Slovenci. Zahteval je, da se poveča število slovenskih uslužbencev v sorazmerju s številom slovenske manjšine. Zavzel se je, da bi dežela podprla sorazmerno s podporami slovenske kulturne, dobrodelne, športne in druge organizacije in ustanove. Zahteval je ureditev zemljiške knjige ter raznih gospodarskih vprašanj.
Svetovalec dr- škerk je predložil 5 resolucij, ki se tičejo gornjih odprtih vprašanj ter zahtevo o preklicu odlokov nekdanje Zvezne vojaške uprave, ki tujim državljanom prepoveduje nakup nepremičnin na Tržaškem.
Goriška Mohorjeva družba je že poslala ‘svojim udom letošnji knjižni dar. V Koledarju 'bosta marsikoga zanimali razpravi dr. Rudolfa Klinca ,,0'b 50-let-nici Majniške deklaracije“ in „Ob dvaj-
seti ¡obletnici razmejitve“ ter članek Maksa Jana „Železni jubilej okrožnice Rerum Novarum“. V drugi knjigi je dr.
R.	Klinec napisal „Zgodovino Goriške Mohorjeve družbe“, tretja pa prinaša roman nemškega pisatelja Louisa de WohIa ^Zemlja je ostala za nami“. Bralci našega lista ta roman dobro poznajo, saj je izhajal kot podlistek v Sv. Sl.
Na Kontovelu je zadnjo .nedeljo v adventu škofov vikar dr. Škerlj ob asistenci župnikov iz Sv- Križa, Proseka in Zgonika blagoslovil nov zvon. Šest predstavnikov župnije je botrovalo blagoslovitvi. Obredi so bili v slovenščini pa tudi napisi na 'zvonu; pod podobo Marije vnebovzate: Ljudi vabim in svarim, Boga molim in ¡častim. Pod podobama sv. 'Cirila in Metoda: Sv. Ciril in Metod, varujta slovenski rod; :pod podobo sv. Hieronima, patrona župnije, pa je priporočilo: Sv. Hieronim, prosu za nas.
—-1——................... ———*
PROŠNJA NAROČNIKOM SVOBODNE SLOVENIJE
Ob nastopu leta 1967 uprava Svo-bcidkie Slovenije naproša vse tiste naročnike, ki za leto 1966 še nimajo plačane naročnine, da jo čimprej plačajo.
Uprava mora v tiskarni sproti plačevati tiskarske stroške, prav tako vse ostale izdatke, ki so združeni z izdajanjem lista. Zato tiste naročnike, ki še nimajo plačane naročnine, lepo prosimo, da ji pošljejo zaostale zneske.
Za leto 1966 je bila naročnina Svobodne Slovenije 1.400 pesov, za pošiljanje po ¡pošti pa 1-500 pesov.
Prevcid „made in Teslic“
Jože Mikec iz Novega mesta in Milko Križman iz Ljubljane nas opozarjata na navodilo o uporabi ocetne kisline, ki jo „Destilacija drva — Teslic“ prilaga svojemu izdelku. Po 6. čl. ¡pravilnika o prometu in hrambi strupov morata biti označba in navadilo 0 uporabi strupa v srbohrvatskem, slovenskem in makedonskem jeziku (Ur. list SFRJ št. 45/ 60.)
Poglejmo, kakšna so „slovenska uputstva za upotrebo“!
Citiramo:
„Mre sigurnosti; Octna kiselina koncentrirana pakuje se v sitno embalažo od Vi, V2 i 1 litra s sigurnosnim grlom i zatvaračem. Sigurnosni zamaš-nik v grlu flašo ne dozvoljava istresa-nje večje količine kiseline nego samo v kapljicama. Pokraj sigurnosnega za-mašnika postoji nutranji plastični za-tvarač in povrh vsega zatvarač na levi navoj (soprotno od običajnih zatvara-čev, ki se obrnejo na desno). Zatim postoji pisano upozorenje za manipulacijo in razblaženje octne kiseline, 'kakor tudi davanje prve pomoči. Pri embalaži od 5," 10, 50 in 60 kg octne kiseline se mora pri je ¡prodaje razblažiti s 7 delov pitke vode.“ Itd., itd...
To naj bo 'slovenščina! Kdo bo ukrepal? Ne gre le za ljubezen do svojega jezika, ki nam ne 'dovoli, da bi ob taki spaikedranščini molčali. V prodaji je strup z navodili, ki jih marsikdo ne bo razumel. Na steklenici je opozorilo — „nerazblaženo strup“. Kaj če kdo tega ne 'bo. razumel in ne bo upošteval navodila, da je strup pred uporabo razredčiti ? Kdo bo odgovarjal za posledice ?
Prosimo republiški sanitarni inšpektorat in republiškega javnega, tožilca, da sporočita javnosti, kako sta ukrepala. Tovarišema Mikcu in Križmanu se najlepše zahvaljujem za opozorilo.
(Delo, 28. X. 1966)
Slovenščina v devizah. V novem prospektu hotela Lev (novi hotel v Ljubljani op. ur.) za drugo leto, ki je napisan sicer v slovenščini, so vse cene navedene samo v devizah: dolarjih, lirah, markah, frankih. Zato je neki uslužbenec Adria avioprometa pri tem pomislil: „Možno je asmo dvojci ali. ,ia_ slovenščina postala svetovni jezik, ali pa je dinar kot plačilno sredstvo ukinjen.“ V hotelu Lev so mu namreč povedali, da. je novi prospekt „namenjen za inozemstvo“ (Delo, 7. novembra 1966).
Hud mraz in sneg je z ostalo Evropo zajel tudi Slovenijo in ostale dele države- V zadnjem ¡času je snega zapadlo nad 1 m. Ponekod je bil zaradi visokega snega ustavljen sploh ves železniški in destni promet. N. pr. v Liki in nekaterih krajih Bosne. N-pr. v mestu Sarajevu.
