Pavia iRi Franko v državi SHS. 162. štev. Izhaja razen poneEeSJka I« tineva po prazniku ***k dan opoldan« Uredništvo je v Ljub liani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna, Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-°bči. Rokopise se ne vrača. ®8iasi: Prostor 1 mm X mm po K J‘20. Uradni «>*6la8i, poslano ter no-isti prostor K 1'feO. večjem naročilu popust. V Lfubllani, v nedelio 18. Julija 1920. Csiasilo Jugostov. socliaSno • demokritScn® s&rg»S&e. BS*' PosamcaKa štev« 1 krono. Leto IV. teCctoTsstea št. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za ce!o ielo K 240, za pol leta K 120, za četrt eta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, sa ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.S/l,, Učiteljska tiskarna. Klerikalno gaženfe občinske avtonomife. Nasilne volitve na vidiku. (Klerikalci razveiiavll? avtonomijo Cella In Ptuia!) »Ihadni list« z jg vil. 1920, streljanja na neoborožene Hudi dio ropa avtonomnih mestnih Dravic. — Vprašamo prebivalstvo Celja in Ptuia oa ne samo to. temveč, tudi prebivalstvo Liubliane in Maribora, in sploh vse naše prebivalstvo, ki ni klerikalno, ali smatra to nasilno ga-ženie občinske avtonomiie za dopustno in potrebno13 Kakšni so bili vzroki tega ropa? Edini razlog. ki te teh sedem klerikalcev, ki sede danes na Bieiweisovi cesti kot »vlada« prive de! do te nezaslišane krivice, ie ta. da se napredno, zlasti oa socialistično občinstvo oropa volilne pravice. Kaj klerikalcem mar načelo liudske samouprave v občinah, ntih stremljenje za politično moči© ie edino merodajno za niih sklepe in naredbe. — kunn^V.M3'^ ^Ve naredbi. »cclo-. • * zejne vlade za Sloveniio. JSrot ? sedltlih Matičnih kle-■ c, cev, s katerima se ukinia avto-mestoma Cehu in Ptuiu. -,?ima oh^inama se odvzemalo nosh. nanašajoči se na državtian-vo. na stanovske matice in skleoa-R« zagonov, na liudsko štetie. na vo-»LVeXxV zakonodaina zastonstva. na oiastvo. na trgovino in obrt. na so-iU° zavarovanie delavcev in nameščencev. na vodno oravo in končno na bogcčastie. To ie začetek. Avtonomija se po-°di- vsi ti važni posli se prenesejo okrajna glavarstva, to se pravi, o iia'važneiših rečeh bo poslej Vin 1 elaYar Pirkmajer et cons. To le diktatura klerikalizma! To te t,,._cern' ^rebivalstvu se kradejo nji- katoliški »boljševizem«! Tako izgled3 v praksi niih »demokratično načelo«, niihova občinska avtonomija, tako si oni Dredstavliaio »ljudske pravice«. Zato so takšni nriiatelii in zavezniki »komunistov«. 7. ljudstvom in nietro-vo vollo in demokracijo ob tla! To ie geslo! Ali ie še kdo med nami. ki ne vidi in ne spoznava klerikalnih ciljev? Alj ne vidiš ti delavec, ti uradnik, ti obrtnik. ti mali kmet. kakšen bič soletaio klerikalci in s kakšno silo bo padal do vaših hrbtih? Ti prebivalstvo Cella in Ptuia. ali se ne boš zganilo In enodušno protestiralo Droti romi občinske avtonomije. oroti klerikalnemu oolitičnemu nasilstvu? Vi nimate nobenih pravic, se v občini sami uoravliati. vse pravice ima odslei kr. politični uradnik, okraini glavar! Slovenska buržoaziia se objema m vihti svoi bič neprestano in z vso silo. Klerikalno časooisie laže in za-triuie ravno nasprotno temu. kar dela niihova vlada. Vi delavci in vi mali Hudie povsod izkoriščani in tlačeni, pa se tepite med seboi? V veseltc klerikalizma in reakciie? Danes so vam pogazili in odvzeli naivečli kos občinske avtonomiie. lutri vam vze-mo volilno pravico — in tretii dan boste brezpravna rala. Ali bi delali Turki boljše? Mi mislimo: Da! hove pravice: volitve v občinske zastoje teh mest in onih. ki še slede, se vnaprej napraviio ihizorične. Kaj »tujstvo. kai samouprava, kaj avtonomija. kal volitve — kr. glavar. ki in nai bo tudi pristaš mogočne . • naj odloča o vseh teh rečeh, zlasti tudi o tem. kdo imei volilno kravico v občino in v parlament! sertn;6 I1^.redbe so naši klerikalci kot Disai h vMaioč stranka, ood-kaTcev Lh^,Ula 1920' Sedem klerl- mestnili olittn Daiues s j le v ministrstvu za zunanie stvar med pooblaščenimi zastopniki Nemčlle in Lefcon-ske podpisala začasna pogodba glede i vzpostavitve odošaJev trvšd $e*nČiJo Lin Letonjo, KONFERFNCA V SPAH. Soa, 15. Na današnjem sestanku t! vili Neu Bois so državnemu ministra dr Simonsu naznanili glavne potez« odgovora entenle na nemške predloge glede premogovnega vprašanja. Odgovor eiitente