AMERIŠKA DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 177
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 30TH, 1937
LEJO XL — VOL. XL,
foiafor toži vlado, da podpira C. L 0. unijo
Washington, 29. julija. Sena-D r %e, republikanec, iz North
Die" v"6'JG (*anes v senatni zbor-11 1Zjav^> da mu je znano iz | ajboljših virov, da delavski Rajnik McGrady sodeluje s ^ organizacijo. ^ /e je povedal senatorjem, 7 Je McG rady silil delavce pri pjj6* H°aiery Co. v Philadel-se pridružijo CIO or-Jjjj l2aciji. dasi so delavci z ve-večino odglasovali proti "Jeni organizaciji. Qr ■'ubtemu dejstvu je šel Mc-^ ^ lastnikom kompanije, I . je naročil, da se posve-Jejo s cio organizatorji. Bil Pfepričan, da bo lastnike prisilil k temu ko-
ra«U.
^ ^cprady je odgovoril: "Vla-S{r Se ne poteguje za nobeno ^ atlko. štrajk pri omenjeni . 0niPaniji traja že
od 8. maja, Jaz sem tu, da štrajk porav-
rm> da
se delavci zopet lahko
nej0 na delo in služijo svoj «enar>»
Pr°testni shod CIO je pregnalo neurje
Kakih 6000 ljudi se je zbralo zvečer na Public Square, j Protestirajo proti mestnemu )ioPa!!U in Policiji radi "brutal-1' v tekočih tekstilnih in je-v^skih štrajkih. Shod se je (ja ') Prav mirno in dostojno, to-Sy . 0 je končal prvi govornik ^ govor in mu je množica vi-j^0 avplavdirala, se je'vsulo lo l ^'eve'iand neurje, in pada-,„Kot bi lilo
iz škafa. Nekaj ča-Se 80 ljudje še poslušali, končno S(.f Pa shod razpršil na vsfe j^^tii. prvj govornik je bil ^rzycki in za njim je goveja znani časnikar Heywood 0t),Uri; Policije ni bilo nikjer ljcj razen par prometnih po-Vtgj. • Shod se bo ponovno Dj;,' Kdaj, se bo naznanilo %JtJnji torek.
V Buffalo so poravnali štrajk voznikov,
Hoteli v San Franciscu zopet odprti
Vehovec odobren
Slovenski demokratski klubi 32. varde so na sinočni seji z veliko večino glasov odobrili kandidaturo Antona Vehovca za zastopnika 32* varde v mestni zbornici. Tako je sedaj kandidatura Mr. Antona Vehovca odobrena od vseh slovenskih demokratskih klubov v 32. vardi, kar je znak, da užrva Mr. Vehovec popolno zaupanje od svojih ljudi.
Buffalo, N. Y., 29. julija. Posredovalci v štrajku razvažal-cev in mesarskih pomočnikov v tem mestu, ki so bili na štrajku 8 dni in so s štrajkom skoro povzročili lakoto v mestu, so dosegli sporazum, katerega so štraj-karji odobrili.
V sporazumu je točka, glasom katere se štrajkarji obvežejo, da se takoj vi-nejo na delo in začnejo razvažati potrebna živila v razne mestne trgovine, ki so radi štrajka ostale prazne.
štrajkarji so obenem dosegli tudi deloma zaprto delavnico, 5c več plače na uro, najmanjša plača $25.50 na teden in 48 ur dela na teden. Obenem so dobili tudi počitnice za en teden in plačo za nadurno delo. Razni trgovci so že dva dni
vozili s svojimi truki živila iz okolice in so tako deloma lahko postregli svojim odjemalcem. To je tudi napotilo trukmane, da so sprejeli ponujano jim spravo.
San Francisco, 29. julija. Devetnajst največjih hotelov v tem mestu, ki so bili radi štrajka zaprti 88 dni, je danes zopet odprlo svoje prostore. Končna konferenca med lastniki hotelov in unijo je premostila vse težave.
Johnstown, Pa., 29. julija. Unija jeklarskih delavcev je včeraj naznanila, da bo Bethlehem Steel Co. v kratkem prisiljena podpisati pogodbo z unijo, ker bodo volitve pri kompaniji dokazale, da je pretežna večina delavcev v uniji.
-o—
D- testna elektrarna
0r utilitet Wallene .1e bw stiri inženirje iz Pitts->iaj , a> ki naj doženejo, kako razširi delokrog mestne is]{a lai-ne v Clevelandu. Prelij f trajala 60 dni in bo Ob a Clevelandčane $9,800.
em času je podpisala Cl*a vlada pogodbo s The toivat ^ Electric Co., ki je družba, da slednja od-t za dve leti električni tok st0, testne naprave. Meti]^ . lma svojo elektrarno, bo 000 , 0 Privatni družbi $500,-pa električni tok. 0 n7°ini Tom Hrvatic »6 Do °jnem Tom Hrvatiču se "H	da je bil star 43 let
Vatsk^a iz sela Kupinac na Hr-^ V Ameriko je dospel domovini zapušča so-h Mary in sina Toma. Bil
V]a JJ društva Hrvatska Slo-285 HBZ in HrV' Rad"
^eh p°dpornega društva. °b 8:30Se Vrši v soboto zjutraj SUst (P°^rebnega zavoda ^ti.' v ' Svetek na 478 E. 152. ^risu j bo ranjkemu hladna a linija!
v VŽ5 T Yest Vir^iniji
v^estiv, kazal termometer S, kol avis in Thomas, W.
žimskB , da Je treba oble-Ke kožuhe.
Mohamedanci so se pridružili verskim bojem v Jugoslaviji
Belgrad, 30. julija.—Na dan pogreba srbskega pravoslavnega patriarha so izbruhnili v Jugoslaviji verski beji in poboji, katerim so se končno poleg pravoslavnih Srbov pridružili še mohamedanci. Poroča se, da so mohamedanci začeli požigati katoliške cerkve. Prvi izgredi so fee pojavili v Sarajevu. Mohamedanci so v začetku se držali mirno, toda ko so opazili, da pravoslavni napadajo katolike, so se jim pridružili in jim začeli pomagati požigati katoliške cerkve. Orožniki in policisti so imeli mnogo dela, da so razpršili pobesnelo množico. Nad 100 oseb je bilo ranjenih v prvem spopadu, in neka ženska je bila ubita. Srbi so razjarjeni, ker je vlada podpisala konkordat z Vatikanom, glasom katerega imajo katoliki v Jugoslaviji enake pravice- kot pravoslavni.
-o-
Omejeno število piketov
Common Pleas sodnik Corlett je včeraj dovolil injunkcijo Worsted Mills kompaniji. Tekstilna unija, ki vodi pri omenjeni kompaniji štrajk, mora omejiti število svojih piketov pred tovarno. Injunkcija Omejuje število piketov na šest pri dveh vratih, štrajkarjem je prepovedano siliti ljudi v unijo ali slediti avtomobilom onih delavcev, ki so se vrnili na delo. Obenem je pa sodnik Corlett pohvalil kompanijo in CIO unijo, ker sta si dosedaj prizadevali, da je ostalo mirno in da ni prišlo do vandalizma kot pri drugih štrajkih.
"črički" na pikniku
Mladinski pevski zbor "črički" odide v nedeljo na piknik v Maple Gardens. Piknik pevskega zbora naše mladine je nekaj redkega in je torej toliko bolj zanimiv. Nič se ne bojte, da ne bi bili postreženi na izletu naših mladih. Prepričali se boste da so se mladi izvrstno naučili od nas starejših. Pa tudi zapeli bodo, in kaj je lepšega kot ubrano petje dobro izvežbanega mladinskega pevskega zbora. Vsi prijatelji mladine ste prijazno vabljeni.
Iz Indiane
Iz Indianapolisa pošiljati pozdrave Mrs. Anna Slopko in Mrs. Mary Sede j. Tam sta na kratkem oddihu.
Roosevelt zagovarja delavski odbor
Washington, 29. julija. Zadnje čase je bil vladni delavski odbor, katerega je imenoval predsednik Roosevelt za poravnavo sporov med kompanijami in unijami, predmet mnogih napadov. Tekom časnikarske konference včeraj pa se je predsednik Roosevelt izjavil, da je odbor pravičen napram unijam kot kompanijam. V kongresu je včeraj poslanec Rankin izjavil, da se je delavski odbor za-rotil s komunisti, da uniči industrije v južnih državah. Zopet drugi kongresmani so poudarjali, da odbor ni druzega kol nekak privesek John Lewisa, kateremu slepo sledi. Predsednik je temu odločno ugovarjal.
Narodni poslanci v Jugoslaviji odvezam prisege
Dunaj, 29. julija. Težaven položaj je nastal v Jugoslaviji radi izobčenja vseh ministrov in vseh narodnih poslancev, ki so glasovali za konkordat z Vatikanom. Izobčeni so bili iz srbske pravoslavne cerkve.
Glasom jugoslovanske ustave morajo vsi ministri in narodni poslanci pripadati k eni izmed državno odobrenih ver, h katoliški, pravoslavni, mohamedan-ski, židovski ali protestantov-ski.
Ker spada večina ministrov in narodnih poslancev k pravoslavni veri, in ker so bili izobčeni iz pravoslavne cerkve, niso glasom ustave več upravičeni do svojih uradov, in ne morejo vršiti svojih dolžnosti.
Da, ministri in poslanci so celo odvezani od svoje prisege, niti niso dolžni služiti kralju, ker tudi prisega dana kralju ne velja. Ako želijo vršiti svoje dolžnosti, morajo pristopiti k eni izmed ostalih verskih sekt. —-o--
Poraz španskih nacionalistov pred durmi
Valencia, 29. julija. Zunanji minister španske vlade je izjavil včeraj, da ne bo več dolgo, ko se bo gibanje nacionalistov v Španiji razsulo. Vojna ne more trajati dalj kot k večjemu dva meseca, razven ako Nemčija in Italija pošljeti nadaljne čete in orožje nacionalistom na pomoč. General Franco, vrhovni poveljnik nacionalističnih čet, se sam zaveda položaja, in to je vzrok, da je zbral zadnje sile, da si pribori odločilno zmago nad Madridom.