Zaradi visokega snfega in hudega mraza je zmrznilo že več ljudi. Močna poledica na avtomobilski cesti Ljublja-na-Beograd. je pred enim tednom zahtevala tudi človeški žrtvi. To sta bila eden od vodilnih slovenskih komunistov Boris Kraigher in njegov sin Janez, katerega avtomobil se je zaradi poledica zadel v drevo ob cesti ter se razbil. Oba sta bila na mestu mrtva. Mlajši sin pa
je bil težje ranjen. Boris Kraigher se je vračal iz Ljubljane v Beograd, kjer je bil podpredsednik zveznega izvršnega sveta.
The Thomson Organisation Limited
lastnica letalske družbe Britannia Airways, katere letalo se je razbilo dne
I.	septembra pred pristankom v okolici letališča. Brnik, je obvestilo predstojnika oddelka za plastično in reparativno kirurgijo kirurške klinike v Ijubljani prof. dr. Mirka Derganca, da bo v zahvalo za vzorno nego preživelih ponesrečencev podarila kirurški kliniki 20.000 funtov šterlingov za nabavo britanske medicinske opreme.
Srednja kmetijska šola v Mariboru
je v začetku novembra slavila 94. letnico obstoja.
V	Sloveniji in po ostalih republikah zamenjujejo stare osebne izkaznice z novimi. Ker je za osebno izkaznico potrebna nova slika, imajo fotografi dosti dela. To okolnost so znali izkoristiti tudi študenti ter so ustanovili svoje fotoservise- Najprej je bil v Ljubljani samo v Wolfovi ulici, sedaj je pa tudi že fotoklub Akademski kolegij, ki naredi 8 slik za 555 starih din.
V	Moderni galeriji v Ljubljani so
II.	novembra odprli posmrtno retrospektivno razstavo slovenskega kiparja Petra Lobode, ki je umrl pred 14 leti. Razstavo je pripravil umetnostni zgodovinar Ciril Velepič ter je bilo na njej prikazanih 33 večjih plastik ter 18 manjših osnutkov. Poročevalec B. P. v ljubljanskem Delu navaja, da gre tu „za eno izmed razstav, s katerimi skuša Moderna galerija postopno predstaviti v zaključni obliki kiparje, ki so zastopani v njeni stalni zbirki. Prihodnji naj bi bil na vrsti kipar Tine Kos, zatem pa naj bi v perspektivi sledili podobni razstavi kiparjev Franceta Goršeta, in Frančiška Smrduja.“
„Savremena slovenačka pripovetka“
je naslov knjigi, ki jo je med rednimi knjižnimi publikacijami izdala Srbska književna zadruga v Beogradu. V knjigi so zastopani s svojimi deli povojni slovenski pisatelji Ciril Kosmač, Edvard Kocbek, Beno Zupančič, Andrej Hieng, Boris Pahor, Lojze Kovačič, Vladimir
Kavčič, Danilo Loii «r, ri/vci du2k,
Alojz Rebula, Marjan Rožanc, Smiljan Rozman, Saša Vuga, Pavlo Zidar in Marjan Kolar. Njihove tekste je odbrala ter prevedla v srbščino znana srbska
pisateljica in prevajavka Roksanda Nje-guš, ki je Srbom preskrbela pred tem že dobre prevode najboljših Cankarjevih del-
Po statističnem koledarju Jugoslav:, je je ob zadnjem popisu prebivavstva leta 1961 Slovenija kazala naslednjo narodnostno sliko: V Sloveniji je leta 1961 prebivalo 1,592.000 ljudi, od tega (zaokroženo) 1,522.000 Slovencev, 31.000 Hrvatov, 14.000 Srbov, 10.000 Madžarov, 3000 Italijanov, 1000 Makedoncev, 1000 Črnogorcev, 1000 Čehov, 1000 Nemcev, 1000 ljudi neznane narodnosti in 3000 narodnostno neopredeljenih Jugoslovanov.
Občinska skupščina Nova Gorica je
krajevni skupnosti Avče prodala rabljeno omaro za 1 stari dinar. Za omaro, za katero je novogoriška občinska skupščina zahtevala samo en stari dinar, so bili ostali stroški naslednji: novogoriška občina je plačala 38 starih dinarjev za poštne stroške, krajevna skupnost Avče 39 starih dinarjev, podružnica Narodne banke v Novi gorici je pa zaračunala 33 starih dinarjev za stroške. Skupno torej 110 starih dinarjev za vpis in odpis enega dinarja!
