Št. 16 (1914) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 17. aprila 1986
Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
V Brežicah samoupravljalci jz šolskih klopi
Mladi želijo več sodelovanja z učitelji pri ocenjevanju in pričakujejo več pomoči mentorjev
BREŽICE — N;i republiški pionirski konferenci o samoupravljanju mladi niso nikomur prizanašali s krinko, ne sebi ne staršem in ne učiteljem. Jasno so povedali, da ne želijo le posnemati odraslih, ampak pokazati, kako bi stvari, ki jih kritizirajo, drugače naredili. Želijo si, da bi čimveč slovenskih učiteljev znalo prisluhniti njihovim mnenjem in prediogom, jih spodbujati k sodelovanju in samostojnosti. Mlade moti ocenjevanje kot nagrada za učenje na pamet ali kot kazen za neposlušnost. Pri obveščanju poleg ustaljenih oblik, kot so šolski radio, oglasne deske in glasila, pogrešajo sprotne informacije o dogajanjih na šolah in v krajevnih skupnostih. Mladinske ure so najboljše tam. kjer mladi zares sodelujejo, sicer so bolj ali manj dolgočasne. V očeh brežiških delegatov, Vilme Zupančič in Primoža Jesenka, je bila prednost konference v izredno sproščenih razgovorih, ko so delegati brez zadržkov povedali, kaj najmlajši samoupravljalci v resnici mislijo o odnosih med generacijami na šoli, doma in v krajevni skupnosti.
J. T.
V TURIZMU KAR UGODNO
NOVO MESTO — Po občinskih statističnih podatkih je bilo lani v novomeški občini za dobrih 9 odst. več tujih in domačih gostov kot leto prej. nočitev pa je bilo za 15 odst. več. Statistika še ugotavlja, da je bilo v minulem letu število domačih gostov na približno enaki ravni kot v letu 1984, znatno pa seje povečalo število tujcev, ki so tu letovali ali nočevali. V Šmarjeških Toplicah so imeli kar 97 odst. več tujih nočitev, v Dol. Toplicah pa 33 odst. več tujcev na prenočevanju.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Trimo je v brezupnem položaju
na 3. strani:
• Inflacija močno klesti pomoč
na 6. strani:
• Vendarle »direktorska vlada«
na 7. strani:
• Kaj se dogaja z literarnim klubom
na 8. strani:
• PCB ni ogrozil življenj
na 9. strani:
• Na izpitu padamo že pri malenkostih
na 10. strani:
• Morilski beli prašek na pohodu
na 12. strani:
• Iz slaščičarne v bolnišnico
Izvoljena nova občinska vodstva
Na prvih sejah občinskih skupščin so delegati izvolili predsednike občinskih skupščin in zborov ter predsednike občinskih izvršnih svetov
V ponedeljek dopoldne so se sestale slovenske občinske skupščine. Novo izvoljeni delegati so na prvi seji izvolili vodstva občinskih skupščin, njihovih zborov in predsednike izvršnih svetov. Hkrati so izvolili predsednika in člane predsedstva Slovenije ter delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ.
Prve seje novo izvoljenih občinskih skupščin so potekale v slovesnem ozračju, delegati pa so v zadnjem volilnem krogu samo še potrdili prej evidentirane in v demokratičnem postopku izbrane kandidate. Značilno je bilo za vse seje, da je bila udeležba delegatov na njih zelo velika. Jasno pa je, da so vse delegate seznanili tudi z nalogami, ki jih čakajo v prihodnjem mandatnem obdobju.
V črnomaljski občinski skupščini so za predsednika izvolili Mladena Rad-ojčiča, za predsednika izvršnega sveta Jožeta Mrzljaka, za predsednika zbora združenega dela Branka Jukiča, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Edija Malnariča in za predsednika družbenopolitičnega zbora Bojana Koširja.
Na seji metliške občinske skupščine so delegati za predsednika skupščine izvolili Staneta Bajuka, za podpredsednika pa Jožeta Došna. Novi predsednik izvršnega sveta je Nikola Ladika. Predsednika zborov združenega dela in krajevnih skupnosti sta Gabre Predovič in Jože Nemanič, za predsednico družbenopolitičnega zbora pa so izvolili Marijo Vukmanič.
Naslednja štiri leta bo predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič, podpredsednik pa Janez Bajuk. Za predsednika izvršnega sveta so delegati izvolili Iva Longarja. Predsedniki zborov občinske skupščine pa so Lojze Padovan v družbenopolitičnem zboru, Vinko Kocjančič v zboru krajevnih skupnosti in Jože Preskar v zboru združenega dela.
Trebanjski delegati so za predsednika občinske skupščine izvolili Naceta Dežmana, za podpredsednika Štefana Kamina, za predsednika izvršnega sve- • ta pa je bil izvoljen Maks Kurent. Predsedniki zborov občinske skupščine pa so: zbora združenega dela Mojca Dule, predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože Bregar in Jana Petrovac, ki je predsednica družbenopolitičnega zbora.
V brežiški občini je bil za predsednika občinske skupščine izvoljen Stane Ilc, za podpredsednika pa Franc Puhner in Franc Filipčič. Za predsednico izvršnega sveta so izvolili Jelko Barlič. Ivan Pinterič bo predsednik zbora združenega dela, Jože Avšič predsednik zbora krajevnih skupnoš-
Potrditev pobratenja Rab — Kočevje
Na svečani seji ObS Rab
RAB, KOČEVJE — 3. oktobra lani sta predsednika občinskih skupščin Kočevje in Rab na slavnostni seji ob prazniku kočevske občine v Kočevju podpisala listino o pobratenju teh dveh občin. V soboto, 12. aprila, je praznovala v spomin na osvoboditev svoj praznik občina Rab. Ob tej priložnosti sta na slavnostni seji občinske skupščine Rab potrdila pobratenje oba predsednika občinskih skupščin Jože Novak in Josip Fa-fandjel. Ponovno sta namreč podpisala listini o pobratenju.
V okviru praznika Raba je bil izveden kulturni program, na katerem je sodeloval tudi moški pevski zbor iz Kočevja. Domačini so odprli hotel »Padova«, v nedeljo, 13. aprila, pa so sprejeli štafeto mladosti.
ti, Stanko Cerjak pa predsednik družbenopolitičnega zbora.
Na prvi seji krške občinske skupščine je od 102 delegatov manjkala samo sedmerica. Delegati so soglasno izvolili za predsednika občinske skupščine Zorana Šolna, za podpredsednika pa Aleksandra Strupeha in Slavka Šribarja. Predsednik izvršnega sveta bo Igor Dobrovnik. Predsedniki zborov pa bodo: Stane Bajc v zboru združenega dela, Bojan Petan v zboru krajevnih skupnosti in Maksimiljan Babič v družbenopolitičnem zboru.
V sevniški občini bo predsednica občinske skupščine Breda Mijovič, predsednica izvršnega sveta pa Marija Jazbec. Predsedniki zborov bodo
Pavle Radišek v zboru združenega dela, Jože Imperl v zboru krajevnih skupnosti, predsednik družbenopolitičnega zbora pa bo Lado Močivnik.
Predsednik kočevske občinske skupščine bo dosedanji predsednik izvršnega sveta Stane Letonja, podpredsednika pa Rudi Gruden in Danilo Škulj. Predsednik izvršnega sveta bo Dušan Popovič. Predsedniki zborov so Cveto Lipovec, Boštjan Fabjan in Feliks Vidmar v družbenopolitičnem zboru, zboru krajevnih skupnosti in združenega dela.
V Ribnici je bil za predsednika občinske skupščine izvoljen France Lapajne, za predsednika izvršnega sveta pa Peter Levstek. Predsedniki zborov so: Breda Oražem v zboru združenega dela, Franc Šilc v zboru krajevnih skupnosti in Stanko Rus v družbenopolitičnem zboru.
Do preklica prepovedana uporaba vode
Zaradi izlitja borofen fenola prepovedano pitje in napajanje
NOVO MESTO — Ob petkovi prometni nesreči na karteljevskem klancu in izlitju najmanj pet tisoč litrov strupenega borofen fenola v zemljo, je občinski štab za civilno zaščito na pobudo novomeških inšpektorjev izdal obvestilo, s katerim opozarja vse, da je pitje vode in napajanje živine v Karteljevskem in Bršljinskem potoku ter Krki do preklica prepovedano. Vzrok je prevelika koncentracija fenola v vodi, saj je njegova prisotnost celo 3-tisočkrat večja od dovoljene za pitno vodo.
Kot smo izvedeli v torek zjutraj, pa koncentracija fenola v Bršljinskem potoku in Krki še narašča, vendar je najhujša bojazen za množični pogin rib na srečo že mimo. Zato pa smo s to nezgodo dobili novo potrdilo, kakšna nevarnost preži z dolenjske magistralke na oskrbo Novega mesta s pitno, vodo, saj se po tej magistralki vsakodnevno prevažajo tone strupenih snovi. Kaj če bi do nezgode prišlo na vodooskrbnem območju, denimo, kje pri Družinski vasi?
Več o petkovi nezgodi in posledicah na 12. strani.
NAGRADE MLADIM RAZISKOVALCEM — V petek je Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« praznovala Kidričev dan. V novomeški športni dvorani so ob tej priložnosti podelili male Kidričeve nagrade učencem za njihovo raziskovalno delo. Med dobitniki prvih nagrad sta bila tudi Ludvik Ilovar in Matej Rebernik. V nalogo s področja računalništva sta vložila precej truda in je tudi praktično uporabna. Na sliki: Nagrado jima je izročil ravnatelj šole Boštjan Kovačič. Več o Kidričevem dnevu na zadnji strani DL. (Foto: Janez Pavlin)
LETOS 35 LET ISKRE
SEMIČ — Tukajšnja iskra se pripravlja na proslavo ob 35-letnici obstoja delovne organizacije, ki bo 17. maja na igrišču TVD Partizan v Semiču. Ob tej priložnosti bodo pripravili bogat kulturni program, zaslužni delavci pa bodo prejeli priznanje in državna odlikovanja.'
Resolucija je premalo udarna
MS ZKS za Posavje o listinah 13. kongresa ZKJ in pripravah na 10. kongres ZKS
KOSTANJEVICA — Medobčinski svet Zveze komunistov Posavje Krško je 11. aprila v Kostanjevici najprej obravnaval aktivnosti ZK v Posavju pred 10. kongresom ZKS, zatem pa poglobljeno razpravljal o osnutku dokumentov za 13. kongres ZKJ.
Medobčinski svet je pripravil sestanek z delegati za partijske kongrese, da bi čim skrbneje opredelili tudi skupne naloge. Občinski komiteji so že sami dali pobudo, da bi nekatera vprašanja, kot sta, denimo, energetika in zdravstvo, obravnavali vsaj skozi »regijska očala«, če ne morda še širše. Posavci bodo na slovenskem kongresu spregovorili med drugim tudi o kmetijstvu, položaju tekstilne industrije, o turizmu, moralnih vrednotah, preusmeritvi proizvodnje kovinsko-predelovalne industrije in načeli vprašanje, zakaj upada zanimanje za izobraževanje ob delu.
Kar zadeva tako imenovano makroinfrastrukturo so menili, da je nujno usklajevanje s sosednjimi regijami. Razvoj infrastrukture je zdaj omejitveni dejavnik tako Posa-
21 NOVIH KOMUNISTOV — 1.065 komunistom v črnomaljski občini seje pretekli teden pridružilo še 21 novih članov, ki jim je članske knjižice podelil predsednik občinskega komiteja ZKS Črnomelj Milan Krajnc. (Na fotografiji: sprejem Mire Gabrijan v ZK). Poleg tega je predstojnik medobčinskega študijskega središča ZK Novo mesto Boris Dular podelil potrdila slušateljem dopisne šole marksizma in občinske politične šole. Slavnostni govornik na slovesnosti, ki soji prisostovali tudi spomeničarji in delegati za 10. kongres ZKS, pa je bil Miloš Prosenc, kandidat za sekretarja CK ZKS, ki je med drugim poudaril, da komunisti ne smejo le z viška kazati na pomanjkljivosti, ampak se morajo z njimi spopadati, na kongresu pa bodo morali poudariti pomen znanja, od katerega je odvisen naš napredek. Komunisti so 10. kongresu ZKS, ki se prične danes, poslali tudi pozdravno pismo, v kulturnem programu pa so se predstavili učenci glasbene šole in srednje šole Edvard Kardelj. (Foto: M. Bezek)
vja kot Slovenije, zato so interesi podobni. Po mnenju Silva Gorenca je nesprejemljivo, da veliki sistemi ne morejo pokrivati enostavne reprodukcije s ceno električne energije, poštnih storitev ali železnice s svojo dejavnostjo.
Jana Videnič se je zavzela, da ne bi bila razprava na kongresu eno samo tarnanje, saj kdo pa bi potemtakem sploh imel kakšen ugodnejši ekonomski položaj. Po njenem so razvitejše občine gospodarsko moč prelile v politično, pfi čemer CK ZKS ne bi smel stati ob strani. Izvršni sekretar P CK ZKS Emil Štern pa seje zavzel, naj bi delegati na 10. kongresu ZKS ne predstavljali le svojega okolja, ampam pomagali graditi politiko ZKS.
Po izčrpnih uvodnih pripombah na listine za 13. kongres ZKJ, kijih je pripravil sekretar MS ZKS Valen-
• Osnutek resolucije za kongres ZKJ je premalo udaren, zaskrbljuje pa tudi staranje ZK in slabšanje njenega socialnega in narodnostnega sestava, so poudarili na seji MS ZKS Posavje.
tin Dvojmoč, so člani soglašali, da stalno zmanjševanje samoupravnih pravic krepi etatizem. Po sprejetju deviznega zakona se je položaj izvoznikov poslabšal, nič dobrega pa si verjetno gospodarstvo ne more obetati od novega paketa jugoslovanske vlade, ki ga skrivnostno snuje Zvezni izvršni svet. Na 13. kongresu ZKJ bodo Posavci še bolj odprli razna protislovja, da bi na najvišjem zboru komunistov dosegli učinkovitejšo akcijo, kajti kljub na-
Sekretarju MS ZKS Posavje Valentinu Dvojmoču (levi), ki je kandidat za predsednika zbora združenega dela slovenske skupščine, se je zahvalil za uspešno delo sekretar OK ZK Krško Jože Habinc tudi v imenu Brežičanov in Sevničanov in mu izročil grafiko Toneta Kralja. (Foto: P. Perc)
Letos v Kočevje
KS Kočevje gosti pobratene iz vseh republik in pokrajin
KOČEVJE — Krajevna skupnost Kočevje-mesto je pobratena s po eno KS iz vsake republike in pokrajine. Po sprejetem dogovoru, ki velja že štiri leta, se pobrateni dobe vsako leto v eni izmed krajevnih skupnosti in letos je na vrsti Kočevje. Srečanja pobratenih oz. karavane prijateljstva, kot jih nekateri imenujejo, so vsako leto za krajevni praznik tiste KS, ki jegostite-ljica. Srečanje v Kočevju bo potekalo od 9. do 11. maja. 9. maja med 17. in
19.	uro bo sprejem štiričlanskih delegacij iz KS Škofja Loka, Trnsko—Novi Zagreb, Prokuplje, Višegrad, Bar, Kočani, Peč in Titov Vrbas. Po večerji bo prvi delovni sestanek. 10. maja bodo že ob 8. uri odpotovali na ogled Baze 20 in Roga, popoldne pa bodo v Kočevju razgovori o nadaljnjem sodelovanju med pobratenimi KS.
DR. MIHA JAPELJ PREJEL KIDRIČEVO NAGRADO
NOVO MESTO — Prof. dr. Miha Japelj je dobitnik letošnje nagrade sklada Borisa Kidriča za vrhunske dosežke na področju izumov in tehničnih izboljšav. Japelj je avtor izjemno številnih patentov in patentnih prijav, v zadnjih 15 letih je s sodelavci doma in v tujini prijavil 78 izumov s področja različnih učinkovin. Sodeloval je z obsežnim in sposobnim strokovnim timom, vendar je bil njegov delež odločilen tako po strokovni kot vodstveno organizacijski plati. Da gre pri omenjenih patentih za znatne finančne učinke, pove podatek, da je tovarna zdravil Krka, kjer je prof. dr. Miha Japelj zaposlen, v enem letu z novo registriranimi zdravili ustvarila 2 milijardi din prometa v Jugoslaviji, izvoz pa je ovrednotea-na 15 milijonov dolarjev. Obsežen pogovor s Kidričevim nagrajencem bomo objavili v naslednji Prilogi našega tednika.
videznim najmanjšim stopnjam soglasja protislovja ostajajo, to pa je nevarno.
P. PERC
Krka je naša največja izvoznica
S slovenske »rang« lestvice izvoznikov
NOVO MESTO — Gospodarski vestnik je te dni objavil natančne podatke o lanskem izvozu in lestvici najuspešnejših, bolje rečeno največjih, izvoznikov, ločeno za konvertibilno in klirinško območje. Med 200 delovnimi organizacijami so iz širše Dolenjske naslednje uvrstitve.
Med izvozniki na konvertibilno območje zavzema Tovarna zdravil Krka 12. mesto, IMV Novo mesto
34., Novoteks 57., Beti Metlika
69., Lisca Sevnica 78., Labod 86., Avto Kočevje 117., Jutranjka Sevnica 122., Inles Ribnica 137., Trimo Trebnje 138., Belt Črnomelj 149., Komet Metlika 183. in Tovarna obutve Novo mesto 187. mesto (izvoz Novolesa je vštet v izvozu sozda Uniles).
Med največjimi izvozniki na klirinško območje seje Krka povzpela na 7. mesto, 11. je črnomaljski Belt, 33. Oprema Kočevje, 35. Beti in 46. Novoteks. V tej razvrstitvi je upoštevanih le 50 največjih izvoznikov.
		
	‘Tftt m,c,“r -	
Tudi v drugi polovici tedna se bo nadaljevalo nestalno vreme z občasnimi padavinami.
Kongres težkih odgovorov
'Temeljna zgodovinska protislovja socializma so na ekonomskem področju, poudarja v najnovejši knjigi Politična ekonomija kapitalizma in socializma tudi dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete, in nadaljuje: od Leninovega NEP (Nova ekonomska politika) dalje so vse socialistične ekonomske reforme poudarjale večjo vlogo blagovne proizvodnje — trga in ekonomskih zakonitosti, toda nikoli niso uspele, ker bi z uveljavljanjem ekonomskih zakonitosti v bistvu ogrozile vodilni položaj svojega arhitekta — politične birokracije (za boljše razumevanje glej daljši odlomek na 2. strani). Zveza komunistov ne želi biti taka politična birokracija, saj ima drugačna izhodišča za uresničevanje svoje vloge: ne biti ljudem vladajoča partija, temveč le organizirana politična zavest in volja, delujoča znotraj samoupravnega sistema. In nič manj pomembno: delujoča samo z močjo argumentov, ne pa z argumentom moči. To pa je neprimerno bolj zahtevna naloga, vendar za nagrado lahko prepreči napake, o katerih govori dr. Kovač. Kako uspešno uresničevali to svojo težavno vlogo, na to naj bi odgovoril tudi kongres ZK Slovenije, ki se začenja danes v Cankarjevem domu v Ljubljani.
M. LEGAN
Tik pred odločitvijo
1MV-2 gre v likvidacijo
NOVO MESTO — Marčevsko poročilo o delu začasnega vodstva 1MV novomeškemu izvršnemu svetu kaže, da ponudbe za dolgoročno sodelovanje v avtomobilski proizvodnji kasnijo. Medtem ko je prav te dni Crvena Zastava predložila študijo o možnem sodelovanju z IMV, pa Francozi in Japonci s ponudbo malce kasnijo. Dogovorjeni so bili za marec, a vse kaže, da pred koncem aprila ustreznih študij in ponudb ne bo. V IMV čakajo, da bodo imeli vse ponudbe na mizi in jih bodo nato enakovredno obravnavali.
Za nadaljnjo sanacijo IMV je zelo pomembna odločitev, da bodo tovarno IMV-2 likvidirali, ker so se razmere od njenega načrtovanja doslej bistveno spremenile. Kupljeno opremo bodo prodali, stroške pa si Renault in IMV razdelita. Toježe dogovorjeno.
Kot je na seji izvršnega sveta 10. aprila poročal Franci Borsan, podpredsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa IMV, so v letošnjih prvih treh mesecih v tovarni izdelali 11.200 avtomobilov, kar je četrtino letnega plana in 2 odst. več, kot so jih naredili ta čas lani, vendar letos ob bistveno zmanjšanem številu delavcev. V prvem trimesečju so v IMV naredili tudi 4136 prikolic, proizvodnja pa je kar za 34 odst. večja kot v lanskem enakem obodbju. Medtem ko IMV izpolnjuje izvozne obveznosti, so imeli januarja in februarja tudi nad pričakovanji ugodno prodajo na domačem trgu. Kupcem ne dolgujejo več vozil, vsakdo lahko kupljeno »katro« takoj odpelje. Marca letos so 3800 vozil prodali in tudi dobavili. V prvem trimesečju je IMV poravnala tudi čez 3 milijone dolarjev dolgov iz preteklih let, kar bo seveda vplivalo na letošnji rezultat. Ob periodičnem obračunu ne računajo na izgubo.
RIA BAČER
Trimo je v brezupnem položaju F
Nasa anketa
Trebanjskemu Trimu zaradi izvoza grozi izguba — Izstop iz kluba izvoznikov?
d!
TREBNJE — »Izvoznikom že doslej ni bilo postlano z rožicami, zdaj pa so se znašli v tako rekoč brezupnem položaju. Naj še tako povečamo produktivnost, naj do kraja postrgamo notranje rezerve, razlike med cenami domačih in tujih repromaterialov ne bomo pokrili. Poleg tega nas tepejo visoke obresti za izvozne kredite, stimulacije za izvoz kasnijo, na roke nam ne gre niti gibanje tečajev dolarja in drugih zahodnih valut. Zaradi vsega tega bomo prisiljeni ustaviti izvoz, če naj se izognemo izgubi, kije že začela kazati zobe,« pravi Stane Velikonja, direktor Trima.
V Trimu so že lani podpisali za več kot dva milijona konvertibilnih dolarjev in za milijon klirinških dolarjev izvoznih poslov. Seveda so
Za desetino več
Krško: v prvih dveh mesecih dobro gospodarili
KRŠKO — Fizični obseg proizvodnje krškega gospodarstva je bil v prvih dveh letošnjih mesecih za 9,3 odst. večji kot v enakem obdobju lani. Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva meni, da je tako visok porast proizvodnje posledica nizke lanske proizvodnje, na katero so vplivale tudi izjemno neugodne vremenske razmere (huda zima!).
Preskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom je bila v prvem letošnjem četrtletju zavoljo zalog iz prejšnjega leta zmerna, pojavlja pa se bojazen, da bodo nastopile težave z oskrbo s surovinami v naslednjih mesecih, predvsem pri uvoznicah.
Pri Celulozi se zatika zaradi rezervnih delov iz uvoza, v Žitovi temeljni organizaciji Imperial in v Novoleso-vem tozdu Sigmat Brestanica imajo težave pri prodaji končnih izdelkov, vsi gospodarstveniki pa tarnajo tudi nad vse višjimi cenami.
Prvi podatki o izvozu in uvozu sicer kažejo, da se je vrednost izvoza povečala, toda zaradi spremenljive vrednosti obračunskega dolarja nimajo povsem primerljivih podatkov. Vrednost izvoza se je v prvih dveh mesecih povečala za 70 odst., samo na konvertibilno področje pa za 80 odst. v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Povečala se je tudi vrednost uvoza, in sicer s konvertibilnega področja za 47 odst., skupen izvoz pa za 26 odst. Uvoz iz klirinškega področja pa se je zmanjšal.
bile vse pogodbe podpisane v času, ko bi bili znani pogoji gospodarjenja, ki so omogočali popolno pokrivanje proizvodne cene pa še kaj bi ostalo za sklade in akumulacijo. Sedaj pa so se pogoji gospodarjenja tako spremenili, da v Trimu z izvozom svojih izdelkov ne bodo pokrili niti lastne cene. Med glavnimi vzroki za težki položaj, v katerem seje znašel Trimo, je tudi povečanje cen domačih repromaterialov. Od lanskega januarja do letošnjega marca so se cene povečale za 150 odst. Zaradi zahtev domačih proizvajalcev črne metalurgije pa ni več možen uvoz tujih, tako da so domači porabniki prisiljeni kupovati domač material, kije še enkrat dražji. Pomembno je tudi gibanje tečaja dolarja v prime-
rjavi z drugimi valutami. Večino poslov Trimo sklene na dolarskem področju, nekatere materiale pa mora kupovati v Italiji ali ZRN. In na teh trgih je bilo treba letos februarja odšteti za tretjino oziroma za polovico več dolarjev kot lani ob istem času. Z aprilom pa se bodo ponovno povečale obrestne mere za kredite. To je dodatna zavora izvoza, saj se bodo obresti povečale bolj, kakor pa je porasel tečaj dolarja.
»O naših težavah so obveščeni občinski in republiški izvršni svet, medobčinska gospodarska zbornica, občinski komite ZK. .To smo naredili, čeprav dvomimo, da bodo ta telesa kaj kmalu našla rešitev za nas in druge podobne proizvajalce. Do rešitve pa mora priti, saj sicer ne vemo, kaj bomo naredili. Proizvodnjo imamo namreč povsem zasedeno, zagotovljen je plasma na tuje trge, le pri nas doma ne moremo in ne moremo rešiti teh vprašanj,« pravi Velikonja.
J. SIMČIČ
Razvoj naj sloni na dobrih
Nekaj misli iz razprave sekretarja predsedstva CK ZKS in novega predsednika RS ZS Slovenije Miha Ravnika v Ribnici
RIBNICA — Poročali smo, da je delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar Ivan Godec, pred kratkim obiskala ribniško občino —-OK ZK Ribnica, ITPP Ribnica, osnovno šolo Loški potok in Inles Ribnica — ter se pogovarjala s komunisti.
Minuli četrtek se je skupina CK ZKS vrnila. Na sestanku v Inlesu in na seji OK ZK Ribnica so člani CK ZKS in domači komunisti razpravljali o poročilu in oceni delovneskupineCK. Tokrat je v razpravi sodeloval tudi sekretar predsedstva CK ZKS in novi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Miha Ravnik in prav iz njegove razprave naj zapišemo nekaj misli.
Gospodarstvo želi spremembe
Na zboru Temeljne dolenjske banke opozorili na težave izvoznikov — Letos bo nekaj več vlaganj v posodabljenje poslovanja, vse v prid strankam
NOVO MESTO — Delegati novega sklica zbora Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke so II. aprila sprejeli leetošnji Finančni načrt. Izvolili so nove organe banke in imenovali poslovodni odbor, ki ga bo tudi v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju vodil dipl. ekonomist Sergej Thorževskij.
Pred zborom banke so na petih konferencah poslovnih enot ob volitvi novih delegatov obravnavali v razpravi zlasti tri pereča področja, o katerih je tudi na zboru tekla beseda. Gre za problematiko deviznega poslovanja v zvezi z novo zakonodajo; želeli so preusmerjanje sredstev v korist stano-vanjsko-komunalnega kreditiranja in
navajali težave združenega dela ob čedalje višjih obrestnih merah. Na zboru banke pa je delegatka Novolesa še dodatno podkrepila zahtevo po čimprejšnjih spremembah predpisov v smislu večjih spodbud za izvozno usmerjeno gospodarstvo.
Delegati so sprejeli letošnji finančni načrt Temeljne dolenjske banke, po
Mariborsko pismo
Strastna polemika o generalu
Kako se sprevrže neka mirna pobuda
MARIBOR — Bo Maribor dobil spomenik pesniku in generalu Rudolfu Maistru ali ne? Če si v teh zadnjih tednih večina Mariborčanov, bolj zaposlenih z vprašanjem, kako bodo po zadnjih podražitvah spravili v red svoje žepe, s tem ni belila glave, pa so si jo zato toliko bolj v različnih mestnih političnih forumih. Zadeva res ni prerasla v novo mariborsko »afero«, toda razprava je bila vendarle dovolj polemična, da so tudi manj zainteresirani imeli lepo kost za glodanje. Kajti vnovič se je pokazalo — očitno postaja to že vsejugoslovanska značilnost — da celo o postavitvi spomenika nekemu zaslužnemu možu (čez dve leti bomo praznovali sedemdesetletnico junaštva Maistra in njegovih borcev, ki so rešili Maribor in vso severno mejo od Gornje Radgone do Dravograda pred nemškim pritiskom) ne znamo več razpravljati brez razvnetih strasti.