Zahteve avtnih delavcev za večjo plačo, manj ur
Detroit, 29. julija. — Končno grozi v sami uniji, da nastane štrajk unijskih uslužbencev pro ti unijskim voditeljem. Voditelji United Automobile Workers of America niso bili včeraj malo začudeni, ko so dobili tozadevne zahteve od stenografinj in drugih uslužbencev v 39 glavnih stanih unije.
Zahteve so popolnoma enake zahtevam, katere je stavila avtomobilska unija raznim kompanijam. Odbor uslužbencev v glavnem stanu avtne unije je prišel včeraj v urad gl. tajnika unije in zahteval sledeče:
1—Zaprto delavnico. 2—35 ur dela na teden. 3—Najmanjša] plača $25.00 na teden. Plača za
čezurno delo. $2.50 na teden zvišanja v plači, ko je bil uslužbenec že 6 mesecev na delu, potem pa letno po $2.50 več.
Začasni delavci morajo dobiti minimum $5.00 na dan. Dva tedna počitnic na leto. Boljša razsvetljava v uradih. Sanitarni toiletni prostori, ugodni stoli in druge udobnosti. Plačati se mora vsak teden. Senioriteta v vseh oddelkih.
Glavni tajnik unije avtomo bilskih delavcev je izjavil na-pra uslužbencem unije, da bo preštudiral njih zahteve in pozneje poročal, čudno je, da stavijo uslužbenci unije svojim voditeljem iste zahteve kot jih stavijo delavci kompanijam.
G. M. in avtna unija se pogajajo za nove konirakte
Detroit, 29. julija.—Za zaprtimi vratmi so se danes posvetovali zastopniki unije avtomobilskih delavcev in zastopniki General Motors korporacije.
Pogodba med General Motors in med avtno unijo je bila narejena po sedem tednu trajajočem štrajku. Pogodba poteče 11. avgusta.
Zastopniki unije zahtevajo, da se gdtove točke v pogodbi revidirajo. Kompanija je izjavila, da predno se začne pogaja-
ti, da morajo biti rešene gotove točke glede odslovitve in disci-pliranja delavcev.
Avtna unija se je zavezala, da ne bo odredila štrajka, dokler bodo pogajanja v teku. Ako se začnejo nepostavni štrajki, kom-panija ne bo odgovorna za posledice. Homer Martin, predsednik avtne unije, je izjavil, da bodo pogajanja mirna in da je doba nasilja potekla. Pogodba se tiče vseh Fisher Body delavcev.
Smrtna kosa
Po dolgi bolezni je umrla v četrtek poznana Marija Zrimec, po domače Gorup, rojena Ipa-vec, stara 49 let, stanujoča na 7612 Colfax Rd. Tu zapušča žalujočega soproga Johna, sina Johna ml., in Alojzija; brata Antona Ipavec in več sorodnikov. Pokojna je bila rojena v Ročinu na Primorskem, kjer zapušča mater Katerino, sestro Frančiško in druge sorodnike. V Ameriki je živela 29 let. Bila je članica dr. Carniola Hive št. 493 T. M. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8. uri iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in na Calvary pokopališče. Bodi dobri in skrbni materi ohranjen blag spomin! Preostali družini izrekamo naše globoko sožalje!
Štrajkarji se selijo
Najdaljši sedeči štrajk v Clevelandu je bil včeraj končan. Nastal je 11. junija pri Ho-dell Chain Co. na 3924 Cooper Ave. in šele včeraj so sedeči štrajkarji zapustili delavnico. Njih unija je naznanila, da je dosegla nekak preliminarni sporazum s kompanijo. Prvi pogoj sporazuma je, da se štrajkarji umaknejo, kar so tudi takoj storili. Kompanija je prvotno tožila štrajkarje in unijo za $100,000 odškodnine. Vseh štrajkarjev je bilo 110.
Otvoritev gostilne
V soboto otvorita Mr. in Mrs. John Srakar gostilno na 4714 St. Clair Ave. Vabljeni so prijatelji in znanci.
Ali imajo uslužbenci v bolnicah pravico do štrajka?
14 oseb ubitih v zrakoplovu na Nizozemskem
Amsterdam, 28. julija, štirinajst oseb je bilo ubitih, med njimi dva Amerikanca, ko je neki potniški zrakoplov treščil ob zemljo v bližini Hali, Belgija. Zrakoplov, ki je ameriškega Douglas izdelka, je eksplodiral v zraku, potem pa treščil na zemljo. Zrakoplov je bil na potu v Pariz.
-o——'—
Vojvoda Windsor v avtomobilski nesreči
Salzburg, Avstrija, 28. julija. Ko je šofer bivšega angleškega kralja in sedanjega vojvode Windsor vozil vojvodo in njegovo ženo po prometni ulici v Salzburg, je njih avto zadel v voz ulične železnice. Toda pripetila se ni nobena nesreča. Vojvoda in žena sta se samo prestrašila.
New York, 29. julija. Vodstvo židovske bolnišnice v Brcoklynu se je včeraj obrnilo na najvišjo sodnijo, ki naj prepove unijskim uslužbencem v bolnišnici, da ne gredo na štrajk.
Vodstvo bolnišnice tudi prosi sodnijo, da v slučaju štrajka prepove uslužbencem, da bi pi-ketirali bolnišnico, ker bi motili bolnike.
Zastopnik bolnišnice je izja-
vil na sodniji, da je bolnišnica dobrodelna ustanova, da odborniki bolnišnice ne dobivajo plače, torej so javni dobrodelniki.
Nadalje je povedal, da bolnišnica posluje z deficitom in ji bo nemogoče dobiti denar, ako nastane štrajk.
Sodnik najvišje sodnije Conway, je prišel sedaj v neprijetni položaj, ko bo moral odločiti, ali je štrajk uslužbencev bolnišnice postaven ali protipostven.
Kitajci bežijo pred Japonci. Peiping padel
Peiping, 29. julija. — Glasom najnovejših poročil so kitajske čete zapustile glavno mesto Peiping pred zmagovitimi Japonci. Nova bitka se je pa vnela v severni Kitajski, kjer so Kitajci nepričakovano napadli Tsien-stin
Znamenita kitajska armada št. 29, na katero so se Kitajci največ zanašali, je morala pobegniti, ko so jo Japonci bombardirali s težkimi topovi in z bombami iz zrakoplovov. Armada je v popolnem razsulu.
Položaj se je kar preko noči spremenil. Eden vzrokov poraza Kitajcev, ki so še dan poprej premagali Japonce, je, ker je baje nastala revolta v kitajski armadi. Kitajski general čang Tse čung je baje prestopil na japonsko stran.
Važno mesto Peiping je sedaj odprto Japoncem. Tujezemske narodnosti v Peipingu so se podale v zavetje svojih poslanstev. Včeraj je bil težko ranjen neki ameriški vojak, katerega je slučajno zadela japonsko krogla.
-o-
General Franco zopet prenehal z napadi
Madrid, 29. julija. Socialistična viada naznanja, da so napadi nacionalistov pred Madridom skoro ponehali. Očividno je sovražnik zaenkrat izkrvav-Ijen. Včerajšnji napadi nacionalistov so bili z lahkoto odbiti. Iz tabora nacionalistov se pa poroča, da so včeraj pri Villa-nueva de la. Canada uničili dve brigadi socialistov. Samo 300 mož od 8,000 mož broječe armade -je ostalo živih pg boju. Nacionalistična španska bojna ladja je včeraj zajela neki angleški tovorni parnik, ki je že tretji tekom enega meseca.
Sodnija razsodila, kdaj je piketiranje nepoStavno
Los Angeles, 29. julija.—Sodnik Wilson od višje sodnije v tem mestu je danes razsodil, da imajo delavci pravico piketi-rati podjetje le v slučaju, kadar se gre za delavske spore.
Piketiranje, ki služi namenu, da se prisili delavce, da stopijo v unijo, je na vsak način proti-postavno, ker se s tem ljudem jemlje osebna svoboda.
Obenem je sodnik izdal per-
manentno soctnijsKO prepovea. napram uslužbencem raznih mesarskih tvrdk, ki so na štrajku. Vsako piketiranje se mora opustiti.
Tekom razprave na sodniji je prišlo na dan, da uslužbenci nimajo nobenega spor s kompanijami glede plač in delovnih ur, pač pa je unija začela s pi-ketiranjem, da bi kompanije prisilila, da odslovijo neunij-ske delavce.
Piknik
Lake Shore Post št. 273, American Legion, priredi piknik v soboto zvečer na Pintarjevi farmi.
Mr. žužek v Clevelandu
Celo iz dalnje Kanade, iz Beamsville, Ontario, so dospeli gosti k nedeljski proslavi Jugoslovanskega kulturnega vrta, kot nam sporoča Mr. Ivan žužek. Obiskal je sestro Ana Koželj in dr. Trdana, ki je njegov bratranec. Zglasil bi se v našerp uradu, toda slednji je bil radi nedelje zaprt. Pozdravlja vse svoje prijatelje v Clevelandu. Hrvatski radio program
Redni hrvatski radio ' program, ki je oddajan vsako nedeljo ob 9:30 potom WJAY radio postaje, bo oddajan v nedeljo 1. avgusta šele ob 1. uri popoldne. Vzrok je, ker dopoldne govori predsednik Roosevelt po radiu. Na nedeljskem programu bo častni govornik Rev. Matun iz Loraina.
V Barbertonu, O., je umrla Marijana Strle v visoki starosti 70 let. Pokojna je bila rojena v Iški vasi, fara Ig pri Ljubljani.
Preprečeni rop
Včeraj popoldne so skušali štirje roparji oropati podružnico Central National banke na 18838 Coventry Rd. Toda policija je bik pravočasno alarmirana. Dospela je na lice mesta v trenutku, ko so roparji bežali iz banke. Dva roparja, med njimi neki John Vidmar (Slovenec?) sta bila prijeta. Oba lopova sta priznala da sta oropala v Clevelandu že tri banke in neko državno trgovino z opojno pijačo.