Umrli so. V Ljubljani: Joško Biber, direktor Narodne banke v p.; Anton Škerjanc, mesarski mojster v p.; Katarina Pavšič, roj. Vogrič, Alfonz Ra-doševič, upok., Vili Humer, šef nabavnega oddelka pri Obnovi, Josipina Mar-čenko, roj. Metlar, Tončka Gvardijaneič roj. Kna.pič. Zofka Vode, Slava Batte-stin, Ignac Kastelic, Pepina Mazi roj. Fink, Franja Gaberc, roj. Vengust, dr. Srečko Kordelič, Savo Poljanec, Franc Do-bovek, žel. upok., Marija Kavčnik, bolničarka, Ana Novak, upok. in Janez Mlakar, biv. trg. v Škofji Loki, Marija Jordan v Ribnici na Dob, Franc švaj-gar, upok. v Medvodah, Franc Bergles v Repčah, Pavla Kušar, roj. Rakovec, upok. v Kranju, Franc Gorogranc, o-rožni častnik v p. v Gotovljah, Andrej Lovše v Zg. Kašlju, dr. Janez Močnik, sodnik v p. v Radovljici, Pavla Škofič, roj. Winkler, pos. v Vrhpolju, Srečko Namar v Potoku pri Muljavi, Marija Kavčnik, roj. Hostnik v Vnanjih goricah, Frančiška Zupanc, roj. Cesar v Velenju, Julijana Istenič roj. Oblak na Vrhniki, Manija Goričan, roj. Plešiv-enik v Celju, dr. Ivan Ogorelec na Vrhniki, Boris Grom na Vrhniki, Martin cuhovič v Litiji, Boris Šega na Javorniku, Janez Vele p e v Ihanu, Stanko ¡n-,w«n-, z<=r. urauiiK. v p. v readečhh, Karel Kalim ek, mizarski mojster v Kamniku, Franc Marolt v Kočevju, Stane 'Černivec, mizar v Vojskem, Franc Brodar, žel. upok. v Grosupljem.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
16. misijonska veletombola, ki jo je
priredila Slovenska misijonska zveza v nedeljo 8. januarja v Ateneo Don Bos-eo v Ramos Mejii, je tudi letos privabila zelo veliko rojakov. Glavni dobitek je bila nova moderna spalnica, ki sta jo dobavila Luka Milharčič in sin, lastnika trgovin s pohištvom na Ezeizi odn. v Spegazzini po izredno nizki ceni. Poleg glavnega dobitka je bilo še veliko drugih. Med temi tudi lepe slike, ki so jih poslali iz misijonskih ¡dežel slovenski misijonarji.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Janeza Kokalj in njegove žene ge. Francke
ARGENTINI
roj. Jenko v Castelarju se je rodil sinček, ki je bil krščen v nedeljo 8. januarja t. L v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Castelarju. -Otroka je krstil na ime Dimitrij Aleksander g. Jure Rode, za botra sta pa bila Ivan Klemenčič in ga. Marija Klemenčič. Srečni družini naše čestitke.
Na novega leta dan je iz Buenos Airesa odšel na Artarktiko absolvent biokemije g- Franci Markež. Na bazi Almirante Brown bo celo leto preiska-val vpliv podnebja in okolja na razne hormone. To je za g. Dinkom Bertoncljem drugi Slovenec, ki je prišel na Antarktiko. Želimo mu mnogo uspeha na ledenem kontinentu in srečen povratek čez leto dni.
»otek koncerta tržaških „ßinncgaiov“ v Ljubljani
„Popularni	vokalno-instrumentalni
ansambel iz Trsta ,Rinnegati‘ bo nastopil v hali Tivoli v soboto (t. j- 24. IX. op. ur.) ob pol devetih zvečer. Vstopnice po 10, 8, 5 in 3 N din“, je oznanjal oglas v časopisih. Ker ime Rinnegati „zagotavlja“ prijeten večer, je bilo že ob osmih pred športno dvorano v Tivoliju več kakor tisoč vnetih ljubiteljev kričaško-elektriearskih glasbenikov, fei so si s svojimi nastopi v piranski Taverni pridobili sloves skoraj po vsej Sloveniji.
Ob pol devetih je bilo pred halo že okoli 2000 mladih deklet in fantov. Ob devetih se je število še povečalo in pred vhodom v dvorano je bila taka gneča, aa so se pod pritiskom razletele tri šipe. Potem se je začelo. . .
Dvorana je bila polna v nekaj trenutkih. Kdor je pričakoval, da bo sedel na sedežu, ki mu ga je zagotavlja la vstopnica, je bil v hudi zmoti Ljubitelji Rinnegatov so menili, da je prazen prostor med odrom in prvo vrsto parterja odveč in so zanesli stole tik pred svoje ljubljence.
Rinnegati so za odrom delili prve avtograme in potem počasi — kot se za take umetnike spodobi — drug za drugim prikorakali na oder. Črnolasi kitarist si je ob tem prižigal cigareto...
V	dvorani so ga takoj posnemali in kmalu ni sedel skoraj nihče brez cigarete v ustih. Fant dve vrsti za menoj je šel še kar dalje: od nekje je potegnil dvolitrsko steklenico in korajžno „potegnil“ iz nje.
žvižganje v dvorani je umetnika na odru spomnilo na to, da bi kazalo začeti. Trušč, ki ga dela najbolj glasna parna lokomotiva, je v primerjavi s fortissim-om, s katerim odigrajo Rinnegati svoj avizo, pravo golobje gruljenje. Naslednje „pesmi“ pa so bile, ker so se muzikanti ugreli, še lepše in še bolj glasne.
V	dvorani so se začeli pojavljati obsedenci. Vstajali so s stolov, se tresli v ritmu, ploskali, žvižgali, si mrščili lase — to se je zlasti posrečilo tistim z dolgimi lasmi — stiskali pesti, si grizli nohte in vzklikali-
Med gledavcd so našli vse več posnemovalcev. Najbolj vneti iz prve vrste so legli na stole, saj vseh užitkov sede niso mogli prenesti. Desno od 0-dra so začeli plesati- Za njihovo tresenje in poskakovanje je ples zelo mila beseda.
Potem je prišel višek: trije kitaristi so odložili svoje orožje, v akcijo je vstopil že doslej dovolj glasen bobnar.
Bobni solo — ¡pet minut.
Navdušeni poslušalci so vdrli na oder in kitaristi so ¡delili avtograme. Gnečo okoli muzikantov so izkoristili neznani talenti in začeli popevati v mikrofone. Pokazalo sie je, da je tudi pri nas veliko takih, ki bi lahko postali kričaški zvezdniki kalibra Rinnegati. Eden izmed „nastopajočih“ je pokazal celo poznavanje slovenskih narodnih pesmi, saj je ob gromkem bobnanju skušal zapeti „Na planineah“, kar se mu -ni najbolje posrečilo.
Oder so s težavo izpraznili in „koncert“ se je nadaljeval- Točneje: sprevrgel se je v ples- Kot v transu je plesala cela dvorana. V obrambo nekaterih je treba povedati, da so obiskovalci, starejši od' dvajset let, prireditvi obrnili hrbet in odšli /kanalu po začetku.