Vse seje začelo s povsem mirno, prav nič polemično pobudo
slovenskega pisateljskega društva, da bi se Maribor moral s spomenikom oddolžiti pesniku, in naprednemu kulturniku Maistru. Treba je pripomniti, daje na območju Maribora zdaj enajst pomnikov, zvečine spominskih plošč, posvečenih Maistru, da imajo borci za severno mejo spomenik v mestnem parku, da se po njem imenujeta šola v Šentilju in ena od mariborskih ulic ipd. Tako je že na prvi razpravi o pisateljski pobudi — v mariborskih političnih organih je po pričakovanju zelo odmevala — bilo slišati mnenja, da seje mesto svojemu osvoboditelju že dovolj oddolžilo, da za spomenik ni denarja, da bi celo bilo treba na novo zgodovinsko pretehtati Maistrovo vlogo.
Neki član mestne borčevske organizacije je šel tako daleč, da je podvomil, ali si Maister in njegovi borci tak »reprezentančni« spomenik sploh zaslužijo, češ da so »edini pravi borci bili le borci NOB«, kot je pogumno izjavil. Nekdo je tudi načel vprašanje, kako so se Maistrovi borci obnašali med narodnoosvobodilnim bojem na Štajerskem, torej gaje neki drug bivši partizan moral spomniti, »dajih je bilo na Primorskem in Dolenjskem veliko v partizanih, štajerske pa je gestapo zvečine interniral.«
Celo nepoznavalec tega obdobja naše polpreteklostisejeobtem moral vprašati, le kako se ob tej polemiki počutijo nič krivi in ničdolžni še živeči Maistrovi borci. Namesto strpnega dialogao neki pobudi seje vse skupaj začelo sprevračati v neokusno »razkrivanje« novih »resnic« o Maistru in njegovem obdobju, o katerem je zgodovinska znanost že zdavanaj dala svojo sodbo.
Strasti so se medtem umirile, posebna delovna skupina naj bi pripravila načrt praznovanja sedemdesetletnice generalovega junaštva (vključno s spomenikom, ki ga bo torej Maribor vendarle dobil), toda grenak priokus je ostal.
MILAN PREDAN
katerem načrtujejo za 44 odst. več sredstev, za enak odstotek pa naj bi se povečale tudi naložbe. Pri odhodkih banke računajo na največji del sredstev za obresti najetih in zbranih sredstev.
Letos planirajo tudi 208 milijonov dinarjev za investicije, od tega 95 milijonov za razširitev računalniškega sistema domače banke in opremo s
• Delegati 144 članic banke so izvolili tudi nove organe banke. Za predsednika zbora so izbrali Valentina Papeža iz Integrala Črnomelj; za predsednika 13-članskega izvršilnega odbora banke je bil izvoljen Anton Tomc iz metliškega Kometa; za predsednika 9-članskega kreditnega odbora banke pa Vinko Manček iz tovarne Krka. Prav tako so delegati izvolili delegate za organe združene banke in imenovali poslovodni odbor za novo mandatno obdobje. V njem ostajajo dosedanji člani; predsednik Sergej Thorževskij, podpredsednika pa sta Miran Simič in Stane Šuln.
terminali v vseh bančnih ekspoziturah. Poleg tega bodo pridobili 84 m2 prostora za razvijajoči se sektor avtomatske obdelave podatkov. Preostala investicijska sredstva so namenjena za širjenje poslovne mreže. Preseliti bodo morali ekspozituro center, ker je zadruga odpovedala gostoljubje; v načrtu je nova ekspozitura v soseski Čardak v Črnomlju; za enoto v Trebnjem pa nameravajo odkupiti še 20 m2 poslovnih prostorov. V Novem mestu je predviden še odkup komunalno opremljenega zemljišča v naselju Irča vas—Brod, da bi lahko kasneje na tem mestu zgradili novo bančno enoto. Del investicijskih sredstev pa gre letos še za projektno dokumentacijo novogradnje v Šentjerneju ter za nakup nujno potrebne pisarniške mehanizacije.
R. BAČER
DOLENJSKA ŠTEVILKA ZDRAVSTVENEGA VESTNIKA
NOVO MESTO — Zadnjo štet ilko Zdravstvenega vestnika, glasila Zdravniškega društva Slovenije, so tako rekoč v celoti napisali zdravniki iz dolenjske regije. To je od leta I9P2 tretja »dolenjska« številka Zdravstvenega vestnika. Poleg zdravnikov in ene višje medicinske selreiz novomeške bolnice ter zdravstvenih domov iz Novega mesta. Metlike. Črnomlja. Trebnjega. Krškega in Brežic sodelujejo tudi strokovnjaki iz Krkinega inštituta, skupaj 22 avtorjev, ki so napisali 14 prispevkov z različnih področij medicine. klinične.
Ko je govoril o splošnih razmerah pri nas, je ugotovil, da so težke in daje zato tudi strokovno in politično delo težko. Kljub temu pa v istih panogah dosegajo nekatere delovne organizacije odlične, druge pa zelo slabe rezultate. To pomeni, da nekatere delovne organizacije bolje delajo, so bolje organizirane, bolje izkoriščajo znanje in poslovna sredstva, delavci pa imajo boljši odnos do dela. Naš razvoj pa je treba graditi na dobrih.
Lesna industrija v Sloveniji in Jugoslaviji zelo razvita, žal pa preveč enosmerno, saj imajo delovne organizacije enake proizvodne programe. Zaradi zmanjševanja stanovanjske gradnje in investicij je povpraševanje po teh proizvodih manjše, zato je lesna industrija v težavah. Rešitev ni v čakanju, da se bo prodaja odprla, ampak v prilagajanju na nove razmere, se pravi v uvajanju novih programov, kar pa zahteva več znanja in več prilagajanja okusu tujih in domačih potrošnikov. Ocenil je še, da ni prav, da gozdarstvo in trgovina dobro živita, njun vmesni člen, lesna industrija, pa slabo.
J. PRIMC
Kriza ogroža nadvlado birokracije
Iz najnovejše knjige
Socialistična revolucija politično (pravno) in ideološko ukinja temelje kapitalističnega produkcijskega načina, blagovno produkcijo in privatno lastnino, toda zgodovinsko jih v bistvu še vedno ohranja. Bolj ko se v socialističnem gospodarstvu izgublja avtomatizem »ekonomskega stroja« blagovne produkcije (tržni konkurenčni mehanizem), bolj ga nadomešča pravna regulativa države in ekonomska vloga politične birokracije. Politika prevladuje, ker prevzame osrednje ekonomske funkcije in naloge. Birokracija dosega svojo politično veljavo z ekonomsko učinkovitostjo gospodarstva. zato vsaka gospodarska kriza ogroža njeno dominacijo, ideološko neoporečnost in suverenost v podobi končnega razsodnika. Slabo gospodarsko učinkovitost odpravlja birokracija z neprestanim reformiranjem ekonomskega sistema, kr vedno niha med plansko in blagovno produkcijo, centralizacijo in decentralizacijo, prevlado političnih in ekonomskih zakonitosti. Od Leninovega NEP dalje so vse socialistične ekonomske reforme poudarjale večjo vlogo blagovne produkcije — trga in ekonomskih zakonitosti, toda nikoli niso uspele, ker bi v bistvu ogrozile vodilni položaj svojega arhitekta — politične birokracije.
Socializem lahko zgodovinsko uspe samo: če ne bo ostal vpet v sfero potrošnje (socializem ni zgolj potrošniški socializem —reformirana kapitalistična družba blagostanja). če ne bo enostransko reformiral menjalnih procesov (socializem ni zgolj centralno državno planiranje — države »realnega socializma«) in Če ne bo omejen samo na delitvena razmerja (socializem ni enakost v siromaštvu — nerazvite dežele kapitalistične periferije). Socializem mora v bistvu socializirati produkcijski proces, ki obsega humanizacijo delovnih procesov in demokratizacijo upravljanja v produkcijskem procesu. (Dr. Bogomir Kovač v knjigi Politična ekonomija kapitalizma in socializma. DZS 1986)
Mačehe svojemu zdravju
Nekaj zdravja prinesemo kot doto prednikov na svet, veliko si ga pridobimo in utrdimo z zdravim načinom življenja, še več pa zapravimo z nezdravim, je ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki je že leta 7. aprila, zapisa! poznan zdravnik. Dejstvo je, da je medicinska znanost skozi desetletja zelo napredovala in storila ogromno za človekovo zdravje, vendar ljudje danes na splošno niso bolj zdravi. Za svoje zdravje večina tudi sama naredi bore malo od tistega, kar bi vendar lahko. Tako danes uspešno obvladujemo večino klasičnih bolezni, so pa zdravniki skoraj povsem nemočni pri mnogih sodobnih, ki jim botrujejo nezdrav način življenja in škodljivi vplivi okolja. Pri enem in drugem bi ljudje ali kot posamezniki ali kot členi neke odločujoče celote lahko marsikaj spremenili, a volje za zdrav način življenja in osveščenosti o tem očitno manjka, kaj šele volje za borbo proti zdravstveno škodljivim tehnološkim projektom.
ANICA BAZNIK, delavka v Labodovem tozdu Libna v Krškem: »Sem še mlada in se zaenkrat nimam kaj pritoževati zaradi zdravja. Res pa je delo v konfekcijski industriji nasploh naporno bolj, kot marsikdo misli, in je zdravju precej škodljivo. Predvsem poklicna obolenja hrbtenice in oči smo skušali pri nas preprečiti z razgibavanjem med delom pod strokovnim vodstvom. Z obetavno novostjo žal nismo dovolj vztrajali/Sama se zelo sprostim, ko pomagam doma na kmetiji, pa tudi na našem rekreacijskem središču Ruc-manvrh."
BRANKA KOLAR, delavka v obratu Induplati v Mokronogu: »Zdravje je največ vredno. Če nisi zdra\. potem denar in vse druge dobrine ne pomenijo dosti. Jaz živim zdravo. Ne pijem, kadim zmerno, tudi zaradi odvečnih kilogramov nimam težav. Dobro se počutim na delovnem mestu, stanovanjske razmere imam urejene, skratka, za sedaj se lahko pohvalim z dobrim zdravjem in počutjem. Strinjam se, da je treba za zdravje skrbeti na vse mogoče načine.«
ANTON STOJNIČ. kmetijski tehnik z Lokvice pri Metliki. »Ne kadim in nikoli nisem, tudi v zakajenih prostorih se ne zadržujem. Pri delu na zemlji sem veliko na svežem zraku in tudi pregibljem se dovolj. Pri nas imamo še čist in svež zrak. je sončno in mirno. Po tej plati bi lahko rekel, da živimo zdravo, tudi hrano jemo večinoma domačo in pijemo domače vino.
Zase bi rekel, da sem pri 40 letih na splošno zdrav. Gotovo pa bi lahko vsi več naredili za svoje zdravje z zdravim načinom življenja.«
RAFAEL TEROPŠIČ iz Otočca: »Naša družina živi zelo zdravo. Ne kadim in ne pijem in se ne spomnim, kdaj sem bil zadnjič pri zdravniku. Tablet ne poznam. Prehlade in druge manjše bolezni pozdravim z. domačimi zdravili. Za zdrav način življenja je pomembna prehrana. Neškro-pljeno sadje in zelenjava, domače meso pa’ kozarec domačega cvička, to je zdravo. Seveda brez gibanja ne gre. Sam igram rokomet in namizni tenis, plavam, igram šah. za pomiritev živcev imam ribolov*
ROZALIJA HORVATIČ i/ dobovske krajevne skupnosti: »Zdravo živeti pomeni biti skromen in tega se od nekdaj držim.
Včasih ni bilo vsega v obilju, /ato tudi nismo imeli kakih posebnih želja. Smo pa tembolj pridno delali. Vesela sem vsega, kar sem naredila s svojimi rokami /ase in /a družino. Tudi zadovoljstvo je del zdravja in vpliva na člov ekovo počutje. Ljudje se na to premalo ozirajo, ko hlepijo /a nedosegljivim.«
JOŽI: JURKOVIČ, obratovodja apre-ture v Suknu Jurjev iča: »Kadim, pijem, a ne če/ mero. daje me tempo življenja, uživam hrano, ki ni prev eč zdrava, itd. Ukvarjam pa se tudi / rekreacijo in športom. Igram nogomet, sem lovec in sc gibljem v narav i. Po/imi smučam, poleti plavam. V celoti vzeto, živim sorazmerno zdravo. Nasploh pa ljudje premalo skrbe za svoje zdravje. Najbolj velja to /a tiste, ki opravljajo službo na stolu, popoldne pa jih ne srečaš na trimu ali sprehodu.«
JOŽE KOLETA profesor telesne vzgoje na OŠ Zbora odposlancev v Kočevju: »Trudim se. da bi ohranil telesne in duševne sposobnosti ter tako tudi zdrav je, zato štirikrat na teden vadim tenis, ne kadim. ne pijem pretirano. Zame. ki sem bil včasih vrhunski športnik, je posebnega pomena tudi vsestranska in kakovostna hrana, ki pa si je / osebnim dohodkom prosvetnega delavca ne morem privoščiti.
Nasploh pa ljudje premalo skrbe /a svoje zdravje.
JOŽICA MiHEI.ČIČ. računovodkinja iz. Vinice: »Ne kadim, ne pijem, nisem tabletomanka. Veliko se gibljem, rada hodim v naravo, delam na kmetiji. Prepričana sem. da živim zdravo. Če bi bila samo od tega odvisna dolžina življenja, potem bi morala živeti še zelo dolgo. Menim pa . da ljudje danes premalo skrbijo /a svoje zdravje. Če bi vsaj malo bolj. bi bilo to /a družbo veliko ceneje in tudi zdravniki bi bili manj obremenjeni.«
/LA LA VIN TAR. predmetna učiteljica gospodi njst v a in kemije na OŠ v Sevnici: »Kakovosti življenja posvečamo vse premalo po/ornosti, V m nogo če m je odvisna od razgledanosti, kjer stopnja i/obra/be ni najpomembnejša. Se tako preprost človek lahko danes vsrka marsikaj i/ vsem dostopne literature, tz cele vrste informacijskih sredstev, ki temu vprašanju-vendarle posvečajo vse več pozornosti. Svoje skuša prispevati šola. a opažamo, da imamo malo uspeha, če naša prizadevanja niso podprta / zgledom staršev. ('c sc v družini ne zajtrkuje in sc živ i nezdravo, še taka prizadevanja družbe in opozarjanje na hude posledice nimajo haska.«
kmetijstvo
»Titova brazda 86«
Zvezno tekmovanje traktoristov Jugoslavija bo na Trški gori in v Dobru-____________ški vasi_______________
NOVO MESTO — Tradicionalno 28. zvezno tekmovanje najboljših traktoristov Jugoslavije »Titova brazda 86« bo 18. do 20. septembra v Novem mestu in bo posvečeno praznovanju 100-letnice Kmetijske šole Grm. Vodja priprav na to veliko tekmovanje, na katerem šo se zadnje leta dobro odrezali tudi Dolenjci, je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, gostitelj pa ZOTK Novo mesto. Organizacijski odbor je že imel dve seji, na katerih so imenovali izvršni odbor in komisije ter sprejeli okvirni program tekmovanja. Nekoliko se je zataknilo le pri sprejemanju pravilnika. Slovenci so iz izkušnjami s svetovnega prvenstva in podobnih večjih tekmovanj po svetu prišli do spoznanja, da bi na zveznem tekmovanju izpustili teoretično pre-vrjanje znanja, tako da bi za točkovanje ostalo le oranje in spretnostna vožnja s traktorji. S to novostjo se delegati iz drugih republik niso povsem strinjali, tako da je to vprašanje ostalo še odprto.
V primeru, da bo teorija ostala tekmovalna disciplina, se bodo tekmovalci v teoretičnem delu pomerili v prostorih KSŠ Grm na Trški gori, praktični del oranja in spretnostne vožnje bo na že pripravljenih parcelah KIT ZK Krka
 TZO Šentjernej v Dobruški vasi,
nasproti tovarne Strešnik.
Vse dni tekmovanja bo tudi več spremljajočih prireditev. Tekmovalci naj bi v prostem času spoznali tudi nekatere dolenjske turistične kraje in delovne organizacije, pokroviteljice ekip. Pri izvedbi tekmovanja bodo v veliki meri prispevali tudi člani nekaterih novomeških društev in klubov.	J.	P.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci ponujali 310 pujskov, starih do 3 mesece, in 7 pujskov, starih nad 3 mesece. Z novim lastnikom se je peljalo domov 215 prvih in 5 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 800 do 900 din, starejših pa 550 din.
Inflacija močno klesti pomoč
Zimska pozeba naredila za 270 milijonov dinarjev škode v vinogradih, iz republiške g asolidarnostnega^kladajlobJHJ32jiiilij^
saniranih površin oddajali Vinski kleti. Pomoč bodo dobili v obliki dobropisa za nabavo trsnih cepljenk, zaščitnih sredstev, mineralnega gnojila.
METLIKA — Škodo, ki jo je pozeba v zimi 1984/85 naredila v vinogradih v metliški občini, so ocenili na 270 milijonov dinarjev, kar je zneslo kar 7 odstotkov družbenega proizvoda te belokranjske občine v lanskem letu. Zaradi tega so bili upravičeni do pomoči iz republiškega solidarnostnega sklada za odpravljanje posledic naravnih nesreč.
Iz tega sklada so jim odobrili 12 odstotkov ocenjene škode, se pravi okoli 32 milijonov dinarjev, vendar se je, žal, že s tem, ko je vsa zadeva precej čttsa trajala, vrednost denarja zaradi inflacije precej zmanjšala in se še marijša. 70 odst. tega denarja je v občino prišlo februarja, ostalo pa bo na voljo šele v drugi polovici leta.
Ta republiški denar bodo namenili za obnovo pozeblih vinogradov, za sanacijo škode in za delno nadomestitev izpada dohodka vinogradnikov. Za družbeni sektor bo šlo okoli 6 milijonov dinarjev, pač glede na obseg proizvodnje, ostalo pa za zasebne vinogradnike. Kriterij, po katerem bodo vinogradniki dobili to pomoč, je količina oddanega grozdja Vinski kleti v letinah 83 in 84, ki veljata za normalni, in sicer bo vsak vinogradnik deležen okoli 10 dinarjev pomoči na kilogram oddanega grozdja v teh letih. Vendar morajo vinogradniki, ki hočejo dobiti to pomoč, izpolnjevati še nekaj drugih pogojev, kijih zahteva republiški komite za kmetijstvo. Tako morajo podpisati z zadrugo dodatek k pogodbi o dolgoročnem sodelovanju ter se tako obvezati, da bodo najmanj 10 let sodelovali z zadrugo pri proizvodnji grozdja in da bodo najmanj 70 odst. grozdja s
• ••
PRIZNANJA ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE
KRANJ — Kmet Danijel Potokar z Račjega sela pri Trebnjem je dobil priznanje Zadružne zveze Slovenije za izjemne dosežke na področju kmetijstva. Priznanje so mu podelili ob otvoritvi 25. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju. Za dosežke v proizvodnih skupnostih pa je z našega področja dobila priznanje sadjarska skupnost Agrokombinata Krško. Med strokovnjaki so priznanje prejeli Tone Hrovat iz KZ Krka in dr. Ignac Kralj, iz Agrokombinata Krško.
V metliški občini je več kot 500 vinogradnikov, ki dolgoročno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo in ki sp upravičeni do te pomoči, če se seveda strinjajo s pogoji, ki jih predpisuje republiški komite.
• Do sedaj je podpisalo dodatek k pogodbi o dologoročnem sodelovanju že več kot 350 vinogradnikov, v zadrugi pa pričakujejo, da bo podpisala velika večina vinogradnikov, če ne kar vsi. O predlogu kriterijev za dodelitev pomoči (oddano grozdje letnika 83 in 84) je tekla beseda tudi na februarskem zboru vinogradnikov, o tem sta razpravljala zadružni svet in občinski izvršni svet, ki je odgovoren za namensko porabo teh solidarnostnih sredstev.
Čeprav sredstva za sanacijo pozeblih vinogradov še zdaleč ne zadoščajo, pa se kljub temu ali, bolje rečeno, tudi zaradi te pomoči, zanimanje za obnovo vinogradov v metliški občini povečuje, tako da bodo letos v organizirani zadružni proizvodnji obnovili okoli 15 hektarjev vinogradov. Za obnovo vinogradov je hranilno-kreditna služba pri metliški Kmetijski zadrugi dobila od banke in Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo kredite po ugodni obrestni meri.
A. BARTELJ
Elektronsko strašilo za ptice
Oddaja zvok izstrelka in smrtni krik
O novih elektronskih strašilih za ptice, ki so jih izdelali v Angliji in delujejo na temelju 56 zvočnih variacij, so ugotovili, da preprečujejo škodo na posevkih in tako povečujejo dohodek. Naprave so namenjene za varstvo sadnih dreves, vrtnin in drugih rastlin.
Nova naprava, ki jo imenujemo megastress II, deluje na podlagi fotoelektrične celice, energijo pa ji dovaja 12-voltna žarnica. Naprava je sestavljena iz štirih zvočnikov, ki jih lahko postavijo v razdalji 25 m; namestijo jo pod ali nad sadno drevje ali vinsko trto v nasadih. V določenih časovnih presledkih naprava oddaja 56 alarmnih zvokov, ki se prenašajo od zvočnikado zvočnika. Megastress I je osrednja naprava s štirimi zvočniki podobne jakosti, ki v okolje oddajajo različne zvoke. Model, imenovan death shrick, deluje na podlagi 12-voltne baterije in ima en zvočnik, ki oddaja zvok izstrelka, vmes pa ga spremlja smrtni krik.
Strašilo za ptice hawkeye je sestavljeno iz črnega PVC. ima obliko jastreba z zelo velikimi očmi iz črnega in zlato svetlikajočega se materiala. Strašilo je postavljeno na visok kol in se v vetru lahko nagiba naprej in nazaj; razpon kril meri 940 mm.
(Poljoprivredni pregled)
Prošnja za pomoč stoletnici
Za ureditev in obnovo šolskih objektov ter proslavo 100-letnice potrebuje kmetijska šola pomoč
NOVO MESTO — Srednja kmetijska šola Grm. ki praznuje letos 100-
ZAŽIGANJE TRAVE
NOVO MESTO — Pomladansko čiščenje travnikov in košenic ter požiganje suhe trave je tudi letos že povzročilo nekaj škode. Tako je 8. aprila okoli 12. ure nekdo požgal košenico na Liscu, veter pa je ogenj bi iskovito razširil domala kilometer daleč. Na srečo so okoliški gasijgi posredovali dovolj hitro in požar pogasili. Istegadneokoli 15. ure pa je zagorelo v kraju Ključi nad Dolnjim Podklancem. Požiganje suhe trave je povzročilo velik požar, ki seje razširil na bližnji hrastov gozd, kjer je bil uničen ves podmladek hrasta, večja drevesa pa so ogorela. Še vsa sreča, da požar ni segel do bližnjega 6 hektarjev velikega smrekovega nasada, sicer bi bila škoda še večja.
DOVOLJ SEMENA
METLIKA — V pripravah za spomladansko setev so v metliški občini pravočasno zagotovili dovolj semena koruze in krompirja. Krompir naj bi posadili na 360 ha, koruzo za zrnje na 635 ha in koruzo za si-lažo na 170 hektarjih. Zagotovili so 15 ton semena koruze in 35 ton semenskega krompirja. Za nakup dobijo vsi združeni kmetje 30 din regresa pri kilogramu semenskega krompirja, ki sicer stane 170 din kilogram, regres za semensko koruzo je 200 din za kilogram, cena pa 660 do 955 din za kilogram.
letnico, ima pri novi šoli na Trški gori tudi kmetijsko posestvo z gospodarskimi objekti. Nekaj šolskih objektov je potrebno letos še dograditi ali pa obnoviti, kar jih bo veljalo okoli 100 milijonov dinarjev. Najdražji bo večnamenski objekt za praktični pouk (48 milijonov). Zgraditi in opremiti je potrebno še čebelnjak z učilnico (8 milijonov dinarjev), dokončati in opremiti 20 sob v domu učencev (16 milijonov), obnoviti gospodarske objekte (16 milijonov) in nabaviti opremo za strokovne učilnice (7 milijonov). V programu imajo še izdajo jubilejnega zbornika kmetijske šole Grm (5 milijonov), izvedba programa praznovanja pa bo veljala 12 milijonov dinarjev.
Seveda Srednja kmetijska šola Grm sama ne bo mogla zagotoviti toliko denarja, zato je naslovila prošnje za pomoč na razne organe in organizacije. Predvidevajo, da bodo potrebni denar zbrali tako: lastna sredstva šole 20 milijonov dinarjev, SOZD Mercator 10 milijonov, kmetijske organizacije 6 milijonov, ostale OZD 29 milijonov, pomoč republike (HKS, RIS in ostalih) 35 milijonov in sredstva občine (sklad za intervencije, OIS) 10 milijonov dinarjev. Hvaležno pa bo sprejeta tudi vsaka pomoč, in to ne le v denarju, ampak tudi darilo obveznic in drugih vrednostnih papirjev itd.
J. P.
EH
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja- Tit Doberšek
Magnezij v prehrani vinske trte
Nadaljujemo z objavo prispevka prof. dr. Lojzeta Hrška o magneziju v prehrani vinske trte iz revije Sodobno kmetijstvo št. 2/1986.
Znaki pomanjkanja
V primeru pomanjkanja pride do translokacije magnezija iz starejših k mlajšim listom in plodovom. Za to se pokažejo znaki najprej na starejših listih. Ploskev lista med listnimi žilami se postopoma razbarva, pri belih sortah trt porumeni, pri rdečih sortah trt pa pordeči, navadno od sredine listne ploskve proti robovom lista. V tem je tudi razlika razbarvanja, ki je posledica pomanjkanja magnezija. Vsaj na začetku ostanejo glavne žile lista zelene. Kasneje razbarvane površine lista nekrotično propadejo.
Ob pomanjkanju magnezija se klorofil (listno zelenilo) razgrajuje in se tudi ne dela več. Ce ga je dovolj, je koncentracija magnezija v starejših listih večja kot v mlajših, če pa ga je premalo, je koncentracija večja v mlajših listih. To razmerje lahko uporabimo kot znak prehranjenosti vinske trte z magnezijem.
Prav tako je lahko pokazalec razmerje med kalijem in magnezijem (K : Mg) v pecljevini v kenofazi razvoja zelenih jagod. Pomanjkanje nastane, ko je razmerje manjše od 1. Pri normalni prehranjenosti je razmerje K — Mg od 3 do 7 : 1. Kemična analiza zemlje ne da vedno zanesljivega podatka.
Pomanjkanje magnezija je eden od glavnih vzrokov tudi za sušenje pecljevine (na primer pri modri frankinji). Analize so pokazale, da so poškodbe večje, kadar je relativno veliko dušika in kalija, kar se seveda kaže v pomanjkanju magnezija in apna (kalcija) Razmerje je pogojeno s
sprotju z Mg++ in Ca++ ioni in z normalnim povečanjem deleža kalija v pecljevini v fenofazi razvoja jagod. Posledice so očitne: zmanjša se pridelek grozdja, les slabše dozori, jagode vsebujejo manj sladkorja, kakovost vina je slabša.
Kako ukrepamo?