se bo drevi izroči! pismeno. Pričakuis se. da bo nemška vlada izročila svol odgovor do iu-tr;šnfp seie vrhovnega sveta, ki bo ob enajstih v graščini De la Frainaisei POLJSKO BOJNO POROČILO Varšava, 15. Frontno potoiilo od 16. t-ffl.: Močni sovražnikovi odddel-kl ao dne 12. t. m. zasedli M.hališke in včeraj dosegli Lovariške. Severo* vzhodno od Vilne se boji nadaljujejo. Na črti Smorgon-Krevolosk sc bili odbiti hudi boljševiški napadi na bivši nemški frontni črti. Dalje lužno V Polesju se naše čete umikajo, ne da bi sovražnik sledil. Naš protfnapao za zopetno osvojitev Dubrra se je za-čdo predvčerajšnjim: ko smo razor-šili sovražno konjiško divizijo, smo zasedli imenovano mesto. Napadi ni Podvoločlško. Tarnorudo in Satanov. smo odbili. RUSKO BO.INO POROČILO. Moskva. 16. Frontno poročilo % dne 15. t. m.: Na severno-zaoadol fr on H stole naše čete pred Vilno. V odseku Lide'smo dosegli postojanke 10 vrst vzodno in zapadno od Smor* gona. 20 vrst zaoadno od Molodečna ie osvoiea Olšanv. V odseku Miensk-Baranoviči prodiranie. .Ingozapadno od Minska v smeci proti Sluzku so dosežene postolanke 60 vrst zapadno od bobruiska. V odseku Ko^la le dosežen Stvr. V odseku Podvolocziska in Kamenec Podolski se nadallule orediranie. Narodno predstavništvo. Beograd, 15. julija. IIL redna seja za« časnega narodnega predstavništva ’ s« o tvori ob sedemnajstih. Tajnik Manojlo-vlč prečita zapisnik preJSnJe seje, ki s« sprejme brez pripombe. Potem se prečita« Jo prošnje in pritožbe, ki se Iz roče odborom. Prečita se poročilo verifikacijskega odseka, s katerim se odobrava mandat dr. Koruna namesto Petojana, ki Je svoj mandat odložil. Prečita se poročilo o mirovni pogodbi z Bolgarsko. Zbornica preide nato na ustna vprašanja. Posl. BiankinI vpraša ministrskega predsednika o najnovejših prevokacljah Italijanov v Splitu, ali Je kraljeva vlada točno obveščena o teh dogodkih, koliko naših državljanov Je padlo In koliko Je hudo ranjenih, kakšno zadoščenje namerava zahtevati od Italijanska vlade. Kot drugi hiterpelant vstane posL dr. Angjellnovlč, ki vpraša ministrskega predsednika in zastopnika ministra za zunanje stvari, kaj misli storiti vlada, da se umaknejo italijanske čete Iz Splita. PosL Sušnik vpraša potem ministra za trgovino In industrijo o gospodarskem svetu, o katerem pravi, da Je popolnoma birokratska ustanova. Minister dr. Ninčič ne more dati na to odgovora, ker se ne strinja s tem, da bi postal gospodarski svet to, kar želi Interpelant, da bi bil gospodarski svet — Potem vpraša posl. Smodej ministra za socialno politiko glede stanovanjskega vprašanja v Ljubljani Ker gotovi kapitalisti vplivajo na ministra za socialno politiko, da bi se ukinila naredba ljubljanske vlade, naglaša poslanec, da ima ta naredba podlago v zakonih blvle Avstrije, ki K niso ukinjeni. Vpraša, ali bo gospod mlnfc ster pospeševal Izvršitev t« naredbe. Mt nlster za socialno skrbstvo dr. Kukove* pravi, da o navedeni naredbi ne mor# sklepati sam, marveč da mora tu sklepal ministrski svet, ki mora odločiti, naredba zakonito veljavo aU ovanJe „ ver^r^^f 0Va'° 160 poslancev, m sicer 155 za, 5 proti. —« Na vrato pride druga točka dnevnega reda! Drugo čitania volilnega zakona. (Seja a* nadaljuje.) Eelgrad, 16. Današnji 112. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva le otvoril podpredsednik dr. Ribar ob A popoldne. Tajnik ManoJIovič Je preči tal zapisnik zadnje seje, ki se je odobril bre» Izprememb. Zatem so se prečltale došl* prošnje In pritožbe, ki so se odkazale odboru za prošnje In pritožbe. Med vloženimi Interpelacijami je bila tudt interpelacij« posl. dr. D Inka Puca radi tržaških dogodkov. Na vsa vprašanja o dogodkih v zasedenem ozemlju odgovarja ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič: »Oospodal Hočem prosto odgovoriti na vprašanja« kakor so bila stavljena. Do tega trenutka kraljevska vlada nima o tem obvestila, da J« Baku zavzet Vest o tem Je bila prlne-šena po raznih osebah, toda uradnega P»* ročtta ni. Mi tudi ne verujemo, da se je ta zgodite. O dogodkih oa Reki nimamo dotočnih podatkov In Je potrebno, da se pr* pričamo o njih. Kolikor bomo mogli, bom« naše pravice varovali. Kar se tiče Trsta* Ima kraljevska vlada vsekakor eno poro« čilo. To le poroMlo našega delegata * Trstu. To poročilo Je bilo tukaj »prejeto dne 14. t. m. Po sprejemu te brzojavke takoj kraljevska vlada postala svojemu ZA' Mopniku v Rimu nastopno brzojavko: Pri demonstracijah včeraj zvečer so na kon-*ulami agenciji v Trstu demonstranti opletali in opustošili pohištvo agencije. Prosim, zahtevajte nastopno: 1. Poročilo generalnega civilnega komisarja v zadevi agencije. 