Sploh pa: če bi morali s prireditve vsi ki jim še ni bilo 18 let, bi ostala dvorana žalostno prazna. Med poslušalci je bilo opaziti tudi fante in dekleta, ki bi jim človek pripisal kvečjemu dvanajst, trinajst let. Hora legalis — kaj pa je to?
„Rinnegati — dečki zlati — nikoli v zagati“, je napisala na njihovo fotografijo s podpisi vneta ljubiteljica v škorenjčkih in „mini“ krilu.
Dobro da Rinnegati tega niso razumeli. Lahko bi postali — po nepotrebnem — še bolj zvezdniški.“
(Delo 27. sept. 1966)
Boletín informativo de Eslovenia Libre
Ob koncu decembra 1966 je izšla 3. številka Informativnega biltena Svobodne Slovenije v kaste-ljanskem jeziku. S to številko je bil zaključen prvi letnik.
Kot v prejšnjih številkah, je tudi v tej objavljeno zanimivo gradivo, iz katerega bodo vplivne osebnosti v špansko govorečem svetu spoznale sedanjo stvarnost v Sloveniji in Jugoslaviji pod komunističnim režimom.
Vsebina je naslednja: El 259 aniversario (25-letnica izhajanja Svobodne Slo. venije); Dos fiestas, El Occidente confirma, Un nuevo eclipse de la libertad en Yugoslavia in La Dictadura del Partido Comunista Esloveno.
Opozarjamo slovensko izseljensko javnost na pomen Informativnega biltena v boju slovenske demokratske politične emigracije .proti sedanji komunistični diktaturi v Sloveniji in Jugoslaviji za njeno zrušitev in za resnično osvoboditev slovenskega naroda-
Zato podprite njegovo redno izdajanje s prispevki za tiskovni sklad.
SAN MARTIN
V soboto, 7- januarja, je bil v Slovenskem domu športni večer, ki ga je pripravil sanmartinski odsek Slovenske fantovske zveze. Odbojkaške ekipe so ob zvokih koračnice prikorakale na igrišče v dvostopu. Tako tekmovalci kot občinstvo so se nato v enominutnem molku spominjali pogrešanih' članov in prijateljev Tomaža Kralja in Boža Vivoda ter prijatelja Boja- Predsednik sanmar-tinskega odseka je nato naslovil na vse tople pozdravne besede.
Vsak teden ena
BALADA
Srečko Kosovel
V jesenski tihi čas prileti brinovim na Kras.
Na polju več nikogar ni, ona sama čez gmaj<n\o leti in samo lovec ji sledi.
Strel v tišini, droben curek krvi, brinovka
___________obleži, obleži.. .
Tekme so bile za pokal, posvečen spominu Roberta-Boja Petrička. Nastopili sta moštvi San Martin in Moron. Rezultat je bil 2:0 za San Martin (15:9, 15:7); sleid.il je nastop moštev Ramos Meji«—'Slovenska vas. Zmagali so fantje iz Ramos Mejie z rezultatom 2:1 (15:12, 12:15, 15:7). Tretjo igro sta odigrala San Martin in San Justo. Zmagali so Sanmartinčani z rezultatom 2:1 (15:11, 13:15, 15.15). Končno sta se pomerila San Martin in Ramos Mejia. Tudi tokrat so zmagali sanmartinski fantje z rezultatom 3:1 (15:7, 15:10, 12:15, 15:7). S to zmago si je sanmartinski odsek priboril pokal.
Po končanem tekmovanju je ga. Danica Petriček čestitala zmagovalcem, se jint zahvalila za drag in ljub spomin ter jim nato izročila pokal.
PORAVNAJTE NAROČNINO! SVOBODNO SLOVENIJO
Pismo otrok slovenske voéitniske kolonije
Poid okriljem Zedinjene Slovenije deluje Mladinski odsek, ki ga vodi g. nadzornik Majhen. Ta odsek med šolskim letom skrbi za redno delovanje slovenskih šolskih tečajev na področju Vel. Buenos Airesa, prireja z otroci razne nastope in prireditve, oh zaključku šol-
skega leta običajni vsakoletni izlet, ob začetku počitnic pa za otroke uredi in pripravi letovanje v počitniški koloniji g. dr. Rudolfa Hanželiča v Kordobskih planinah.
S počitniške kolonije so otroci poslali g. Aleksandru Majhnu naslednje pismo:
/AArfACS AA Àjo	xkjSY<\j
jCtOvj rucxAjO AS-) As-»	rouco rr\J^\j	roMcuSxrtj
3*	(\T*i5u	J	QjOa*	ÀÂûirrw r\T
I ß I
üjïlUl	.
\)to CDU.	oC

O

La/ntv diidLiie.
jA/Mbÿx, JtovoJk)
/(¿í|a/vv\
¡DoiMn o/íOAv/bL
jTLjUuQ. JT'ljanlaWl
tUxiQ-
oJIy“
’■Le -olí. JoumV*- .	-
yl XA J	KoJá
oJU JipJwio	nuo.X y—i
QöotuXOL 'JXbjfXfUX ‘	^
w Jí ÍH-J Qf .A- .

lobíy cJ¿coSo-Ú¿/


Aüu
n

.•véô.
X't
i ‘ Hx ~ J n^y

¿-JL twm. y v	tjiiui T...
$ÿrj£ 4P

Pod podpisi otrok so ¡pripisali svoje pozdrave ¡g. Aleksandru Majhnu gospa Olga Omahna, gospodične Anica Šemrov, Anica Mehle, Majda Tomažin ter gg. Pavel Fajdiga in Nace Grehar, katerim je Zedinjena Slovenija zaupala varstvo otrok med počitnicami.
G. dr. Rudolf Hanželič je pa pismu

dodal še naslednji pripis:
Celotno vodstvo kolonije je letos zelo dobro; otroci so silno veseli in zadovoljni; kar naprej igre, petje, smeh, veselja. Hvala Bogu!