K molitvi
članice dr. Carniola Hive št. 493 naj se zberejo nocoj večer ob 8. uri v želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave., da se poslovijo od umrle sestre Mary Zrimec.
Dr. sv. Alojzija
Društvo sv. Alojzija v New-burgu ima svojo sejo v 31. julija ob 6. uri zvečer.
Fara Marije Vnebovzete
Farani slovenske župnije Marije Vnebovzete na Holmes Ave. so sklenili, da priredijo piknik. Pa ne samo navaden izlet, pač pa pravi piknik v prosti naravi z vsemi ugodnostmi in dobrotami. Piknik se vrši v nedeljo 1. avgusta na dobro poznani Močil-karjevi farmi, ki je kakor ustvarjena za enake izlete. Vsem posetnikom piknika bodo na razpolago najboljše jestvine in pijača. Za ples bodo igrali poznani Krištof bratje, ki ne dovolijo nobenega dolgočasja, poleg tega pa bo nastopila tudi dobro izve-žbana godba društva sv. Jožefa št, 169 KSKJ. Torej program je srečno izbran, in pri vsaj malo dobri volji faranov in drugih rojakov bo na piknik velk uspeh. Naj ne izostane v nedeljo noben faran Marije Vnebovzete od piknika. S skupnimi močmi se dosti deseže. Na svidenje v nedeljo na Močilnikarjevi farmi.
šest mladih tatov
Policija je včeraj aretirala šest fantičev, katerih vsak je star po 16 let. Na zapadni strani mesta so zadnje tedne izvršili skoro 30 vlomdv, ropov in tatvin. Med drugim so ukradili tudi 7 avtomobilov. Fantički so priznali svoje zločine in so bili izročeni mladinskemu sodišču. Iz Jolieta
Iz Jolieta pošiljata pozdrave L. Bandi in Matija Flajnik. Lepa Hvala!	,
1	_______ _ AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 30TH, 1937
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME •117 SH Clair Avenue _Published dally except Bundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: D.8. and Canada, »550 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.B. and Canada, »3.00 for 6 month«; Cleveland, by mall. »3.50 for 0 months.
Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for « months. European subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
BESEDA IZ NARODA
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered aa second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
__No. 177, Pri., July 30, 1937
Bodoči vpliv predsednika Roosevelta
Roosevelt je te dni doživel svoj največji poraz v kongresu Zedinjenih držav, odkar je bil izvoljen predsednikom. Predsednik je igral skoro vse svoje karte na uspeh njegovega priporočila za reformo najvišje sodnije — in izgubil je. Njegovi lastni pristaši, združeni z republikanci so lop-niki po njem in temeljito pokopali Rooseveltovo dobro misleče priporočilo glede reforme zveznih sodnij.
To so dejstva, katerim ne moremo izbegniti, in ta dejstva bodo vplivala na bodočo administrativno in politično usodo predsednika, in to je vzrok, da v tem ni prizadet samo predsednik, pač pa tudi demokratska stranka direktno, a končno pa zna vse skupaj močno vplivati na bližnjo bodočnost ameriškega naroda.
Prestiž ali vpliv predsednika Roosevelta je seveda v prvi vrsti prizadet. Za vsakega človeka v politiki je prestiž znak velike moči in oblasti, zaupanja in lojalnosti. Roosevelt je zahteval od kongresa, da slednji naredi postavo, da se število sodnikov pri najvišji sodniji pomnoži za šest nadaljnih sodnikov. Takoj za tem je Roosevelt kmalu stopil pred ameriški narod potom radio govorov, v katerih je zagovarjal svoj nastop.
Ko je meseca februarja Roosevelt prvič prišel pred kongres radi reforme najvišje sodnije bi kongres skoro bil pri volji sprejeti njegov predlog, če bi se Roosevelt vsaj toliko podal, da bi imenoval le dva ali tri nadaljne sodriike za najvišjo sodnijo. Toda Roosevelt je bil neizprosen. Odstopili niti za las od svojega načrta, in tedaj so se oni, ki so bili absolutno proti "natlačenju" sodnije in oni, ki' so dvomili, če bi bilo to ugodno za deželo, se združili in prisegli, da porušijo predsednika v njegovih načrtih.
Kljub vsemu temu pa je imel Roosevelt še malenkostno večino v senatu, ki bi mogoče sprejela njegov predlog, da ni nastopila tako nenadna smrt senatorja Robinsona, ki je vodil borbo v senatni zbornici za Roosevelta. Mogočna oseba Robinsona je držala več senatorjev na strani Roosevelta, toda ko je padel Robinson, je Roosevelt umolknil, senat je pa že tri dni po smrti Robinsona odglasoval, da se načrt za reformo sodnije položi med — pozabljene akte.
Kot smo rekli je bil nastop senatne zbornice osebni poraz Rooseveltove politike, in seveda, ker je predsednik glavar svoje stranke in pri tem najmogočnejši državnik na svetu, je predsednikov poraz obenem tudi poraz za vse one milijone, ki so ga pri zadnjih volitvah s tako ogromno večino zopet poslali v Belo hišo.
Poraz Roosevelta pa je vseeno našel odmev pri nekaterih bivših prijateljih, ki so takoj skušali omiliti poraz in vso zadevo predložiti narodu tako, da se je nepoučenim zdelo, da Roosevelt v resnici ni bil poražen. Roosevelt sam ni zinil besede in se s tem pokazal gentlemana, demokratski senatorji pa so ob istem času mesto Robinsona izvolili za svojega voditelja senatorja Barkleya, kot ga je Roosevelt priporočil.
Poleg senatorjev pa so v usodepolnem trenutku zapustili predsednika tudi taki odlični prijatelji kot je liberalec Pinchot iz Pennsylvanije, governer Lehman iz države New York. Zdi se, da je nastop governerja Lehmana najbolj porazno vplival na Roosevelta, kajti sta si kot brata. Roosevelt je gotovo moral zaklicati: "Et ut, Brutus?"
Glede reforme pri najvišji sodniji zaenkrat ne bo ničesar novega in uresničenega. Prva ljudska reakcija se pa bo pokazala prihodnje leto, ko bo narod volil več senatorjev in vse kongresmane. Ako bodo pri volitvah v letu 1938 poraženi oni, ki so porazili Roosevelta z reformo najvišje sodnije, tedaj je to znamenje, da je narod stal za Rooseveltom.
Ako bodo pa Rooseveltovi nasprotniki izvoljeni, je to znamenje, da njegov apel za reformo pri najvišji sodniji ni našel razuma in upoštevanja, in tedaj je tudi Rooseveltov vpliv v bodočnosti propadel.
Naša narodna pesem
(Piše: L. Seme.)
Iz raznih razlogov sem se že davno namenil, da bom napisal članek o narodni pesmi. Dnevi so potekali in je ostalo v meni samem le pri namenu. In sedaj, ko narava poje višek svoje pesmi, sem se živo spomnil naše narodne pesmi, ki je slična njej v vsej krasoti, harmoniji, blaženosti, blisku in gromu . . .
Kdor površno posluša sedaj mogočno in zopet božajoče mehko simfonijo narave, on ne čuje lepih akordov v naravi in ne pozna lepote stvarstva. On ne čuje živih /in elementarnih inštr umentov, ki pridejo do svoje vloge točno po umerjenem času, kakor je zasnovano po naravnem zakonu v naravni simfoniji.
Kdor površno posluša narodno pesem, istotako ne čuje lepih akordov in ne pozna lepote narodne pesmi in vrline ter doživljaje-razvoj naroda. On ne pozna narodne simfonije, ki je isto tako umetno ustrojena, kakor naravna simfonija, da pride vsak del te narodne simfonije do svoje veljave, ob strogo določenem, od naroda umerjenem času.
Kdor površno posluša posamezne dele te velike narodne simfonije, to so narodne pesmi, niti oddaleko ne opazi, koliko naravne krasote in umetnosti je v njej. Ne opazi kako sentimentalna je. Kakor blisk žareča, kot grom pretre-sujoča, kot jutranja zarja božajoča. Sedaj žalostna, sedaj vesela, pikra, prožno poskočna, in v joku smehljajoča.
Vse, prav vse, je v ti veliki narodni simfoniji. Kar je narod skozi -stoletja doživljal, vse je krasno povil, liki največjih glasbenih mojstrov, v svoj simfonični venec.
Veliko nam poznanih narodnih mojstrov, a še več nepoznanih narodnih naravnih u-metnikov je bilo, ki so takt za taktom doprinašali k ti veliki narodni simfoniji. A nekaj moramo na žalost doznati. Veliko delov, .ki bi krasili še v večji meri to narodno simfonijo, je ostalo za vedno v pozabljivosti. Nikoli niso bili zbrani in uvrščeni v ta simfoniji venec, tako da točni opazovalec občuti praznoto in neke vrzeli, ki so nastale v tem vencu v gotovem razdobju.
Teh pogrešk pa nimamo komu pripisovati, ako pomislimo, v kakih razmerah so nastale te vrzeli in v kakšnih razmerah in času so živeli naši dedje in pradedje. Tako da ni čudno, ako ni v razdobju dva-inštiridesetkratnega obiska Turčinov, narodni simfonični venec veliko pridobil. A še ta doba nam nekaj daje. Kot sem omenil, veliko narodnega gradiva ni bilo nikoli zbranega. Nebroj narodnih pesmi so nesli stari originali za vedno v grob.