Pri pomanjkanju magnezija posredujemo: z vnašanjem rudninskih gnojil, ki vsebujejo magnezij, z gnojenjem z organskimi gnojili, ki vsebujejo navadno 0,1 do 0,4% MgO, redko več; s posebnimi magnezijevimi gnojili; na nevtralnih in apnenih zemljah pa zlasti s kizeritom in grenko soljo. Pred leti smo v Ampelografskem vrtu v Kromberku pri Novi Gorici (pedagoš-ko-raziskovalni objekt Biotehniške fakultete) dosegli izredno lepe uspehe z gnojenjem z magnezijevim sulfatom v vinogradih tudi pri preprečevanju sušenja pecljevine.
Pripis urednika rubrike: Od
umetnih gnojil vsebuje magnezij dušično gnojilo KAN, ki ima poleg dušika (od 25 do 27% N) 3 do 5% magnezija. S KAN bomo trtam dognojevali od konca aprila do srede maja. Zadošča 4 do 5 dag tega gnojila ha trto.
Kmetijska zadruga Novo mesto ima letos na voljo v prodajalnah na Grabnu pri Novem mestu ter v Šentjerneju in Škocjanu magnezijev sulfat (MgS040. 7 H20 je 98 do 100%) za osnovno pridelovanje, izdelek je iz tovarne Zupa, hemijska industrija Kruše-vac. Za 1 trto zadošča okrog 2 dag tega magnezijevega sulfata.
Sam sem lahko videl in občudoval rezultate gnojenja z magnezijevim sulfatom na izredno lepem grozdju v omenjenem vinogradu Biotehniške fakultete v spremstvu prof. dr. Hrška. Zato lahko na tem mestu priporočam dopolnilno gnojenje z magnezijevim sulfatom v vinogradih, kar bo zlasti letos priporočljivo zaradi posledic lanske pozebe trt.
T. DOBERŠEK
J
0 Mnogi v naši družbi se ne zavedajo, da so lahko tudi potomci — zgrešene investicije.
• Zdi se. da bomo morali tudi v gospodarstvu uvesti akcijo »Po-darim-dobim«.
M. BRADAČ
Kmetijski
Aristokrat med vrtninami
Stebelnice so aristokrati med kuhinjskimi vrtninami, najele-gantnejši med njimi pa je beluš. Tako pišeta v svoji imenitni knjigi Zelenjavni vrt George Seddon in Helena Radecka (Mladinska knjiga 1979). Beluš, ki je pri nas bolj znan pod imenom špargelj, je že dolgo časa ena najbolj iskanih specialitet zahodnoevropske kuhinje, in nič čudnega ni, da se tudi naši vrtičkarji vse bolj zanimajo zanj.
Beluš ima dolgo zgodovino. Uživali so ga že Egipčani, posebno pa so ga cenili Grki, ki so zložili tisto znano pripovedko, da je beluš zrastel iz ovnovega roga, zasajenega v zemljo, in ga povezovali z zakonolomom. Naj vpliva beluš kakorkoli, dejstvo je, da se je zaradi svojih izvrstnih kulinaričnih lastnosti razširil po vsem svetu, zlasti odkar so vzgojili najboljše sorte.
Je pa njegovo pridelovanje zahtevna reč. Malokatera vrtnina terja toliko vestnosti in potrpežljivosti, toliko gnojenja in znoja. Beluš je trajnica in v prvih dveh letih sploh še ne da pridelka, raste pa na enem mestu od 10 do 20 let. Spada na najboljše sončno mesto v vrtu, v zračno, z organskimi gnojili močno pognojeno zemljo. Vzgaja se lahko iz semena, bolje pa je uporabiti beluševe sadike, seveda če so naprodaj. Na kratko nekaj o tem.
• V 50 do 60 cm globoko prerahljano zemljo, poprej močno zagnojeno s hlevskim gnojem ali kompostom, marca ali aprila izkopljemo 30 cm globoke in 40 cm široke jarke. Na dno nasujemo 20 cm na debelo dobro preperel gnoj ali kompost, pomešan z zemljo, na polmetrskih razdaljah naredimo stožce iz zemlje, nanje položimo beluševe sadike, vse to pa pokrijemo s plastjo zemlje, da so popki mladih rastlin skriti. Ko začne beluš poganjati, jarke postopno zasipujento, da se stebla ubehjo. To ponavljamo še drugo leto, tretje leto pa beluševe poganjke že lahko režemo in uporabljamo v kuhinji.
Kako je s pobiranjern pridelka in vzgojo nasada, je treba na-tančneje pogledati še v kako strokovno knjigo. Vsekakor je treba upoštevati, da je beluš občutljiva in zahtevna rastlina, ki jo lahko močno prizadene beluševa rja ali belušev hrošč, pa tudi nadležni vrtni polži. Sicer pa, kaj hočemo, brez nič ni nič, to velja tudi tokrat.
Inž. M. L.
TRAKTOR SE JE PREVRNIL
SELA PRI JUGORJU — 7. aprila ob 14.35 je 26-letni Ljubljančan Danijel Popovič s traktorjem branal njivo, ki jo ima pri vasi Sela. Med obračanjem traktorja je Popovič zapeljal na rob njive, tako daje vozilo pričelo drseti navzdol, dokler se traktor ni prevrnil. Popovič in I9-letni Andrej Klemenčič. ki je prav tako sedel na traktorju, sta se pri tem hudo poškodovala. Materialne škode je bilo za 250.000 din.
i
BLIŽA SE VINSKA VIGRED — Največja belokranjska, če ne celo dolenjska prireditev Vinska vigred 86 se bliža z naglimi koraki. Metličani se trudijo, da bi bilo do 16. maja vse nared. V bogatem kulturnem programu, ki bo potekal vse tri dni Vinske vigredi 86, bo nastopila tudi tovarniška folklorna skupina Ikarus iz madžarskega mesta Szekesfehervara. V skupini je 44 plesalk in plesalcev, ki izvajajo temperamentne madžarske plese. To pa ne bo edina tuja skupina, ki se bo predstavila na Vinski vigredi 86. Iz nemškega mesta Kleine Ingersheim bo pripotovala v Metliko 45-članska godba na pihala. Ene in druge bo moč videti in slišati 17. in 18. maja.
Izbrana vina za Vinsko vigred
»Šampioni razstave«, ki bo v okviru Vinske vigredi od 16. do 18. maja v Metliki, so vina Vinske kleti in Otmarja Šturma — Še druge ocene
METLIKA — Na ocenjevanje vina za razstavo belokranjskih vin lanskega letnika, ki bo v okviru Vinske vigredi od 16. do 18. maja v Metliki, je prišlo 133 vzorcev, kar je glede na lansko zaradi pozebe količinsko izredno slabo letino veliko, zlasti pa precej več. kot so strokovnjaki pričakovali. Od teh 133 vzorcev vin je bilo 82 belih in 51 rdečih.
Med belimi vini je bilo 76 belokranjskih belih, veliko zlato medaljojedobil Jože Novak iz Črnomlja, podelili pa so še 8 zlatih. 10srebrnih in 18 bronastih medalj. Od zlatih medalj sta najvišji oceni dobila vzorca Ivana Prusa iz Novega mesta (16,9 točke) in Jožeta Vrtina iz Doblič (16.5). Za laški rizling
so podelili dve zlati medalji, dobila pa sta ju Anton Šturm iz Metlike (17.7 točke) in Martin Plul iz Drnšičev (17.5 . točke); rumeni-muškat Otmarja Sturma iz Metlike jedobil oceno 18.8 točke in si pridobil naziv »šampion razstave«. Najvišjo oceno in seveda tudi naziv »šampion razstave« je dobila pozna trgatev metliške Vinske kleti — 19.3 točke, za jagodni izbor pa je Vinska klet dobila še en naziv »šampion razstave« in drugo najvišjo oceno — 19,2 točke.
Od rdečih vin je bil samo en vzorec belokranjskega rdečega, dobil pa je srebrno medal jo. V oceno so prispeli 3 vzorci roseja. zlati medal ji pa sta dobila
Vinska klel( l6.3točke)in Andreja l-u\ iz Ljubljane (16.1).
Metliške črnine je bilo 39 vzorcev; veliko zlato medaljo je dobil Martin Kramarič iz Metlike (17 točk), od 11 zlatih medalj pa so najv išjeocenedobi-li: Martin Pečarič iz Curil (16.6). Božo Miklič iz Podturna (16.6) m metliška Vinska klet (16.5), Med sortnimi rdeči-mi vini sta bila dva vzorca žametne črnine. Med petimi v zorci modre frankinje je na jv išjo oceno (17.1) in v etiko /lato medaljo dobil Matija Ahsec iz Mihelje vasi. podelili pa so še 3 /late medalje. /a edini vzorec modrega pinota je Otmar Strtim dobil veliko zlato medaljo in oceno 17.7 točke.
A. B.
Zima je bila pravi čas za popravila
V mirenskem servisu pa je zdaj največ dela
MIRNA —V teh dneh, ko so se začela dela na poljih, imajo veliko dela tudi v servisu za kmetijsko mehanizacijo na Mirni. Zato je dvema redno zaposlenima priskočil na pomoč še en mehanik iz Novega mesta,
»Maja bo poteklo pet let, odkar je bila na Mirni odprta enota novomeškega Agroservisa,« pripoveduje vodja servisa Branko Stih. »V tem času se je seveda pokazalo, da je bil servis zelo potreben. Dela imamo čez glavo in delali bi lahko noč in dan. Žal pa je tako, da se je za nas glavna sezona začela šele sedaj, ko imajo kmetje največ dela na poljih. Prav bi bilo, ko bi se kmetje za večja popravila odločali že pozimi. Ne zgodi se tako redko, da nekateri teden pred tehničnim pregledom ugotovijo napake na traktorju. Mi pa seveda ne moremo vsega dela tako hitro
Branko Štih: Večina se spomni na pokvarjen traktor šele spomladi.
opraviti. Tu smo prostorsko utesnjeni. manjka tudi še kakšna naprava, zato lahko vsak dan opravimo dela le na dveh ali treh traktorjih.«
Kot je še povedal Štih, bodo še letos servis razširili.	j	^
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NK$IH OBČIN ((
Negotovost je že preteklost
Tovarna Izolacije je brez izgube, za letos pa imajo trdne razvojne načrte
NOV O MESTO — »Trenutno bi lahko prodali dvojno zmogljivost, a smo povsem brez zalog,« je povedal inž. Janez Bulc, direktor Krkine tovarne Izolacije. Začetnih težav in izgube so se rešili, s prodorom na tuja tržišča so uspeli.
V začetku lanskega letasovtovar-ni Izolacije še izkazovali izgubo, do konca leta je ni bilo več. ob zaključnem računu za leto 1985 pa so že ustvarili 270 milijonov dinarjev akumulacije. Kako jim je uspelo prebroditi težave, je povedal direktor:
»Ker smo pred tremi leti začeli poslovati z novim proizvodom »novotermom«, ki ga trg še ni poznal, obenem pa so se prav tedaj razmere v gradbeništvu zelo zaostrile, je bila začetna izguba normalna posledica. V letu 1984, ko smo sprejeli sanacijski načrt, smo si zadali povsem preprost cilj: čimvečnarediti, čim ceneje proizvajati in vse pro-
• »Moram pohvaliti ves kolektiv, saj nimamo nikdar težav, kadar ob neprekinjenem obratovanju koga ponoči kličemo v tovarno. Na tolikšno povečanje zmogljivosti in produktivnosti pa vpliva lani uvedena stimulacija, ki znaša do 20. odst. mesečnih prejemkov. Zdaj v sistem nagrajevanja vgrajujemo še merila za doseganje kvalitete,« pravi direktor Bulc. Velika spodbuda in čast za tovarno pa je, da bo razvojna skupina Izolacij v sodelavi z Inštitutom Jožef Štefan prejela Kidričevo nagrado za izboljšavo stekla.
dati. To smo lani dosegli, saj smo naredili 500 ton proizvodov več, kot dovoljuje tehnologija. Medtem ko je
Proračun: največ za osebne dohodke
Za 51 odst. višji proračun — Glavni vir je davek iz OD od obrtne dejavnosti
METLIKA — V letošnjem letu naj bi proračun metliške občine znašal 300,2 milijona dinarjev, kar je za 51 odst. več kot v lanskem letu. Taka rast proračunskih sredstev je usklajena z dogovorom o splošni porabi in resolu-cijskimi določili. Ker bo inflacija verjetno presegla predvideno 51-odstotno stopnjo, sebo tako v proračunu nateklo več denarja.
Glavni proračunski vir je davek iz osebnih dohodkov od obrtne dejavnosti, od koder načrtujejo 100 milijonov dinarjev ali eno tretjino planiranih proračunskih sredstev. Največji porabnik proračunskih sredstev je občinska uprava, za delo katere je na-menjertih 130 milijonov dinarjev, kar je dve tretjini več kot lani. Za priznavalnine borcem je planiranih 62,8 milijona dinarjev ali 60odst. več kot v preteklem letu. Za medobčinske organe, kot so sodišče, inšpekcijske službe ipd., naj bi šlo 44,6 milijona dinarjev ali 69 odst. več kot lani. Največji del proračuna, skoraj 200 milijonov dinarjev, je namenjen za osebne dohodke in le 20 odst. za kritje materialnih potreb.
naša proizvodnja v letu 1984 znašala
6.000	ton in smo imeli zaloge, smo lani proizvedli 8.000 ton izdelkov in vse prodali. V izvozu smo lani iztržili čez 1 milijon ameriških dolarjev, v letošnjem letu pa predstavlja izvoz že 35 odst. vsega proizvodnega plana.«
Letošnji cilj 220-članskega kolektiva tovarne Izolacij ni več vseproda-ti, ampak čim bolje prodati ob boljši kvaliteti, še zmanjšati stroške in čim bliže prodati, ker transportni stroški bremenijo tovarno.
Velika pridobitev za tovarno je letošnji program izboljšanja tehnologije, ki je plod lastnega dela razvojne skupine, in čez pol leta že računajo na rezultat: iz iste tonaže bodo naredili 25 m2 več izdelkov za prodajo. Na trg bodo dali nove proizvode, od fasadnih plošč do posebnih proizvodov, namenjenih proiz-
vajalcem bele tehnike, in montažnih objektov.
Letos bodo tudi obnovili steklarsko peč, ki po tfiinpolletnem neprekinjenem obratovanju zahteva obnovo. V Izolacijah so namreč lani ugotovili 365 dni v letu poprečno izkoriščenost strojev 20 ur, medtem ko bi po tehnologiji zmogli največ
18,5	ure. Obnova peči bo veljala 3,5 milijona dinarjev.
R. BAČER
SPOMLADANSKI SEJEM OBLAČIL
NOVO MESTO — Vzgojno varstvena enota vrtec Drska II. pripravlja
16.	in 17. aprila tradicionalni spomladanski sejem rabljnih otroških oblačil. Ob tej draginji gre prizadevanje tamkajšnjih tovarišic prav gotovo pozdraviti, saj bo marsikdo tako prišel do poceni obleke, prodajalec pa do denarja, ki ga tudi nikoli ni preveč. Sejem bo še danes od 9. do 17. ure.
Ločimo zdravo od bolnega
Občinski komite ZK ocenil razmere v gospodarstvu
NOVO MESTO — Na prvi seji novoizvoljenega občinskega komiteja ZK
10.	aprila so sklenili, da bo ena prvih prihodnjih sej posvečena predvsem delovanju komunistov v IMV pri sanaciji.
Izvoz postaja ob novih ukrepih dohodkovno manj zanimiv in nastaja resno vprašanje, kako bo vnaprej, če za izvoznike ne bo kmalu pravih spodbud. To je bila le ena od ugotovitev. V razpravi se člani komiteja niso ustavljali pri številkah, ampak v poglobljeni oceni razmer, ki se v letošnjih prvih dveh mesecih očitno slabšajo. Res je
• Komite je obravnaval še priprave na slovenski kongres ZK in na letošnji kongres ZKJ. Med 17 novomeškimi delegati za slovenski kongres jih je 5 pripravilo razprave. Na tokratni seji so člani komiteja dobili še informacijo iz poročila o delu Medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko v preteklem mandatnem obdobju, v katerem je bilo več kritičnih ugotovitev tako glede delovanja tega organa kot glede udeležbe in dela svojih delegatov. Končna stališča do tega poročila bo oblikovalo predsedstvo komiteja. Člani pa so pred bližnjo programsko volilno sejo medobčinskega sveta ZK ponovno podprli kandidaturo Uroša Dularja za predsednika tega organa, ki bi moral v prihodnje pokazati predvsem več uspehov in enotnosti pri dogovarjanju v vseh štirih občinah.
imela novomeška občina ob zaključnih računih samo enega izgubarja — Tovarno močnih krmil, ampak opozorili so, da bi izgubo izkazali v desetih delovnih organizacijah, če ne bi negativnega poslovanja skrili ob nepokritih skladih.
Menili so tudi, da je potrebno ob poudarjanju zaostajanja osebnih do-
hodkov zaposlenih v novomeški občini za poprečnimi zaslužki v Sloveniji jasno povedati, da so nižji osebni dohodki spričo slabših gospodarskih rezultatov upravičeni. Izplačila osebnih dohodkov pa rastejo tudi v letošnjih prvih dveh mesecih, čeravno se stanje slabša. Komunisti ne bi smeli podpirati teženj po veliki potrošnji brez ustreznih rezultatov, ker s tem podirajo stabilizacijska prizadevanja.
Prav zato so naložili v komiteju vsem osnovnim organizacijam, naj ugotove kritične točke lastnega poslovanja in nato tudi ukrepajo. Predvsem bi morali ločiti zdravo od nezdravega v gospodarstvu in pomagati hirajočim delovnim organizacijam, še preden postanejo neozdravljivi gospodarski bolniki.
R. BAČER
Novi izvršni svet
Petnajstčlanskemu izvršnemu svetu predseduje dipl. inž. Ivo Lon-____________gar_____________
NOVO MESTO — Na prvi seji novoizvoljenih delegatov je bil 14. aprila izvoljen novi izvršni svet. Mandatar Ivo Longarje predstavil listo članov, ki sojo delegati potrdili. Podpredsednika izvršnega sveta sta postala dipl. pravnik Anton Šporar in dipl. ekon. Sergej Thorževskij ml.
Člani izvršnega sveta so: Martin Bajuk, ki se bo bavil z drobnim gospodarstvom; Jože Derganc bo odgovarjal za krajevne skupnosti; Boris Gabrič bo skrbel za razvoj družbenih dejavnosti; dipl. ekon. Miha Hrovatič za infrastrukturo; dipl. inž. Čedo Jakovljevič za širše pdoročje informatike; dipl. inž. Janez Kržan za varstvo okolja; dipl. agr. Branko Premelč za kmetijstvo, trgovino in preskrbo. Člani izvršnega sveta so še novoimenovani predstojniki upravnih organov: Albin Gutman —sekretar sekretariata za Ljudsko obrambo; dipl. inž. Karel Hace za urbanizem; dipl. pravnik Miloš Šuštar za občo upravo; dopl. sociolog Igor Vizjakje predsednik komiteja za družbeni razvoj in dipl. pravnik Adolf Zupan, sekretar sekretariata za notranje zadeve.
Štirje člani izvršnega sveta: Martin Bajuk. Miha Hrovatič, Čedo Jakovljevič in Janez Kržan bodo dolžnosti opravljali neprofesionalno. Na seji pa so bili imenovani še: Marjan Pavlin za direktorja Uprave za družbene prihodke in Alojz Pucelj za direktorja Geodetske uprave. Diplomirana pravnica Dušanka Weiss je postala sekretarka občinske skupščine.
R. B.
RAZPIS ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
METLIKA — Sklad stavbnih zemljišč Metlika je objavil javni razpis za oddajo stavbnih zemljišč v zazidalnem načrtu Breg revolucije. Razpis je objavljen v prostorih skupščine občine in interesnih skupnosti,
Računalniško vodene zaloge
Beti: eno skladišče za vso konfekcijo
METLIKA — Vse, kar Betini konfekcijski tozdi naredijo za domači trg, gre skozi skladišče gotovih izdelkov, To je največje Betino skladišče, v katerem je zaposlenih okoli 30 ljudi. Iz ženskega, moškega in otroškega programa je v tem skladišču stalno na zalogi kakih 100 artiklov, kakšnega artikla pa je tudi po 100.000 in več kosov.
»Vsa naša zaloga se vodi računalniško, tako da lahko v vsakem trenutku kupcu povemo, kaj imamo na zalogi, tako kar se artiklov tiče, kot številk in kvalitete,« pravi Andrej Planinc, vodja programa moške in ženske trikotaže, ki je v Beti že dvajseto leto, v tem skladišču pa dela 13 let. Da jim v tem
Andrej Planinc: »Skozi naše skladišče gre vse, kar Betini konfekcijski tozdi naredijo za domače tržišče.«
skladišču res ni nikoli dolgčas in da se delo nikoli ne ustavi, pove med drugim tudi podatek, da so prejšnji mesec kupcem odpremili za 70 milijard starih dinarjev blaga, preden pa so ga odpremili, so ga seveda morali sprejeti in skladiščiti. »Naročila oziroma odpre-mne naloge dobimo od komercialne službe, mi pa potem vso stvar pripravimo in odpravimo. Po Sloveniji izdelke razvažamo z našimi kamioni, po drugih republikah pa gre v glavnem po železnici, s tem da imamo skladišči še v Beogradu in Splitu. Seveda naše skladišče oskrbuje tudi Betino trgovino, kjer imajo več kot za staro milijardo prometa na mesec, od tega je večina naših izdelkov.«
Za sedaj je skladišče dovolj prostorno, čeprav, pravi Planinc, včasih, ko naenkrat pripeljejo iz konfekcijskih tozdov preveč blaga, pride tudi do gneče. Skladišče gotovih izdelkov dela v dveh izmenah, s tem da je dopoldanska malo močnejša. »Delo je že ves čas ročno, z enakimi vozički se v tem skladišču vozi že 20 let, čeprav bi se dalo delno posodobiti in na primer nabaviti kakšen primeren manjši viličar. Da moramo delavci skladišča krepko poprijeti za delo, pove tudi podatek, da izdamo skoraj 1.000 dobavnic na mesec in pripravimo in odpremimo prav toliko pošiljk,« je za konec povedal Planinc, ki bo, kot sam pravi, najbrž v tem skladišču dočakal pokoj.
A.	B.
METLIKA — Konec lanskega leta je bilo v metliški občini 2043 zavezancev za plačilo davka iz kmetijstva ter 233 kmetov, ki plačujejo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost je opravljalo 471 ljudi, od tega jih je 374 obdavčenih po dejanskem dohodku, 97je pa všalistov, 54 pa jih ima prijavljeno popoldansko 'obrt. Med obrtniki, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, je daleč največ avtoprevoznikov — 238, 109 članov opravlja storitve z gradbeno mehanizacijo, se ukvarja s proizvodno ali storitveno obrtjo, 15 pa je gostincev.
V lanskem letu so v metliški občini odmerili skupaj davkov in prispevkov v višini 351 milijonov dinarjev, kar je 80 odst. več kot leto predtem. Izterjali so 330 milijonov dinarjev ali 94 odst., pri tem pa je treba povedati, da je skoraj za 10 milijonov ostalo neplačanih obveznosti organizacij združenega dela. Za nepravočasno poravnane obveznosti so zamudniki plačali nekaj več kot milijon dinarjev obresti, toliko pa so znašale tudi kazni zaradi kršitev davčnih predpisov.
Rezervistu je znanje najpomembnejše
Novomeško ZRVS bo dve leti vodil novi predsednik Franc Bradica
NOVO MESTO — »Strokovno usposabljanje in družbenopolitično izobraževanje rezervnih vojaških starešin bosta še naprej najpomembnejši nalogi v okviru naše organizacije, izvajali pa ju bomo kvalitetno in na sodoben način,« je na programsko-volilni konferenci ZRVS občine Novo mesto minuli četrtek v tukajšnjem Domu JLA poudaril njen novi predsednik Franc Bradica.
PRIZNANJA OB PRAZNIKU ŽELEZNIČARJEV — Spomin na veliko železničarsko stavko na Zaloški cesti 15. aprila pred 66 leti, v kateri je bilo 14 mrtvih in 75 ranjenih, so počastili s priložnostno proslavo v petek dopoldan tudi železničarji ŽTO Novo mesto. Pred spominskim obeležjem na železniški postaji v Bršljinu so pripravili slovesnost, na kateri je o prizadevanjih železničarjev v preteklosti in današnjih težavah spregovoril Alojz Simončič, zatem pa so program pripravili mladi ZTO, vojaki garnizije Milan Majcen in moški pevski zbor Dušan Jereb. Slovesno je bilo zatem v Domu JLA, kjer so delavcem podelili priznanja za 10- in 20-letno nepretrgano delo pri železnici. Ob tej priložnosti je posebna priznanja aktiva ZB za prispevek pri razvijanju tradicij NOB prejelo 12 mladih ŽTO (na sliki). (Foto: J. Pavlin)
Za zaklonišča pa ne
Lani v Metliki odmerili za 351 milijonov dinarjev davkov in prispevkov — Največ težav z avtoprevozniki
• Občinska konferenca ZRVS Novo mesto ima od minulega četrtka novo vodstvo. Novi predsednik je Franc Bradica, podpredsednik Janez Šter-benc, (profesionalni) sekretar pa je spet postal Branko Džukič. Vsisotudi člani predsedstva, ki šteje 15 članov. Samoupravno razsodišče bo poslej vodil Franc Cvelbar. Za delegate v republiški konferenci ZRVS so bili izvoljeni Franc Plantan, Franc Bradica in Ivo Hostnik, medtem kojebil IvanTo-však izvoljen v predsedstvo medobčinskega sveta ZRVS za Dolenjsko.
V programske usmeritve za obdobje 1986 — 1990 so med drugim zapisali, da bodo ob obveznem izobraževanju gojili in spodbujali najrazličnejše dopolnilne dejavnosti, in to še posebej v krajevnih organizacijah ZRVS. Ustanovili bodo tudi aktive, ki bi bili zlasti v večjih delovnih organizacijah dobrodošli in v pomoč komitejem za SLO in družbeno samozaščito. Veliko pozornost bodo posvetili usmerjanju mladih v vojaške poklice in v zvezi s tem še tesneje sodelovali s šolami in drugimi dejavniki v krajevnih skupnostih.
Na programsko-volilni konferenci so sklenili, da bodo popestrili aktivnosti in sprejemali take letne delovne programe, ki bodo zanimivi za čimveč občanov, ne samo za člane ZRVS. Izboljšali pa bodo tudi udeležbo članov na predavanjih in obveznem preverjanju znanja. Poslej bodo pri evidencah upoštevali le udeležbo tistih rezervnih vojaških starešin. članov krajevnih organizacij ZRVS, ki so po zakonu še vojaški obvezniki, ne pa tudi tistih, ki jim je zavoljo starosti ta obveznost že potekla.
I.Z.
AVTOPREVOZNIKOV MANJ, GOSTINCEV VEČ
NOVO MESTO — V iztekajočem se srednjeročnem obdobju je bilo v novomeški občini na področju drobnega gospodarstva malo uspehov. Leta 1980 je bilo v obrti družbenega sektorja 9 delovnih organizacij, ob koncu petletke pa je bila le ena več. Število zaposlenih pa se je povečalo od 601 na 797 delavcev. V istem obdobju se je število obratovalnic samostojnih obrtnikov povečalo za 7 odst., tako da jih je bilo lani 671. Na novo so odpirali dejavnost predvsem storitveni obrtniki, lani pa se je znatno povečalo tudi število zasebnih gostincev. Značilno za minulo petletno obdobje v zasebni obrti je, da se je število avtoprevoznikov zmanjšalo od 154 na 137, gostincev je 12 več, obrtnikov s storitveno obrtjo pa je bilo ob koncu lanskega leta 50 več kot leta 1980.
Še 1041 borcev
Povprečno stari 69 let
Največ težav ima metliška uprava za družbene prihodke z avtoprevozniki iz drugih krajev, ki pa so prijavljeni v Metliki; teh je kar 170. Vendar se njihovo število zmanjšuje, saj zadnje leto v Metliki ne sprejemajo več avtoprevoznikov iz drugih krajev. Nekaj težav je tudi pri izterjavi prispevka za zaklonišča. Zavezanci ga nočejo plačevati in se razburjajo, češ da ni nobenega vidnega rezultata, saj na tem področju v Metliki ni nič narejenega.