Kolonija se vrne v petek, 13. t. m.,
ob 8.30 zjutraj. Če bo železničarska stavka, pa v soboto 14. t. m. ob isti uri.
SLOVENCI
ČILE
V škofiji Temuco obstoja župnija Curacau-tin. Od leta 1948 jo vodi slovenski duhovnik g. Janez Mohar. Zaracli njegove vneme za dušni in telesni blagor župljanov ga je pristojni škof pred časom odlikoval s tem, da ga je imenoval za dekana. Na predlog njegovega škofa je pa g. Mohar sedaj dobil še višje cerkveno odlikovanje. Papež Pavel VI. ga 'je imenoval za monsignorja. Visoko odlikovanje mu je izročil pristojni škof, ki je v cerkvenem nagovoru slavljencu izreikel zahvalo za njegovo vzorno in požrtvovalno delo v župniji, ki jo je novi monsignor s svojim delom tako dvignil^ da je lahko vzor vsem ostalim župnijam v škofiji-
G. Moharju k visokemu cerkvenemu odlikovanju čestita tudi Svo-b. Slovenija.
PO SVETU
KANADA
Smrt dveh rojakov. V Torontu je v 66. letu starosti nenadoma umrl Jože Levateik. Pokopali so ga na pokopališču IIoly Cross- Dne 21. decembra je pa doletela v istem mestu tragična smrt Antona Jereba. Ko je tega službeno vozil tovorni avto, se je vanj zadel drugi tovorni avto. Jereb je bil pri priči mrtev. Rajni zapušča ženo Katarino roj. Nemec, sina Tončka in hčerko Olgo,
V Windsorju imajo slovenski naseljenci kulturno društvo 'Zvon. Pod njegovim okriljem bo sedaj vdeloval tudi Slovenski mladinski klub, ki je bil nedavno ustanovljen. Za predsednico je bila izvoljena gdč. Marija Grebenc, za podpredsednika pa Janez Grebenc.
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. str.)
Krieger Vasena dejal, da vlada načrt o ureditvi razmer na državnih železnicah izvaja in se bo izvajal čisto tako, kot je predvideno.
V nekaj vrstah
Za predsednika Podjetja argentinskih železnic je imenovan gral. Juan Carlos De Marohi- Doslej je bil direktor vojaške akademije in funkcionar vojaških tovarn.
Železniška sindikata La Unión Ferroviaria in La Fraternidad nista zadovoljna z vladnim načrtom za ureditev razmer na drž. železnicah. Zato. sta za danes, četrtek, 12. t. m- napovedala 24:-urno stavko. Že pred stavko so pa začeli strogo po predpisih opravljati delo, zlasti strojevodje, tako, da so vlaki začeli ¡prihajati na ¡postaje z zamudami. Med ljudstvom je tako početje železničarjev doseglo ravno nasprotni učinek. Na nekaterih postajah ni dosti manjkalo, da množice ljudi železniškega osebja na postajah in vlakih niso pretepli.
V	Buenos Airesu je bil v torek 10. t. m. najbolj vroč dan v tem letu. Temperatura je bila v senci 37° C.
Y	Argentini so se cene živilskim potrebščinam v letu 1966 zvišale za 29.9%.
Argentinske varnostne in obveščevalne ustanove že več mesecev zasledujejo delovanje in gibanje komunističnih elementov tako sovjetske^ kakor kitajske orientacije in to v tem večji meri, odkar so se začele pojavljati informacije, da je argentinsko-kubanski komunistični terorist dr. Che Guevara ¡nekje na brazilsko-argentinski meji. V to področje so argentinske varnostne oglasti poslale številne organe z vsemi sredstvi in pripomočki, da onemogočijo sleherno zbiranje komunistov in njihove morebitne sestanke z omenjenim (kubanskim teroristom. Argentinske oblasti vodijo to akcijo na osnovi, da je Obe Guevara živ in da rovari nekje v Latinski Ameriki. Tako, kot je nedavno zatrjeval sam kubanski kom. diktator.
NOVICE IZ SLOVENIJE
(Nadaljevanje s 3- str.)
Pri zavodu za socialno zavarovanje
SRS je od 68.968 starostnih upokojencev 56.937 takih, ki prejemajo ¡pokoj, do 50.000 dinarjev; med 29.580 invalidskimi upokojenci je takih 14.042; na 34.015 takih lk'i prejemajo pokojnine manjše družinskih upokojencev pride kar 33.264 od 50-0001 dinarjev. Mnogi med temi prejemajo varstvene dodatke, ki skupaj s pokojninami ne presegajo 30.000 dinarjev. Višine navedenih pokojnin pričajo, da ljudje z -njimi -dostojno ne morejo živeti, ampak samo životariti.
V proračunu ljubljanskega mestnega sveta je nastal občuten primanjkljaj, ker dohodki niso prihajali tako, kakor so bili predvideni. Na seji je več govornikov predlagalo znižanje proračuna za 7%. Predstavnik odbora za kulturo je na seji med drugim ¡povedal, da v kulturnih zavodih nimajo denarja za izplačilo osebnih dohodkov in da je Slovensko narodno gledališče zadolženo že za .skoraj 100 milijonov starih dinarjev.
Dolenjska reka Krka je zelo bogata na ribah, ker njena voda še ni okužena z umazano in dostikrat strupeno industrijsko vodo- Pred tem jo mislijo zaščititi tudi z zakonom. Da bi privabili na ribolov na Krko še več ribičev iz n-.nv.rn>!«!vn—«n.Dorla.vno ribolov na Krki tudi filmali, ter bodo film poslan v razne evropske države. Zlasti v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo.