2. Pravično povračilo škode za opu-stošene stvari. Prosim, izvršite to takoj in Poskrbite, da dobite čiinprej odgovor.« Ta brzojavka je bila odposlana takoj po sprejemu poročila, in do tega trenutka še nunam poročila iz Trsta, niti izvestila Iz Runa. Jutri bo naročeno zastopniku v Ri-uiu, da pričakujemo možnosti, da se bo za °sble zadeve v Trstu čiinprej zavzel ter točneje informiral ter da pošlje tozadevno Poročil, kraljevski vladi. Ako so, gospoda, točna poročila, ki so jih prinesla javna gla-*“* o tem, kar se je zgodilo v Trstu in drugih mestih, ki so v tem trenutku zasedena po Italiji, potem meče to temno sen-Co na sosednega, še vedno rečeni, prijateljskega italijanskega naroda, (Hrupni Protesti in medklici.) Jaz upam, gospoda, da se bo italijanski narod kot tak zav’edal svojega položaja v svetu ter zavedal odgovornosti. ki jo nalagajo s takimi dogodki na njegova ramena storilci, za katere v tem trenutku nima polne možnosti, da od- svoilh ^olžnostk^se^o'o*3' “Vedai0Č Se ss LTZl:*"*' ter vtise> ki jih imajo kar ° 1 na ce^°^uPen naš narod, za dolžnost”10^113 0c|2Ovorn0St te njegova žalnci ’• staniu, ki so mu Izvor taki krm«. V*1 ,teŽi£i d°g°dki, čimprej napravi u. ,, 0 *°sPoda, kar mi je v imenu Jevške vlade čast odgovoriti in kar m«rem odgovoriti. Nasilstvo nad zagrebškim občinskim odborom. Stav! posl’ Bukše* vprašanje na V’!r a za branje stvari radi občinskih dr |CV V. Zagrebu- Med govorom je ban »Ni 3 prek,nU govornika z vzklikom: zhm- !'esnicala Pri tej priliki je nastal v rnlci velik nemir in splošen hrup. Ml-er za notranje stvari Ljuba Davidovifi \ nima mnogo podatkov ■g i 0 ekinjenju mandatov so bile v re u razpisane nove občinske volitve S .. pr*znienih 20 komunističnih mest se »J** en^etn zakona. na podlagi katerega voliT n°Ve voJitvc> ** ne strinja. Novih v™*, ,ne bl bito treba. Potrebno bi bilo, sa vsakega odbornikovega namest-Posebej, ali sprejme mandat Volitev ne more preprečiti, toda ako se izkaže, da b0 ra7vJriiJe omen>e"* nepravilnosti, jih bo paraliziran, Po^\BukSeg odgovarja, da vedlo vlado do'tei^,danh8a ž,vi,en,a prl* volitve. m* tovo„„ VKa ie nastal v aboMcI riedseduIk Ribar je zaklical dr. Lag|nji: .Nimate pravice, da govorite o čem drugem kot o osebnih žalitvah!« Posl. Bertiča pozove k rcdu radi vzklika »partizan«. Posl. dr. Lahinja poskuša govoriti, vendar mu odvzame predsednik Ribar vdrugič besedo, sed tega nastane v dvorani ponovno rup Predsednik prekine nato sejo. — Po zopetni otvoritvi seje preide zbornica na ref ' Prvi KOVOrnik *o»L Korač L denu volilnega zakona in . Predsednik dr. Ribar je zaklju- ob 4 lm !!i0 fa do,očl1 Prodajo za Jutri ZL P°P0ldne * Iriim dnevnim redom. Dft®vne vesti. No boj se brate! tista prilika. ki raisel kristianu reže vrati? T«rku. ki l=: ne bol se brafe lilfo na docodke- L ™° se ”6k<> « bila morala i7„f,, ar"a refn™ia bl » kterlE m S 'e ^nje dači ?y.ai n^e ooslab- hialpo-n b ? Z 0 ‘n telesom »za so za delavca, oa so Ijali ni’ „e[f.ZPičarie v stavko in stre* ko (d! Ji , br,ez vzroka: odpustili čari?, roše.c) domala 3000 železni- *tavn zarad’ stavke: ob sdIošim «aiin«-n 0 zaDr!i in orevanfali več sto Uvedli brez nraveea vzroka: ri?nill. s° prosto trgovino. da so ve-ne?‘ ,!.ahk<) Podražili pridelke: za-lavofu so naSo industrijo. da so de-ko r ez dela: rrodalali so pod ro-Sakte?*' vel!avnim uredbam lesm» stanf?;. v,eJi 80 avtonomnim me-ske Dravice. izdali so v iilnn m Predstavništvu žensko vo-tUorr,,Drclvi,C0: D°vi5ali so cene prehodni- 3? K na ^ K za 100 k2: Žita / v Avstrd° velike množine ?e.za kompenzacHo. a naibrže basto ai lake^a- kar se potrebuje. Če hove ^ *V0 ’ ttredili tr« z živili tudi „Ze ve tako žametno, da cene •očiji eI žetvi ne bodo oadle; do-tie n J°J.vKan€ cene asnfu in Hh še '•em H ‘ a doouščaio miliionar- °enah ro r,?dAiato izdelke do tistih •®Vcph P ne da zvišaii de-alj s ai,p^ače. Povsod so odločevali delav^ .ab* Da voHelo: smo za boj r.5^ za kmeta, za ljudstvo! Ne srlaVo ra*p- vsa! tl samo odrežem Kdor na iznrevidi vse r» } politike, kdor ni zmožen, da orimeria