OH, TA STALNA BIVALIŠČA
METLIKA — Ko so delavci metliškega oddelka za notranje zadeve pred časom začeli postopek proti 25 občanom — gre predvsem za ljudi iz drugih k rajev, k i pa so vfMet liki zaradi obrti prijavili stalno bivališče — so ugotovili, da jih je med njimi kar nekaj, ki imajo stalno bivališče prijavljeno v več krajih. Pač ljudje, ki živijo zelo razpršeno...
METLIKA — V zadnjih štirih letih je v metliški občini umrlo 206 borcev, tako da šteje danes borčevska organizacija v tej metliški občini 1041 članov, od tega 471 moških in 570 žensk. Povprečna starost članov je 69 let. Od 28 nosilcev »Spomenice 1941 jih živi še 15. od 4 narodnih herojev iz metliške občine pa so 3 padli v NOB. eden pa še živ i.
Vobčini je 661 borcev upokojencev, v lanskem letu pa je priznavalnine prejemalo 415 borcev: pov prečna pri/ navalnina je znašala lani 7.275 dinarjev. občina pa je iz proračuna za priznavalnine lani namenila nekaj več kol 39 milijonov dinarjev. Zaradi sla bili materialnih razmer borcev vsako leto podeljujejo tudi podpore, lani so jih podelili v skupni v išini 676.000din
V zadnjih štirih letih je bilo na tako imenovanem klimatskem zdravljenju 133 metliških borcev, od lega lani 48. Zaradi pomanjkanja denarja so se borci pred tremi leti dogovorili, da bi vsak. ki mu bo komisija odobrila kli matsko zdravljenje. 4(1 odst. stroškov hotelskih storitev sam plačal.
Občinski odbor /ZB NOV Metlika razpolaga z 22 stanovanji, od lega je X trisobnih, prav toliko dvosobnih. 4 so enosobna in dv v garsonjeri. Za gradnjo in adaptacijo zasebnih hiš borcev s zadnjih štirih let ih odobrili 6.3 milijona dinarjev posojil.
V B
Novomeška kronika
RIBARNICA — Ob obisku ribarnice v Kandiji se vam lahko pripeti, da v lokalu razen rib tudi po pol ure ne vidite žive duše, potem pa se pojavi prodajalka iz bližnje delikatese in prijazno pojasni, da je osebje na zasluženi malici. Ribarnica je odprta pač zato, ker je po zakonu ne smejo zapreti.
KRUH — Ena gospa je zadnjič rekla, da si Novomeščani žele čim daljšo prenovo pekarne, ker je kruh iz Črnomlja in Trebnjega pač boljši. Da je očitno res tako, dokazuje podatek, da je v soboto v mestu že ob II. uri zmanjkalo kruha. Najboljši tovrstni dosežek novomeške pekarne je tretja ura popoldne, pa še pred kakšnimi večjimi državnimi ali cerkvenimi prazniki je moralo biti.
REZINE — Na vratih slaščičarne Šolskega centra za gostinstvo je nekaj dni visel napis »Zaprto zaradi nujnih vzdrževalnih del«. Meščani doslej niso vedeli, da se množični zastrupitvi s kremnimi rezinami pravi tudi vzdrževalna dela.
Ena gospa je rekla, da jev našem mestu res vse mogoče, sicer se ne bi zgodilo, da sta prvi dve nagradi na salamiadi sprejela člana ocenjevalne komisije.
V času od 3. do 9. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Logar z Mirne — Jerneja, Božica Rozman z Grčvrha — Natašo in Jasmino, Danica Hočevar iz Skrovnika
— Marjeto, Ana Rodman iz Rovišč — Nuško, Irena Slinkar iz Rodin — Janjo, Zdenka Ograjšek iz Trebnjega
Tejo, Jožica Tomc iz Raven — Marinko, Jožica Bajuk s Primostka — Borisa, Anica Hočevar iz Brezovice — Simono, Martina Majcen iz Cegelnice
— Jureta, Anica Zorc z Malkovca — Janjo, Hermina Hodrič iz Spodnjih Dol — Marka, Mirica Kozan iz Gorenje Straže — Katjo, Nada Kastelec z Dolnje Težke vode — Dejana, Sonja Jordan iz Cerovega loga — Olgo, Anica Ladika iz Božakovega — Metko, Mara Bratinič iz Dolnje Lo-kvice — Dijano, Silva Hosta iz Dolenje Stare vasi — deklico. Jožica Kočman z Roj — dečka in Derviša Pašagič iz Kanižarice — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Ljudmila Gorenc s Ceste herojev 32 — deklico, Vilma Retar iz Ulice Marjana Kozine 3 — Meto, Brankica Matič iz Ulice Slavka Gruma 10 — Adrijano, Snežana Kostič z Zagrebške 8 a — Slobodana, Darinka Škrinjar iz Šegove 9 — Denisa in Marjana Kopač iz Ulice Danila Bučarja 8 — Špelo. Čestitamo!
LEGENDARNE, DUHOVITE, IZVIRNE, IN zafrkantske Popolnoč-ne kočije bodo blestele tudi na letošnji Vinski vigredi. Že prvi dan, 16. maja, se bodo člani tega ansambla vozili po metliških trgih, igrali bodo in peli, sicer ne belokranjskih pesmi, pač pa kavbojske. S kobilo in kočijo jih bo prevažal naokoli Bojan Valenčič, med drugim tudi tajnik metliške kulturne skupnosti. Zvezda Popolnočnih kočij bo brez dvoma dvojni profesor Milan Bračika, ki odlično obvlada violino in je na moč podoben nesmrtnemu Oliu.
CESTA DO DELOVNE ORGANIZACIJE BETI je bila svojčas razdrapana in nikomur podobna, dokler je niso nanovo asfaltirali. Zdaj urejajo še pločnike in ni več daleč čas, ko bo videti vse skupaj kulturno in lepo. Kose bo kdo podvizal in uredil še Šestovo ulico, bo vse skupaj prijetnejše in bo pričalo o tem, da se dela in ne le govori, oziroma obljublja.
POSAMEZNI PREDELI METLIKE SE ODLOČAJO za očiščevalne akcije. Tako so pljunili v roke prebivalci Ulice 1. maja in pokazalo seje, da so imeli kaj postoriti. Smeti se je nabralo za cel voz. Zdaj, ko je ulica čista, bi bilo prav, če bi nastopili starši. Otroke in sebe bi lahko poučili, da se prazne vrečke ne mečejo po zelenicah in cestah.
ČE SE ČLOVEK SLUČAJNO DOPOLDNE sprehodi po Metliki, bo menil, da so prenesli posamezniki svoja dela in naloge kar za gostilniške šanke. Neverjetno, koliko zaposlenih se drži za kozarce, in to v času. ko bi morali biti najbolj delavni. V tem primeru so najpogostejše razprave o tem, kako težko je živeti v teh hudih časih s tako nizkimi osebnimi dohodki. Za težavno stanje so krivi drugi, največkrat tisti, ki nas vodijo...
FOLKLORNA SKUPINA IVAN NAVRATIL načrtuje Razkošje v stelji zl 19. julij. Godli bodo Dobri znanci. Za isti datum napovedujejo Gribeljci Noč na Kolpi. Gre torej za hudo konkurenco. seveda če se bodo Gribeljci letos sploh /migali. Nekaj je slišati, da jim zmanjkuje volje in moči.
IZ NKŠIH OBČIN /I
r V	>
Črnomaljski drobir
V ZNAMENJU ZLATA — Skli catelji L skupne seje zborov črnomaljske skupščine v tem mandatnem obdobju, ki je bila v ponedeljek, so gotovo imeli v mislih pregovor »Rana ura, zlata ura«, saj so sejo sklicali že za 7. uro zjutraj. Na rek »Molk je zlato« pa je pbtem spominjalo tudi dogajanje na seji, saj iz vrst delegatov skorajda ni bilo slišati besede. Škoda pa, daje bilo zjato, povezano s sejo, le v pregovorih, Črnomaljci bi ga namreč bolj potrebovali, da bi si z njim pomagali iz gospodarskih težav.
NEENAKA MERILA — Delegate so na prej omenjeni seji obvestili, da Rajko Stefanič ne more biti predsednik komisije za varstvo okolja pri občinski skupščini, ker je od takrat, ko so 8a predlagali, pa do seje postal predsednik društva za varstvo okolja Dragatuš. Čudi pa, da je predsednik sveta za turizem in gostinstvo lahko postal in ostal predsednik turističnega društva Vinica Jože Stegne, kije začel predsednikovati v društvu konec letošnjega januarja. Očitno je v enem primeru kombinacija dveh predsednikov v eni osebi zaželena, v drugem pa ne. Verjetno so za to tudi razlogi, ki pa se jim jih na seji ne zdelo vredno navesti.
ZA LEPŠO VINICO!
\ 1NICA — Viničani so se končno začeli zavedati, da tako ne gre več naprej. saj so jih že tujci opozarjali, da je ' uiica / okolico i/ leta \ leto bolj zanemarjena in umazana. Da bi turisti letos odnesli boljši vtis o kraju in ljudeh, bodo*Vjni£ani pripravili pod okriljem tukajšnjega turističnega društva IS.. 19. in 20. aprila očiščevalno akcijo. Že to. da bo vsak pospravil okrog svoje hiše. bo dovolj, tla bo kraj čistejši kot pretekla leta začel sprejemati prve obiskovalce.
Ribniški zobotrebci
gasilski dom preurejajo
— V Jurjeviči preurejajo gasilci ob pomoči krajanov gasilski dom. Seveda pomagajo pri tem s prispevki tudi delovne in druge organizacije, tudi jurjevski tozd Sukna. V prenovljenem domu ne bodo le prostori za potrebe gasilstva, ampak tudi večja dvorana za vaške prireditve in sestanke.
TUDI BISTRICA ČISTA — Ribnica je zelo čista že vse od nedavnega občinskega praznika, za kar so poskrbeli občani in komunalni delavci. Tudi potok Bistrica in njegovi bregovi so čisti, k čemur pa je gotovo največ pripomoglo taljenje snega in narasla voda. ki je umazanijo odnesla ali vsaj skrila.
SREBRNI JUBILEJ TOVARNE
— Tovarna Sukna v Jurjeviči bo jeseni praznovala 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo odprli nove tovarniške prostore, kijih prav zdgj urejajo, tozdu Sukna pa bo podeljeno tudi občinsko priznanje, ki ga je občinska skupščina izglasovala že na svečani seji ob nedavnem občinskem prazniku.
Drobne iz Kočevja
TEKLO JIM JENA GLAVO —Tudi pri kočevski Namije puščala terasasta streha, da je zamakalo v prodajne oddelke. Med dežjem so trgovke prestavljale konfekcijo in podstavljale posode. Zdaj nad delom terase, ki je najbolj puščal, grade streho, kar jih bo veljalo okoli 13 milijonov dinarjev. Skupno bodo tako pokrili 280 m terase, že v bližnji prihodnosti (ko bo denar) bodo pokrili spet toliko terase, v zadnji fazi pa še teraso pri restavraciji.
UGODEN NAKUP — V kočevski Nami je še do vključno sobote ugoden nakup »kratke robe« (srajce, bluze, puloverji itd.), še do 26. aprilajeakcijska prodaja svetil Sijaj, 18. in 19.aprila bo sejem kolesarske opreme (tudi rabljenih koles v sodelovanju s Kolesarskim klubom Kočevje), od ponedeljka, 21. aprila, vse do 3. maja pa bodo prodajali živila in pijače nekaterih proizvajalcev po 20 do 30 odstotkov nižjih cenah, razen tega pa bo pokušnja nekaterih proizvodov.
PLOŠČAD DO PRAZNIKA — Ploščad na Trgu Zbora odposlancev bo urejena do 1. maja (letos, seveda). Tako je dogovorjeno med krajevne skupnostjo in izvajalcem del Komunalo. Do istega datuma bodo urejeni tudi dostopi na most čez Rinžo pri cerkvi.
Trebanjske iveri
JABOLK BO DOVOLJ — V mokronoškem obratu lnduplatija so_ nasploh zelo delavni. Ne da so samo najboljši v tozdu Konfekcija, ampak sc sedaj usmerjajo celo v sadjarstvo. Na tovarniškem vrtu so pred kratkim posadili kar 35 jablan, ki naj bi pokrivale potrebe po vitaminih kar /a cel delovni kolektiv.
KDO BO LASTNIK SOKOLSKEGA DOMA? — V Mokronogu se v zadnjem času ukvarjajo z vprašanjem, kdo bo lastnik Sokolskega doma. Zlasti glasne so družbenopolitične organizacije. posebej borci, ki so sklenile, da se upro licitaciji, ki jo ježe razpisal trebanjski izvršni svet. Pismo s tako vsebino šo tudi že poslali na občinsko vlado, vprašanje pa je, kako se bodo odločili v Trebnjem člani novega izvršnega sveta. Za začetek bi lahko že popravili izklicno ceno, ki je smešno nizka.
m
lit
IZ NKŠIH OBČIN
Krpajo smetišče, ker ni novega
Komunala nadaljuje gradnjo vodovoda v občini — Vlaganja v odlagališče odpadkov pri Vranovičih — Letos še več novih odjemalcev kotlovnice
ČRNOMELJ — Kot so povedali v tukajšnji Komunali, že nadaljujejo gradnjo vodovoda v semiški krajevni skupnosti, in sicer pri rezervoarju Krč in na trasi Nestoplja vas — Krč, medtem ko bodo gradnjo vodovoda Nestoplja vas — Talčji vrh nadaljevali ta mesec. Poleg tega načrtujejo, da bodo začeto gradnjo nadaljevali tudi v drugih krajevnih skupnostih, tako v Butoraju in Adlešičih ter na Griču.
Veliko dela pa čaka Komunalo tudi pri urejanju odlagališča komunalnih odpadkov na Vranovičih. Bojijo se sicer, da odvoz smeti na to odlagališče ne bo več mogoč do takrat, dokler ne bodo našli nove primerne lokacije, ker že sedaj odlagajo odpadke nad raven ceste. Vendar jim za sedaj ne kaže drugega kot vlagati v to smetišče. Tako bodo morali odšteti 20 milijonov dinarjev za nakup kontejnerja za čuvaja, ograjo, buldožer za prekrivanje smeti, omogočiti pa bodo morali tudi čuvajsko službo. Dva milijona dinarjev bodo morali odšteti tudi za popravilo avtomobila za prevoz smeti. Ljudje namreč mečejo v smetarske kante poleg komunalnih tudi posebne odpadke, kot so na primer kisline, ki razžirajo notranjost smetarskega avtomobila. Takšna nepremišljena dejanja pa mora drago plačati Komunala.
POMERILO SE BO 79 KOVINARJEV
ČRNOMELJ — V soboto, 19. aprila, se bo na 10. jubilejnem občinskem proizvodnodelovnem tekmovanju kovinarjev pomerilo v 13 poklicih 79 tekmovalcev iz 7 delovnih organizacij črnomaljske občine. Svoje znanje bodo pokazali tako v teoretičnem kot v praktičnem delu, trije najboljši v vsakem poklicu se bodo udeležili regijskega tekmovanja ter prejeli diplome, ostali pa, prav tako kot tudi delovne organizacije Belt, Iskra, Kovinar, Gorenje in Integral, v katerih bo potekalo tekmovanje, priznanja za sodelovanje.
REZULTATI SO BOLJŠI SAMO NOMINALNO
TREBNJE — Informacija o rezultatih poslovanja organizacij združenega dela v trebanjski občini med drugim kaže tudi na to, da so bile vse rasti v negospodarstvu nominalno precej višje kot leto poprej. Celotni prihodek je porasel za 96,5 odstotka, najbolj pa v izobraževanju, kjer je zrasel za 98,2 odst. Porabljena sredstva so porasla za domala 96 odst., za amortizacijo pa je ostalo komaj tretjino tega. Za maso za osebne dohodke so lani razporedili 94 odst. več kot leto poprej, najvišjo rast pa so tudi dosegli v izobraževanju, kjer so OD zrasli za 96,7 odst. Rast osebnih dohodkov je precej višja, kakor jo je zastavil občinski izvršni svet.
Mladi imajo podporo borcev
Novo vodstvo ZZB NOV
TREBNJE — Na programsko-volilni seji skupščine občinske organizacije ZZB Trebnje, kije bila pretekli petek v Trebnjem, so delegati kritično spregovorili o marsikaterem družbenem pojavu. Poudarili pa so, da odgovornosti za napake ni moč kratko malo obesiti tudi na ramena borcev. Ti so se vedno zavzemali za odpravljanje napak, žal pa se njih glas ni slišal kdove kako močno.
Zato so borci z veseljem pozdravili način delovanja mladih, kakršen je bil viden na zadnjem kongresu ZSMS v Krškem. Podprli so njihova stališča in sklepe ter zahtevo po hitrejšem reševanju
• Na seji so sprejeli delovni program dela in izvolili novo vodstvo občinske organizacije ZZB. Predsednik občinskega odbora bo Ivan Longar, podpredsednik Ciril Bukovec, sekretar pa Janko Oven.
gospodarske in družbene krize, zaostrovanju odgovornosti.
Borci so spregovorili tudi o svojih vsakdanjih tegobah in se zavzeli za še boljše zdravstvene storitve in nasploh varstvo borcev tudi v okviru skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Med dejavnosti Komunale sodi tudi upravljanje s kotlovnico, ki obratuje sicer šele dve leti. nanjo pa je
Danes štafeta v Kočevju in Ribnici
Svečanost ob sprejemu v Kočevju ob 10. uri, v Ribnici pa ob 11,20
KOČEVJE, RIBNICA — Danes, 17. aprila, bo štafeta mladosti na poti po kočevski in ribniški občini. Ob 9. uri jo bodo kočevski mladinci v Starem trgu ob Kolpi prevzeli od črnomaljskih mladincev. Glavna svečanost ob sprejemu bo v Kočevju na Trgu Kočevskega zbora, in sicer ob 10. uri.
Hkrati z zvezno štafeto bo ob 10. uri pritekla v Kočevje tudi lokalna štafeta, ki je krenila na pot 12. aprila iz Podpreske in obiskala vse kraje, kjer delujejo OO ZSMS. Skupno je obiskala 21 krajev.
Istega dne bo štafeta mladosti obiskala tudi ribniško občino. Osrednja svečanost ob njenem sprejemu bp pred domom JLA med 11,20 in 12,20. V Ribnici bo štafeta obiskala še Vojašnico Mirka Bračiča ter delovni organizaciji Riko in Inles.
Sadovi složnosti
Ocena F. Lapajneta
RIBNICA — »Dolžnosti smo prevzemali pred štirimi leti v zelo negotovem obdobju, ko seje zvedelo, da država ni več sposobna plačevati dolgov tujini, da je mnogo dolgov znotraj države neplačanih, manjkalo je vseh vrst blaga, surovin in energije itd. Po zaslugi republiškega izvršnega sveta in drugih organov smo v Sloveniji vse te težave manj občutili«, je poudaril v razpravi o delu občinske skupščine Ribnica v mandatnem obdobju 1982 — 1986 predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Lapajne na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica, ki je bila 31. marca, in nadaljeval:
»Za to obdobje je bila za našo občino značilna velika enotnost družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta ter nadpovprečna rast gospodarstva. Vendar je bilo kljub temu premalo politične aktivnosti v okviru delegacij • in družbenopolitičnih organizacij; občinsko gospodarstvo pa je dosegalo nadpovprečno rast le na področju industrije in prometa, medtem ko smo na področju kmetijstva, obrti, trgovine ter turizma in gostinstva zaostajali zapovprečjem v republiki. Investicij je bilo veliko, a niso bile dovolj učinkovite, rešeni so vsi stanovanjski problemi, pa tudi nezaposlenih praktično ni.«
Ko je govoril o tem, kaj čaka novo skupščino in izvršni svet, je najprej ugotovil, da z nezaposlenimi in stanovanjskimi zadevami res ne bo težav, zato pa čaka občino več nalog na področju infrastrukture. Nato je dejal:
»Stabilizacija gospodarstva je nuja, imam pa občutek, da je ponovno zmagala porabniška miselnost. Od stabilizacijskega programa smo v celoti odstopili. Zmagali so interesi slabih gospodarjev. Spet bomo priča ukrepu, ko se bo 4.000 milijard (novih) dinarjev prelilo od dobrih k slabim gospodarjem. Ti podatki veljajo za državo, pa tudi v občini sejedelitveno razmerje že porušilo, saj so pri 6 odst. manjši produktivnosti realni osebni dohodki v gospodarstvu poraslli za 12 odst., v družbenih službah pa še za več.«
J. PRIMC
BO SPET NESKLEPČNA?
KOČEVJE — Skupščina KS Kočevje-mesto je bila doslej v.štirih letih le enkrat sklepčna. Zdaj je ponovno sklicana za 22. april. Na dnevnem redu je poročilo o delu samoupravnih or-gallov KS lani, načrt dela /a letos, finančno poročilo za lani in načrt za leto, poročilo o lanski komunalni dejavnosti v KS. poročilo o poteku in izidu volitev v marcu, informacija o bližn jem srečanju pobratenih KS in delegatska vprašanja.
priključenih okrog 300 stanovanj. Postopoma pa se bodo v prihodnje priključevali še otroški vrtec, zdravstveni dom. nova prodajalna Dolenjke, nov dom upokojencev in dodatna stanovanja, zato bodo morali poleg sedanjih treh kupiti še dva nova kotla. Tako velik interes za priključitev na kotlovnico je tudi zato, ker so v kotlovnici doslej solidno opravljali svoje delo. Poleg tega pa je tudi cena ogrevanja med nižjimi v Sloveniji, čeprav se v Komunali zavedajo, da bodo morali ob koncu kurilne sezone narediti poračun zaradi rasti cen premoga.
B. M.
BODO PODELJENE VSE ŠTIPENDIJE?
SEMIČ — V tukajšnji Iskri so za prihodnje šolsko leto razpisali 59 kadrovskih štipendij, torej 8 več kot lani, ko je bilo podeljenih le 44, in to kljub temu da so predvsem za IV. in V. stopnjo podelili več štipendij, kot je bilo razpisano, medtem ko jih je bilo za VII. stopnjo podeljenih znatno manj. V letošnjem letu so dali pri razpisu štipendij poudarek zlasti na V. in VIL stopnjo, vendar se boje. da predvsem za slednjo ne bo dovdtj prijav. V Iskri bi potrebovali predvsem dipl. inž. elektrotehnike in strojništva, a se za študij strojništva že 3 ali 4 leta ni nihče odločil. Sicer pa so doslej v Iskri zaposlili vse svoje štipendiste.
TEDEN ČIŠČENJA
KOČEVJE — Od 21. do 26. aprila bo v Kočevju teden spomladanskega čiščenja mesta. Pretekla leta je bila akcija čiščenja le dan, a seje izkazalo, da nekateri posamezniki, delovne organizacije ali hišni sveti zaradi raznih ovir prav tisti dan niso mogli izvesti akcije. Dogovor pa je tudi, da bodo že prej očistili ceste, pločnike in parkirne prostore z avtomobilom-sesalcem, ki si ga bodo za to priložnost sposodili. Od zimskega peskanja je povsod veliko peska, ki se drobi v prah, zato je sesanje nujno potrebno. Takoj za sesanjem bodo mestne ulice še oprali, kar bodo opravi li ponoči. Za zaklj uček bodo na čiste ulice in ceste zarisali tako imenovano »horizontalno prometno signalizacijo«, se pravi prometne označbe.
Brez strojev
Ker ne izvažajo, čevljarji nimajo deviz, zato ne morejo kupiti strojev
ČRNOMELJ — V črnomaljskem Čevljarskem podjetju so zadnja leta tarnali, da so preveč utesnjeni. sedaj pa imajo prostora dovolj, saj so pred letom dni dokončali 90 kv. metrov velik prizidek.
v katerem so delavnica, garderoba in sanitarije. Sedaj jih tarejo drugačne težave.
»Potrebovali bi 2 ali 3 nove stroje za šivanje usnja, ker pa jih je moč kupiti le na tujem trgu, bi seveda morali imeti devize. A kje naj jih dobimo, ko pa svoje izdelke prodajamo v glavnem le po Dolenjski,« potarna direktor podjetja Vinko Miketič. Toliko bolj ga to skrbi zato, ker imajo veliko naročil. ki jim bi bili z novimi stroji lažje kos. Sicer pa v Čevljarskem podjetju še vedno delajo v glavnem ročno. Njihove roke bi sicer lahko nadomestili stroji, a za to bi potrebovali nekaj deset milijonov dinarjev, ki pa jih delovna organizacija s komaj 30 zaposlenimi nima.
»Sprijaznili smo se s tem, da smo z zaščitnimi čevlji in škornji dopolnilo industriji. Naši kupci so predvsem delovne organizacije, ki naročijo po okrog 250 parov čevljev. Takšnih količin se tovarni, ki ima serijsko proizvodnjo, ne splača delati. Zgodilo seje celo, da je kupec naročil samo 6 parov čevljev,« pove Miketič. Razumljivo bi sicer bilo, da bi bili rijiho-
vi čevlji, za katere porabijo več
Vinko Miketič
časa in kjer usnja ne nadomeščajo s papirjem tako kot v industriji, vsaj za petino dražji od industrisj-kih. Vendar je razlika v ceni minimalna ali pa je sploh ni. Kljub temu pa črnomaljski čevljarji nimajo izgub.
B. M.
S posojilom krili izgubo
Dano pa je Suknu z zelo ugodnimi pogoji — Novi proizvod bodo tehnične tkanine za kočevsko Opremo
JURJEVIČA — Tozd Sukna v Jurjeviči je v svojem 25-letnem obstoju zaključil z izgubo le lansko poslovno leto, in sicer v višini 71,7 milijona dinarjev. Glavni vzrok zanjo je gotovo pomanjkanje obratnih sredstev, saj so lani samo za obresti odšteli kar 20^ milijone dinarjev.
Direktor tozda Tone Bojc nam je zagotovil, da je izguba vceloti krita, in sicer iz rezervnih skladov tozda, delovne organizacije Sukno Zapuže in poslovnih partnerjev. Seveda je ta denar dan v obliki posojil, a pod zelo ugodnimi pogoji.
V programu ukrepov za izboljšanje poslovanja, ki so ga že sprejeli, so med drugim navedli še pomanjkanje surovin iz uvoza in prevelike zaloge. Na osnovi tega programa bodo do 30. junija izdelali še sanacijski program.
Gotovo pa je k izgubi prispevalo tudi dejstvo, da so v drugi polovici minulega leta tovarno širili in hkrati tudi proizvajali, tako stanje pa se bo nadaljevalo še vse do konca letošnjega prvega polletja. Investicija, ki bo veljala 400 milijonov din, zajema ureditev nove barvarne, razširitev čistilne naprave ter posodobitev predilnice in tkalnice. S tem bodo ob komaj 10-odstotnem povečanju števila zaposlenih (100 na 110) povečali zmogljivost predilnice za 100 odst. in uvedli poleg sedanje proizvodnje (odeje in tkanine za težko žensko konfekcijo) še proizvodnjo tehničnih tkanin za kočevsko Opremo. ki jih bo nato plastificirala.
Večina investicijskega denarja (300 milijonov dinarjev) bo uporabljena za nakup sodobne strojne opreme, ostalo (100 milijonov) pa za zidavo proizvodnih prostorov in za preureditev čistilne naprave.