Naj spregovorim prvo: Odkod izvira in kako je nastajala naša narodna pesem? Narodna pesem izvira neposredno iz naroda samega, paralelno z njegovimi doživljaji, običaji in sentimentalnostjo. In rav-j no tu zadenemo na oni veliko-' vredni kristal, ki ga vsebuje edino narodna pesem. Klasič-I na, umetna pesem ima res ne- ; kaj povsem svojega, bolj kom- 1
pliciranega. A če pomislimo, da je klasično pesem ustvarjal naobražen umetnik, ki je izlil v pesem le svoja in pa priučena čustva, dočim je narodna pesem privrela nehote ob dogodku in čustvu celega priprostega naroda samega, pa bil dogodek tak ali tak, čuvst-vo je vedno v zvezi z njim in isto tako točno sorodna tudi pesem. Vse je privrelo iz naroda ob času dogodkov, torej takrat, ko je imela duša celo in živo sliko globoko zarezano v duši, da je prišel točen izliv iz duše, kakoršnega ji je utis-nil dogodek. Torej nič pri-študiranega. Narodni doživljaji in narodna pesem, to dvoje je tesno spojeno v eno linijo, da nam besedilo in melodija kar predočijo oni dogodek. In ravno to daje narodni pesmi toliko vrednost.
Moti se, kdor misli, da pri-prosta kmečka duša ne pozna onih čudno težkih trenutkov v življenju, kakoršne so nam predočili pisatelji in pesniki Moti se, kdor misli, da pripro-sta kmečka duša ne pozna momentov, ki ji srce poka v žalosti, a ne. najde odgovora, zakaj? Moti se, kdor misli, da priprosta kmečka duša ne plava po vsemirju, preštevajoč zvezde, tožeč luni, opazujoč čudno misterijozno stvarstvo. Kmečka priprosta duša se tudi tega zaveda, a ne ve kaj so in zakaj so te duševne iz-premembe.
In kako bi se čudili, ako v takem melanholičnem stanju prične priprosta kmečka duša fantazirati. Ne glede, kaj jo je spravilo v stanje melanholije. Mogoče težki ali veseli dogodki okoli nje? Mogoče nesrečna ljubezen, itd. Uuša išče v oni tesnobi sproščenja. Išče izrazaV bolesti. Išče besedi, v katerih bi dala dovolj-nega duška svojemu gnjevu. Najde! Skuje v okretne verze. Tesnoba prikipi do vrhunca. V prsih je tesno, vedno bolj tesno. Glas se izvije iz grla, v priprosti melodiji. Potrta duša poje, poje ono, kar ji narekuje bolna ali vesela duša. Besede in melodija, oboje je priprosto, nedovršeno. Poje drugič, veliko izboljša. Poje tretjič, čuje drugi, do-pade se mu, poje še on in tako smo dobili narodno pesem. Nikakor pa ni bila pesem takoj, čim se je izlila iz ustvarjujoče duše, tako prožno uglajena in dovršena, kot jo čujemo sedaj. O ne! Narod in čas jb je skristaliziral, izboljšal in v velikih slučajih popačil in poslabšal. VelikoT&at je narod vrgel pesem popolnoma iz osnovne linije. Tako je narodna pesem nastajala v vseh krajih in gorskih kotih našega naroda.
Sejmišča in božjapota so bili kraji, kjer se je narodna pesem širila in prenašala iz kraja v kraj. Dolenje je slišal novo pesem od Gorenjca in obratno. Doma jo je v družbi, ali podi vaško lipo zapel, fantje in dekleta so še pridružili, poskušali z "štimengo" in pesem se je udomačila.
Veliko, kot že dolgo ne, je bilo izmenjavanje narodnih pesmi med svetovno vojno. Vojaki iz vseh vetrov in krajev so dajali in sprejemali. Spominjam se, koliko novih, pri nas še ne petih narodnih pesmi, so peli fantje in možje, ko so prišli na vojaški dopust med
svetovno vojno.
Narodna pesem na papirju
Z nabiranjem narodne pesmi se je pričelo veliko prepozno in tako je šlo veliko cvetov narodne pesmi v pozabljivost. Stanko Vraz je bil eden med pi-vimi, ki je zbiral narodno gradivo. A nabiral je le besedilo pesmi, brez melodije. Najbolj se odlikujejo z nabiranjem narodnih pesmi: Žirovnik, Dev, Bajuk, Kramar.
Kramar je nabiral narodne pesmi še pod bivšo Avstrijo, po naročilu dunajske vlade. Nabral je na tisoče narodnih pesmi, katere hrani dunajski muzej. (Pokojni zgodovinar, bivši moj profesor Dr. Mantu-ani si je veliko prizadeval da bi dobil ono ogromno narodno blago od dunajskega muzeja v ljubljanskega, kamor taktično spada. Ako mu je uspelo, o tem mi ni znano.)
Kramar lepo in zanimivo piše in opisuje nabiranje narodnih pesmi v reviji "Cerkveni glasbenik." Kramar ima naravni absolutni posluh, zato mu je bilo tem lažje nabirati narodne pesmi. Skoro gotovo ga je dunajska vlada izbrala za nabiralca narodnih pesmi le radi absolutnega posluha.
(Mogoče čitateljem ni znano, kaj je dobrega v absolutnem posluhu. Zato bom mimogrede nakratko pojasnil, kaj je absolutni posluh: Absolutni posluh pomeni, tako dober natančen in točen posluh, da oni, ki je obdarjen z njim, lahko za vsak glas, ki ga poznamo na svetu, določi točno v katerem tonu je. Ako zamuka krava, zvon, sirena, glas ptice, z eno besedo, vsak glas. Za vsak glas točno določi visokost tona. Udari na klavir katerokoli tipko hočeš, človek z absolutnim posluhom, ki ne bo gledal, samo da bo čul, se ne bo nikoli zmotil, in bo točno določil, kateri ton si udaril. Absolutni posluh se z dolgimi študijami priuči, a ni nikoli tako zanesljiv kot naravni. Ljudi z naravnim absolutnim posluhom je zelo malo.)
*............. ■»->«-
Kaj pravite!
* ......* ■«,•*»»........... h
Cankarjeva soha torej srečno stoji v kulturnem vrtu. O prvi schi še vedno ni nobenega sledu. Saj menda bodo to drugo soho dovolj močno pritrdili na podstavek?
*	*	m
V kulturnem vrtu je prostor za več spomenikov. Prvi naj bi bil zdaj postavljen nesmrtnemu pesniku Francetu Prešernu.
Kako so nabirali narodne pesmi
Glasbenik, ki je želel nabrati narodnih pesmi, je šel od vasi do vasi. Vprašal je v vasi, kdo zna veliko pesmi peti? Skoro v vsaki vasi je bila oseba, ki je znala veliko pesmi peti. Žal, da je takih originalov vedno manj. Oseba, ki jo je nabiralec našel po nasvetu vaščanov, je pela, nabiralec je pisal melodijo, nato besede, naposled še ritem in pesem je bila na papirju. Vsekakor jo je bilo potem treba še harmonizirati ali postaviti in prirediti za štiri glasove.
Kramar piše v svojih spominih, da mu je ena žena, nekje na Dolenjskem, zapela preko 700 pesmi.
Nabiralci narodnih pesmi, o-bičajno v izdaji, napišejo zgoraj nad pesmijo kraj, kjer sc pesem čuli in zapisali, kar p p ni rečeno, da je pesem nastala tam. Kdo bi mogel dognati kje je nastala, le nabiralec jo je čul in zapisal tam.
Veliko slučajev je, da pojejo pesem v enem kraju drugače kot v drugem. Kar zna-či, da so jo nekje potvorili ali pa si jo oni, ki jo je prenesel, ni dobro zapomnil. A težko bi bilo reči, katera je originalna.
Vsekakor pa lahko vemo in določimo za pesmi, ki so nastale na Koroškem ali na Primorskem, da niso nastale na Kranjskem, ali obratno, ker se
točno razlikujejo že po melodiji in tudi besedilu med seboj.
Tu sem nakratko opisal kako je nastajala narodna pesem in nabiranje iste. Imamo pa narodni pesmi zelo sorodno pesem in to je:
Ponaredela pesem Ponaredela pesem je ona pesem, ki jo je spisal kak pesnik, ter je tako umetno in točno zadel na narodno struno, da si jo je narod osvojil z svojo lastno melodijo in se poje kot narodna pesem. Na primer: Prešernova "Luna sije," Gregorčičeva "Sinoči je pela," itd. Imamo veliko pesmi, ki dvomimo, da so pristno narodne. Na primer na-grobnica "Vigred." Oskar Dev jo je zapisal v Črnomlju. Drugi jo označijo samo z "Narodna." Eni jo pa pripisujejo pokoj, nadučitelju Škrbincu v Višnji gori.
Vrnil se bom nazaj k narodnemu čutu. Ako razmotri-vamo dovolj točno posamezne narodne pesmi, bomo šele do-znali, kako čuteče duše so bile posejane med slovenskim narodom. In, ako pomislimo, da so ustvarjali taka dela ljudje, ki niso imele nikake šolske ali višje izobrazbe, je dovolj mišljeno. Oglejmo si nekoliko teh biserov in cvetov narodne simfonije :
"Ciganska sirota." Da je cigan splošno preziran in zaničevan, nekoliko po lastni krivdi, nekoliko pa po naši prestrogi sodbi, to nam je znano. Našla se je med pri-prostim narodom duša, ki je bolj globoko in čuteče razmo-trivala usodo cigana. Opisuje, povsem razumljivo, cigansko dete, ki je vse, le pod vplivom narave, brez svoje lastne moči, kot sploh ciganski zarod. Kako mehko in čuteče razlaga v svoji pesnitvi, kaj čuti ci-ganček v svoji zapuščenosti. Misleč, da je od vseh preziran in zapuščen, se obrne do stvarstva in do narave, ter tam skuša dobiti utehe in tolažbe, rekoč:
Zato grem rajši v tihi gozd. kjer 'tički žvrgole; tam zabi tuge in nadjlog, užaljeno srce. Ciganček, razočaran nad čudnim svetom, od katerega je pričakoval vse kaj drugega, gre nazaj v gozd in je zopet oni zagonetni cigan.
Melodija je v tako tesnem skladu z besedilom, da je oboje neločljivo ena velika umetnost.