Na seji komisije skupščine SRS za družbeno nadzorstvo v Ljubljani so ugotovili, da imata filmski podjetji Triglav film in Filmservis tako zelo negativno bilanco, da jima je banka odrekla nadaljnje kredite. Obe podjetji sta mislili, da se bosta mogli finančno rešiti s tem, da sta se usmerili predvsem v filmsko poslovanje s tujimi partnerji. Pa sta se vračunali in so izgube postajale iz leta v leto večje. Udeleženci seje so bili mnenja, da je rešitev iskati v likvidaciji vseh dosedanjih ¡nerentabilnih filmskih podjetij, nato pa v njihovi združitvi v povsem -novo podjetje, ali v priključitvi podjetij Triglav film in Film-
POČITNIŠKI DNEVI SLOVENSKE MLADINE
V	Našem domu v San Justu: za
naraščajnice in mladenke ob četrtkih od 13 do 18; za naraščajnike in mladce ob sobotah od 13 do 19.
V	Slomškovem domu v Ramos Mejii naraščajnice in mladenke ob sredah od 8.30 do 18; za naraščajnike in mladce ob ponedeljkih od 8,30 d-o 18.
Na slovenski Pristavi v Morcnu: za naraščajnice in mladenke ob sredah (veš dan); za naraščajnike in mladce ob četrtkih od 9 do 12.
servis podjetju Viba film, ki se ukvarja zgolj z izdelavo domačih filmov.
Zavod za socialno zavarovanje je sam v finančnih težavah in ne more redno izpolnjevati svojih obveznosti, ker mu federacija dolguje 70 milijard starih dinarjev. Za tako visok znesek je namreč republiški Zavod za socialno zavarovanje izplačeval nekatere pokojninske zahteve, za ¡katere bi morala preskrbeti sredstva federacija. Po razsodbi ustavnega sodišča mora federacija ta dolg vrniti Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani. Kdaj in kako se bo pa to zgodilo, morata odločiti zvezna skupščina in zvezni izvršni svet-
Mestna občina v Kranju je sklenila s kiparjem Lojzetom Dolinarjem pogodbo, po kateri mu bo občina v Kranju zgradila 'stanovanjsko hišo z ateljejem, v prenovljeni mestni hiši pa uredila stalno razstavo najvažnejših Dolinarjevih del. Kipar Dolinar je Kranju podaril svoja umetniška dela in je napravil za to mesto tudi spomenik na Trgu revolucije.
V	občini Postojna so v zadnjih letih veliko vložili v turizem, kar se jim danes bogato obrestuje. Niso pa storili nič, da bi Postojni zagotovili zadostno količine zdrave pitne vode. V' rabi je namreč še vedno vodovodno omrežje, staro že 70 let. Od tedaj ¡naprej vodovoda niso razširili z novim zajetjem vode. Zato se dogaja da zlasti v poletnih mesecih ljudje hudo občutijo pomanjkanje vode, zaradi česar se stalno pritožujejo tudi turisti. Da bi temu odpomogli nameravajo zajeti vodo v Malnih. Izvedba tega načrta zahteva 5 milijard starih dinarjev. Verjetno bo do izvedbe tega načrta le prišlo, ker so zdravstvene oblasti objavile podatke, da na področju postojnske občine 76i^ikapnic^nfi ustreza Tri da iz voanjaKov pije 2237 ljudi bakteriološko oporečno vodo.
Slovenski arhivarji so izdali „Vodnik po arhivih Slovenije“. Na 616 straneh sa zbrani podatki o organizaciji slovenskih arhivskih zavodov. Ti pa so naslednji: državni arhiv Slovenije, zgodovinski arhiv v Celju, mestni arhivi v
28.1. IN 5. II.
PO ŠPORTNEM SVETU
Švedski list „Af-tonbladet“ je izvedel glasovanje med 54 športnimi časnikarji iz 23 držav o najboljšem športniku lanskega leta. Prvo mesto je glasovanje priso-dfflo ameriškemu lahkoatletu Jimu Ryunu za svetovna rekorda na 800 m v času 1:44,2 in v teku na 1 miljo v času 3:53,17. Drugo mesto je zasedel boksar Cassius Clay, tretje pa je .pripadlo -spet lahkoatletu Tomiju Smithu, četrto lanskemu zmagovalcu avstralskemu lahkoatletu Clarku, nogometaš Eusebio je na petem mestu, avtomobilski dirkač Brabham je šesti, osmo mesto so prisodili sovjetskemu telovadcu Voroninu, deseto pa norveškemu smučarju Eggenu.
Prvenstvo Slovenije v odbojki je bilo zaključeno 31. oktobra 1. 1. Prvo mes-to je zasedel lanski zvezni ligaš Ljubljana, ki je premagal vsa ostala moštva in dosegel 36 točk. Osem točk manj je dosegla ekipa iz Kanala, Branik Hope je na tretjem mestu, slede Jesenice, Maribor, Izola, Črnuče, Novoteks iz Novega mesta, Kamnik in Črešnjevec. Prvi dve moštvi bosta sodelovali v kvalifikacijskem tekmovanju za uvrstitev v zvezno odbojkarsko ligo.
Jugoslovansko ekipno lahkoatletsko prvenstvo je ¡bilo od 15—17 oktobra v Osijeku ¡za moške in v Zagrebu za Dame. Postavljenega ni bilo nobenega novega rekorda, razen spornega rekorda na 5000 m, ker je zmagal član Kladiva-rja iz Celja- Delegat lahkoatletske zve-' je namreč izjavil, da so tekmovalci tekli ! en -krog premalo, dočim osiješki orga-I nizatorji tekmovanja trdijo, da je bilo i vse v redu. P-rvo mesto je zasedla med i moškimi ekipa Partizana, lanski prvak j Kla-divar, iz Celja pa je drugi. V Za-i grebu pa so ¡naslov osvojile članice osiješke Slavonije, Celjanke so zasedle tretje, Mariborčanke pa šesto m-esto.