J. PRIMC
NAJBOLJŠI KAMNIČANI — Na tekmovanju kovinarjev ljubljanske regije, ki je bilo 5. aprila v RIKO Ribnica, je sodelovalo 128 tekmovalcev v 11 disciplinah. V posameznih skupinah so zmagali: kovinostrugarji: Kramar; kovinobru-silci: Žerovnik, kovinorezkalci: Prezelj; orodjarji: Serša (vsi Kamnik); konstrukcijski ključavničarji: Rus (Ribnica); Plamenski varilci: Švigelj (Kamnik); varilci REO: Benčina; varilci MAG: Jerebičnik; varilci TIG: Šobar; avtomehaniki OTTO: Ilc (vsi Kočevje); avtomehaniki dizel: Gričar (Litija). Na fotografiji: s tekmovanaj v Riku. (Foto: M. Glavonjič)
OB DNEVU ROMOV ŠE ENO DRUŠTVO
ČRNOMELJ — Ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, je bila pretekli teden v Črnomlju osrednja slovenska kulturna in športna prireditev. Na kulturni prireditvi, ki se je je udeležilo veliko Romov in tudi ostalih krajanov, so nastopili romski otroci iz novomeškega vrtca, mladina iz društva Rom Novo mesto, gostje iz Pušče pri Murski Soboti in Romi ter drugi iz črnomaljske občine, med njimi Toni Gašpe-rič, Silvester Mihelčič in ansambel Tonija Verderberja. Ob tej priložnosti so v Črnomlju ustanovili društvo Rom Bela krajina. ki šteje več kot 100 ustanovnih članov, predsednik pa je postal Jože Butala. Ob dnevu Romov so se v Črnomlju domačini ter gosti iz Novega mesta in Prekmurja pomerili v malem nogometu.
APRILA V DOMU JLA
RIBNICA — Aprila je v Domu JLA v Ribnici vedno zelo živahno, tako tudi letos. Doslej so se zvrstile že naslednje prireditve: Za učence osnovne šole je Janez Škrabec pokazal diapozitive, ki jih je posnel na svojem potovanju po ZDA. Sarajevsko gledališče se je predstavilo z monodramo »Jama«. Zanimiva je bila tudi predstava gledališča iz Loške doline, ki je prikazalo igro »Klobčič«. Mito Trefalt z gosti je priredil »Veseli večer«. V dvorani športnega centra pa je bil še koncert narodnozabavne glasbe. Štafeta mladosti bo pritekla v Ribnico danes, ko bo osrednja proslava ob njenem sprejemu pred domom JLA med 1 L20 in 12.20. Jutri, v petek, se bo Ribničanom predstavilo gledališče iz Kranja z igro »Afrika«. 25. aprila bo v domu proslava za šolske otroke, zvečer pa še tovariški večer. 26. aprila bo v domu kviz za vojake in mladino.
Razen že naštetih prireditev bo v teh dneh v domu še več športnih in zabavnih tekmovanj.
M. G.
V Dani nova polnilna linija
Mirenska tovarna bo z njo za 15 odstotkov povečala proizvodnjo
MIRNA — »Z lanskimi poslovnimi rezultati smo v glavnem zadovoljni. V začetku leta smo namreč poslovali z motnjami, na koncu pa smo leto uspešno zaključili. Kljub temu nam ni uspelo kaj dosti nameniti za akumulacijo. Naša branža je obremenjena z velikimi obrestmi, kmetijski pridelki se dražijo, nekatere proizvode pa je tudi težje plasirati na trgu,« je dejal Avgust Gregoričič, direktor Dane z Mirne.
Za letos so si v Dani zastavili precej ambiciozen plan. Fizični obseg proizvodnje bodo povečali za 15 odst., celotni prihodek pa bo več kot še enkrat večji in bo znašal 5 milijard dinarjev. Tako povečanje proizvodnje bodo dosegli z novimi organizacijskimi prijemi v proizvodnji, predvsem pa z novo polnilno linijo, ki so jo spravljali v pogon celo leto. Daje montaža linije trajala celo leto. je vzrok tudi v tem. ker je bila dobaviteljica Radenska. V Dani pravijo, da domače linije po kakovosti ne dosegajo tu jih, in postavljajo tudi vprašanje, če je pametno vedno vztrajali pri domačih strojih tudi za ceno gospodarske škode.
Čeprav so se v Dani nekaj časa bali. kako bo s prodajo pijač — nekaj časa so tudi oni občutili padec kupne moči — sedaj prodaja teča brez motenj in se pri nekaterih proizvodih celo povečuje. Kupcu segajo zlasti po vitki, v promet pa gredo tudi sirupi za pripravo pijač, zlasti bolj eksotičnih okusov, kot so kivi, mango in drugi. Povečano povpraševanje terja tudi povečano proizvodnjo, zato v Dani želi jo zaposliti več sezonskih delavcev, najboljši med n jimi pa bodo dobilLredno zaposlitev. V največji sezoni, ko v Dani odkupijo najv eč sadja in ga tudi največ predelajo, pa bodo zaposlili 100 učencev in študentov.
»V prvih treh mesecih smo dosegli rezultate, kakršne smo načrtovali. Zato za sedaj ne vidim razlogov, da bi ne dosegli letnega plana, čeprav je pri nas seveda težko napovedati karkoli zanesljivega na^področju gospodarstva. To pa pomeni, da bomo do konca leta predelali 10 tisoč ton sadja. Računamo pa. da bomo do konca srednjeročnega obdobja končno le usposobili zmogljivosti za predelavo sadja. Planirali smo jih že v prejšnjem obdobju, a jih zaradi splošnih gospodarskih razmer nismo mogli, saj ni bilo kreditov. če pa so bili, so bile previsoke obresti. Ta investicija, ki je nujna za tehnološko zaokrožitev proizvodnje v Dani. pa pravzaprav pomeni naložbo v primarno kmetijsko proizvodnjo. Predelava sadja je namreč njena dopolnitev. Glede na skrajno visoke obresti pa je taka naložba kljub nujnosti gospodarsko tvegana.« je poudaril Gregorčič.	j
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Nagrada v vodjinem žepu vabi
V dobovskem Trimu so vpeljali novost pri nagrajevanju izjemno dobrih delavcev — Zdaj več poleta, več izboljšav, pocenitev, izmeta pa skoraj nič
DOBOVA — V Trimovem tozdu letos povečujejo izvoz v Sovjetsko zvezo, na novo pa prodajajo svoje izdelke tudi na Kitajsko. Minuli teden so iz Dobove odpremili tri v lake sendv ič plošč za tovarno avtomobilov Moskvič v Moskvi. To bo 16 tisoč kvadratnih metrov velika hala.
Od lanskega leta do zda j so posodobili in pocenili proizvodnjo plošč, i/b-oljšali njihovo kakovost, izmeta pa skoraj ne poznajo več. Nova cena je za 10 odst. nižja od lanske.
Drugi izvozni programje namenjen za K litijsko. To so jeklene konstrukcije hlevov za perutninske lamic. Do konca junija jih bodo izvozili ŠIM) ton. Fasade in strehe za te objekte izdelujejo v Trebnjem. Vse konstrukcije cinkajo Dobovčani pri Knergoinvestu v Poboju. ker so slovenski proizvajalci dražji. Seveda direktor Križance ne misli, cia jim namenoma zaračunajo dražje, ampak zalo. ker mora l.mo Celje odšteli več denarja za cink. Zmogljivosti Trima za izvoz so zasedene do izteka polletja. Ta čas potekajo razgovori za drugo polovico leta in obetajo dovolj naročil.
V skladu s sanacijo razvijajo v tozdu še dva dodatna programa, Eden od teh
je izdelovanje vrat za Trimoveobjekte in za splošne potrebe jugoslovanskega trga. Asortiment vrat je zelo pester.
• K dobrini rezultatom v tozdu je zagotovo pripomogla uvedba nove stimulacije zaposlenih. Direktor Matjaž Križanec je povedal, da vodja oddelka v skladu z dogovorjenimi merili zdaj neposredno razpolaga s 15-odst. deležem za učinkovitost dela poleg norme. Tako delavci sproti vedo, koliko več bodo dobili za izjemen uspeh.
Začenja se z normalnimi osebnimi vrati 1 m širine in 2 metra v išine do gigantskih vrat. kakršne so naprav ili za hangar na brniškem letališču. Ta so bila široka 4(1 in visoka 13 metrov, da gre skozi tudi najv ečje letalo.
Vzporedno s tem poteka program proizvodnje kotlov za kurjenje z lesni-
Pri revežu varčujemo
Krajevne skupnosti vsi zasipavajo z delom, pri financiranju jih pa zapostavljajo_________
BREŽICE — Delegatom v zboru KS je odleglo, ko se jim je iztekel mandat. Mnogim se ni zdelo več vredno priti na sejo in danes teden je že drugič kazalo, da ne bodo sklepčni. Po debeti akademski četrti se jih je končno le zbralo toliko, da so lahko glasovali. Med dolžnostmi stare skupščine je bilo namreč tudi sprejemanje proračuna za tekoče leto. Večino delegacij je razočaral v njem majhen delež za delo krajevnih skupnosti, ne glede na to, da bodo tretjino sredstev dobile še od sisov.
Tiste krajevne skupnosti, ki nimajo krajevnih uradov, se čutijo zapostavljene. zato je na primer brežiška zahtevala delitev po starem, dokler se financiranje ne uredi sistemsko in dolgoročno. Kot delovno gradivo je pripravljen predlog za ovrednotenje deta šefov krajevnih uradov za krajevne skupnosti, da bi o njem stekla razprava med krajani in omogočila pravičnejšo delitev.
Toda naj bo še tako pravična, delegate vseeno moti. da je proračun ravno pri krajevnih skupnostih najbolj varčen. Zanje noben organ na zastavi svoje avtoritete, medtem ko za financiranje nekaterih drugih potreb denar kratkomalo mora biti.
Naloge kar dežujejo na KS. Razne institucije iščejo najrazličnejša mnenja, zahtevajo zdaj spiske otrok, zdaj sezname ostarelih ali starih do 50 oziroma 65 let. zdaj hočejo vedeti za socialno ogrožene, za bolnike, alkoh-
olike in vse mogoče druge stvari. Toda nikjer ni določeno in razčiščeno, kaj sodi zares v njihov delokrog in kaj ne.
Kdo naj vse to napiše, se sprašujejo delegati. Nekaj časa predsednik še nosi tipkat v Krško ali v Brežice, potem se naveliča, da je kurir, zapisnikar, sklicatelj voditelj sestankov v eni osebi. Prav je imel delegat, ki je dejal, da so to ključna vprašanja in da samo nesposobnosti lahko pripišemo, da jih ne rešimo in dopuščamo, da ravno najmanjšemu najprej zmanjka denarja. Nekateri si pomagajo s samoupravnimi sporazumi in nimajo težav. Zakaj ne bi poskusile tako še krajevne skupnosti? To je ena od možnosti za zanesljivejši dinar, dokler ne bo ustreznejše sistemske rešitve. Razen tega bi ga krajevne skupnosti dobivale sproti in inflacija bi jih manj oškodovala.
J. TEPPEY
mi odpadki. To je zaključena tehnologija z vsem postrojenjem za avtomatizirano kurjenje z lesom ali s premogom. Prva investicija kotla v dobovskem PPV bo končana v maju. Naročilo za ta program pričakujejo še iz mariborske Bodočnosti in iz Kočev skega l.ika. Dogov arjajo sc tudi z neko makedonsko firmo, ki bi kot kurivo rada uporabila odpadno v insko trto. Za le kotle nikjer ne potrebujejo kurjača, ampak samo človeka za nadzor.
J. I EPPEY
KOMU SREBRNI ZNAK ZSMS?
KRŠKO — Mladim družbenopolitičnim aktivistom v občini ali na univerzi, ki s svojim uspešnim delom prispevajo pomemben delež k idejni in akcijski krepitvi ZSMS. mentorjem, ki s svojim družbenopolitičnim in vzgojnim delom dosegajo izrazite uspehe pri vključevanju mladih v družbenopolitično delo na interesnih področjih, osnovnim organizacijam ZSMS ter družbenim organizacijam in društvom.. ki so izrazito izstopala pri svojem uspešnem delu. bo občinska konferenca Zveze socialistične mladincev Krškem na slavnostni seji ob dnevu mladosti podelila srebrne znake ZSMS. Predloge s konkretnimi obrazložitvami pričakujejo do 25. aprila.
KRČANI POJDEJO LETOS NA ROGLO
KRŠKO — Letos bo v Sloveniji organiziranih 67 mladinskih delovnih brigad, od tega jih bo 46 sodelovalo na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji, druge pa drugje po Jugoslaviji. Brigadirji MDB Matija Gubec iz Krškega bodo letos sodelovali na akciji »Rogla 86«. in sicer v drugi izmeni od 20. julija do 9. avgusta, družno s Koprčani in Mozirčani. Mladi brigadirji bodo urejali cesto na Pesek in smučišča. Vsi. ki bi radi sodelovali na nekoliko drugačni akciji, se za MDA »Rogla 86- še lahko prijavijo pri predsednikih mladine, pri oskrbniku Doma mladih in na OK ZSMS.
BREŽICE: NOVA IMENA V IZVRŠNEM SVETU
BREŽICE — Člani novega izvršnega sveta občinske skupščine so: Jože Patty, Miha Škrlec. Rumica Topič, Miljana Stanič, Ivan Preši-ček. Franc Bezjak. Jože Mežnarič, Anton Bibič, Zvonko Krulc, Jože Ajster. Vladka Kežman. Vanda Zorko-Kostevc in Milena Jesenko. Predseduje mu Jelka Barlič. Na prvi seji občinske skupščine v novi sestavi so imenovali tudi skupine delegatov za zbor občin in za zbor združenega dela slovenske skupščine. Z glasovanjem so isti dan sprejeli listo kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije. Za predsednika so izvolili Franca Popita in nato izglasovali listo kandidatov za delegate v zveznem zboru.
IMENOVANJA
BREŽICE — Za predsednika komiteja za družbenoekonomski razvoj brežiške občine so zbori občinske skupščine 14. aprila imenovali Jožeta Pattvja. diplomiranega organizatorja dela. Njegova namestnika sta Gorazd Kotnik (pravnik) za področje družbenih dejavnosti in Marinka Burja (diplomirana ekonomistka) za področje gospodarstva. Dolžnosti sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo bo še naprej opravljala Rumica Topič, dolžnosti sekretarja sekretariata za notranje zadeve pa Mihael Škrlec. Direktor Geodetske uprave ostaja tudi v novem mandatu Janez Trebušak. inž. geodezije in diplomirani inženir organizacije dela.
DO JESENI DVORANA ZA KONCERTE?
BREŽICE — Oktobra bo tukajšnja glasbena šola slavila 40. obletnico obstoja. Do takrat bi si učitelji in učenci radi uredili v njej manjšo dvorano za koncerte, v katero bi spravili 70 do 80 stolov. Učenci bi tako lahko prirejali glasbene nastope skozi vse leto. V glasbeni šoli so za koncertno dvorano namenili dve učilnici. Za adaptacijo bodo potrebovali dodaten denar. Pomoč pričakujejo od občine in razen tega upajo, da jim za ta namen ne bodo odrekli sredstev iz združene amortizacije osnovnih šol.
Pogumni načrti papirničarjev
Dobri rezultati v prvih dveh letošnjih mesecih, ko je bila proizvodnja za desetino __________večja kot lani, obetajo, da bodo načrti tudi uresničeni_
KRŠKO — Del proizvodnje se mora že letos preusmeriti v višjo stopnjo izdelave. Izboljšati se mora storilnost dela. Porabo normiranega materiala je treba letos znižati na raven let 1983 in 1984, ostale poslovne stroške pa je treba znižati za 5 odstotkov glede na lansko leto.
Te suhoparne besede iz letošnega plana Tovarne celuloze in papirja
Vendarle »direktorska vlada«
Burne seje za zaprtimi vrati v soboto, pred skupščino v ponedeljek pa »velika enotnost«
SEVNICA — Kot smo že poročali, jc mandatarka za novi izvršni svet Marija Jazbec predlagala v novi IS od 14 članov kar osem direktorjev. Predsedstvo občinskega sveta ZSS je na seji minuli petek med drugim menilo, da taki rešitvi zaradi še vedno veljajočega zakona o državni upravi, ki individualnim poslovodnim organom prepoveduje biti član izvršnega sveta, ne more dati podpore. Člani družbenopolitičnega zbora te organizacije bi torej na ponedeljkovi seji vseh treh zborov občinske skupščine morali glasovati proti. Tako so se v dolgi razpravi posamično izjasnili vsi prisotni člani predsedstva, saj se mora sindikat v prvi vrsti boriti za zakonitost.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Levstik je o sklepu svojega organa že v petek obvestil vodstvo občinske konference SZDL. Ta dan seje sestal tudi občinski politični aktiv, kamor je bil poklican še sekretar občinskega sindikalnega svetu Zdravko Groboljšek. Sklenjeno je bilo. da se mora v soboto sestati na izredni seji predsedstvi. OK SZDL. Lc-to seje ob 8. uri tudi sestalo. Padli so hudi očitki na račun sindikalnega predsedstva, predvsem pa na račun člana tega predsedstva Bojana Auerja. ki je tudi na II. občinski kandidacijski konferenci pred mesecem dni opozoril na nesprejemljivost takšne liste. Zahteva je bila. da sindikalno predsedstvo ta svoj korak ponovno pretrese. V ponedeljek ob 7. uri so se člani tega organa ponosno sestali. V hudi časovni stiski, ob 8. uri so bile namreč že sklicane seje posameznih zborov občinske skupščine, so elani prizadeto razpra-
vljali. Zavračali so pavšalne kritike sindikata, zatrjevali, kako proti nikomur, še posebno pa proti mandatarki, nimajo nič. da pa tudi niso birokrati in še kaj. če sev tej družbi zavzemajo za zakonitost in* ustavnost. Na koneu so menili, da sindikalni delegati v družbenopolitičnem zboru podpro predloženo listo s posebno obrazložitvijo, da bodo med drugim' o zapletu seznanili tudi republiško sindikalno vodstvo.
V hiši je kajpak čakal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja. Očitno jc tu prišlo do salamenske rešitve, da se o vseh teh sejah konec tedna delegatom občinske skupščine ne pove nič. zakaj mandatarka Marija .jazbec je ob predstavitvi liste delegatom govorila o veliki enotnosti vseh. Tako je tudi ostalo. Samo z enim glasom proti je bila slednjič izvoljena tudi za novo predsednico IS, s tolikokrat omenjenimi osmimi direktorji.
Za predsednico občinske skupščine je bila izvoljena Breda Mio-vič iz Jutranjke, za predsednika družbenopolitičnega zbora Vlado Močivnik, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jože Imperl. za predsednika zbora združenega dela pa Pavel Radišek. Delegati so zgledno opravili volitve za predsednika predsedstva in člane predsedstva ter ostale delegatske skupščine v republiki in zvezi.
V zaključni besedi je nova predsednica IS Marija Jazbec pozvala k ustvarjalnemu delu. podpisani novinar pa je bil (kot delegat, ki je glasoval proti) grajan, češ naj ne zastopa manjšinskega mnenja.
A.ŽELEZNIK
Djuro Salaj v Krškem skrivajo pravzaprav zelo pomembne poslovne odločitve tega največjega posavskega delovnega kolektiva. Vodstvo delovne organizacije in tozda Komerciale« imata še večjo odgovornost, kajti ustvarjati in uresničevati morata takšno poslovno politiko, da bodo ustvarili načrtovani dohodek in akumulacijo ob pogoju, da bo proizvodnja, namenjena za pro- < dajo izven delovne organizacije, letos za 2,4 odstotka večja od lanske in da se bo izboljšala kakovost vseh vrst izdelkov krških papirničarjev.
• Krški Dapirničarji so sklenili, da se število zaposlenih lahko poveča le tam, kjer bodo zmanjšali stroške poslovanja in povečali dohodek. Vse druge kadrovske potrebe bodo nadomestili s prerazporedite ijo delavcev v okviru delovne organizacije in z boljšo organizacijo dela. Povprečno število delavcev v delovni organizaciji »Djuro Salaj« letos ne sme biti večje od 2.245, kar je za 2,5 odst. več kot lani.
V Krškem se zavedajo, da morajo še z večjimi napori izkoristiti
izvozno-uvozne režime (kooperacija ter ostale oblike izvoza in uvoza), če hočejo, da proizvodnja ne bo motena zaradi pomanjkanja deviz in da bo Celuloza svoje uvozne potrebe letos krila z lastnim izvozom. Naposled je doseganje načrtovanih proizvodnih in poslovnih rezultatov, večja delovna disciplina, boljša kakovost dela in storilnost pogoj, da bodo stvarni osebni dohodki naraščali hitreje od inflacije, zato pa tudi dobra spodbuda slehernemu delavcu.
DVA MRTVA PRI PIJAVSKEM
9.	aprila sta v hudi prometni nesreči izgubila življenji voznik golfa iz Titove Korenice Milan Draku-lič in sopotnik Franjo Haramba-šič. Huje ranjena sta bila sopotnik v istem avtomobilu Mladen Jurki in voznik kombija Marjan Fabjančič iz okolice Krškega. Fabjančič jc vozil kombi iz smeri Sevnice proti Krškemu. Izven naselja Malo Pijavško je zaradi vožnje po levi strani ceste silovito trčil v nasproti vozeči golf. Le-tega je odbilo na obalo Save. kjer je vozilo obtičalo na bregu na kolesih. sicer pa z odtrgano strahu. Na vozilih je bilo za 2.5 milijona dinarjev škode.
m
ii
Rahitični otrok ne shodi sam
O tem, kaj tare Podb-očjane, pripoveduje Stane Božič
PODBOČJE — Vodja delegacije v občinskem zboru krajevnih skupnosti. 56-letni invalidski upokojenec Stane Božič iz Podbočja, je bil na sejah zbora v Krškem ponavadi eden glasnejših. Njegova iztočnica je običajen moto (tudi drugih Podbočjanov) na večini zasedanj različnih teles v občinskem središču, namreč: kako zadržati vsaj redke vaščane, ki še žive na Gorjancih, da se ne bi izselili.
Odgovor je razmeroma preprost. Ljudem v teh manj razvitih predelih naj bi vsaj približno omogočili življenje, kakršno je za ljudi v dolini in mestih umljivo že samo po sebi. Od Podbočja najbolj oddaljene vasi Planina. Brezje in Gradec bi bile ob boljših cestah.
Stane Božič: »Gorjanska ognjišča ugašajo, a smo le malo naredili, da bi ljudje ostali doma.«
pravem spodbujanju kmetijstva, že mnogo bliže razvitejšim okoljem. Predvsem pa so ti skromni ljudje zadovoljni že z malenkostmi. kar pa še ne pomeni, da v vsakem primeru pristajajo le na drobtinice pogače.
»Glejte, v Brezju je bivša šola. kjer se vaščani srečujejo, a niso imeli niti 15 tisočakov za tok, zato so jim elektriko odklopili. Odrezane žice ne dajejo elektrike in za zbor vaščanov smo vlekli 40 metrov kabla, da smo si svetili z žarnico. Rahitični otrok brez pomoči ne shodi,« pripoveduje Božič, ki je znal zmeraj zastavljati »neprijetna vprašanja«, denimo: Zakaj cesta Gradec — Brezovica — Jarek skoraj ne vidi gramoza? Zakaj se toliko odlaša s posodobitvijo ceste Podbočje — Kostanjevica? Zakaj v Podbočju že 40 let gradijo industrijski obrat, a se načrti vedno znova izjalovijo?
Božič, rojen v Prušnji vasi, med zadnjo vojno je bil kurir na gorjanskem območju, je brez dlake na jeziku. Meni, da odkritosrčnosti ne bi smeli zameriti, tudi če posega na domače »dvorišče«, kajti druge je pošteno kritizirati le. ako pometeš pred lastnim pragom. »Naš vodovod je že 22 let oporečen. Trgovini M-Agrokom-binata in M-Preskrbe nista niti za eno povprečno. Osnovno šolo smo zgradili tudi s samoprispevkom, stara šola s šestimi razredi in šola na Gorjancih pa propadata. Smo krivi za vse to v krajevni skupnosti ali na občini? Vedno isti ljudje razpravljamo o teh vprašanjih.« meni Božič.
P. PERC
OBISK ZOBOZDRAVNICE
Prejšnji teden je spet bila pri nas zobozdravnica. Z medicinsko sestro sta nas že večkrat obiskali, da bi nas poučili o negi /ob. Zadnjikrat sta nam pokazali veliko diapozititov o tem. kaj lahko naredi nečistoča v ustih. S tabletkami sta tudi preizkusili, če so naši zobje kaj bolj čisti kot pred tednom. Ugotovili sta. da si nekateri učenci še vedno ne umivajo zob. Sklenili smo. da jih naslednjič vsi presenetimo s čistimi zobmi.
NOVINARSKI KROŽEK COŠ Milan Majcen Šentjanž
Najmanj tisoč ljudi na Lisci
Tudi letos tradicionalni shod 1. maja — Slavnostni govornik L. Močivnik
SEVNICA — Gora Lisca je bila že od nekdaj shajališče naprednih ljudi. Zadnja leta so postala na tem vrhu izredno množična praznovanja l. maja, in 27. aprila, dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob kulturnem programu tam podeljujejo tudi srebrna priznanja OF in sindikatov aktivistom in državna odlikovanja.
Letos se bo pričel kulturni program ob 11. uri. Sodelovali bodo moški pevski zbor Svobode iz Krmelja.
Oder mladih iz Sevnice in učenci osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice ter gasilska godba iz Sevnice.
Lisca je na ta dan tudi cilj vse številnejših pohodnikov, ki se na vrh odpravijo peš, bodisi iz Krakovega ali z Brega, kjer jc primerno izhodišče za tiste, ki se tja pripeljejo z vlakom. Iz večjih krajev občine, sedežev krajevnih skupnosti, bodo predvidoma vozili avtobusi. Natančen vozni red bomo objavili v naslednji številki.
Sindikalni svet in občinska zveza telesnokulturnih organizacij pripravljata še razne igre za zabavno popoldne. Verjetno bo na Lisci storjen občinski izbor atletov za kros Dela. Zanesljivo ne bo manjkalo tudi najbolj zabavno vlečenje vrvi. čeprav utegnejo nekatere še boleti mišice s podobnega tekmovanja prejšnji dan v Florjanski ulici. Za tradicionalni zaboj piva -se izplača potruditi se na Lisci.
A.	Ž.
Novo v Brežicah
BODO RES ZAVRAČALI POMOČ? — Tisti, ki so je potrebni,( zagotovo ne. Lahko se pa zgodi, da si bo premislil kdo, za katerega v vasi sploh ne vedo, da prejema eno ali več vrst družbene podpore. In čeprav je to samo šolska malica za otroka, jo bo poslej prostovoljno plačal vsak, ki v delovni organizaciji malo zasluži, vendar doma redi kravo, prašiče in kokoši. Center za socialno delo namreč uvaja računalniško evidenco in bo o prejemnikih in vrstah družbene pomoči poslej vsako leto sproti obveščal delovne organizacije in krajevne skupnosti.
NEKATERIH OBLETNIC NE SLAVIMO — Vsa čast izdelovalcem zemljiškega katastra, ker so bili tako daljnovidni in so opravili temeljito delo za nič koliko generacij. Snovalci dolgoročnih programov bi se lahko zgledovali pri njih, saj je kataster iz leta 1825 še vedno v veljavi. Do leta 2000 ga nameravajo obnoviti, zato računajo na izdatnejši delež v občinskem in republiškem proračunu. Druge republike so precej dlje in Brežičanom je nerodno venomer razglašati, da je sicer napredna Slovenija pri obnavljanju katastra na zadnjem mestu.
POD ISTO STREHO VLEČEJO NA VSE STRANI — Zavod za kulturo združuje radio, delavsko univerzo, knjižnico in kino. Nobenemu ne gre posebno dobro, zato takoj skočijo, če kdo le pomisli na novo zaposlitev, kot zdaj na primer radio. Čemu le silijo v to. ko je pa obveščanje cenejše, če ga je manj?