. "Slepec." Kdor more boljše vzbuditi v nas čut do slepega kot ta narodni biser? Kako mojstrsko opeva vroče želje nesrečnika. Videti, kako sonce gor gre, luno in kako zvezde blišče. Vse to stvarstvo, ki obstoja, a ne za njega, želi videti: Le enkrat — enkrat sam-krat ... A muka vseh muk mu je, ker ne vidi bližnjega. Ali res iskreno govori z njim, ali se mij med laskavimi besedami obraz spačeno roga. Rad bi pogledal sosedu v oči in upa, da bi takoj doznal, kaj srce taji. Dasi je napev Klinar-jev, vendar je tako umetno in mojstrski naroden, da je z besedilom ena sama velika umetno narodna enota.
Narodnih napitnic, zdravic, šaljivih, ljub^vnih, priložnostnih pesmi, imamo zelo veliko število. V vseh teh pesmih je polno narodove umetnosti in zdravega humorja. Žaljivke nam pričajo, da narod poleg vsega trpljenja in preganjanja ni izgubil svoje vc dr osti. Ker bi se članek preveč raz-
---J
tegnil, ako bi jih citiral vei'; zato se bom omejil sam° 115 eno: Da je bil in bo Sloven« vinski brat, nam priča sledeč zelo stara pesem: Oh žena me krega, ker sem se napil. Prav pisan' me gleda, kod da'b njenin ne bil-(Dalje na 3. strani)
-O--:--
Piknik čričkov
čiri-čiri . . . tako se v Ne* burgu glasi, kar naznanja* 1 bo v nedeljo našega mladij ga pevskega zbora črički P1^ nik na cerkvenih prostorih Maple Gardens. V avgustu-; že po gorkih dolenjskih goric8' mehča sladki grozd. Ko se f1 grozdje začne mehčati, da se njega iztisne sladki mošt, Pf; tem pa rujno vince postani ' črički oglasijo s svojim lJ" kim: čiri-čiri, vince naj zori-V nedeljo bodo naši otr"1 pokazali vsemu svetu kaj jo. Kako sta se laskavo izra^1 zastopnika iz stare domovi" g. Julij Slapšak in dr. Trda« naših pevskih zborih. Re,!. sta : "Presenečena sva nad nim slovenskim petjem tuk&JJ
Ameriki. Vse se nama dopa'
}
najbolj pa še ljubki, srebrn" j sti glasovi vaših otrok. T« bova zapomnila in povedala1 šim rojakom v stari domovi1".
Upam, da bosta gospoda | v nedeljo na čričkovem pikn^i Gotovo nam bo g. profesor J dan zopet kaj ribniških P°j dal. Za vse se vam zahval jem, a za voščilo za god 1 Voščil mi je prav po ribniško' kole: "Da bi Bog dal, da bij liko časa živeli, da bi si nog^ jj kolen znucali." To bi bilo ■ slabo. Pa vseeno lepa hvala*' ; Trdan, saj vem, da ste s ^ I mislili—še na mnoga leta. , j;
No, torej v nedeljo vsi na P1 nik, ne samo starši čričkov,*® vsi prijatelji mladine, vsi telji lepe slovenske pesmi-vse bo prostora in postrežb"'* j vse dosti zabave, pogovor^": kratkočasja.
Vsem Slovencem najlepše' zdrave in na veselo svidenj nedeljo popoldne v Maple ^ i dens, na pikniku naših firiW j J. Resnih
DA SO JEDILA SVEŽA
Poglavitni faktor, da se tako dvignila industrija e'j tričnih ledenic je, ker tak*1^ denica daje kar naprej mr^'" ki je potrebna, da se držij0' dila v ledenici užitna. VsaJ , | ko mislita, in to čisto pravi' gg. John Susnik in Jerry Bo^1 I od Norwood Appliance & j niture Co., pooblaščena Pr° jalca Frigidaire ledenic.
"Fundamentalni princip , i "vzdrževanje jedil," pravita^ Bohinc in Susnik, "je stalA* enakomerna mrzlota. In tO V izvaja električna ledenica " kot katerakoli poznana toda.	• ;;"
"Razne metode so se že ^ rabljale v tem oziru, toda V0* na se ni obnesla, ker se pa^ , peratura ni dala kontroli*"* j \ "Električne ledenice y stale takoj popularne, kak0'.: tro je človek pronašel, ^aJ a vzroča, da se živil^ spridi JI na kak način se dlje obor j sveža in užitna.	Ji 1
"Lastnik Frigidaire ni 0 sen za led na nikogar, \ njegova ledenica sama Pf°]J ja. Gospodinja ve, da J vila v Frigidaire ledenici °S. sveža in čista, zato pa t" more biti brez nje."
VABILO NA VELIKI FARNI PIKNIK
FARE MARIJE VNEBOVZETE . ki se vrši v nedeljo 1. avgusta
na Močilnikarjevih farmah	Igrala bo godba dr. sv. Jožefa KSKJ in orkester Krištof bratov
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 30TH, 1937 ' ^___-________rrzŽ
NAŠA narodna pesem
^Nadaljevanje z 2. strani)
Humoristični avtor pove v na-slednji kitici, da se tudi ženske včasih potolaži z zlato kapico, rekoč: ^ ji putrh pokažem, to st'rim le za en špas, jo kmal' potolažim, se smeje na glas.
Na zdravje ti bom pila, da'b skoraj zdrav bil.
da bi še jutri eno tako bolezen dobil. y zadnji kitici nam brez razganja predoči ženo s putr-nom v roki.
Zelo veliko imamo narodnih sPevov o ljubezni, o srečni in ^srečni. O ljubezenskih seskih, ljubavnih težkočah in tako dalje.
Kot sem omenil v uvodu te-ga članka, da se moti, kdor misli> da priprosti narod ni °bčutil bolesti trenutkov, ter J|e Pozna momentov, ki so kot ' se vse rušilo nanj. Dasi so Zel° zaprti, trdi kot grča, a le ha videz. Pod raskovo skorjo Se skoro vedno najde dobro in plei»enito jedro.
Priprost fant, polen idealov, ^gije in značajnosti, se ti-0 zaljubi v dekle. Dvori ji Vaškem načinu pod oknom. Pazi, da dekle večer za veče-r°m kramlja z drugim. Zbere V svoji značajnosti moči, gre
okno in zapoje: f^bila si me, pa ti nisi za me,
druge si fante štemala. 0)l kolko noči sem pod okencem stal, * ti si pa z drugim kramljala. fHjdija je skozi pod vplivom ^rezbrižnosti, vesela, a istota-je primešana skozi ena nit trPkosti, ki prevzema fanta odločitvi. A poleg je ko-rajžno vesela, kot fant, ki bi ea bilo sram pokazati solze, ^aje je zavriskal in šel.
Kot sem že omenil, da so v Orodni pesmi ohranjeni skoro Vsi običaji. Kajti pri ceremo-če ni bilo petje, ni bilo p0Polno. To je pač že od dav-n° v duši Slovenca. Da so pa Pesem prilagodili vedno točno °kičaju, je pa razvidno in u-mevno. Take pesmi imenuje-m° priložnostne pesmi.
.Omenil bom eno. Očka pra-vi- Pri nas potrebujemo go-spodinje. Oženil se boš, grunt ^ bom dal, sebi bom izgovoril "kot." očka se je posvetoval £ sosedi, ki so dobro poznali obstoji oni, ki ima dekle Za možitev in ki bo imela tudi Smerno doto. Vzeli so fan-ta m šli snubit ono dekle. V j več jih slučajih se nista ni-koli poprej videla. No, to snubce ni prav nič oviralo pri dajanju za doto. To je bila iranska stvar, ali se fant 5 dekle lepo gledata ali ne.
je prva in poglavitna V. Očka je bil trd kot ka-in ni hotel ničesar prisiliti. Mamca posreduje, akor pravi pesem: To vse premalo dote bo! mam'ca se oglasijo: tisto njivo za vasjo. Pa že takrat ni šlo "sta-vse po žnori, nam priča ledeča: Fant vpraša: ^kle, povej, povej,
me še ljubiš kej ? ekle odgovori: °čka me kregajo, ^am'ca mi branijo. az pa ne maram nič, j. Pojem kot ptič.
so že naše babice in praba-lCe dajale prednost ljubezni, *** Pove sledeča: v klošter bi rada šla, Pa že prepozno je. p branega imam ženina.
0vscd opažamo čutila naroda v° bližnjega. Veselili so se z 0eselimi in jokali z žalujočimi.
sledefUbah dragih nam p0ve
^mrt na duri potrklja: JJlada hčerka si doma? k * So hudo zavpili, TV • • So srčno j° ljubili!
le en mali izčrpek boga-naSnar°dne simfonije. Da bi 0 Narodno pesem dovolj o-
cenil in jo predočil bogato, kakoršna je, bi bilo treba napisati celo knjigo.
Napisal sem le toliko, da vzbudim v bralcih, ki poslušajo petje, ono razumevanje do pesmi, ki bo njim, ki jo razmo-trivajo in skušajo doumeti, v veliko večje razvedrilo in užitek. Ter, da ne bomo narodno pesem podcenjevali, pač pa jo cenili nad drugimi.
DNEVNE VESTI
Volivni stroji
Volivni odbor v Clevelandu se še sedaj ni odločil, ali naj vpelje prihodnje leto volivne stroje. Ti volivni stroji bi veljali nekako $2,000,000. Sedaj volite tako, da naredite križ pred imenom kandidata, volivni stroji so pa komplicirana stvar. Včeraj je imel volivni odbor sestanek, katerega so se udeležili tudi zastopniki, ki nasprotujejo volivnim strojem in zastopniki kompanij, ki izdelujejo stroje. Nasprotniki so trdili, da bi zlasti med narodnostnimi skupinami in onimi, ki ne znajo čitati, nastala silna zmešnjava, dočim so kompanijski zastopniki trdili, da bi si mesto prihranilo $100,000 na leto, ako se vpeljejo stroji.