besede klerikalcev z niih delanH. ta le trluo. Kal drusreea ne moremo reči. zakai klerikalci bi bili neumni če bl tepce ne izkoriščali. Ne bol se brate! m Sodr. Frhl. Zalaznik Je te dni prišel v domovino kot odposlanec naše gbspodar-ske organizacije v Ameriki. Ž njim so prišli na dveh ladjah in sicer na ladji »Italia« to na ladji »Panonia« številni zaboji blaga, usnja Itd, ki so jih poklonili naši ameriški sodrugl revnim ljudem v »domovini«. Tudi naša »Svoboda« dobi lepa darila za proletarsko slročad. Blago se bo razdelilo potom »Nakupovalne zadruge«- točno po navodilih ameriških sodrugov in pod nadzorstvom sodr. Zalaznika. Večji del poši-ljatve le že v Trstu in prispe v Ljubljano najbrže še ta mesec. — Poleg tega ima sodr. Zalaznik še to važno misijo, da se dogovori z našimi gospodarskimi organizacijami o bodočem gospodarskem delu z našim delavstvom v Ameriki. Pozdravljamo sodr. Zalaznika najiskrenejei Proračunska seja občinskega sveta bode danes, v soboto, dne 17. julija 1920 ob petih popoldne v mestni dvorani Orožne vaje letnika 1892. Letnik 1893 je pozvan 22. julija 1920 na orožne vaje. Tozadevne pozivnice se vpoklicanim sedaj dostavljajo. Te orožne vaje so pa oproščeni razni uslužbenci kakor poštni, železniški, finančni, carinarski, rudarski, dijaki visokih šol, učitelji, vojni vjetnk po 1. januarju 1920; rezervni častniki, praporščaki, invalidi itd. Dotičnl, ki pridejo iz teh razlogov v poštev za oprostitev in bodo prejeli pozivnice, naj jih z dokazilom oprostitve vrnejo osebno vojaškemu uradu v Mestnem domu. Vse morebitne druge prošnje za oprostitev te orožne vaje morajo dospeti do 19. julija 1920 polkovni okrožni komandi v Ljubljani. Vsa tozadevna pojasnila daje v Ljubljani stanujočim vojaški urad v Mestnem domu. Odvetniki in sodne počitnice. Med sodnimi počitnicami nimajo odvetniki preveč posla, posebno tudi radi tega, ker na sodišču tekom tega časa skoraj vse delo počiva. Odvetniški kandidati In odvetniški uradniki so se obrnili po svojih organizacijah na odvetniško zbornico, da bl se uvedel nepretrgan delavni čas, t J. od 8. do 14. ure za dobo sodnih počitnic (od 15. julija do 25. avgusta). Proti temu se je izreklo na tozadevno okrožnico nekaj nad polovico ljubljanskih odvetnikov. Značilno pa le, da so ravno po večini liberalni odvetniki oni, ki so se najbolj energično dvignili proti temu. Lahkomiselnost teh pijavk presega res vse meje. Radi tistih par strank, ki se bodo morda zatekle v n|lh pisarne v vročili popoldanskih urah, naj bodi uradnik ali uradnica po po! ure daleč v pisarno po vročini to prahu, potem pa naj se še kuha celo popoldne v pisarni, ko bl vendar lahko tisto delo opravil dopoldne! Seveda gospodje liberalci poznajo le sami sebe in le svoj žep, za druge se ne brigajo! Upajmo, da bo tudi tu prišel čas obračuna. — Odvetniški uradnik. Povračilo pridržan® uežigosanih bankovcev. V zmislu naredbe ministrstva za finance z dne 22. aprila t L broj 14.163 je vrniti o priliki kolkovanja pridržane neži-gosane in neveljavno žigosane bankovce. Stranke se poživljajo, da se zaradi izročitve teh bankovcev zgiase pri onem davčnem uradu, v katerega okraj spada zavod, id jim je bankovce pridržal. Stranke, katerim so bili bankovci pridržani pri ljubljanskih denarnih zavodih (razven davčnih uradov za mesto Ljubljana In za Ljubljansko okolico, ki vračata bankovce neposredno), naj se javijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Pobotnice, ki so se svojčas izdale o zaseženih bankovcih, naj stranke prineso s seboj in jih naj oddajo blagajni, ko bode vračala dotlčni denar. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Laž na laž! V ljubljanski kavarni je neki gospod čital »Rdeči prapor«. Na enkrat se je glasno zarežal in vzkliknil: »Na, ta Je pa 2e malo predebela) vsaj sem bil sam na shodu komunistov v Mestnem domu. Ta (»Rdeči prapor«) se še za pettisoč procentov bolj zlaže kot »Večerni list« alt pa »Slovenec«. Vzel sem tudi sam list v roko to glej ga spakal »Sijajna komunistična manifestacija itd.