VROČA VODA TUDI IZ VRTINE NA LEVEM BREGU SAVE
MOSTEC — Delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane so v prvi raziskovalni vrtini L 1/85 na levem bregu Save ustavili vrtanje v globini 700 m. Dotok termalne vode seje začel, ko so se svedri prebili 460 m globoko. Po oceni niha količina termalne vode. ki zdaj doteka iz globine 700 m med 30 do 40 1 v sekundi in to v višinski razliki 20 m. temperatura vode je okoli 62 stopinj Čelzija. V torek, 16. aprila, so delali črpalni poizkus, da bi natančno izmerili, koliko vode priteka iz vrtine. Točne podatke o temperaturi in količini vode bodo sporočili novinarjem na tiskovni konferenci čez štirinajst dni. Novih virov tople vode se veselijo predvsem v Agrarii in Termah, kjer je nanjo vezan nadaljnji razvoj obeh delavnih organizacij.
Krške novice
Sevniški paberki
ZLOBA? — Čeprav včasih nekateri tudi avtorjem te rubrike očitajo precejšnjo dozo zlobe in na osnovi pisanja Krških novic ocenjujejo celotno njihovo pisanje, se tokrat predstavljamo v svetli luči. Nočemo koga posebej ošvrkniti, ker ne vemo, od kod prihajajo govorice o tem. kaj da seje dogajalo med mladinskim kongresom v Krškem. Skratka, sama neokusna natolcevanja! Preverjanje je to potrdilo, saj so na primer tudi gostinci (neuradno!) pohvalili mlade kot klien-telo. kakršne si še žele.
BOJKOT — Kostanjevičani menda sploh ne obiskujejo več sej predsedstva občinske kulturne skupnosti. Zakaj ne. tega še nismo zvedeli, le iz izjave sekretarja OK SZDL Vlada Vogrinca na seji predsedstva OK SZDL. »da je edino pravilna in sprejemljiva samoupravna pot«, lahko vsaj približno sklepamo, da gre za resne stvari.
SREČANJE TEDEN DNI KASNEJE — Kmečki fantje vabijo na novo spoznavno in družabno srečanje, ki bo nepreklicno v soboto. 26. aprila v hotelu Ajdovec od 19. ure dalje. Zakaj ne bo srečanje to soboto, kot je bilo napovedano? Prizadevni prireditelji so ostali brez. dua Lojzeta Pungartnika. pevca Ambroža in humorista Ribniškega svedra. Za 26. april pa so se prireditelji zavarovali s pogodbo. Večerja in vstopnina bosta stali 1.700 dinarjev, kavalirjev, ki bodo to plačali nežnejšemu spolu, menda ne bo manjkalo.
ŠE SREČELOV — Izreden obisk pričakujejo na tradicionalnih florjanskih igrah zadnje aprilsko popoldne in noč. Opozarjamo: samo Še danes Janko Stopar v gasilskem domu v Sevnici sprejema prijave 10-članskihekip. ker Mito Trefalt pripravlja program na podlagi lakih prijav.
VENČEK. DA JE KAJ! — Bo-štanjska mladina je minulo soboto pripravila res gala plesni venček v dvorani TV D Partizan. Ob dobri glasbi, pevcu Braču Korenu in še čem je nastopila znana zasavska plesna skupina / akrobatskim rock'n rollom. Dom bi bilo treba skorajda po ribniško razširiti.
KJE SO POKALI? — Znani tclcsnokulturni in sploh vse večji funkcionar je očitno v vnemi za kandidiranja nekje založil obljubljene pokale za letošnje razburljive sankaške prireditve v Boštanju in Logu. Sankači in vse številnejši navijači kajpak tudi zavoljo tega izgubljajo zaupanje v takšne funkcionarje.
kultura
in
izobra-
ževanje
Odličje za domiselnost
Stane Peček dobil odličje Svobode s srebrnim listom — Letos edini odlikovani Dolenjec
TREBNJE — Prejšnji teden so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili 44 kulturnim delavcem in društvom i/ Slovenije, zamejstva in iz klubov naših delavcev v tujini odličja Svobode, najvišja priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije za kulturno ustvarjalno, organizacijsko in pospeševalno delo v društvih, na šolah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Eno od priznanj, odličje Svobode s srebrnim listom, je prejel tudi Stane Peček, tajnik
Stane Peček
občinske Zveze kulturnih organizacij v Trebnjem in strokovni sodelavec občinske kulturne skupnosti, poleg tega pa še vodja delegacije Zveze kulturnih organizacij Slovenije v republiški konferenci SZDL in član strokovnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, če naštejemo le nekaj najpomembnejših dolžnosti, ki jih opravlja.
Peček je vsekakor eden od najpomembnejših možkulturevtre-banjski občini, eden tistih, ki vnašajo novosti oziroma izvirne, ustvarjalne prijeme v delo. dosegajo pri tem odmevne uspehe, s takim načinom dela pa pripomorejo, da kultura živi s sodobnim utripom in je zanimiva tudi za občane. V njegovi glavi se je na primer spočela misel, da bi čisto
navaden občni zbor kulturnega društva izvedli po novem, kot neke vrste gledališko predstavo. In to so v kraju, kjer jeudomljen, uresničili s takim uspehom, daje bil njihov način izvedbe občnega zbora takoj sprejet za enega od posnemanja vrednih modelov v Sloveniji. Novo vlogo pa je poiskal tudi za mešani pevski zbor mirenske Svobode, ki ga uspešno vodi vrsto let. O tem pripoveduje:
»Do zdaj smo pevski zbor poznali predvsem v eni vlogi: na odru in z dirigentom. Razmišljal sem, ali ne bi šlo še kako drugače, da bi zbor postal del gledališča, njegovo prepevanje pa sestavni del dogajanja na odru. Tako seje rodila zborovska spevoigra Fantje po polj gredo. Marjan Belina je poskrbel za besedilo in režijo, jaz pa za glasbeni del. Uprizoritev seje posrečila in z njo smo prav gotovo prvič na Slovenskem pokazali, da zbor lahko nastopa tudi v drugačni, ne samo koncertni vlogi.«
Stane Peček je četrti dobitnik odličja Svobode iz trebanjske občine. Pred njim so ga prejeli Tabor likovnih samorastnikov, Bojan Brezovar in Vilko Videčnik. Letos je tudi edini iz dolenjske in posavske regije, ki so mu pripeli to priznanje. Sam pravi, da taka priznanja na Dolenjsko redko pridejo, s tem pa še ni rečeno, da »nimamo ljudi, ki bi jih zaslužili«. »Po mojem je tako zato, ker predlagamo premalo kandidatov. Mislim, da so odbori za priznanja, ki delujejo pri občinskih Zvezah kulturnih organizacij, premalo pozorni, da ne rečem aktivni. Na prste ene roke bi lahko naštel tudi primere, da so za tako ali drugačnoodličje koga predlagale družbenopolitične organizacije.« ugotavlja Peček.
I. Z.
Gledališki vrh na več odrih?
Čez dober mesec v Novem mestu 29. srečanje gledaliških skupin Slovenije — Predstave tudi zunaj Novega mesta — Novomeški Balkanski špijon šele jeseni
NOVO MESTO — Kot smo že nekajkrat omenili, bo letošnje 29. srečanje gledaliških skupin Slovenije v Novem mestu. Danes lahko zapišemo, da bo to srečanje potekalo od 22. do 24. maja. Koliko gledaliških skupin ho nastopilo in od kod bodo, ta čas šeni znano, saj še vedno potekajo območna srečanja, na katerih jih bodo izbrali. Soprirediteljica tega vseslovenskega amaterskega gledališkega vrha Zveza kulturnih organizacij iz Novega mesta upa, da ji bo Združenje gledaliških skupin Slovenije kot glavni organizator kmalu sporočilo imena skupin udeleženk in poslalo tudi celoten program.
V kratkem naj bi v Novo mesto prispel predstavnik tega združenja in se seznanil z možnostmi Novega mesta za izvedbo tako velike in pomembne prireditve. Predstavnik si bo ogledal tudi nekaj odrov in dvoran v širši okolici Novega mesta, kajti del programa 29. srečanja naj bi potekal zunaj mesta. Novomeški soprireditelji želijo tudi, da bi Združenje gledaliških skupin Slovenije poslalo na to srečanje le toliko amaterskih gledališč, za kolikor bo njegov predstavnik ugotovil, da jih lahko. Treba je namreč vedeti, da tako imenovani podeželski odri niso usposobljeni za tehnično visoko zahtevne predstave, pa tudi, da ni
JAKCU ZLATA PLAKETA
LJUBLJANA — Ob proslavitvi 40-letnice ustanovitve Akademije za likovno umetnost v Ljubljani so njenemu prvemu rektorju, akademiku Božidarju Jakcu, izkazali posebno čast. Med drugim so predlagali, naj bi mu Univerza Edvarda Kardelja ob svojem dnevu podelila zlato plaketo.
DREVI KONCERT
NOVO MESTO — Drevi ob 19. uri se bo s celovečernim samostojnim koncertom v tukajšnjem Domu kulture predstavil Novolesov pihalni orkester iz Straže. To bo v kratkem času že druga taka prireditev v Novem mestu. Kot smo že poročali, je imel podoben koncert v Domu kulture že pihalni orkester novomeškega gasilskega društva.
niti denarja niti časa. da bi jih ustrezno uredili in opremili.
Novomeščani ne skrivajo ponosa, da jim je zaupana izvedba tako velike in pomembne prireditve. To si lahko štejejo v čast in priznanje, da znajo organizirati tudi najzahtevnejše manifestacije, čeprav so si s privolitvijo nakopali več dela in vc-
VSAJ TABLE SO SE, ČE ŽE AKADEMIJE NI VEČ
Čeprav v Novem mestu ni več »podružnice« ljubljanske Pedagoške akademije, pa je spomin na »blagopokojno žrtev šolskih sprememb in tegob« ohranjen kar na dveh hišah: na tabli ob vhodu v OŠ Katja Rupena (ob Cesti herojev), kjer je akademija pred leti začela delovati, in na podobni tabli ob vhodu v nekdanji šmihelski internat, kjer je ta višješolska ustanova že z minulim šolskim letom storila svoj konec. Novomeščanov te table z napisi očitno prav nič ne motijo, češ:»Naj se ve, kaj je bilo včasih«. Sicer pa se ob menjavah stališč v zvezi s šolsko reformo nikoli ne ve. kdaj bi kakšna laka reč še lahko prišla prav...
liko odgovornost. Grenkoba, ki jo je čutiti ob pripravah, ne izhaja iz slednjega, marveč je za to drug razlog. Republiški gledališki vrh bo v občini, ki ta čas ne premore niti ene boljše skupine in ne predstave, ki bi lahko konkurirala za uvrstitev med najboljše. S tem se kot dodatna kaplja pelina meša spoznanje, da za kaj takega ni sposobna niti skupina kulturnega društva »Dušan Jereb«. Še več, ta skupina je v takšnih, kadrovskih težavah, da že drugo sezono zapored ni prišla v javnost s premiero, to pa ji ni uspelo, kljub temu da že ves čas pripravlja Balkanskega špijona. Zaradi stalnih težav z režiserjem in piljenjem predstave so prvi nastop, predviden za pomladanske mesece, že prestavili na začetek nove sezone.
I. Z.
MAKUČEVA DELA ŠE DO SREDE
NOVO MESTO — Retrospektivna razstava del akademskega slikarja Vladimira Makuca, ki je na ogled v obeh dvoranah Dolenjske galerije, bo odprta še do srede. 23. aprila. Do zdaj je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev.
KNJIŽNE ILUSTRACIJE
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je od včeraj odprta razstava knjižnih ilustracij akademske slikarke Marlenke Stupice. Dela bodo na ogled do 15. maja.
Kaj se dogaja z literarnim klubom
V novomeškem literarnem klubu že dalj časa traja mrtvilo, saj niti sestankov ni več — Po načrtih ZKO pa naj bi bil prav ta klub jedro literarne dejavnosti v občini
NOVO MESTO — Poldrugo leto ali kaj bo že, kar je novomeški literarni klub zadnjič poslal svoj Pesniški list med bralstvo, potem namreč to glasilo ni izšlo nikoli več. Šele kasneje seje izkazalo, da seje s prenehanjem tepublika-cije začelo za klub zelo klavrno obdobje. Usahnili so literarni večeri, sestanki so bili vse bolj poredko in z vse slabšo udeležbo, na pol poti pajeobtičalo tudi prizadevanje, da bi se klub celoviteje predstavil z almanahom. Prišlo je tako daleč, da zdaj niti sestankov ni več.
Stanje, v kakršnem se je znašel novomeški literarni klub. je vse prej
Slike za obnovo Trubarjevega doma
Pobudnik akcije je akademski slikar Jože Centa
VELIKE LAŠČE — V akcijo za obnovo in ureditev Trubarjeve domačije na Raščici so se vključili tudi slovenski likovniki. Podarili naj bi vsak najmanj po eno delo. Podarjene stvaritve bodo prodali na prodajni razstavi, izkupiček pa namenili Trubarjevemu skladu. Računajo, da bodo na ta način zbrali okoli 5 milijonov dinarjev.
Prvi so se odzvali slikarji, ki že od leta 1983 prihajajo na območje. Velikih Lašč upodabljat kraje, od koder so izšli velikani slovenske literature, pisec prve slovenske knjige PrimožTrubar, Fran Levstik in Josip Stritar.
Pobudo za to plemenito dejanje slovenskih likovnih umetnikov je dal akademski slikar Jože Centa, ki je doma iz tega dela Dolenjske in seje že prej izkazal kot začetnik raznih kulturnih akcij. Med drugim so na njegovo pobudo v Ribnici začeli s slikarsko-kiparsko kolonijo, ki ima zdaj že lepo tradicijo.
Darovalna akcija slovenskih slikarjev je samo eden od načinov, kako zbrati denar za obnovo Trubarjeve domačije. Že dalj časa zbira krajevna skupnost v Velikih Laščah tudi tako imenovani Trubarjev dinar. Z zbiranjem denarja hitijo, saj mora biti domačija obnovljena do konca letošnjega junija. Izročitev domačije javnemu kulturnemu namenu sodi med najpomembnejše manifestacije ob 400-letnici Trubarjeve smrti.
I. Z.
kot rožnato. Najbolj kajpada moti popolno mrtvilo in to, da pravzaprav nihče od tistih, ki so se vpisali v klub. ne ve, kaj storiti. Očitno je, da brez izrednega občnega zbora, ki pa bi ga moral sklicati kdo izven kluba, in brez dovolj zanimivega in izvedljivega programa ne bo šlo. To pa je nujno čimprej narediti, zlasti še. ker na literarni klub računa tudi novomeška ZKO. V njenih načrtihje namreč ta klub naveden kot jedro vse literarne dejavnosti v novomeški občini, torej tudi tiste, ki jo gojijo v osnovnih in srednjih šolah.
16. srečanje lutkarjev
Začenja	se	danes	v
Kranju
KRANJ —Danes setuzačenja 16. srečanje slovenskih lutkarjev. Do sobote, 19. aprila, ko bo srečanje končano s skupščino lutkarjev, si bodo obiskovalci lahko ogledali 25 lutkovnih predstav. Poleg lutkovnih skupin in lutkovnih gledališč iz vse Slovenije (razen Dolenjske in Posavja) so za sodelovanje na letošnjem srečanju prijavljene tudi slovenske lutkovne skupinc_ iz zamejstva (Občine pri Trstu. Šmihel pri Pliberku na Koroškem). V goste pa prihajajo tudi lutkarji iz Niša, Dunaja in iz Knurovva na Poljskem. Vsak dan bodo tudi pogovori o predstavah, ki jih bo vodil znani slovenski lutkar Edi Majaron. V okviru srečanja bodo v kranjskem Delavskem domu pripravili razstavo lutk in lutkovnih osnutkov slikarja in lutkarja Saše Kumpa.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
LJUBLJANA — V razstavišču Nama — Tromostovje, kjer je Brestov salon pohištva, bo do 5. maja na ogled razstava fotografij Božidarja Dolenca, člana skupine fotografov, ki nastopa pod imenom ŠOLT. Razstavo so odprli prejšnji teden.
Iz programa novomeške ZKO za obdobjel986— 1990jerazvidno,da bo ZKO klubu denarno in organizacijsko pomagala, hkrati pa mu pomagala poiskati nove člane oziroma vse tiste ljudi, ki se izpovedujejo z literarnim pisanjem. Literarni klub pa naj bi zato postal več, kot je kazal z dosedanjim delovanjem: ne samo zbirališče tistih, kijih zanima literatura, ampak za vse tudi možnost, da bi se izobraževali. Ne kaže pa prezreti tudi »obljube« srednjeročnega programa ZKO. da bo članom kluba pomagala izdati almanah.
Ob tem je treba povedati, da bo oživljanje literarnega kluba hitrejše i n učinkovitejše, če mu bo stal ob strani odbor za literarno dejavnost kot strokovni organ pri ZKO. Za zdaj se taodborni izkazal za prav uspešnega sanatorja stanja v literarnem klubu.
I. Z.
LETNI ČASI V VERZIH
ŠENTRUPERT — Uredniški odbor Preprostih besed, glasila tukajšnje osnovne šole. ki sc imenuje po dr. Pavlu Lunačku, je ob dnevu šole 2. aprila izdal zbirčico verzov, v katerih učenci opevajo letne čase. Tiskana je v Trebnjem in je izšla v 200 izvodih.
RADOVIČ JE POVEDAL VSE — S tem kratkim stavkom je tudi Stojan Pelko povedal prav vse o najnovejši fotografski razstavi Novomeščana Bojana Radoviča pod naslovom Telo in izpoved. Na petkovi otvoritvi v Fotogaleriji Doma kulture je bilo kar precej obiskovalcev, siceršnjo tišino in nerodnost pa je s kitaro reševal študent Marko Boh. (Foto: J. Pavlin)
S pesmijo v pomlad
Ta teden poteka v novomeški občini srečanje odraslih pevskih zborov, prihodnji četrtek pa se bodo predstavili otroški in mladinski zbori iz šol
NOVO MESTO — Kadar na Dolenjskem zazvenijo zvoki zborovske pesmi, je to vsaj za lokalne razmere pomemben dogodek, obenem pa praznik pevstva kot najbolj razširjene dejavnosti na področju ljubiteljske kulture. Za tak dogodek je poskrbela novomeška Zveza kulturnih organizacij, ko je spet pripravila srečanje pevskih zborov novomeške občine, in sicer pod tradicionalnim naslovom S pesmijo v pomlad.
Srečanje poteka ta teden in v dveh delih. Že včeraj so v Zdravilišču Šmarješke Toplice nastopili: moški pevski zbor kulturnega društva
Natečaj za dramski prvenec
Razpisala sta ga Književna mladina Slovenije in mariborska Drama — Prva nagrada 300.000 din
Književna mladina Slovenije, kije že do/daj z izdajanjem pesniških in proznih knjižnih prvencev mladih avtorjev znatno pripomogla k uveljavljanju tako imenovane mlade slovenske literature, sejeodloči-la za novo dejanje. Z željo, da bi spodbudila ustvarjalnost na področju mlade slovenske dramatike, je skupaj z Dramo SNG v Mariboru razpisala nagradni natečaj za dramski prvenec. Javno povabilo k sodelovanju je mikavno, saj med drugim obljublja, da bosta dve najboljši besedili nagrajeni (prva nagrada bo 300.000. druga pa 250.000 dinarjev). avtor, katerega delo bodo uprizorili, pa bo dobil še običajen honorar.
Razpis posebej zahteva, da morajo biti dramski prvenci napisani v slovenskem jeziku, da število nastopajočih ne sme presegati deset oseb, prav tako pa, da lahko sodelujejo le avtorji, ki jim del še niso uprizarjala poklicna geldališča. Delo, poslano na natečaj, ne sme biti podpisano. Avtorstvo bodo pisci dokazali s četrtim izvodom, medtem ko morajo tri izvode poslati na natečaj v roku, in sicer do 20. septembra letos na naslov: Drama SNG Maribor, Slovenska 27, 62000 Maribor, s pripisom »Za natečaj«. Žirija bo svoje odločitve objavila 21. novembra. Nagrajena dela bo mariborska Drama uprizorila v naslednji sezoni ali sezoni za njo.
»Dušan Jereb« iz Novega mesta, moški zbor iz Stopič, mešana zbora IMV in Pionir, mešani zbor iz Orehovice in Dolenjski oktet. Drevi ob 20. uri bo v novomeškem Domu kulture drugi del prireditve, predstavili pa se bodo: moški zbor gasilskega društva Šmihel, mešani zbor Krka. mešani zbori iz Otočca, Malega Slatnika in Šentjerneja, mešani zbor novomeških upokojencev in Šentjernejski oktet.
Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov bo glede na majhno število prijavljenih zborov samo en dan. prihodnji četrtek. 24. aprila, v Novem mestu. Na prireditvi, ki bo tudi v Domu kulture, začela pa se bo ob 17. uri, bodo nastopili: otroški zbor glasbene šole »Marjan Kozina«. otroški in mladinski zbor OŠ Šentjernej, otroški in mladinski OŠ Grm, mladinska zbora OŠ Milka Šobar-Nataša in OŠ Bršljin ter mladinski zbor SŠTZU Boris Kidrič kot edini srednješolski zbor.
KMALU PONATIS KNEZOVE KNJIGE
NOVO MESTO — Knjiga Toneta Kneza Novo mesto I — llalštat-ski grobov i. ki je nedavno izšla kot prvi zvezek arheološke knjižne zbirke Carniola arehaeologiea pri Dolen jskemu muzeju, je hitro pošla, zato so se odločili za ponatis. Ta bo izšel v naslednjih mesecih, knjiga pa bo v prodaji dostopna vsem, ki jih zanima tovrstna literatura. Po prvi nakladi tega dela, ki je v strokovnih krogih vzbudilo veliko zanimanje, so segli zlasti muzeji, knjižnice, arheologi, zgodovinarji in drugi, ki tako delo potrebujejo na svojih delovnih področjih.
Umrl velik prijatelj Dolenjske
Še eden od slovenskih likovnih umetnikov je za vedno izpustil iz rok čopič in paleto. To je akademski slikar Evgen Sajovic, rojen pred nekaj več kot 72 leti v Ljubljani. Z njim se je poslovil občutljiv krajinar in ilustrator.
Sajovcu življenje ni bilo postlano z rožicami. Kot študent je tolkel hudo pomanjkanje. Kljub temu je marljivo študiral in naposled diplomiral pri velikem slikarju Tartaglii v Zagrebu. Ko se je začela vojna, je bil že priznan umetnik. Sledil je klicu domovine, se priključil OF in deloval kot aktivist, organizator. Po osvoboditvi, je bil srednješolski profesor, dolga leta pa je poučeval tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po upokojitvi leta 1972 se je s pravo mladostno vnemo posvetil slikanju.
Slikarska potovanja so Sajov-ca često privedla tudi na Dolenjsko. Odzval seje vabilom, naj ustvarja v liko vnih kolonijah, ki sojih prirejali v Novem mestu in drugih krajih. Nekajkrat je bil v druščini slikarjev, ki so delali v Dolenjski slikarski koloniji. Kar hlastal jepo motivih, ki jih jenaj-deval v Novem mestu in v krajini ob Krki.
Sajovic je bil tudi odličen sobesednik. Zanimalo ga je tako rekoč vse o Novem mestu. Dolenjski. V novinarsko beležnico se je zapisala prenekatera njegova misel. Kajpak ni mogel mimo poslanstva umetnika. »Ustvarjati tu. na Dolenjskem, pomeni doživeti duhovno pomiritev,« je dejal.
Nekoč je dejal, da se je v Dolenjsko zaljubil, kot bi bila kakšna mladenka. To zaljubljenost je na slikah »podčrtoval« z vijoličasto barvo, z barvo zvestobe. Črne barve ni maral. »To je barva smrti, popolne
Evgen Sajovic
slikam
teme, niča, jaz pa življenje,« je pripomnil.
Človek premine, njegovo delo ostane. Živi dalje. Tudi Sajovče-vo slikarstvo, ker je del življenja, ki se nadaljuje.
I.Z.
ZBORI TEKMOVALI ŽE DEVETIČ
MARIBOR — Tu je bilo ob koncu minulega tedna 9. tekmovanje slovenskih pevskih zborov. Med štirinajstimi nastopajočimi zbori so bili najboljši APZ France Prešeren iz Kranja, mešani zbor Obala iz Kopra in mešani zbor Consortium musi-cum iz Ljubljane. Kot gost je na prireditvi sodeloval mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka.
SREČANJE Z MLADIMI SLOVENSKIMI PISCI
KRŠKO — V počastitev kongresa slovenske mladine, kije bil tu nedavno, je tukajšnji literarni klub. imenovan po Benu Zupančiču, pripravil literarni nastop nekaterih mladih slovenskih književnikov. Svoja dela so brali: Andrej Blatnik, Tugo Zaletel. Andrej Lutman. Igor Bratož, Marjeta Jeršak in Alojz Ihan, ki sta se jim pridružili še Ana Rostohar in Tamara Vonta, članici krškega kluba.
pisma
in
odmevi
Bogat program
Zelo raznolika dejavnost novomeškega doma JLA
NOVO MESTO — Doma JLA Novo mesto ima tudi letos zelo bogat delovni program. Doslej je bilo v njem že sedem predavanj o najrazličnejših temah, ki jih je psremljalo okrog 1.200 poslušalcev. Bilo je tudi več informativnih sestankov o dogajanju doma in po svetu. V sodelovanju z ekonomsko šolo je dom JLA organiziral daktilog-rafski tečaj in tečaj šivanja, plesno šolo za otroke, aerobiko za ženske in še vrsto sekcij. Tečaji in sekcije združujejo trenutno 160 članov. Dom je pripravil tudi že dva izleta, in sicer v Zagreb in Jasenovac.
V prvih treh mesecih letos je bilo v domu šest razstav, in sicer umetniška dela Josipa Kovačeviča iz Zagreba,' grafike Eda Murtiča in Zlatka Priče, razstava knjig in razstava ženskih ročnih del ter foto razstava. V novomeškem domu JLA je bila letos tudi že vrsta kulturno-umetniških prireditev s privlačnimi točkami. Omeniti velja na primer razgovor z igralko Božidarko Frajt pa modno revijo v sodelovanju z Novoteksom in Labodom. 10 takim prireditvam je prisostvovalo okrog 3.800 gledalcev. V restavarciji doma so bili tudi trije tovariški večeri. Letos je bilo v domu na sporedu že preko 20 filmov, ki jih je videlo preko 20.000 gledalcev. Samo Amadeus je pritegnil nad 7.000 gledalcev. V domu je zelo razvita tudi vsakodnevna športna dejavnost za mnoge delovne organizacije. Dom je tudi prizorišče najrazličnejših seminarjev, politične šole, posvetov, proslav praznikov šol in delovnih organizacij itd. Tako naj bi bilo tudi v bodoče.
OPRAVIČILO
Društvo kadrovskih delavcev Bela krajina Črnomelj—Metlika se opravičuje vsem, ki so 8. aprila želeli poslušati predavanje o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Predavanje je odpadlo zaradi predavateljeve zadržanosti. Zaradi velikega zanimanja sporočamo vsem zainteresiranim, da bomo predavanje organizirali, brž ko bo mogoče.
Društvo
ODMEVNO
ZDRAVSTVENO
PREDAVANJE
SREČANJE
DOLENJSKIH
BRIGADIRJEV
NOVO MESTO — Letos mineva 40 let od veli ki h povojnih mladinskih delovnih brigad, ki so širom Jugoslavije gradile železniške proge, ceste, obnavljale domovino. 2. maja 1946 so se v Novem mestu zbrali na poslovilnem večeru mladi, ki so naslednji dan odšli gradit progo Brčko — Banoviči.kjersostisočidrugi-mi do konca leta zgradili 92 kilometrov tirov. Brigadirji iz Novega mesta. Krškega, Črnomlja, Trebnjega, Kočevja in mnogih dolenjskih krajev, ki so gradili progo Brčko—Banoviči, naj bi se ponovno srečali 2. maja letos, in sicer naj bi se dobili ob 10. uri pred hotelom Metropol v Novem mestu. Prijaviti se je možno na občinski konferenci ZSMS Novo mesto, bistvena pa je udeležba na srečanju.