Ruski zrakoplovci na tretjem poletu
Fairbanks, - Alaska, 29. julija. Iz zanesljivih virom se poroča, da se nahajajo ruski zrakoplovci na tretjem poletu preko severnega tečaja v Ameriko. Tretjo ekspedicijo vodi Sig-mund Levanevski, ki je poznan kot "ruski Lindbergh."
MALI OGLASI
Proda se trgovina
z delikatesami, jako dobro vpeljana, ob prometni cesti, sredi slovenske naselbine. Proda se pod ugodnimi pogoji radi bolezni. Hitremu kupcu se da za najnižjo ceno. Oglasite se na 510 E. 152nd St.	(179)
V najem se da
prostorna front soba, za $2.00 na teden. Vprašajte na 1277 E. 60th St.	(178)
Tri nove hiše
Na Nichojas Ave., Euclid, O. Zgrajene so bile pravkar. To so model hiše, imajo od štiri do pet sob; cena hišam je od $4300 do $4700. Takoj se plača $1000, drugo na lahka mesečna odplačila.
Kdor želi kupiti hišo, ali če ima prazen lot, se mu izplača ogledati si te hiše. V nedeljo 1. avgusta od 10. ure dopoldne in do 4. ure popoldne bodo te hiše ljudem na ogled. Ves ta čas bo navzoč tudi podpisani.
Nicholas Ave. lahko dobite, če greste po E. 222nd St. od cerkve sv. Kristine proti jezeru, in k0 pridete do prve zelene luči, prva cesta naprej je Nicholas Avenue
John Zulich
18115 Neff Rd.
KEnmore 4221
178
Soba se odda
za enega ali dva fanta. Za naslov vprašajte v uradu lista.
(179)
Hiše naprodaj
Hiša na E. 74th St., 12 sob. Hiša na E. 73rd St., 12 sob. Hiša na E. 74th St., devet sob. Lepa hiša na Columbia Ave., blizu Rockefeller parka, šest sob.
Hiša na E. 168. cesti, šest sob. Zidana prodajalna na St. Clair Ave., cena $2700. Vse hiše se dobijo na jako mala. odplačila.
Jacob Tisovec
1366 Marquette Rd.
blizu St. Clair in 55. ceste Tel. ENdicott 4936	(178)
Hiša naprodaj
tri hiše, vsaka za eno družino, 14-998 E. 149th St., blizu St. Clair. Vsaka ima 5 sob, je kot nova, vse moderno. Lot 60x174. Vse tri se prodajo za $7100. Na lahka odplačila. Najemnina $105.00 na mesec. Pokličite Cherry 1471, The Ross Realty and Development Co., 423 Euclid Ave.	(178)
Zavarovalnina
VSEH VRST
Se priporočamo
HAFFNER'S
Insurance Agency
| 6106 St. Clair Ave. |
»fr-M-**'*************'*''''*''*"*''*''1''*
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE a.m. » polki »lovi. Poillluu tudi pd polti.
Mandel Dm« Co. 15702 Waterloo Rd. CU»«1»»«. ••
Delo išče
žena srednje starosti. Za splošna hišna dela ali za pomoč v re-tavraciji. Ime in naslov dobite v uradu tega lista ali pokličite HEnderson 4245. (179)
Delo dobi
izurjeni slovenski krojač, da boj v trgovini za poslovodjo. Vpra-, šajte pri Brazis Bros., 6905 Superior Ave.
(Jul. 23, 27, 30, aug. 3)
J. B0NCHA
TRGOVINA STENSKEGA PAPIRJA PAPIRANJE
6105 St. Clair Avenue
Tel. HEnderson 4149
~ LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 297»_
Ustrelila sinova, da gresta v nebesa
Henderson, N. C., 29. julija. Mrs. Leah Overby, komaj 30 let stara, je s puško ustrelila svoja dva sinova. Izjavila se je, da je sinova umorila, da bosta šla takoj v nebesa, ne da bi na svetu trpela. Mrs. Overby danes umira, ker je po streljanju zavžila strup.
Japonci garantirajo za varnost Amerikancev
Tokio, 29. julija. Ameriški poslanik na Japonskem Joseph Grew je imel včeraj pogovor z japonskim ministerskim predsednikom. Slednji je slovesno obljubil, da bodo japonske čete spoštovale ameriško lastnino na Kitajskem in da bodo tudi branile Amerikance. Obenem je japonski ministerski predsednik izjavil, da Japonska še vedno goji željo, da se nasprotstva med Kitajsko in Japonsko lahko na miren način poravnajo, brez prelivanja krvi.
---o--
OTVORITEV V soboto 31. julija bo otvoritev naše nove gostilne na
4714 St. Clair Ave. Ob tej priliki bomo servirali izvrstno kokošjo večerjo. Točilo se bo sveže pivo in fina vina. Za zabavo bo igrala izvrstna godba. Vabljeni so prijatelji in znanci, da nas po-setijo.
Mr. in Mrs. JOHN SRAKAR
►Svete's Flower Shopped
MISS FRANCES SVETE, lmstnic«
6120 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—tmwne cene.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
ZA TRAJEN SPOMIN NA "SREČNE DOGODKE" POJDITE K
Beros Studio
ZA VAŠE SLIKE 6122' ST. CLAIR AVE.	ENDICOTT 0670
Naš atelje je zaprt ob nedeljah v juliju in avgustu
DANES Fish Fry, 15c krožnik JUTRI
kokošja večerja, 50c krožnik Prosta zabava, razno vrstne najfinejše pijače in importirana vina. JOHN PEZDIRTZ 16921 St. Clair Ave.
(Fri-x)
V Detroitu so zaštrajkali vozniki busov
Detroit, 29. julija. — Stotine policistov je dospelo danes zjutraj do raznih bus postaj, kjer so začeli vozniki busov z nepo-stavnim štrajkom. Prišlo je do večji ih sjpopadov. štrajkarji so razbili okna na busih in polomili kljuke na vratih. Na štrajku je kakih 1000 voznikov. Kot so se izjavili uradniki unije štrajk ni bil uradno napovedan.
Trije aretirani
Policija je prijela včeraj tri moške, katere je obdolžila, da so zagnali posodo z belo barvo skozi okno neke usslužbenke pri Cleveland Worsted Mills Co. Da je prišla policija na sled do-tičnim moškim, se ima zahvaliti nekemu avtomobilistu, ki je videl, kako so zagnali posodo v stanovanje, nakar so hitro pobegnili v avtomobilu. Oseba, ki je to videla, si je zapomnila av-tno številko in jo sporočila policiji. Slednja je dobila avtomobil z označeno številko med CIO piketi. V avtomobilu so bili ostanki iste barve, kot je bila zagnana v stanovanje ženske. Sledila bo nadaljna preiskava.
POSEBNOSTI!
Pri nas dobite vedno najbolj zmerne cene in najboljše vrste sveže in suho meso. Poslužite se lepe prilike kupovati v naših mesnicah in boste gotovo zadovoljni. Nudimo vam Prav lepe suhe šunke. 22c ft Najboljše vrste solatno
olje............................gal.
Se vljudno priporočamo
9 Dolžni ste sami sebi, vaši družini in vaši denarnici, videti in primerjati krasno, porabno 1937 Apex ledenico —pred-no kupite kako ledenico. Apex vam da krasoto in stil, trpežnost v izdelavi ter nižjih stroških obrata. Res, Apex vam da vse, kar ste si vedno želeli v električni ledenici, vam da več vrednosti, več udobnosti za dolar, kot jo dobite v kakem drugem izdelku.
VIDETI JE VERJETI
Da se vidi, se verjame. Vidite Apex, primerjajte Apex — in hoteli boste Apex v svoji hiši.
Od $ 13995 naprej
"An Electric Refrigerator pays for itself"
OBLAK FURNITURE CO.
6612-14 St. Clair Ave.
' HEnderson 2978
Romanje v Carey
Matt Križraan 6422 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St.
Stanovanje se odda
obstoječe iz štirih sob. Vprašajte na 1079 E. 64th St., spodaj. _____ _____________i1^
Naprodaj ie
pohištvo za obednico. Za naslov vprašajte v uradu tega lista
(177)
Zdaj je čas kupiti hišo
Naprodaj imamo veliko posestev, naprodaj po zelo primernih cenah, in vse dobite na lahka odplačila. Lepa hiša za dve družini na E. 149. cesti pri bule-vardu. Cena samo $6800. Hiša 6 sob za eno družino, pri Grove-wcod Ave. Cena $2200. Za podrobnosti vprašajte pri
Daniel Stakich
■ 15813 Waterloo Rd. 178
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da nam je kruta smrt vzela našega preljubega sina in brata
JOE FABJAN
o i • u^io^,ki io ie dobil v avtomobilski Preminul je po 8 dnevni bolezni, ki 30 je u
nesreči 21. junija; 29. junija je umrl ^ZizcerkvrBrezma-kspali smo ga 2. julija po cerkvenih obredih iz cerkve Brezma
dežnega Spočetja na Superior Ave ini E..41 St. Ranjki je
ob smrti star 26 let rojen v®vJA Ohio	w s0
V dolžnost si štejemo, da se lsiueno	^	nami
prišlT ranjkega kropit na mrtvaškem odru, em^lU . z nami
sočustvovali in nas tolažili in «m ki so se	^ p ^^
Iskrena hvala vsem. ^ so daioval k.asn	in
T Anialkvt Mr F^an^Unetich, Mx. in Mrs. Zcrman, Mr. in Mrs. SuStarfjJ Mr. gjg.. ^"sS
z	ssa
VSAKOLETNO ROMANJE V CAREY, OHIO SE VRŠI V NEDELJO 15. AVGUSTA
Vlak NYC železnice odpelje iz Clevelanda: Terminal postaja 6 A. M. Lindale postaja 6:12 A. M. Dospe v Carey, Ohio ob 8:50 A. M.