« Navzočih je bilo nekakih 25 soclalpatriotov (sle!) Pri protl-glasovanju se je vzdignilo 6 rok (sic!) Cobala so pustili govoriti za to, da bi se gospodje komunisti po ceni zabavali I to tako gre naprej. Kdor je bil na shodu, že ve, kako je bilo. Ali naj se s to farbo »po-štrihajo« samo naši sodrugl izven Ljubljane? Neverjetna predrznost pa je, ako sc Ljubljančane, ki so fcft! navzoči, s tako debelo pestjo bije v obraz. —o— Čevljarska zadruga za Ljubljano to okolico naznanja, da se bo vršila v nedeljo, dne 29. t. m. preizkušnja za pomagalca. Priglasiti se Je do srede 21. t. m. pri čevljarski zadrugi (Kari Kordeltč) Rimska cesta 5. Na poznejše prijave se ne bode oziralo. k V drl. zdravilišču (za vojne invalide) na Golniku pri Tržiču ima upraviteljstvo g. J. Spllar, ki je bil ves čas vojne v zaledju in ni skusil vojnega gorja in tudi ni Invalid. Zato se invalidi dovolijo javnost vprašati, zakaj bi se n$ oddala taka služ- ba vojnemu invalidu, ki bl z invalidi gotovo lepše to milejše ravnal. Mož je postal že Moren. Železniška nesreča. Zidan most, 16. Julija. Danes ob 6. uri 55 minat zjutraj le na progi med Zidanim mostom in vasjo Loko skočil s tira tovorni vlak. Osem vozov Je bflo razbitih in pokvarjenih. Materialna škoda je znatna. Človeških žrtev nL Osebni promet je bil zelo oviran, kajti potniki so morali prestopatL Tovorni promet je bil začasno ukinjen. Dohod na Črno prst zaprt. Ljubljanski dopisni urad je doznal z merodajne strani, da so v sredo Italijani pri Orožnovi koči ob Črni prsti začeli streljati na dva Jugosiovenska finančna paznika. Na sedlu so demarkacijsko črto pomaknili za 10 do 12 metrov naprej in napravili žične ovire, tako da sedaj ni mogoče priti na Crno prst. - Pet ustanov po 80 K ima magistrat oddati revnim domačim vdovam. Podrobnosti glej v razpisu, ki je nalepljen na magistratu in razglašen po farah. Radič pred sodiščem. Zagreb. 16. iulila. V nadalinera Doteku včeraSnle razprave !e zagovornik dr. Walter oredlasral. nal se zaslišilo kot oriče dr Wilder. dr. Tomlienovič. Kara. Dulak in Krima«, ki so v svolih listih nisall o Radičevi zvezi z Italsani. Državni pravdnik le navedel vse era-divo o Radičevi zvezi z Italilarii. kt ohstoii v tem. da te neki italiiatisk* častnik iskal v Bakru Radiča. Ne1katere nriče trdiio. da ie bil Radič 19, marca 1919 na Reki pri Consieliu Na-ztenale. Medtem pa trdi llublianska dc ličila, da te bil Radič 17. marca v Liubltani. Po navedbah komande 4. armiiske oblasti bi se imelo koncem mata neliati v Pariz z orient-eksnre-som 5 oseb. da tamkai realizira osnovan le hrvfske seliačke republike. Ob tet oriHki ie bi! aretiran dr Kežmarl in italilanskl novinar Morpureo. Dr Kcžman le nri zaslišaniu iziavil da le bil v ta namen že nrei v Trstu. Isto trditev ie notrdi! tudi italijanski novinar Morourao. Dr. Keiman le bil v Trstu v zvezi z italiianskfm oodpot-kovnikom Finzdem. Iz izkaza izhaja nadalie. da le hotel Pinzi vplivati na dr Kežmana. da bi ne nastopil proti londonskemu paktu, ako pride v Pariz k mirovni konferenci. Teea oovo-ia na dr. Kežpran ni soreiel. Dr. Kež-man oa fe priznal, da so mu šli ljali-lani v vsem na roko in bi tudi odpotoval iz- Tr$ta v Pariz. Ker ua niso došli še trie člani seilaške stranke, se ie vrni! v Zagreb. Državni oravd-nik ie nazlašal. da Radič nj obtožen zveze z haliiani. vsled česar se oro-tivi zaslišaniu dr Toralienoviča. K rimana in drncih prič. ki lih ie predlagal zavovxnik. Nato e eovoril zagovornik dr. Walter. ki ie opozarjal na pisanie stotoveea tiska, ki Prinaša deistva v popolnoma druži luči. kakor oa lih ie opisal državni pravdnik. — V današnii razpravi ie zagovornik dr V/ilter govoril o političnem pre-uanianfu. novdariatoč pravice poslanske imunitete. Novice. - Vzpostavljanje nove avstrijske armade. V Avstriji M ^i vzpostavlja« novo armado, kakor je to dotofcBa mirovna pogodba. Armada b° lmela 6 brigad: 1. Burgeuland, 2. Dunaj, 3. NižJe Avstrijsko, 4. Gornje Avstrijsko 5 Štajersko 6. Koroško, Salzburg, Tirolsko to Vorarlberg. - Spojitev Rte>* * “«nea. V Rimu so začeli z gradnjo velikega kanala, ki bo vezal Rim s Sredozemskim morjem. - Italijanske delavske federacije so, kakor poročajo italijanski listi, zadržale v nekaterih lukah ruske ladje, češ, da so ukradene od ruskih llbežniko^ Pripadnikov in zastopnikov ruske burtoazije.. Italijanska vlada intervenira vsled tega pri prizadetih italijanskih delavskih federacijah. . , , _ Znani avstrijski zgodovinar dr. Henrik Priedjung Je 15. t. m. zvečer umrl v 70. letu starosti Iz stranke. Pozori V nedeljo 18. t a. »e bo vrš« ob 10. uri v maH dvorani Mestnega doma v Ljubljani občni zbor »Slov. Socijalne Matice«. Vse