OBVESTILA
Petek, 13. januarja:
Ob 8-30 zjutraj vrnitev 5 otroške kolonije na postajo v Ret-iro-
Odhod na taborjenje SDO v Miramar ob 22 s postaje “El Condor” na Constitucionu- Zbirališče o'b 21-30.
Sobota, 14. januarja:
Zveza Slov. skavtov vabi na sestanek ob pol osmih zvečer v Slov. domu v -San Martinu skavte, skavtinje in njihove starše.
Sobota, 28. januarja:
Pustna zabavna prireditev v Našem domu.
Nedelja, 29. januarja:
Družabna prireditev Duhovnega življenja.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos AImí
	T. E. 69-9503
	Argentina
O o z ca	FRANQUEO PAGADO
M P _ S z 2	Concesión N* 5775
o JÏ =	Concesión N* 3224
<	TARIFA REDUCIDA
	• Niteion&l d« la PrafitM
Intelectual No. 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900----Pri poši-
ljanju po pošti doplačilo $ 100..— Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, Bs. Aires- T. E. 33-7213

JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E- 35-8827
i Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
I Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E- 35-2271
■ . ^
¡ Na telefonu tudi dopoldne (10—12) ;	Uradne ure od 17—20
s
■
| Pisarna zaprta od 19. decembra do 13. februarja
■
Izredni slučaji dr. Martínez S Sarmiento 1479, 1 p., T. E. 46-4972
jiupru, jjjuuija.nl ni' rii-stim, 'dTšaTjiv; n vi I hiv podružnica v Mariboru, zgodovinski \ arhiv v Ptuju, nadškofijski arhiv v Ljub-I Ijani, škofijski arhiv v Mariboru, posebni arhivi v Inštitutu za narodnostna vprašanja in še razni drugi arhivi ter muzeji. Pri sestavi „Vodnika“ je sodelovalo 47 arhivskih zavodov.
V NAŠEM ©@MIJ V SAN .JUST C
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi vse rojake in rojakinje na
PUSTNO VESELICO
| kr Po na pustno soboto 4. februarja
II
I
|	Sodeloval bo
«
*
j Edelweiss - Planika
(bivši Moulin Rouge)
AMERIKANSKO-SLOVENSKI KARNEVAL
orkester: Edelweiss
okoljje: Karneval v Texasw
Janez Jalen
Trop brez zvoncev
Povest
Še trikrat je lisica odbila orla in Peter je že dvomil, kdo se prej upeha. Ob ¡petem napadu se je pa lisica vrgla na hrbet in se skušala braniti s kremplji. Ni vzdržala dolgo. Pod silnimi udarci orlovega kljuna je kmalu nepremično obležala.
Orel je sedel na ubitega nasprotnika. Krila napol razprostrl. S pobočja Zlatne se je daleč -naokrog razlegal mogočni krik zmagovalca- Takrat je bivši če-tovodja Hribar Pe-ter ¡doumel, zakaj privzemajo mogočnjaki orlovo podobo v svoje grbe.
Orel je odnesel svoj ple-n visoko v skalovje in -izginil Petru izpred oči-Gamsi v meli so se že davno postorili. Do kamor je -segel lovčev -daljnogled, ni -bilo nobene divjadi in nobenega -ptiča več na spregled. Tudi orla se ne bosta več pokazala, je vedel Peter. Vstal je iz zaklona, se pretegnil i-n odšel gledat za peonicami. Vencelj mu je naročil, naj skuša dobiti nekaj lepih cvetov. Prijatelj iz domovine se mu je bil priporočil zanje.
Vrh Triglava so zagrnili oblaki. Zrak je postal -soparičen. Iz zelene trave so omamno dehtele murke. Ob melih so kimale velike kresnice. Naokrog je bilo -natresenega vse polno drobnega cvetja- Nizkostebelne astre so kar to-nilev njem. Najbolj je ¡bil vi-d-e-n rumeni -mak, zasejan v drobni grušč. V osojnih zatišjih so ognjeno-rdeče žareli pritlehni grmiči ¡burje. Raz skale pa so pogledovale -bele zvezdnate pačnice.
Peter je izpraznil puško in se povzpel v strmino. Hodil je zložno o-d skale d-o skale, gledal ob melih in žlebovih, vid-el na -stotine pačnic. Kopat. koš bi jih lahko natrgal, pa jih -niti ducat ni izbral. Bili pa so sa-mi veliki dvojnati cveti snežno-beli, z zlato razcvelim srednjim' očesom. „-Dovolj pozdrava bo za na Češko,“ se je ustavil Peter, zataknil nabrane pečniee za klobuk in sedel v senco macesna. Oddr-gnil j-e oprtnik, poiskal kruh in skuto ter pričel jesti. Jed- je zalil s požirkom žganja. Lotila se ga je tož-ljiva utrujenost. Preveč je bil skrajšal noč in -dokaj gora je prehodil to jutro. Legel je v travo, primaknil oprtnik in naslonil nanj -glavo. ¡Za Triglavom se je dvigala iz Trente čr-njava. Zavedel se je, da bo napak; če zaspi. -Hotel je samo -malo počiti. Pa sam ¡ni vedel, kdaj si je zakril oči s klobu-kom. Zadnje dni je prespa-l več pod milim nebom kakor pod streho, še enkrat se je domislil orlov in zadremal.
Prebudil -ga je tnd grom. Potresla se je bila skala pod njim, odmev pa je zabesnel naokrog, kakor bi se podirale gore. Planil je pokonci in se prvi hip ni mogel anajti, kje je. Nad Ogradi se je odtrgal blisk- Udarila je strela. Plaz kamenja se je -rušil v prepad. Veter mu je vrgel v obraz 'debele mrzle kaplje in ga dodobra -predramil- Oprtnik, praška in klobuk so -kar zleteli nanj. Planil je v dr,čo. Kakor preganjana divjad je bežal med- bliski ¡in gromi v naj-bližje zavetje; proti stanovom na Ovčariji.