Se vrne: Odpelje iz Carey ob 6:00 P. M. Dospe v Lindale ob 8:45 P. M. V Cleveland ob 9:00 P. M. Vožnja na oba kraja je S2.\; otroci od 5 do 12 leta plačajo polovico. Vezne listke in druge Informacije lahko dobite pri
FRANK SUHAD0LNIK
6107 St. Clair Ave.
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina'
WOLFF H E A T I N
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst
boilerje in furngjje DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite jj plačevati v septembru
Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik 715 East 103rd Street
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
GLcnville 9218
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih:
BREMEN »« E U R O P A
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Brem-merhaven aajamči udobno potovanje ,	. do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourg, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN UME 21 UNORTH GERMAN LLOYDl®?'
1430 EUCLID AVENIJE, CLEVELAND, O.
f my in Mrs Puael Mr Joe Zalar, Mr. Billy Leskovec,
ass 3«.» ^mxtsj^
Z,™W.	M-*.	maSe, U
Zahvaliti se moramo vsem, ki so aaiovau se bodobrale za dušo pokojnika in 3icerslede«m: M r. » Mg John Sporar, Mr. Prank Becay Mn John Zalokai,, M ■ Emma Sunderman, Mr. Joseph Godec Mu n Mrs Ml. in Mrs. Anthony J. Muzdc, Mr. m Mrs. Bozicn m Mary Chivied, Mr. Harry Blatr^ Mr.^n	MHnai M^
Mrs Joe Hočevar, Mr. Martin Straum, Mrs.	h , Zu_
James J Hočevar, Mr. Anton Aucin in družina Joseph J. ZU S i. r in MrS' Zup«či^
sedje, Joseph Kuhar Mr.	in Mrs. Mačerol,
Mr. in Mrs. X Perko Mr. in Mrs. Strumbemi	^ Jn
Mr. Anton Oblak Mr. Antonl Gerbic Mis. ^	Mr. Joe
Mrs. F. Perko, Mr. in Mrs. V^ Kline^r	miss Jo-
Ferenčak, Mrs. Strum in družina Mr. J	Mrs. Joseph
sephine Hočevar Mrs. Mary J«eb: ^.sJJoe jerse, Mr. in Mrs.
Vidmar,_ Mr. in Mrs.
Al Glicker. Mr in Mrs. Kozel Mr,Joh„ S =sk^ef M-^Vi^ Jos. Smerdel,
»Jvar, John	^^ S^Zele' in sinovi za
Prav lepa hvala pogrebnemu zavoau o => 1
vso oskrbo in, vzorno vodstvo pogreba.
J Tl pa, ljubi in nepozabni naš shi hi brat ki si^ta^ne-
gfi?*?M doklei^se zopet	na kraju večnega miru.
žaluioSi ostali:
Za	Frances in Joe Fabjan,
Albert, brat;	Fianccs' sebUa'
Cleveland, Ohio, 30. julija 1937.
AND A NEW ,
NORGE
-Mr
!
id mafon-
A	_ __AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 30TH, 1937
se jih vsi ogibali in ki so na ve glas tožili svoje gorje; korenja-ške vojake, nekatere jež, druge peš, svete može, ki so nevede učili in prejemali milodare.
Godvin in Wulf sta molče sedela in srepo opazovala to 21' ljenje.
(Dalje prihodnjič)
to sem že tudi njej povedal, in vse to še enkrat prisegam pri Alahu. Ona je zdaj tukaj in tu v moji hiši mora bivati dokler se sanje ne izpolnijo."
Brata sta se preplašeno spogledala; videla sta, da sta bila zdaj dalje od svojega cilja kakor celo v Sinanovem gradu. Godvinu pa se razjasni obraz, 011' vstane ter odgovori: "Strašni vladar jutrovski, slišala sva te in poznava nevarnost. Obdaril si naju s svojim prijateljstvom; midva je sprejemava, hvaležna sva ti in ničesar drugega si ne želiva. Bog, si rekel, je pripeljal našo gospico Rozamundo k tebi v svoje namene, glede katerih nimaš najmanjšega dvoma. Njegovi nameni naj se izvrše, kako, to seveda je za nas skrivnost." i
"Dobro si govoril," odvrne Saladin. "Posvaril sem vaju, gosta moja, radi tega ne smeta mene krivega delati, če bom držal besedo. Ne zahtevam pa od vaju nobene obljube, ki bi morda zavedla plemenite viteze v laž. Da, Alah je zahteval to čudno zagonetko, in Alah jo razreši ob svojem času."
SEDEMNAJSTO POGLAVJE Odhod bratov iz Damaska
Na Saladinovem dvoru so izkazovali Godvinu in Wulfu velike časti. Dali so jima hiše na razpolago in celo tropo služabnikov. Na svojih brzih konjih Dimu in Plamu sta jahala v puščavo na lov, in če bi jih bila vcfl j a, bi lahko jezdila ,v nlaj-I bližje krščansko mesto. In nobena roka se ne bi dvignila, da ju ustavi, ker sta se prosto giba-'a. Pa kam naj gresta brez Rozamunde?
Saladina sta pogosto videla; rad jima je pravil o onih dneh, ko sta oče in stric bivala na Ju-trovem, ali se razgovarjal z njima o Angleški in Frankih ali celo razpravljal tupatam z God-vinem o verskih stvareh. Da I jima pokaže svoje zaupanje, ji-I ma je podelil dostojanstvo čast-I nikov svoje telesne straže.
Mir je vladal, pa Godvin in | Wulf sta gledala, da ne bb več I dolgo vladal. Damask pa pla-I njava okrog njega sta bila veli-I ko taborišče in dan na dan so 6 vreli skupaj novi tisoči divji ro-£ devi ter množili armado vldar-[ jevo. Vprašala sta Masudo, kaj I to pomeni.
I "To pomeni džihad, sveto voj-I sko, ki jo oznanjajo v vsaki mo-8 šeji po celem Jutrovem. To po-I meni, da je blizo veliki boj med | križem in polmesecem; tedaj si I bosta vidva, romarja, Peter in | Janez, morala izbrati svoj pra-I por."
I "O tem bo pač odločitev lahti ka," reče Wulf.
"Lahka?" odvrne Mas uda. I "Ali se bosta lahko vojskovala | preti balbeški princezinji in I njenemu stricu, poveljniku pravovernih?" Nasmehnila se je ob tem vprašanju in odšla.
Rozamunda je v resnici postala balbeška princezinja. živela je v velikem sijaju, kakor je Saladin obljubil v svojemu pismu siru Andreju d'Arcyju. Nikdo ni žalil njene vere, nobenega snubca ji niso usiljevali. A P ona je živela v deželi, kjer ženske ne zahajajo v moško družbo, zlasti če so visokega stanu. Kot princezinja Saladinovega kraljestva je morala biti pokorna njegovim postavam; cejo obraz si je morala zakrivati, kedar je šla od doma. Godvin in Wulf sta prosila Saladina, da jima dovoli od časa do časa govoriti ž njo, on pa jima je odgovoril:
"Gospoda viteza, naše šege veljajo za vse. Čim manj vidita balbeško princezinjo, tem bolje, mislim, bo za njo in za vaju; jaz si ne bi rad z vajino krvjo omadeževal rok."
Brata sta žalostnega srca odšla; vedno bolj sta bila prepri-t čana, da ni nobenega upanja, da j[ bi jo mogla rešiti iz Damaska. I Prebivala je v svoji palači, kjer,
*Rož,a fdeta,
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE
Angleški spisal: H. R. HAGGARD
Prevel: I. M.
"Tako je," je rekel, "never-nika. škoda je, a brez dvoma čestita Boga po svoji veri. Tudi sta plemenita videti, prav kakor njun oče, ki se ga še lira v dobro spominjam, in zares vrla, če je vse res, kar slišim o njiju. Gospoda viteza, ali razumeta moj jezik?"
'Za silo," odgovori Godvin; "dasi sva se ga učila izza mladih dni, gre vseeno bolj slabo."
"Dobro. Potem pa mi povej-ta kot vojaka vojaku, kaj hočeta od Saladina?"
"Sestrično gospico Rozamundo, ki so jo na tvoj ukaz odpeljali iz našega doma na Angleškem."
"Viteza, vajina sestrična je, to mi je znano, kakor vem, da je moja nečakinja. Povej ta mi pa sedaj ali vama je ona morda kaj več?" in motril ju je s svojimi bistrimi očmi.
Godvin je pogledal Wulfa, ki mu reče angleški:
"Povej mu resnico, brat. Temu možu ni mogoče ničesar prikriti."
Nato Godvin odgovori:
1934	1937
NAZNANILO IN ZAHVALA
S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je nemila smrt odvzela iz naše srede nežno življenje našega preljubljenega sinčka in bratca
Robert J. Hrovat
ki je po tri tedenski bolezni izdihnil svojo nedolžno dušo dne 28. junija 1937 v nežni mladosti star tri leta. V prerani grob smo ga položili dne 1. julija 1937 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti msgr. Rt. Rev.' B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala vsem, ki so obsuli krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. John Hrovat, stari oče, družina Mrs. Bizjak, Mr. in Mrs. Rudy Salomon, krstna botra, družina John Sterle, Mr. in Mrs. Joseph Megli'ch in družina, družina Louis Pižmoht, družina Mr. in Mrs. John Cedilnik, Miss Caroline Bizjak, Mr. Art Hrovat, Mr. in Mrs. Andrew Virt, Mr. in Mrs. Prank Pugel, družina Joseph Perpar, Frances, Joe in Arlene Kostainšek, družina Ni-meth, The American, Savings Bank Employees, Edna in Hazel.
Lepo se zahvaljujemo sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Jos. Bokar, Mr. Prank Pugel, Mr. Jos. Meglich, Mr. John Cedilnik.
Obenem tudi iskrena hvala Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek, Mrs. Akum, Mr. in Mrs. Salomon Sr., Ml-, in Mrs. Edward Salomon, Mi-, in Mrs. Jos. Bokar, Carl Ave., Mrs. Julia Bokar za dar v gotovini.