FRAN VODNIK
Za Maistrov spomenik v Mariboru
Poziv javnosti za prostovoljne prispevke
Vsem še živečim Maistrovim • borcem, prostovoljcem za osvoboditev severnih krajev v letih od 1918 do 1919, koroškim borcem, svojcem že pokojnih prostovoljcev, njihovim prijateljem, borcem NOB in vsej slovenski javnosti je splošno znano, da se borimo za postavitev dostojnega spomenika slovenskemu junaku generalu Rudolfu Maistru, genialnemu rešitelju in osvoboditelju Maribora in severnih slovenskih krajev, slovenskemu pesniku in rodoljubu. Spomenik naj bi stal na vidnem prostoru v Mariboru.
Zato prosimo vse naštete, da po svojih sposobnostih in premoženjskih zmožnostih prispevajo denarne zneske z vplačili na žiro račun pri SDK v Mariboru št. 51 800 — 678 — 95822, naslov: ZPBSM — prispevek za Maistrov spomenik v Mariboru.
Prepričani smo, da bo bera rodoljubnih prispevkov tako obilna, da bo zadostovala za izdelavo in postavitev spomenika, ki ga bomo izbrali iz osnutkov, ki jih bodo predložili naši kiparji in mojstri.
Zveza prostovoljcev za severno mejo 1918—1919
Še: S helikopterjem na njive?
Še enkrat o sporu sosedov na Dolgi Raki zaradi poti do njiv
Da bi bila javnost res pravilno informirana, moram odgovoriti na Černičeve izjave, laži in žalitve. 1/ vsake njive in travnika je pot in tudi iz teh štirih kosov njiv in dveh travnikov je. Po njej sta vozila tudi prejšnja lastnika enega travnika in njive. Zadruge poti s teh parcel kot mimo Černičeve hiše ne vem. Po tej seje vedno vozilo. Ne drži, da bi krmo nosili v košu. Le sem in tja smo prinesli kak koš sveže krme.
Kot po večini kmetij je seveda tudi Franc kupil traktor. Toda desetkrat na dan ni kaj voziti, pa tudi splačalo se ne bi, saj je gorivo zelo drago. Če smo kaj onesnažili asfalt, smo ga pometli moji otroci in jaz, ne pa njegovi, kot je izjavil. Mimo njegove hiše pa sploh ne moremo divjati, saj je pri kovačnici strmina pa blato in jame so vedno bile, ker tam izvira voda. Na tej poti so se nam tudi večkrat predrle traktorske gume.
Cemič omenja, daje napravil novo pot. Gre za nekakšen nasip iz kremenčevega peska, posut z zemljo, na katero je posejal deteljo, ki zelo bujno raste. Te poti je okrog 25 metrov. Če bi mi hoteli voziti po tej poti do zadnje njive, bi morali narediti še 416 metrov poti, in to večinoma po mokrem terenu. Kmetijski izvedenecje rekel, da bi to stalo toliko, kot je vredna naša in sosedova zemlja. Jeseni 1984 smo res zorali eno njivo, ko je bila pot
še prosta. Tam smo imeli vso zelenjavo, ki jo potrebujemo vsak dan. Tu je res zrastlo semensko korenje in koleraba.
Cemič omenja, daje Franc zamenjal več odvetnikov. To ni res, ima samo enega, pa še tega ne bi bilo treba, če bi bil Cemič drugačen. Kjer imamo peš pot. je Cemič sedaj ogradil svoje zemljišče z bodečo žico. Pisal je tudi. da smo vozili po pšenici. Seveda smo. če je pa njivo preoral in posejal tudi čez pot. Dalje Franc ni nikdar rekel, da bi ga ubil. Cemič pravi, da je grdo, da rinem še druge v spor. Novinar P. P. sejesam pogovarjal z Jožetom Kunštkom in o Sterku v naši hiši.
Daje Franc pretepel njegovega očeta, je laž. Cemič pa je pred leti na sodišču v Krškem udaril tasta. Mater je zaprl na podstrešje, da so jo morali spraviti ven sosedje. Mojega moža je obštihal z nožem pred gostilno Tratnik na Ranču. Se bi lahko naštevala. Res pa je, da nisem šla na sodišče in je prišla pome milica. Cimič me je tožil za žaljivke, kijih nisem rekla.
Černič pravi, da je treba iti na delo z dobro voljo in motiko. To ni zadosti, treba je imeti tudi odprtopot. Stistim, da smo bogati, pa iz nas brije norce. Imamo tri krave in nekaj strojev s strojno skupnostjo. Moževa plača in moja zbiralnica nas ne bosta obogatila, posebno, ko smo ostali brez lanskega pridelka. Kupujemo moko ali kruh.
V KS MAJDE ŠILC JE USPELO — Minuli četrtek so boj smetem in najrazličnejši navlaki med prvimi napovedali v tej krajevni skupnosti. Pod vodstvom Alojza Serinija so pospravili zelenice, posadili nekaj novih dreves, s pomočjo domačih avtoprevoznikov pa so odpeljali tudi vso navlako. Tako je njihova krajevna skupnost spet čista, od prebivalcev pa je odvisno, koliko časa bo takšna tudi ostala. (Foto: Jasna Šinkovec)
PCB ni ogrozil življenj
Tako trdi poročilo v Dnevniku, ki ga z zamudo povzemamo, in dodaja, da primer Krupe ni ekološka katastrofa, na kakršno je sprva kazalo
Žal moramo zopet o stvareh, zadevajoče območje, ki ga »pokriva« Dolenjski list. povzemati iz drugih časnikov, tokrat iz Dnevnika. kajti pripravljalcu tiskovne konference, na kateri so predstavili raziskovalno nalogo z naslovom »Ocena zdravstvenega stanja in zdravstvene ogroženosti prebivalcev vasi Krupa. Praprot. Stranska vas. Moverna vas. Vinji vrh in Brstovec na osnovi specialnega pregleda«. se očitno ni zdelo potrebno o tem obvestiti tudi Dolenjski list.
odkrili nobenih kroničnih zdravstvenih okvar, ki bi bile lahko izključna in zanesljiva posledica izpostavljenosti PCB.
Iz naloge, ki je bila narejena pri Univerzitetnem inštitutu za medicino dela. prometa in športa, je moč razbrati, da so iz omenjenih šestih vasi pregledali vseh 284 prebivalcev. Vse te ljudi pa bodo odslej pregledovali in spremljali njihovo zdravstveno stanje v črnomaljskem zdravstvenem domu. Pri pregledanih niso ugotovili nobenih znakov za akutne posledice delovanja polikloriranih bi-jenttov (PCB), prav tako pa niso
Kot so povedali avtorji naloge, za katero so bile preiskave narejene v sodelovanju z univerzitetnimi klinikami ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra. so pri nekaterih pregledanih ugotovili znake kroničnih zdravstvenih okvar, ki so po njihovih besedah lahko tudi drugačne narave in jih je mogoče pripisovati PCB le v primeru, če izključimo delovanje drugih bolezenskih agensov. Raziskovalci pa s pomočjo zbranih podatkov niso mogli ugotoviti ožje povezanosti med vnosom PCB v organiziem. koncentracijo PCB v tkivih in v krvi ter pogostnostjo registriranih bolezenskih pojavov. Postregli pa so z razveseljivo vestjo, da vnos PCB v organizem pri opazovanih materah in otrocih ni vplival na potek nosečnosti, porod in težo novorojenčkov.
NOVO MESTO — Krajevna organizacija Rdečega križa Kandija-Grm je 10. aprila v prostorih krajevne skupnosti organizirana zdravstveno predavanje »Bolezni ožilja«. Za predavanje je bilo izredno veliko zanimanje, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Predavateljica dr. Jasna Peče je v poljudni obliki pojasnila vzroke in potek teh danes tako razširjenih bolezni. Poseben poudarek je dala preventivni dejavnosti s tem, da je seznanila poslušalce, kako naj sami skrbe zase. Predvsem jih je opozorila, naj skrbe za psihično uravnovešenost, se izogibajo stresov, naj se čim več gibljejo, posebno na svežem zraku in seveda naj se tudi primerno hranijo. Po končanem predavanju je zdravnica dala tudi veliko odgovorov na vprašanja vseh vrst, za kar so ji bili udeleženci predavanja še posebno hvaležni.
Še: Učinkovito priprli »ventile
«
Odgovor osmerice suhokranjskih kmetov bivšemu direktorju TZO F. Gerdenu
Osmerica kmetov ne more mimo pisanja Franca Gerdena v Dolenjskem listu z dne 10. aprila na 8. strani. Kaže, da bi nam rad vsilil vsaj občutek krivde, če že drugega ne more. Bili smo presenečeni, ko smo prebrali, da smo v glavnem mi krivi za njegovo »nesrečo«. Mislili smo, da je v letu dni vendarle spoznal svoje napake. Povedati mu moramo, da ni žrtev osmerice kmetov, ampak lastnih spletk in drugih postopkov, ki jim bo sodišče dalo — vsaj upamo tako — piko na i.
Ob neki priložnosti je kot direktor označil suhokranjske kmete za bedake, s katerimi se lahko dela, kar se hoče. Da je bil TZO Suha krajina prava zlata jama, pove tudi to, da si kar vsi nekdanji uslužbenci želijo
tih na booen.
Kar se tiče »prisilnega« upravitelja. pa menimo, da je dobro opravil nalogo, zato ljudem ni treba vcepljati dvomov o njegovem delu.
nazaj.
Če je bilo tako slabo in hudo. zakaj bi si želeli nazaj? Kmetje brez njih kar nekako lepše shajamo. Da so bili zase dobri gospodarji, govori podatek, da so letošnje volitve stale TZO — kot smo obveščeni — 2.500 din, tiste pred štirimi leti pa 1,5 mi-
Kmetje smo videli, kaj se dela in na to smo opozarjali od leta 1982.
lijona din, da ne govorimo o razpro-. Če bi
Dobro bi bilo, če bi Franc Gerden le prenehal hoditi po terenu TZO in zavajati nekatere kmete ter ustvarjati nekakšno opozicijo. Če bi obdeloval zemljo, ki jo ima. mu gotovo ne bi ostajalo časa za to. Na koncu upamo, da se Gerden s tem pisanjem ni prikupil novi občinski oblasti, kar si očitno tako želi.
daji osnovnih sredstev TZO. šlo tako naprej, bi šel TZO v dveh le
K.O.R.K. Kandija-Grm
.
Z LOPATO DO TELEFONA — Lepe dneve pred zadnjim poslabšanjem vremena so v novomeških krajevnih skupnostih Regerča vas in Šmihel izkoristili za kopanje jarkov in polaganje telefonskega kabla. Tako bodo krajani z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom prišli do telefonov, ki so sicer meščanom lažje dostopni. Premagovanje telefonske zaostalosti drugače najbrž ni možno. (Foto: MiM)
Župan oleander
itd. Takrat občina ni dobivala turističnih kaktusov, ne.
Kdo vse naj skrbi za lepšo podobo Metlike?
Svojčas je imela Metlika župana. ki ga je zanima! poleg gospodarstva, komunale, infrastrukture in tako naprej tudi videz mesta. V tistem času je razpisala občina — turistično društvo je dajalo tako kot zdaj — nagrade za najlepše urejeno hišo, vrt. okolico, pročelje. Zamislite si: sam župan seje zanimal za potek akcije, poskrbe!je za nakup nekaj sto oleandrov, ki so jih razdelili ljudem, da so krasili sicer puste pločnike.
Zlobneži so temu županu — njegova »vladavina« niti ni tako daleč, da se je ne bi spomnili tudi mlajši Metličani — nadeli ime: župan — oleander. Verjetno je to tovariša župana jezilo. Metlika pa je bila videti kot šopek. Bila je lepa. čista, v rožah, v’ oleandrih. Mestni trg so hodili ljudje gledat zaradi množice rož. ki so bile na oknih, okrog vrat
Seveda bi bilo smešno zahtevali od županov, da gojijo rožice, posebno v teh časih, ko imajo resnejših problemov preko županske glave, vendar županova beseda pri ljudeh še vedno nekaj zaleže. Namigujem na kaj podobnega, napeljujem vodo na župana nagelj, jasno pa hočem povedati, da je Metlika smetišče. da je nastlana, z malo rož, da skrbe šolski otroci za to. za kar bi morali vsi. Preporoda ne bo. vem. kajti navadili smo se živeti v nesnagi, žal. vendar res. Zeljnih rok bomo čakali na turiste. ki naj bi pustili trdne valute tudi na tej strani Gorjancev, toda sahio čakanje je premalo. Zastareli hotel in nekaj gostilnic je premalo za obsežnejšo turistično žetev. Imamo avtomobile, vlake, avtobuse: odpeljimo se samo do Goren jske. Imeli bomo kaj videti. Gorjanci le niso tako visoki, da se ne bi dalo pokukati čeznje. Najhuje pa je: nič naredili.
TONI GAŠPTR1Č
kar se pri naši hištdo sedaj nidogajalo.
Imam čisto vest pred vsakim človekom. Sem ponižna, skromna, potrpežljiva, odkritosrčna, poštena. Ce bi bil tudi sosed tak. bi bilo lepo na vasi. Dokler ne bo, bo pravi pekel.
JUSTINA GORENC Dolga Raka 9
M
Ti/N«l/lUAjboO'
iuja
ČISTILNA AKCIJA
Franc Tomše
Na pokopališču v Stari cerkvi pri Kočevju so se 6. aprila poslovili od Franceta Tomšeta iz Mlake. Rodilse je leta 1905 v Kraški vasi pri Brežicah. Delal j e najprej na žagi na Rogu, po poroki leta 1933 pa v kočevskem Rudniku.
Že pred vojno, leta 1940,jesodelo-val s K P in voditelji delavskega gibanja na. Kočevskem Jožetom Seškom, Poldetom Knapičem in drugimi. Kmalu po začetku vojne seje vključil v OF, prenašal partizansko pošto in literaturo, zbiral denar za OF in orožje za partizanske enote, sodeloval pri ustanavljanju partizanskih enot itd. Po kapitulaciji I talije je bil v Gorenjski—Prešernovi brigadi in sodeloval v boju za Turjak. Nato je ponovno delal na terenu na Kočevskem, a je bil izdan in odpeljan v internacijo, kjer je bil do konca vojne.
Po vojni je sodeloval pri delu za obnovitev porušene domovine. Za svoje prizadevno delo je kar 9-krat prejel naziv udarnika. Delal pa je do upokojitve pri zidarski skupini na Rudniku in pri Stanovanjskem podjetju.
Njegova smrt je zelo pretresla njegove najbližje pa tudi prijatelje in znance. Posebno žalostno pa je bilo, da mu ob slovesu pri odprtem grobu ni nihče izmed članov ZZB ali krajevne skupnosti spregovoril v zadnje slovo.
J. P.
V četrtek smo imeli delovno akcijo. Čistili smo okolico šole in prosvetnega doma. Ena skupina je pometala pesek pred avtobusno postajo. Odvažali so ga s samokolnico v luknje za šolo. ‘ Druga skupina je grabila in odvažala listje, tretja pa je pobirala veje in jih nosila za prosvetni dom, da jih bomo skurili. Sredi akcije je bil tudi odmor.; V šoli smo dobili čaj. Po odmoru so se skupine zamenjale in tako smo počistili okolico prosvetnega doma ih igrišče.
GORAZD BALAS, 4.r OŠ Artiče
KULTURNI DAN
V petek smo šli v Novo mesto. Na Marofu nam je učiteljica povedala o preteklosti mesta in kako je bilo med vojno. Potem smo šli gledat staro žago in mlin. Ogledali smo si spominski plošči Dragotina Ketteja in Janeza Trdine, spominsko ložo padlim partizanom, doprsni kip Marjana Kozine in sliko italijanskega slikarja Tintoretta v cerkvi na Kapitlju. Nazadnje smo si v domu kulture ogledali film Annie.
GREGOR DURIČ, 3.a OŠ 29._oktober Šmarjeta
PLESNO
TEKMOVANJE
V Trebnjem je bilo plesno tekmovanje mlajših in starejših pionirjev. Učenci naše šole smo se tekmovanja udeležili v velikem številu. Dosegli smo tudi lepe rezultate. Naša šola je bila četrta. Najboljši so bili Novo-meščani. Vzdušje je bilo odlično. Naši učenci se bodo udeležili .tudi republiškega tekmovanja v Ljubljani.
BRIGITA ŠTERK OŠ Črnomelj
KAJ VES O PROMETU
RAČUNALNIŠKI DNEVI V KRŠKEM
V četrtek, 10. aprila, je bilo v Črno- j mlju občinsko tekmovanje Kaj veš o : prometuv Udeležili so se ga učenci iz 1 Vinice, Črnomlja, Dragatuša in Semiča. Najprej so reševali teste, potem pa tekmovali še v spretnostni vožnji in
Zavod za tehnično kulturo je v Krškem od 31. marca do 6. aprila organiziral računalniške dneve. Prostore je v telovadnici za to priliko odstopila šola Jurija Dalmatina. Razstavljeni so bili različni računalniki, računalniška oprema in literatura. Ogledali smo si nekaj najbolj poznanih računalnikov: Commodore, Spectrum, Sharp, Oric. Bilo je poučno, saj se povsod po šolah začenjajo računalniški krožki. Marsikje že imajo računalnike, težava pa je z mentorji, ki bi bili pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za delo z nami.
ANUŠKA MOTORE, 6.a OŠ Artiče
vožnji po ulicah. Ekipno so bili naj-ši Črr
boljši Črnomaljci.
SIMONA RAZTRESEN OŠ Črnomelj
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV
V nedeljo, 13. aprila,jebilvBufora-ju koncert iz naših krajev. Nastopili so moški pevski zbor iz Belta, ansambel Fantje z vseh vetrov, mešani pevski zbor KUD Butoraj in humorist Marjan Roblek-Matevž. Dvorana je bila nabito polna. Prireditev je snemala ekipa radia Ljubljana.
IRENA SPRE1ZER OŠ Črnomelj
OSMERICA KMETOV
ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA po novomeških šolah je tudi v letošnji akciji dalo lepe rezultate. Na fotografiji so učenci višjih razredov osnovne šole Katja Rupena, ki so po bližnjih delovnih organizacijah imeli bogato bero. Kot je povedal Gregor Gutman, so v njihovem 5. razredu nabrali že za več kot 10.000 din papirja, denar pa bodo imeli za razredni izlet. (Foto: R. Bačer)
LETALSKA AKCIJA — Tri dni so slovenski športni letalci v sodelovanju z metličani, zmotilo jih ni niti slabo vreme, urejali okolico vojaškega letala, ki so ga pred dvema letoma za štiridesetletnico partizanskih letališč in spuščališč v Sloveniji namc,stili kot spomenik v vasi Otok pri Metliki. Doslej zanemarjena okolica bo urejena, letalo prepleskano in označeno tako kot takrat, ko so zavezniki množično pristajali v tem kraju, dovažali partizanom opremo in zatem odvažali ranjence v bolnišnice, otroke in starce pa na varno, osvobojeno ozemlje. Letalo C-47, dakota ali DC-3, kakor so ga imenovali, bo kasneje preurejeno > muzej slovenskega partizanskega letalstva in bo nedvomno zanimiva belokranjska privlačnost. (Foto: Vojko Grobovšek)
od četrtka do četrtka m od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
g SSMfea
\ VVi>. <
Kj i
MRHI
Vsakodnevno nakladanje hrane skozi okno gostišča Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto.
Na svidenje ob
naslednji
zastrupitvi
Ime Novega mesta je spet prodrlo v najširši jugoslovanski prostor, časopisje je na vidnejših mestih za take zadeve namenjenih strani (Delo celo na prvi v okviruj zabeležilo, da se je v prestolnici Dolenjske s kremnimi rezinami zastrupilo 100 do 200 ljudi. In to ne v luknji kakšnega slaščičarskega Kosovarja, ampak v lokalu domnevno uglednega Šolskega centra za gostinstvo. O ugledu res ne more biti več govora, gre za zastrupitev — po besedah zdravnikov — i hudo klinično sliko. Klica salmonella enteri-tidis je pri žrtvah povzročila prebavne težave, glavobol, bolečine v trebuhu, drisko in bruhanje, v normalnih pogojih (kaže, da so v Jugoslaviji razmere vedno nenormalne) bi zastrupitev terjala desetdnevno nego v bolnišnici.
Zdaj je seveda vprašanje, kdo je kriv za to nedvomno obsežno in resno množično zastrupitev. Najbolj preprosto je slediti neposredni odgovornosti. Če to storimo, so najprej krivi zaposleni v slaščičarni, nato vodja lokala in na koncu direktor Šolskega centra za gostinstvo. V koži slednjega ne bi bil rad, te dni najbrž ni užitek biti na čelu ustanove, v kateri je kar precej šolskih ur posvečenih snagi pri pripravi hrane.
• Poleg tega Novomeščani še pomnijo, da opisani nemili dogodki niso bili prvi primer higienskih nevšečnosti v slaščičarni Gostiča na Glavnem trgu, javnost ve, da z njihovo hrano svoj čas niso bili zadovoljni novomeški vrtci, in še bi se našlo kaj. Množična zastrupitev s hrano pa je gotovo zadnje, kar si lahko privošči ta ali ona gostinska šola. Zdaj govore, v olajševalnem tonu, daje klica nevarne salmonetle prišla na kremne rezine iz kanalizacije, ki so jo v kritičnem času urejali v gostišču. Če je bilo tako, je to lahko samo oteževalna okoliščina, ob kateri zmanjka besed.
Da so v gostišču s snago bolj na vi kot na ti. dokazuje tudi vsakodnevno natovarjanje hrane in raztovarjanje pomij kar skoz okno na cesto in z nje. Ta zveza lenobe in ne-
marnosti je bila že nič kolikokrat v časopisju (kombi s posodami za nameček zapre mestni promet), vendar brez haska.
Krogi odgovornosti pa so lahko tudi širši. Upravičeno je vprašanje, kaj počne sanitarna inšpekcija, splošen vtis je namreč, da je ravnanje s hrano in živili v našem mestu zelo nemarno, pri čemer imamo v mislih verigo od nakupa na tržnico do tistega, kar se skriva za večerjo a la carte. Inšpektorji bodo seveda navedli kup razlogov, zakaj ne more biti bolje in da je naravnost sreča, da ni še slabše. In morali jim bomo verjeti, saj smo z njimi vred nemočni v spreminjanju kakovosti življenja. Kot je bil nemočen direktor zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, ko so mu na prošnjo za več denarja odgovorili, naj zmanjša število preiskav in analiz — pa bo imel denar. Kaj več in bolj podrobno ob naslednji množični zastrupitvi.
M. BAUER
Na izpitu padamo že pri malenkostih
Dolenjski turistični delavci dokaj ugodno ocenjujejo lansko leto tako po številu gostov kor po nočitvah. Število gostov se je povečalo za 8. število nočitev za 23 odstotkov, še posebno pomembno in razveseljivo pa je povečanje števila tujih gostov za skoraj četrtino in njihovih nočitev za dobri dve tretjini, saj je s tujskim turizmom v sicer večinoma zelo slabo akumulativni dejavnosti vsaj enkrat večji zaslužek kot z domačim. Razveseljiva je tudi rast dolenjskega deleža r slovenskem turističnem prometu, kipa je resnici na ljubo še vedno manjši kat pred leti in manjši od možnosti, ki jih gotovo nudijo predvsem zdravilišča in tranzit.
Ko bi ne bilo nekaterih pomanjkljivosti, ki se ponavljajo iz leta v leto. od neustrezne kvalitete ponudbe do potrebam in željam gostov neprilagojenega obratovalnega časa. bi bili rezultati lahko še boljši. Odprava teh in podobnih pomanjkljivosti je seveda oz. bi morala bili cilj in stalna skrb vseli, ki so kakorkoli odgovorni ali udeleženi r celoviti turistični ponudbi. Toda očitno nam še ni dovolj težko, tu seveda ne mislim le dolenjskega in posavskega območja, da bi
poskušali iztisnili kar največ vsaj iz tistega, kar nam je dala narava. Pravega interesa, volje in že razumevanja za to marsikje očitno ni in tako se čisto šolske napake, kot rečeno, ponavljajo iz leta v leto. Tako turistično gostinska dejavnost na Dolenjskem in v Posavju še zdaleč nima liste vloge in deleža, kol bi ga glede na naravne danosti lahko imela.
Stalno padamo na izpitu že pri malenkostih. če seveda smemo na primer čistočo, urejenost objektov in krajev, gostoljubnost in odnos do gostov nasploh, obratovalni čas ipd. vzeti za malenkosti v celoviti turistični ponudbi. Turizem so res ljudje (takšno je geslo letošnje turistične sezone) in če ti svojega kraja ne bodo uredili in urejenega čuvali zase, ga tudi za turiste ne bodo. Pa smo tam. Že skoraj nemogoče nastlana počivališča in obcestni pas ob dolenjski magistrali dajejo zelo slabo sliko Dolenjske kot turistične dežele, če že odmislimo prav tako kriminalno stanje same ceste. Te so nasploh in očitno tudi še bodo velika razvojna cokla dolenjskega in posavskega turizma v okviru slovenskega.
Kako bo torej letos in kakšen bo dolenjski in posavski turistični razvoj v prihodnosti? O tem sta medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko in Posavje pripravili II. aprila posvet i' Šmarjeških Toplicah, ki je bi! izredno dobro obiskan. Poleg predstavnikov večine dolenjskih in posavskih turističnih in gostinskih organizacij, obrtnih združenj, bank, pošte, železnice, trgovine. Cestnega podjetja. Komunale, Petrolu, turistične zveze, pa občinskih upravnih organov s tega območja so se ga udeležili tudi predstavniki vseh za to dejavnost pomembnih republiških institucij s predsednico republiškega komiteja za turizem in gostinstvo Bogomilo Mitič na čelu. Povedano je bilo vse mogoče, a malo razveseljivega.
• Letošnja sezona, ki je sicer že r teku, bo po pričakovanjih boljša od lanske. Vsi, ki sodelujejo r turistični ponudbi, se po zatrdilih tudi zelo trudijo, da bi bilo čim manj napak in pomanjkljivosti, ki bolj ali manj vplivajo na debelino turističnega kotača. A gledano celovito, je dolenjska in posavska turistična prihodnost kaj malo obetavna. Morda so tukajšnji turistični, gostinski delavci in drugi delavci za turizem res premalo ambiciozni, da ne rečemo agresivni (od 12 projektov, ki so jih za to dejavnost lanifinancirali na ravni republike, ni bilo niti enega za naše območje), kot jim je bilo rečeno na posvetu. Dejstva pa pravijo, da bi bilo celo z razvojem zdravilišč, ki imajo svoje kapacitete zasedene prek 90-odstotno, kar je na meji kritičnega, žalostno, če bi bila odvisna le od sebe, saj zaslužijo komaj za enostavno reprodukcijo.
Dalje je dejstvo, da je bila zadnja turistična naložba v za to dejavnost gotovo zelo zanimivi Bdi krajini pred 10 leti in da r vsej Bdi krajini ni hotela, ki bi lahko prenoči! za avtobus gostov, vsi objekti pa so tudi sicer r nižji kategoriji. I takem govorjenje o preusmeritvi de/a naše turistične reke preko Bele krajine zveni skoraj kot posmeh. V Čateških Toplicah, kjer so pravkar odkrili in navrtali novo vrlino s termalno vodo. ni denarja za ureditev bazenov, za nova kvalitetna ležišča in celo do trgovine za dokaj velik kamp ne morejo priti. Dejstvo je tudi. da je kmečki turizem iz sto in enega razloga kljub veliki papirnati podpori še vedno v zametkih, da imajo zasebni gostinci premalo zaposlenih, itd. Naštevali bi lahko skoraj r nedogled.
Ob lakih rečeh so nepočiščeno mesto, razdrapan pločnik, gostinec, ki gre na dopust prav sredi največje sezone, čeprav daleč naokrog ni nobenega drugega lokala, malo manj prijazen natakar, borna ponudba itd. res videli kol malenkosti, čeprav to še zdaleč
niso. V takem je tudi prospekt, kije končno r pripravi za Dolenjsko in Posavje, ter katalog zasebnih gostiln, videli kot nepomembna malenkot, A morda v turizmu še bolj kot v kakšni drugi dejavnosti vsaka malenkost odločilno vpliva na celovito podobo.