-Ploha je ponehala. Peter se je za hip oddahnil. Zaipi-kal-o ga je, da *bi vedril pod košatim macesnom, pa mu je kar nekaj reklo, naj nikar. V samotno drevo bi utegnila udariti strela- Do steze je pa bilo le še nekaj korakov.
V oblakih je pričelo šumeti- Peter je Vedel, da se je -us-ula toča. Kar nič več se ni smel obotavljati. Spusti se je v tek po stezi.
Pretekel je dobrega pol streljaja, ko so mu proti volji zastale noge. Zasvetilo se je vse naokrog, kakor ¡bi se bilo nebo razklalo. Zemlja se je stresla in grom je napolnil vso kotlino. Puh je Petra malone vrgel ob tla. Kar sapo mu je vzelo. Treščilo je v macesen, pod katerim se je bil mislil prej -ustaviti- Razklalo ga je od vrha do tal. Zasmrdelo je po -žveplu, lovca pa je obšla smrtna groza. Manliherico) svojo hladno družico, katere še iz rok ni maral nikoli dati, je vrgel proč- Udarila je ob kamen. Isti hip pa ga je usekala debela toča na sklep kazalca in m-u prebila kožo, Spet je stekel. Usula se je gosta suha toča, debela kakor orehi in zrnasto robata. Sko-zi klobuk je začutil udarce, kakor bi kdo z vso močjo metal kamenje vanj. Bila ga je po rokah in nogah. Da se vsaj najhujš-eiga obrani, si je poveznil oprtnik na glavo z desno laktjo si je pa zavaroval oči- Kakor skozi zaporni -ogenj sovražnih krogel je v dolgih skokih dirj-al skozi hrumeče se usipajoči ledeni grušč proti Jerčinemu stanu. Udarce njegovih težko podkovanih čevljev je glušil trušč toče, ki se je razbijala in drobila o'b kamenju. Drdrajoči grom) ki se kar ni nič pretrgal, mu je glušil ušesa- Vid pa so mu jemali bliski in megla, ki se je kresala iz toče.
Upehan, da je komaj še lovil sapo, je pl-an-il pod nastrešek hleva. Pa točo je neslo iz vetra. Tolkla je po presušenih brunih, ropotala po skodlah in se v skoraj nepretrganem slapu valila s strehe.
Da -bi se čimprej umaknil udarcem, je -Peter urno stopil okrog vogla na prednjo stran -hleva. Naletel je na na trop jarcev, ki je .pred burjo -pribežal z vrhov in se tesno stiskal v zavetje. Tudi če bi -hotrel^ bi jih ne bil mogel odriniti od vrat, da bi se zatekel v hlev. Petru ni kazalo razmišljati. Pognal se je skozi pršečo se meglo p-roti stanu in kar padel čez prag pred ognjišče. 'Skoraj bi bil vrgel duri s tečajev.
Jerca ¡s-e je ustrašila. Odskočila je v kot. žgala je na žerjavici beganico in oljko, da bi dim -blagoslovljenega lesa odvrnil strelo od stanu in hleva in da bi Bog prizanesel njej in živini.
Petra ni koj prepoznala. Ko ga pa je, se je veselo začudila: „O, Peter! Za božjo voljo venidar; kakšen pa si?“
Peter se je ¡naslonil z rokama na ro-D ognjišča- šele sedaj je -opazil, -da je po rolkah ves -krvav dn -črnieast. Tudi po obrazu ga je -skelelo. Globoko je hodil po sapo in je komaj mogel povedati: „Toča. Ka-kor golobja jajca debela. Ostre robove ima, da -kar seka. Ne pomnim še take-“
Plan-šarica in lovec se nista lahki" razumela. Toča je ropotala na streho in divjala je nevihta, kakor bi hotela odnesti gore.
Jerca se je zagledala Petru v okrvavljeni in izmučeni obraz, čedalje bolj se ji je smilil. Pokesala se je vsake Žale ¡beseda, ki mu jo je bila kdaj rekla.
Molče je vlila mlačne vode v škafec in poiskala oprano brisačo v skrinjici- Povabila ga je, naj si^izmije in otare ranjeni in obtolčeni obraz in roke. Šlo ji je na jok- Pa ga je z vso silo dušila.
Da bi ¡se mu ne ¡p.risa-dilo; mu je nasekano kožo natrla z arniko. Petra je peklo kakor živ ogenj, pa je komaj trenil z očesom.
Toča je utihnila in -nevihta se je oddaljevala proti Komni.
Jerca je pridejala na ogenj in obesila kotliček na verigo. Nič ni vprašala Petra, če bo jedel- Kar sama od sebe mu je stopila -mleko. Hotela mu je pogreti itud-i žgance. Zjutraj jih je bila prihranila zase za večerjo- Pa Pe-ter ni maral. Da bo p-o-drobil, ko se mu kruh že -suši, je rekel. Jerca ga ni hotela siliti. Ni vedela zn gotovo, če ni morebiti -še vedno -hud nanjo. Pogovor se ji je zatikal. Peter je odgovarjal na kratko. šele ko je vli-la vroče mleko v skledo, jima je gla-dko ste-gla beseda.
„Sem mislila, da skoprnim, tako sem se -te bila prej ustrašil-a, Peter-“
„Ni čudno, ko -sem planil skozi duri -kakor vihar,“ se je opravičeval lovec. „Preveč me je bičala toča. Ne zameri, če nisem prišel, -kakor se spodobi za mirnega človeka. Kaj sem mar tako strašen videti?“
„Sedaj ne več. Prej si pa bil. Ves okrvavljen z oprtnikom na glavi. In pla. neš v stan, kakor bi zviška priletel- Zunaj je tak -sodni dan. Je celo moški redek, ki ¡bi s-e te ne bil ustrašil.“ Jerca je ¡postavila mleko na mizo in položila pred Petra novo leseno žlico.
(Dalje prihodnjič)