člane opozarjamo, da se ga gotovo udeleže. LlubHanska To Šišenska podružnica Svobode priredita v nedeljo, dne 18. iuliia popoldanski izlet v Dol-nice za Podutikom. Zibrališče ob Rd 3 uri popoldan pred šišensko cerk* viio. Izleta se udeleži eodbeni odsek Šišenske »Svobode«. Na izlet.se dalje vabite člani in članice vodmatske in dinške »Svobode«. Pripeljite tudi otroke s sebol. Tavnl shod delavstva Pollakove tovarne v Ljubljani se bo vršil v to* rek 17. t. m. tako! po delu ob pol dveh oonokine v Mahrovi 5q!L Kre- kov trz 10. Dnevni red: Zavlačevanje 30 % poviška delavskih rnezd. — Zaupniki, Osrednja društvo stavblnsklh delavcev. podružnica Liubliana sklicuje na nedello. dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne v Mahrovo šolo. Krekov ti k 10, društveni shod z dnevnim redom: 1. poročilo o poteku pouaianl. 2. slu čajnosti. Dolžnost vsakega orsjanizl-raneera stavbnega delavca ie. da se shoda udeleži. — Odbor. (Vesti L Dl!.) VPRAŠANJE POKRAJINSKIH VLAD. Belgrad. 16. Na včeraišnii sel! ministrskega sveta se te razpravi ialo o vnrašaniu sestave pokrajinskih vlad. Došlo ni do nobenetra rezultata, ker se ni dosesrel snorazum rfted demokratsko in parlamentarno zaiednico. Težkoče so nastale ori razpravi o slovenski vladi. Pri raznravi o ore-csnovi hrvatske vlade se le parlamentarna zaiednica absolutno orotl-vila imenovaniu dr. TomJlenoviča za hrvatskeea podbana. Posvetovanla o tem predmetu se bodo v ministrskem svetu nadallevala, NAKNADNE VOLITVE ZA ZAGREB. Zaereb. 16. V Zacrebu se razvila povodom nadomestnih občinskih vo. litev. Ki bodo 18. t. m. oosebno huda borba med strankami hrvatske za-lednice In demokrati, ki so se skupno s socialisti, komunisti, radikalci In ttudsko stranko odrekli sodelovanju pri volitvah. GIOLITTI PRED PADCEM. Dunaj. 16. Listi citiralo Oiolfttl-fevo »Stamoo«. Ministrstvo Ololit-tilevo se nahaia v veliki krizi. Pripravila se močna koallclla za padec Oioiittiia BELA KUN IZGINIL. Dunai. 16. Kakor poroča »Neues Wiener Abendblatt«. še ni Rotovo, ali ie bil Bela Kun iti nieeovi sprem-llevald. ki so ob prihodu v Bohumki izeinili. odneliau. ali ie oobeimH. KONFERENCA V SPAL Spa. 16. Konferenca bo. ako nemški deleeati danes podpišete protokol eledp nremosra. tako! začela znner obravnavati obnovitveno vprašani«. LJovd (Jecnre ie izrazil želto. zapustiti Spa v petek. Francosai minister za iavna deta Le Trocaueur se Je oruti posebnemu poročevalcu »Aeen-ce Havas« izrazil, da ie s premoRov-nim vprašaniem zelo zadovolien Franciia bo mesečno sprejemala 1.609.000 ton. Italiia 250.000 ton. Belgija ca ostanek. Deficit Franciie na orenuuru se s tem zniža na Det milijonov ton letno. ŠPORT IN TUR1STIKA. Cestna dirka Ljubljana - Celje - Ljubljana prirejena po idubu kolesarjev to motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, dne 18. t oa obeta biti po lepem rezultatu pretečene nedeljske dirlce Ljubljana - Tržič - Ljubljana zelo zanimiva. Start v nedeljo dopoldan pri 1 km na Dunajski cesti ob 9. url za sentore, 9.30 za težka to 10. za lahka kolesa. CHJ istotam popoldne približno med 3. in 4 aro. Dostop Imajo vsi klubi »Športne zveze« Ljubljana. Prijave se sprejemajo pismeno do 15. t. m. ali ustmeno do po) 6. ure v trgovini Svetla, Mestni trg 25, ali pa na naslov kluba. k Prvenstvena tekma Slovan t Ilirija, za katero vlada zaradi njene odločilne važ- nosti na Izid prvenstva v Sloveniji veliko zanimanje, se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 19. uri na prostoru S. K. Ilirije. k Wlener Sportklub - Ilirija. Slavno občinstvo opozarjamo na veliki, veleintero-santnl nogometni tekmi med VViener Sport-klubom in Ilirijo, ki se vršita ob vsakem vremenu ob 19. uri v torek in sredo, 20. in 21. julija na športnem prostoru Ilirllo, Vstopnina: sedeži po 24 In 16 K, stojišče 10 K, za dijake in člane (toda le v predprodaji) 6 K. Predprodaja vstopnic eamo za prvo tekmo v drogeriji Kanc, Židovska utica in pri tvrdki Svetla, Mestni trg (sadeži ta navadna stojišča); dijaška (članska) stojišča se dobijo pri blagajni na športnem prostoru Ilirije danes od 17. do 20. ure, v nedeljo od II.—-1230 ure In v ponedeljek od 19.