Ravno tako tudi lepa hvala Prank Longar, Victor Purebar, Albert Meglich, Richard Sterle, ki so nosili krsto ter spremili in položili ljubljenega sinčka in bratca v prezgodnji grob.
Prav lepa hvala vsem, ki so nas tolažili in ki so ga prišli poki opit ter se udeležili pogreba.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. ■
Predragi sinček in bratec, izgubiti Tebe, ki si bil veselje naše družine, je bil bridki udarec za Tvoje drage, toda božja volja je bila, da Te med nami več ni in da se sedaj med an-geljci veseliš; izprosi milosti tudi za nas, dokler nas ljubi Bog ne združi s Teboj.
Žalujoči ostali*
John in Louise Hrovat, starši;
Arthur, brat. Cleveland, Ohio, 30. julija 1937.
^^^e^^SutJ^lce/
BSg,7Cu.Ft."$UPER-DUTY">
FRIGIDAIRE
WITH THE METER-MISER
USES LESS FUEL
NIKDAR PREJ	*	»
ni bila 7 kubičnih čevljev	\
Frigidaire tako poccni	|	^^
DOKAŽE vseh 5 bazičnih postrežb iza kompletno izdelavo ledu doma
DOKAZ (1) večja možnost ledu
Napravi več ledu, hitreje . . . takoj izpusti vse kose ledu s pladnja ... da 20% več ledu, ker se ga ne potroši. DOKAZ (2) večja možnost spravljanja
Nič več drenja. Največ prostora spredaj. Prostor na polici za vsako potrebo.
DOKAZ (3) večja možnost protekcije
Obdrži živila varnejše, svežejše, dlje, tudi v najbolj vročem vremenu. DOKAZ (4) večja možnost zanesljivosti
5 letni protekcijski načrt v hermetlčno zaprtem mehanizmu. Izdelana in garantirana od General Motors.
DOKAZ (S) večja možnost varnosti
Samo Filgrldalre ima
Mfot-ffli&et
Žniža stre ške elektrike do
kosti in to dokaže z ^
električnim s metrom. ^
Zastonj onim, ki rabijo led — merilo mrzlote popolnoma zastonj in brez vsake kakršnekoli obligacije.	_
Vzamemo vse hranilne knjižice in North American Bank delnice dolar za dolar.
Vedno se obrnite na Norwood Appliance & Furniture Co. za boljšo ceno in boljšo blago.
Norwood Appliance & Furniture Co.
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika 6104 ST. CLAIR AVE.	TEL. ENDICOTT 3634
ODPRTO ZVEČER
"ELEKTRIČNA LEDENICA SE SAMA IZPLAČA"
.MOTKCT/'Ml k run 1
DOBRA KUHINJA MORA IMETI TUDI DOBRO PEČ
Mi imamo v zalogi
NORGE
Kuhinjske peči
f in že na prvi pogled boste videli, da ta j peč prekaša po svoji krasni zunanjosti vse druge. Če si jo ogledate natančneje boste videli, da je izredno močno izdela lana ter da ima udobnosti in posebnosti, R ki jih ima le najfinejša kuhinjska peč.
Ako vam je zdravje vaše družine p*"1 srcu je najbolj potrebna stvar, ki bi J° morali imeti v hiši v teh vročih dneh
Električna ledenica
Mi imamo fine krasno izdelane
NORGE Električne Ledenice
v njih ostanejo vsa jedila sveža in nepokvarjena.
Norge ledenica je tako krasno izdelana, da vajjj bo gotovo ugajala. Norge ledenica ima predale, ki J"* lahko preuredite po svoji volji, okusu in potrebi.
Norge ledenica ima Rollator Coitf" pressor.' Ta mehanizem vam zmanjsa stroške na elektriki, ter vam da 100$ poslugo. Teče tiho, da jo sploh ni sli* šati.
Z Norge ledenico dobite 10 let War' ranty, kar ne dobite z nobeno drug0 ledenico.
Samo FRIGIDAIRE da vse tc prednosti.
Model, zgorej na sliki, da 7.2 kub. čov. prostornine, 15.6 četv. čev polic. 84 velikih kosov ledu v enem zamrznenju Ima novi, takojšnji izpust ledu, famozni Meter-Miser, Food-Safety Indicator, avtomatičen izpust pladnja, avtomatično odpravo ivja. Super-Duty Freezer, avtomatično luč znotraj, dvojno kontrolo mrzlote, Super-Duty Hydrator 5 letni protekcijski načrt. ČUDOVITO NIZKE CENE TUDI NA 5 IN 6 KUB. CEV "SUPER-DUTY" FRIGIDAIRE "SPECIALS"
TAKOJŠNJI IZPUST LEDU
Samo Frigidaire ima to! Takoj izpusti kose ledu. Da 20% več ledu ker se ne topi. Vsak pladenj zu led, v vsaki "Super-Duty" Frigidaire, je hitro zamr-zljiv, ves kovinast pladenj, s takojšnjim izpustom kosov ledu. Pridite in oglejte si jo v akciji.
PLAČATE SAMO $5.00 — DRUGO SA MO NA LAHKA MESEČNA ODPLAČILA!
ANTON DOLGAN
KEnmore 1299 J
15617 Waterloo Road
i

"Sir, ljubiva jo in sva njena zaročenca."
Sultan ju strme pogleda.
"Kaj! Obadva?" vpraša.
"Da, obadva."
"In ona obadva ljubi?"
"Da," odvrne Godvin, "oba, vsaj tako pravi,"
Saladin si pogladi brado, Hasan pa se nasmehne.
"Koga izmed vaju, viteza, pa bolj ljubi?"
"To, gospod, ve samo ona. Ko pride čas, nama pove."
"Zdi se mi," reče Saladin, "da je vsa stvar zanimivo zapletena. Ako je vama drago, sedita ter mi jo razložita."
In sedla sta na divan in pripovedovala zgodbo od začetka do konca, ne da bi kaj zamolčala; in dasi je bila povest dolga, se je sultan ni naveličal poslušati.
"Zanimivi dogodki," je rekel, ko sta končala, "zdi se mi, da vidim v njih Alahovo roko. Gospoda viteza, morda menita, da sem vama krivico storil — vama in vajinemu stricu siru Andreju, ki je bil
svoje dni moj prijatelj, ki je odvedel mojo sestro in s tem dal povod bojem in gorju in morebiti nepričakovani sreči.
"Poslušajta me. Zgodba, ki sta jo vama povedala dva frankovska lopova, duhovnik in verolomni vitez Lozel, je bila resnična. Imel sem sanje, kakor sem pisal vajinemu stricu, da se prepreči prelivanje krvi tisočev in tisočev, ako bi bivala moja nečakinja pri meni. V tistih sanjah sem tudi videl njen obraz. Zato sem iztegnil svojo roko ter jo od daleč pripeljal k sebi. Zdaj pa sta jo vidva, iztrgala iz rok velikega morivca in je na varnem na mojem dvoru; jaz pa sem zato odslej vajin prijatelj."
"Gospod, ali si jo videl?" vpraša Godvin.
"Viteza, videl sem jo in njen obraz je prav oni obraz, ki sem ga videl v sanjah; zaradi tega sem docela prepričan, da je v teh sanjah govoril Bog. Poslušajta, gospod Godvin in gospod Wulf," je nadaljeval Saladin z izpremenje-nim, resnobnim, zapovedujo-čim glasom. "Prosita me, karkoli vama drago, in dasi sta Franka, bogastvo, zemljo, naslove, sploh vse dobita, a ne zahtevajta od mene Rože Sveta, princezinje balbeške, ki jo je pripeljal Alah k meni v moje namene. Vedite tudi, da umrjeta, če bi mi jo skušala odvesti, in da mora i ona umreti, če pobegne od mene in se mi jo posreči zopet ujeti. Vse
je noč in dan stala na straži stotnija sultanovih vojakov, ki so se -zavedali, da so s svojim življenjem odgovorni zanjo. V palači so zopet živeli zanesljivi evnuhi pod vodstvom premetenega človeka z imenom Mesrour, ki so jo stražili.
A ena tolažba jima je ostala. Pri prihodu na dvor je Rozamunda prosila sultana, da je ne loči od Masude. Ker se je ta v odlični meri udeležila njene rešitve iz Sinanovih rok, ji je sultan prošnjo uslišal, dasi ne-lad. Ker Masuda ni bila plemenitega rodu in se je odlikovala le po svoji lepoti, se je smela svobodnio gibati in občevati !sf komurkoli. Ker je prišla na ta način dostikrat v dotiko z God-vinom, brata nista pogrešala novic od Rozamunde.
Izvedela sta, da je bila princezinja vesela, ker je bila rešena iz Aldžebalovih rok, sicer pa ji je presedalo jutrovsko življenje. Posebno hudo pa ji je delo, ker ni mogla občevati z bratoma. Dan za dnevom jima je pošiljala pozdrave, ž njimi pa opomine, da ne smeta narediti . nobenega poizkusa -— niti da bi I jo videla — saj ni bilo nobene- I ga upanja, da bi se jima posre- I čilo.	|
Bilo je dolgočasno, žalostno I življenje za brata.
INfeko vroče jutro sta sedela I na dvorišču poleg vodnjaka ter I opazovala ob bronastih vratih I mimogredoče pa stražo. Ta hi- ] ša je stala ob glavni ulici v Damasku, kjer se je venomer gnetla neskončna pisana množica I ljudi.
Tu si Videl belo oblečene Arabce iz puščave na velbodih, kara-' vane s tovori iz Egipta, sive osle obložene z darovi, prodajalce vode z mehovi iz kozje kože in zvenečimi kozarci iz medi, I
prodajalce ptičev in slaščic; ženske, ki so bile na potu v kopeli, v zaprtih, zagrnjenih no-silnicah in spremljane od svojih evnuhov, odlične velikaše, ki so jezdili arabske' konje, pred njimi pa so stopali tekači, ki so delali pot skozi gnečo ter tepli reveže s palicami; gledal si berače, hrome, pohabljence, slepce, ki so prosjačili; gobave, ki so