—2030 ure, na dan tekme pa velja stojišče brez izjeme 10 kron. k Ilirija (rezerva) Svoboda. Izid tekme 10 : 0 (6 : 0) za Ilirijo. Rezultat je bil zelo presenetljiv. Svobodo smo Imeli za močnejšo, toda igrala je zelo leno, ni bnela nobenih kombinacij. Rezerva Ilirije je bila ojačena z Ljubom od prvega moštva, ki Je sam napravil polgrvico golov. Vratar lllrii* se je silno dolgočasil. V vrstah Svobod* je bila tudi rezerva. Najboljša je hfta iialf vrsta in Primožič H. v d«jHtjJ«'ini vliti. Vratar Svobode ni imel poštene brambe. Zato so bile pred goalom precej kritične situacije, katere je rešil ali vratar Primožič 1. sam ali centerhalf Pečnik. Sodnik Urančič. Obisk zelo slab. A. S. v Celju D. Svoboda n. Celje. Izid tekme, ki se Je vršila v nedeljo 11. t m., je 1 : 0 (0 : 0). Igra dobra. Obisk povoljen. C!ta jfte I Sipltol sr. naprej =r edini aocijallst. dnevnik slovanski. Prireditve. Društvo slovenskih profesorjev do septembra ne posluje. Redni občni zbor se bo vršil 13. septembra. Dnevni red se pravočasno naznani; eventuelni samostalnl predlogi naj se vpošJJelo vsaj do 2. septembra. Udeležencem obrtnega shoda v Borovljah se poroča, da miulstrstvo saobra-čaja prošnji za posebni vlak in polovično vožnjo Ljubljana - Borovlje ni ugodila Vsled tega se udeleženci odpeljemo s turi-stovskim vlakom, ki odhaja v nedeljo zjutraj ob 5. uri 16 minut * Ljubljane glavni kolodvor in se vrnemo * Istim vlakom, kf odhaja iz Borovelj ob 19. in pol to pride v Ljubljano okoli polnoči. Načelstvo zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Sprevod riošlih gasilcev se bo razvil v nedello. dne 18. tulila 1920 Iz Vodnikovega trga. Pred škofijo. Mestn! trg. Stari trg. Sv. Jakoba trg. Breg, Turlaški trg. Gosposka ulica na Kongesni trg. kjer se bo vršila ob 10 ur! sv. maša. nato se na-daliuie obhod do šelenburgovl ulici, Dunalski cesti. Sodni ulici. Miklošičevi cesti. št. Peterski cesti čez Zmaiev most na Vodnikov trg. kler bo razhod. — LL prost gasilno in reševalno društvo. k Iz Slovenile. Tržič. V nedeljo 11. t m. dopoldne. smo imeli pri nas laven Hudski shod naše stranke. Dvorana v konzumnih Diostorih ie bila nabito polna. Govornik s. Svetek iz Ljubljane ie v dališem govoru razlasiifeval do* loža! delavstva no razkolu. Preciziral ie stališče stranke naoram sovietski Rusiji, od katere pričakuiemo. da bo oredniačila bodočemu socialističnemu svetu. Jugoslovanski delavec na Ima dolžnost, da se sam skuša dvig* niti iz kapitalističnega robstva. ter ne sme izgubiti niti minute v brez-olodni in frazastl politiki nekaterih' »učenlakov«. ki roke križema čakalo. da iim Rušila napolni kozarce z šampanjcem. Marksov Izrek: »Pro-tetariiat se bo rešf! sam po svofl moči« le za nas še vedno veilaven. za* torel delalmo. izobrazuimo. organizirajmo. taktiko Da uravnaimo do mo-mentalnih potrebah, kakor to dela ruski proletarHat. katerega cibanlo ne smemo kratko kopirati, temveč učiti se iz izkušeni, katere le napravil. Govornika so navzoči razumeli, obetamo si. tla se bo naše delavstvo vse resneie pečalo z delavsko doB-tiko kakor le bHo to dosedai. Križe. Po dolgem času smo imelf v nedello popoldne pri nas shod. In sicer v prostorih gostilne pri »Jaku«. Prostori so bili napolnjeni; tudi biiž-nll kmetle so biH v večjem številu zastopani. Govornik sodr. Svetek la LlubHane te razoravllal o vseh vprašanjih. katera se dotikate delavskih in kmetskih interesov. K besedi se i» oglasilo več domačinov, ki so izpopolnili govor s. Svetka in tako pojasnili delavsko-kmetski ooložal v državi. da so bili navzoči o vsem na iasnem. Naši gospodi raste greben, ki jim že zooet usahne, če ne orei d» pri — volitvah.____________ Aprovlzacra. Telečjo meso. »Vnovčevalnica za živino to mast« oddala je za v soboto In nedeljo to Je 17. ta 18. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo to sicer* Ahlinu, Brecellnlku, Cuzaku, Dolničar IT., Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Janežu, Ja« vornlku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Koc« lanu, Kraševcu, Makovcu, Novaku, Novlja-un, Prezelj«, Rihtar ml., Rihtar star., Selanu, Smoljanu, Škerjancu, Škranjerju, šme, Zajc Ivanu, Žganjar Jožetu, Zupančiču, Porenti, po eno tele: Ham Marljt, Lebnu, Ocvirku, Petriču, Prepeluhu p« dva teleta, te Janežič In Bizilj dobi štiri teleta. Kllogrihtt sprednjega mesa velja 19 K ter kilogram' zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa. «»to» (eventualno samo posteljo), od »Lcfii Mutt 1. avgusta v Ljubljani ali bližali okolici, če mogoče tudi a hrano. Če je lo postelja, grem samo k sodrugoin. Ponudbo m upravo .NAPRKJA*. iždaffltell: Iv »P MUngf. Odgovorili liredhfK: Vet 6 v ec. KAJO DEU€fjNaroč \f Ustanovljeno 1903. sSaiar in draguljar LfU&SJa^a HilgerjevanU priporoča svojo Zdravnik d- viljem mirnim Velika izbira izgotov- ©rdiiišira ©d ">. iuS^a ksp*@I t? Pful&s9 Pan@Bislsa ulica Stev. S, zraven pošte, 5. nadstrepls. ljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zatoka vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za kroiače v kosih in na metre. za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p oz! atova nje in posrebrovanje. V nalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseli uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Remo na dcbeEo! Konfeurcisčne cene I Katera cenjenih dam želi imeti hitro, ceno in lepo izdelane lasne kE£@ naj pošlje svoje izčesane lase AIBENU ŠINKOVEC, bfiset in Izsnliar = Viž pri Ljubljani. = Iščemo I.sigliil uutu za prevažanje Konkurenčne cene Mjtegjed! Pohištvo ki bi bil zmožen voditi tudi pevski zbor. Ponudbe sprejema uprava „NAPREJAU pod „Tajnik“. Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložiti modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, tmare, mize m stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v | vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po j - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - l Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6 Telefon id. 3 y Nariboril Bezene IJOO.EOB H dovoljuje izdaja posojilu po 4\ % 4% rinb ki uživajo sirOtiRSkO »aritOSt, ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarnejše naložen, ako si kupite zastavnice hipotečnega zavoda v Mariboru, katere se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupilarnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 4,/**/0nih zastavnic, si je treba iste pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in Je edini zavod te vrste v Jugoslaviji. 614 Tražim više »tolarskih radnika za gradnja i pokuctva, plača od 8 do 15 kruna po satu, stalan posao. Iv. Vejvoda, Karlovac. :s55 Zensko zdravSSiife ssss toplice DOBRNA pri Celju ■« poprej NEUHAUS bei Cilli Akrotcima 37 0 C iziedno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nadcmcstuje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri Jenskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termr.lne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, električne, šolnine in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku Krasen park, smrekovi gozdovi. Dlvni izleti. Nikdar megleno I VojaSka zdraviliška godba. Seslja nsal-oktober. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča. Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 dobe dober in lahek zaslužek. Naj se zglase v upravi „Napreja“. = re&isireveRCt 2&e.6:i?8s * cmeieno zevezo sprejema ttraftEllie Vl&gG vsak delavnik od 8. do 13. in jih obrestuje po Čistih najboljše in najcenejše se povsod dobi. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRUIUO tm&u, lavama slamnikov v Stsbu, p. Damiale pri Ljubljani. f°1i—***— Prva mariborska tovarna mila Maribor, Izdeluje kristalno sodo sveče in toaletno milo. Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PCS©!!!® daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. S Gonilne jermene Dvokolesa, nova z dobro pnevmatiko po K 2500'—.. Plašči in zračne cevi po znižani ceni. posestvo Proda se Telefon interurban 178, Poštni čekovni račun št. 10 5B2, ležeče v bližine postaje Dobrepolje na Dolenjskem, obstoječe iz skoro popolnoma nove hiše, ki obstoji iz pet sob, dveh kleti in pritiklin, vrta in dveh njiv po zelo ugodni ceni. Posestvo je zelo prikladno za kakega penzionista ali manjšega obrtnika. Od istega posestva ee prodasta tudi d V a lahki KoiSJi, ki sta skoro popolnoma novi. Nadaljnja pojasnila daje iz prijaznosti Anton Gros, posestnik na Krki pri Stični. vpisana zadruga z on ejeno zavezo. rezan, tesan, okrogel kupuje i2i SE¥E! Oblačilno blago do 50°|o ceneje. $ Manufakturna trgovina J0S. STOPAR Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5. Prvovrstna hlačevine, mcdioiska, zeflrja, klota, razne podloge, št«fov, sukanca i. dr. Hrsniini eddtelek plašte, ceii itn vse poapetešššR© ss k©8©sssp!e ic kapi!© pri ‘ * * ipitjjMiU tlHblS&r.a Msti! msmsp%fi£aA\ Tisk .Učiteljska tisitarae“ v LiublianL