Z LINDIČ—DRAGAŠ
Uradniki vedo samo za uradna smetišča
Prihodnji mesec se bo končno začela v Semiču sanacija odlagališča znotraj tovarniške ograje Iskre, v katerega so metali odpadne kondenzatorje, ki so vsebovali strupene poliklorirane bifenile (PBC). Projekti za sanacijo so že izdelani, na razpisano licitacijo za izbor izvajalcev pa se je prijavilo pet ponudnikov. Dokončna pogodba z enim od njih, ki bo moral delo zaključiti do jeseni, pa bo sklenjena v kratkem.
In kako so si zamislili potegniti iz zemlje 8.000 prost, metrov nevarnih odpadkov? Ob deponiji bodo znotraj tovarniške ograje naredili neprepusten betonski bazen z več prekati, ga napolnili z odpadnimi kondenzatorji in zapečatili z gornjo ploščo. Pomisleke, ki jih je bilo večkrat slišati tudi na raznih sestankih, češ, kako varna bo ta rešitev, če bi prišlo do potresa, v Iskri zavračajo s tem, da so utrezne inštitucije potrdile projekt, zato ni nikakršne bojazni, da bi prišlo do katastrofe, tudi zato ne, ker po mnenju isk-rašev njihova tovarna ni na potresnem območju.
Če je odlagališče ob Iskri bilo vir zastrupljanja Krupe s PCB, česar v tej delovni organizaciji ne zanikajo, pa gotovo nikakor ne pomeni, da bo, ko bo ta vir odstranjen, Krupa postala čista. Samočistilna sposobnost reke je namreč zelo majhna, poleg tega so gotovo tudi podzemni rovi. ki jih na kraškem svetu, kakršnega okrog Semiča ne manjka, še vedno potni nevarne snovi.
• In ne nazadnje se poraja tudi vprašanje, kaj je s tistimi divjimi odlagališči odpadnih kondenzatorjev, ki so jih menda stresali po vrtačah v Beli krajini in tudi na odlagališče komunalnih odpadkov pri Vranovičih, o čemer je bilo večkrat bolj ali manj očitno na-mignjeno na raznih, tudi uradnih mestih. Vendar se v Iskri ob takšnih namigih le nasmehnejo ter pojasnijo, da ne priznajo drugega odlagališča, kot je tisto »njihovo« za tovarniško ograjo. Tudi zato ne, ker nimajo v rokah nobenih uradnih dokumentov o tem, da so odpadne kondenzatorje odlagali še kam drugam, in tudi UJV, katere naloga je bila, da poišče morebitna druga smetišča, ki »dišijo« po PCB, je po besedah odgovornih v Iskri ostala praznih rok.
» Torej nam za reševanje ostane te odlagališče v Semiču,[ zaključujejo v Iskri ter pri tem ne pozabijo pripomnili, da se je tudi komisija za sanacijo Krupe, ki jo je imenoval republiški izvršni svet, odločila, da uredijo le smetišče ob tovarni. Ob vsem tem pa se človeku, ki je spremljal dobro poldrugo leto trajajočo burko o s PCB zastrupljenim Krupi in vsem, kar se okrog nje dogaja, mimogrede utrne vprašanje: mar ne bodo v Iskri s tem ubili z enim mahom le ene same muhe? Ker pa bo ta mah precej drag, kajti sanacija Iskrinega smetišča naj bi veljala okrog 400 milijonov dinarjev, vseh sredstev pa še ni in naj bi jih pomagala zbirati tudi širša družbena skupnost, je najpreprostejše in najceneje pozabiti na vse ostale grehe. Namigovanja o lem, da so odpadni kondenzatorji (morda) ostali nezavarovani še kje drugje, pa bodo ostala. Jim bo v Iskri te namige uspelo ovreči in na kakšen način?
M. BEZEK
Krško: male
velike
stvari
12. kongres ZSMS so mlculi pospremiliz mnogimi prireditvami. I Krškem so pričeli že r začetku marca s srečanjem rock skupin »Udarec na prvi marec-. Sledile so podobne prireditve, na primer Festival pop in rock skupin Posavja, na predvečer kongresa sla v Leskovcu nastopili skupini Bab v Mucllcr (ZRN) in Parni valjak. Novi rock pa je r petek, prvi dan kongresa, na Trgu Matije Gubcu z osemkilovalnim ozvočenjem RTF Ljubljana in dobro osvetljavo dodobra zdramil udeležence kongresa po kratkem plenarnem zasedanju. Po popoldanskih nastopih posavskih folklornih in plesnih skupin, krških glasbenih skupin Pred remontom. Orkan, šentjernejske skupine Objem in domače skupine Polska mulcu so se predstavile slovenske udarne postpunkovske skupine.
Mariborski Masaker je nedvomno bolj navdušil številne poslušalce kot za njim ljubljanske feministke Tožihube. Po ocenah glasbenih kritikov so bili najboljša točka večera Gusfrbajfrs iz Brežic. Glavna gosta večera, skupini Pankrti in Agropop. sta nastopili na koncu maratonskega kongresnega rock koncerta. Pankrti so domala do vrelišča vzvalovali množico s skoraj ponarodelimi pesmimi, energičnim nastopom in medklici. Njihov nastop je spominjal na veliko ljudsko rock veselico, ki so jo uspešno nadaljevali člani skupine Agropop. Serbi in njeni Janije so uspešno zabavali sebe in publiko. Med koncertom je nastopila gledališčka skupina Ane Monro v požiralcem ognja. Če bi uspešnost kongresa merili z uspešnostjo koncerta, potem je kongres uspel že v petek!
V soboto je SKL C' Ljubljana predvajal več ur videoprogrum na odprti sceni, zatem je sledi/ glasbeni koncert skupine Slovenija truplo. gledališka skupina iz ('c/ja je nastopila z Dinastijo kar v hotelu Sremič. Na trgu pa so podelili priznanja za najboljše keramične izdelke, predstavili so tudi najboljše literarne prispevke. Večer Literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega in članov Književne mladine Slovenije je nuli ime/ veliko poslušalcev.
Medtem ko so mladi Brežičuni uživali ob slovenskem festivalu akustične glasbe z gostom Janijem Kovačičem in njegovo skupino CK LSDK. se je Krčanom v soboto predstavil Marko Brecelj. Delegate in goste hotela Sremič je prijetno presenetil ansambel Rettdez-1 »us, tudi z družabnimi igricami, zahtevnejši pa so si privezali dušo v diskoteki Aiomik.
Gotovo bomo komu naredili krivico, ker ga pač nismo poimenovali kot soustvarjalca praznične, vsebinske podobe Krškega. Mladi v tem in drugih posavskih mestih bi si seveda želeli, da bi bilo vsaj približno tako pestro rudi tedaj, ko, nimajo kongresa. To je utopija, tako, kot se je marsikomu izmed starejših obiskovalcev osrednjega prizorišča dogajanj. Trga Matije Gubca zdelo morda nesmiselno, smešno, da bi lahko mirovniki, ekologi in člani drugih alternativnih gibanj dosegli kaj korenitega. Številne papirnate makete raket pisanih barv, stojnice Knjižnice revolucionarne teorije. Književne mladine Slovenije, kluba Lihi. fotogrupe M, mladinskih in študentskih časopisov in že omenjenih gibanj so privabile pozornost marsikoga.
• Propagandni material s stojnic je končal v prenekaterem domu, kjer zdaj odrasli ugotavljajo, da le ni vse tako neumno in utopično, kar počne mladina danes. In če ne po drugem, bo Krško še dolgo pomnilo 12. kongres ZSMS po teh prireditvah.
Dolenjcev še ne bo zmanjkalo
»Če bo v Jugoslaviji še nadalje upadala nataliteta (to se dogaja zadnjih petindvajset let), preti ob koncu stoletja katastrofalno zmanjšanje prebivalstva. Čeprav število porodov neznatno raste, je dejstvo, da še huje narašča število umetnih prekinitev nosečnosti. Največ jih je po mestih, kjer ugotavljajo dva splava na enega živorojenega otroka. V jugoslovanskem povprečju pride več kot 173 splavov na 1000 žena, medtem ko podatki izpred petih let pričajo, daje bilo na Češkem nekaj več kot 6 splavov na 1000 žena, na Danskem 4 splavi, na Holandskem samo 1, v sosednji Italiji samo 4 splavi. Po abortusih smo med prvimi na svetu!« Ti podatki so bili nedavno objavljeni v Praktični ženi, ki izhaja v Beogradu, nekako istočasno pa je slovenska Naša žena prinesla novico, da tudi v Sloveniji nataliteta upada in narašča število splavov. Naša žena piše, da je Slovenka leta 1970 v poprečju rodila 2,18 otroka, v rekordnem letu 1979 je bilo v poprečju 2,22 rojstva, zdaj pa rodnost znaša komaj 2,15 otroka. Leta 1981 je bilo v naši republiki 23.579 splavov, kar pomeni, da je na tisoč živorojenih otrok splavilo sedemsto žensk. Med vsemi temi splavi je bilo 85 odst. umetnih.
Na srečo pri tej statistiki dolenjska zdravstvena regija nima veliko opraviti, nikakor pa tukaj-
šnji položaj ne sodi ne v jugoslovansko in ne v slovensko povprečje. Tako je zatrdil primarij dr. Ljubo Kretič, predstojnik porodniško-gineko-loškega oddelka novomeške bolnišnice, ki je povedal:
»Kot je v Sloveniji v vseh pogledih raznolik položaj, tako tudi pri nataliteti in umetnih splavih opažamo velike razlike med posameznimi regijami, včasih celo občinami. Po mojem gre za različen način življenja, za tradicijo, vpliv industrializacije in položaj žensk v družbi. V naši bolnišnici imamo vrsto let približno enako število porodov in splavov, nikakor pa ne bi mogel trditi, da imajo umetne prekinitve nosečnosti bistven vpliv na število rojstev otrok.«
Po statistiki na porodniškem oddelku novomeške bolnišnice je bilo na primer pred dvanajstimi leti 1779 porodov, pred devetimi leti 1920 porodov, v rekordnem letu 1980 je bilo rojenih 1996 otrok, leta 1984 je bilo rojenih 1830 otrok, v minulem letu pa so imeli 1835 porodov.
Po drugi strani se število umetnih splavov vse od leta 1979 giblje med 800 in 900. Lani jih je bilo 870. »Pri nas tudi nimamo problema z mladoletnicami, ki želijo splaviti. So posamezni primeri, vendar njih število v primerjavi z drugimi območji Slovenije nikakor ni zaskrbljujoče. Lani ni bilo nobenega zahtevka za prekinitev nosečnosti pri mladoletnicah, starih manj kot 15 let. Imeli smo 6 takih primerov pri 16-letnih dekletih, 8 primerov v starosti 17 let. Zakon sicer ne zahteva pristanka staršev za prekinitev nosečnosti mladoletne osebe, vendar mi za izvršitev posega zahtevamo tak podpis, kot ga sicer zahtevamo za vse medicinske posege mladoletnih «
Največ umetnih splavov v novomeški bolnišnici narede ženske v starosti od 25 do 29 let, se pravi v najboljši rodni dobi. Tudi Romke že vrsto let izkoriščajo pravico nove zakonodaje o umetni prekinitvi nosečnosti. Med njimi so tudi take, ki imajo le enega otroka.
Po besedah primarija dr. Kretiča si dolenjski ginekologi ne lastijo zaslug za tako razmeroma ugodno stanje, ki je za Slovenijo precej nadpovprečno. Menijo pa, da je to predvse n posledica prosvetljenosti žena in močnn razvite mreže ginekoloških ambulant po ter« nu. Tam žene in dekleta dobe vse napotke o regulaciji rojstev in kontracepciji. Prav razvita kontracepcija je verjetno glavni razlog, da število umetnih splavov ostaja vsa leta na približno isti ravni. Tudi pri kontracepciji pa opažajo glede možnosti in način »modna obdobja«. Včasih bolj popularna ta, drugič spet druga »zdravila« proti zanositvi.
Trajna metoda za preprečitev nezaželene nosečnosti (in vsakršne sploh) je sterilizacija, ki pa je kljub vsemu tako na Dolenjskem kot v Sloveniji še kaj slabo razvita. V redkih primerih se žene (možje navadno sploh ne) zanjo odločajo, v nekaterih zelo razvitih državah pa je prav ta metoda zelo razširjena.
Kakorkoli že, ob prebiranju jugoslovanskega in slovenskega tiska bi bil na Dolenjskem odvečen preplah. Domača statistika je v tem primeru za Dolenjce ugodnejša. Kaže, da uspeva načrtovanje družin in rojevanje zaželenih otrok, seveda pa to ne pomeni, da bi bili lahko povsem zadovoljni. Se vedno je veliko umetnih splavov, ki splošnemu zdravju in počutju žena zagotovo niso v prid.
RIA BACER
Fotoslišal: Milan Markeli
NE, TOVARIŠICA, NE MOREM VAS VZETI! TA HIP GREM PO PREDSEDNIKA OBČINE. ',MUDI SE MU NA POMEMBEN SESTANEK.
M
[ dolenjski list pred 2D leti Kipenje demokratičnosti
Revolucionarne pridobitve je treba potrjevati — Vdiralski prah — »Trgovci« s suhim mesom
TRIBUNA KONGRESA Socialistične zveze Slovenije — prej OF — je odsevala novo stopnjo ■ demokratičnosti naše družbe, ki postopoma prehaja v novo kvaliteto samoupravljanja. Ta brst, to kipenje demokratičnosti med ljudmi daje naši družbi novo bogastvo. Sedaj je teže proglašati napredno samo s sklicevanjem na revolucionarno preteklost in tradicijo. Tisto, zares socialistično je treba dokazovati tudi s sedanjostjo in z otipljivimi, konkretnimi perspektivami jutrišnjega dne. Revolucionarne pridobitve je treba spet in spet potrjevati in jih na višji stopnji presegati... V dvorani kongresa ni bilo nobene parole, nobenih pozdravnih govorov: treba je delati!
KADAR VEČ DNI ni dežja, se ob vsakem vetrčku po Črnomlju, vije prah okoli pešcev, vdira v stanovanja ob cesti in trgovine. Obrtno komunalno podjetje bi lahko po mnenju občanov vsaj od časa do časa poškropilo ulice, da bi ta nevšečnost odpadla.
V PODBOČJU IN okoliških vaseh seje v prejšnjem tednu zelo razvila »trgovina« s perutnino in prekajenim mesom. Kupci so prihajali vedno ponoči, ko so lastniki mesa in kokoši sladko spali. Bili so toliko uvidevni, da jih niso hoteli buditi, in so robo odnesli kar brez plačila. To pa ni bilo prav varuhom postave v Kostanjevici, ki so »trgovce« polovili in spravili na varno.
OTROŠKO IGRIŠČE V Novem mestu je spet zanemarjeno kot vsako pomlad. Vrtiljak je bil lani popravljen, a je spet ves vegast, deske na sediščih so odlomljene in že povsem brezbarvne. Sprehajalci mečejo ogrizke, lupine in papir kar pod klopi. Mar zato, ker niso navajeni reda — ali zavoljo do roba polnih košev za smeti?
IZLOŽBA KNJIGARNE v Črnomlj u je polna fotografij pomanjkljivo oblečenih lepotic. Občinstvo pa je po večini do njihovih čarov neprizadeto in zanje ne kaže posebnega smisla. Ljudje menijo, daje izložba neokusno urejena.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA
14.	aprila 1966)
vOSrtBrtr
VELIKO RAZBURJENJE je
nastalo med zdravniki bolnišnice v Cannesu, koso pregledali rentgenske posnetke nekega pacienta, kije prišel na pregled zaradi stalnih bolečin v glavi. Zdravniki niso verjeli svojim očem, a na posnetku seje prav lepo videl pravi pravcati izvijač v bolnikovih možganih. Fenomen ni prišel v anale medi-
Morilski beli prašek na pohodi
V desetletju je kokain osvojil razviti svet — Iz znanstvene in kulturne pozabe — Neškodljivo »rekreacijsko« mamilo je pokazalo ostre zobe
cine, ker so kmalu odkrili vzrok za nenavaden pojav. Izvijač je bil v rentgenu, ne v bolnikovi glavi. Tam pa ga je pozabil mehanik pri popravilu naprave.
NEMALO RAZBURJENJA je bilo pred časom tudi na moskovskem trgu z znanimi »matrjoška-mi«, lesenimi podobami ruske ženice. Cariniki so namreč vtaknili svoj nepoklicani nos v pakete, ki jih je skupina državljanov pošiljala na tuje pod oznakami »matrjoške« ali »spominčki«. V paketih pa je bilo zlato, drago kamenje, zaloge dragocenega kaviarja in starsrebr-ni ruski nakit. Domnevne trgovce z matrjoškami so spravili na hladno, na tržišču s spominčki pa je spet mir.
RAZBURJENJE VELEMOJSTRA Rubena Feina pa seje kmalu poleglo, ko je videl, da so njegov dom obiskali vlomilci in odnesli »samo« nekaj tehničnega blaga in denarja. Velemojster ima namreč eno najbogatejših šahovskih knjižnic. v kateri so primerki šahovske literature, vredni premoženje. Vlomilci pa so dragoceno knjižnico pustili na miru. Brez izobrazbe je tudi tat bolj kilav.
ODVEČ JE RAZBURJANJE tistih, ki jim čelo postaja višje, na temenu pa se umikajo lasje: plešasti možje so najboljši zakonski tovariši in v vsem prevladajo gost-olase. Tako so vsaj ugotovili na Madžarskem s posebno anketo, ki jo je vodil ugleden psiholog Istvan Boker. V anketi je sodelovalo 800 poročenih žena, srečno poročenih pa je bilo daleč največ tistih, katerih možje so plešasti. Da le ni izgubljeni lasati okras glave znamenje dolgotrajnega ženinega udomačevanja svojega zakonskega tovariša. Las gre z glave tudi zaradi skrbi, menijo nekateri.
Kaj so pred 80 Dl	ilenjske Ni	svice.
Vedno imajo polna	usta f	raz
Stranka, ki živi samo umetno, naj ne.živi in ne govori o skrbi za ljudstvo — Ognjenik Vezuv zopet bljuva — Perutnina prinaša Dolenjski lep dohodek		
(Ravno) tisti ljudje, kateri so v zadnjem zasedanju glasovali za splošno in enako volilno pravico, ravno tisti, ki imajo vedno polna usta fraz o napredku in svoji skrbi za širše sloje ljudstva, ravno tisti so začeli sami obstrukcijo zoper razširjanje volilne pravice. Že v odseku so nagajali. A v zbornici so 4. aprila cel božji dan razbijali z renami, zvonili s kravjimi zvonci, tulili na rogove, nabijali bobne in vrtali lajno, tako da je bil nemogoč vsak razgovor. Kakšni možje so pač to, ki snedo svojo besedo in spremene svoje prepričanje? Boje se le, da bi po novem volilnem redu ne prišla njihova stranka ob veljavo, in za to jim gre, za drugega nič. Stranka pa, ki živi samo umetno, naj sploh nikar ne živi in ne govori o svoji skrbi za ljudstvo.
(Ženska) bolnica v Novem mestu zidala se bo na g. dr. Poznikovem vrtu pod šancami. Kupili so se tudi podi gospe Kalčičevc in k njim spadajoči vr-tiči. Meseca maja se bode razpisal konkurz za stavbo.
Proti koncu šestdesetih let, ko so na mamilarski sceni še razsajali amfetamini, seje pojavilo in prišlo v modo novo mamilo, ki je svojim uživalcem dajalo podoben občutek samozavesti, energičnosti in duhovne čilosti, kot so ga dajali amfetamini. To je bil čas vzpona kokaina, po letih sicer že dolgo poznanega, za sodobni svet pa na novo odkritega mamila, za katero so »trokovnjaki« menili, da ima vse prednosti drugih mamil, ni pa škodljivo zdravju, niti ne zasvaja kot heroin. Bel prašek je hitro dobil imena, podobno kot jih dobivajo vsa priljubljena mamila:-po ulicah so preprodajalci ponujali čarlija, koka-sneg, pih. Holly-woodske zvezde in zvezdniki so posegli po njem kot po slaščicah, kokain sije izboril prostor na elitnih zabavah, med intelektualci in poslovneži. Imeli so ga kot za nekakšno rekreacijsko drogo, neškodljivo, a s čudovitimi učinki. Čez leta pa je mamilo začelo plezati po družbeni lestvici navzdol in kmalu osvojilo srca milijonov. Skok čez Veliko lužo sploh ni bil vprašljiv. Danes je kokain enako kot v ZDA doma tudi na evropskih tleh.
Toda od slave o neškodljivosti kokaina je ostalo bolj malo. Že kmalu so se pojavile prve žrtve
Odpadki drugačni
Prepovedana bo ne-razkrojljiva embalaža
Pri nas so se v nekaterih trgovinah, denimo v Metalki, že pojavile vrečke, ki so narejene iz grobega papitja, in na njih piše, da so uničljive, torej niso obstojne v okolju in kot odpadek razpadejo. To so prve lastovke novega obdobja, v katerem ne bomo več poznali pisane krame sedanjih nerazkrojljivih plastičnih in drugačnih odpadkov, ki so danes že resen in velik problem, predvsem pa nepotrebna nesnaga. Ta je zdaj spomladi očitna; dovolj je kratek sprehod ob potoku ali reki, da se sprehajalec nagleda najrazno-vrstnejša plastičnega okrasja na bregovih, pod vodo in na obrežnem drevju. Nič manj poučna ni vožnja ob kateri od naših magistralnih cest, ki so na levo in desno gosto posejane z vrečkami, pokrovčki, steklenicami in drugo plastično, težko raz-krojljivo embalažo.
Res je, da ne gre za strupene odpadke, so pa vendarle tovrstni odpadki takšna nadloga, da ji kmalu ne bomo kos. Seveda če se navade, ki sojih rodile, in sama embalaža ne bodo spremenile.
Polivinil in podobne snovi, iz katerih na veliko proizvajajo embalažo, so v naravi dolgo obstojne in skoraj neuničljive. Smetišča in deponije so marsikje že do vrha napolnjene, do novih pa je vse težje priti, ker se ljudje branijo imeti velika smetišča v bližini svojih naselij. In tako se razviti svet — v tem pogledu smo razviti tudi mi — vse bolj resno spopada z vprašanji ne samo, kam in kaj z nevar-
novega mamila. Najprej med filmskimi igralci, potem tudi med športniki, ki so ugotovili, da niso več kos mamilu, da ga morajo zaužiti vse več. Uživalci koka-snega so se začeli zatekali k zdravnikom.
Toda medicina tisti čas še ni vedela kaj dosti o učinkih in dolgotrajnejšem delovanju kokaina na človeški organizem. Več kot desetletje je trajalo, preden so raziskovalci s poskusi odkrili lastnosti belega praška, zdravniki pa na osnovi posameznih primerov, ki sojih raziskali v bolnišnicah in mrtvašnicah odkrili, kaj droga naredi uživalcu.
Danes je po zaslugi vseh teh raziskovalcev izdelana znanstvena podoba kokaina, ki pa je daleč od lepe podobe, ki so jo izrisali oboževalci belega opojnega praška v šestdesetih in sedemdesetih letih. Kokain je eno izmed najbolj nevarnih in škodljivih mamil, trdijo poznavalci.
Kokain močno izčrpava organizem ne glede na to, ali ga uživalci njuhajo, požirajo, kadijo ali si ga vbrizgavajo v žile. Po daljši up-
(Ognjenik) Vezuv je zopet začel bljuvati kakor že dolgo let ne; iz bližnjih pokrajin je pobegnilo 150.000 ljudij, par sto jih je našlo smrt, nekaj vasij in mest je zažgala in uničila goreča lava, ki se izliva iz na več straneh počenega ognjenika.
(Perutnina) prinaša naši Dolenjski prav lepe dohodke. Posebno veliko dobimo za jajca. Pa tudi prodaja piščancev in druge kuretineje pomenljiva in prinaša našim krajem lepe dohodke. Vsi ti dohodki se dajo še povzdigniti. Po naših krajih kaže pospeševati zlasti pridelovanje jajc. Naše kokoši so v obče dobre in pridne za nesenje jajc. Po naših kmetijah pa se redi tudi veliko slabih kokoši.
(Oglas.) Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severnonemškcga Lloyda iz Bremena v New York s cesarskimi brzoparniki. Prekomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1906)
Kdaj tudi pri nas drugačna podoba snicti? (Foto: MiM)
nimi odpadki, marveč tudi, kam in kaj z navadnimi.
Zgled ponujajo Italijani. Italijanska vlada je sklenila, da bodo do leta 1991 naredili temeljit preobrat. Po tem letu bo prepovedana izdelava in prodaja vsakršne embalaže, ki bi bila nerazkrojljiva, seveda za proizvode, ki ne zahtevajo posebno trpežne in trajne embalaže. Polivinilom in podobnim snovem bo torej v Italiji odhrenka-lo.
In kako je pri nas?
Njuhanje kokaina skozi cevčice je zelo priljubljena oblika uživanja tega mamila, posebno med mladimi.
orabi mamila se pojavijo razjede v grlu in požiralniku, pride do vnetja sinusov, nekaterim prežre celo nosni pretin. Ugotovljeno je tudi da mamilo povzroča srčno kap in močno poslabša obstoječe srčne bolezni. Raziskovalci trdijo tudi, da uživanje velikih doz kokaina trajno poškoduje možgane. Tako se po dolgotrajnem jemanju kokaina začenja tudi uničevanje duševnega zdravja. Od občasnih evforičnih občutij in depresij, ki sledijo drogiranju, uživalec preide v trajnejša stanja odmaknjenosti oziroma je »odštekan«, kot se temu reče v mamilarskem žargonu. Kasnejše stopnje duševnega razkroja pa peljejo do resnih duševnih obolenj, vključno do kroničnih psihoz.
»Še pred psihozami se pokažejo znamenja razdražljivosti, vzbur-Ijivosti in sumničavosti, posebno še v odnosu do bližnjih sorod-
nikov in sodelavcev,« pravi Arnold VVashton, ki vodi oddelek new-yorške psihiatrične bolnišnice za narkomane.
Železen zakon kokaina je, da več ko mamila uživalec zaužije, hujše in izrazitejše so posledice: Raziskovalci domnevajo, da droga tako pomeša naravno kemično dogajanje v možganih, da po vsej verjetnosti pripravlja tla za nastanek neozdravljivih duševnih bolezni, kot je shizofrenija, ki bi se sicer nikdar ne razvila. Ne glede na siceršnjo duševno uravnovešenost uživalca je kokain zanesljivo sredstvo za duševne težave, najprej kratkotrajne, potem pa lahko tudi stalne in neozdravljive.
Še najbolj presenetljive in skrivnostne pa so nenadne smrti, ki so povezane s kokainom. Zdravniki so zabeležili primere nenadnih smrti, pri tem pa ni bilo važno, ali je šlo za zakrknjenega uživalca ali novinca, za močno ali šibko dozo, za njuhanje, kajenje ali vb-rizgovanje v žilo. Kokain je bil smrten. Resje, da so takšni primeri redki, vendar že njihov obstoj" dovolj grozljivo opozarja na ne-, varnost.
»Ni načina, da bi ugotovili, kdo je lahko žrtev nenadne smrti zaradi kokaina,« pravi dr. Mark Gold, direktor raziskovalnega oddelka na newjerseyski bolnišnici Fair Oak. Najverjetneje pa je, da nekateri ljudje nimajo v svojem organizmu encimov, ki pomagajo razgrajevati kokain, zato so takojšnje smrtne žrtve mamila. Možnost je tudi, da nenadna smrt po zaužitju kokaina nastopi zaradi blokade centra za dihanje ali zaradi krvavenj v možganih, nekaj pa so krive tudi primesi v mamilu.
Sedanje raziskovalce še najbolj čudi nenavadna znanstvena in kulturna amnezija, povezana s kokainom. Pred prelomom tega stoletja seje o kokainu kar precej vedelo, številni znani znanstveniki so ga raziskovali (omenimo le Freuda), pa vendar se potem o mamilu ni govorilo, nihče ga ni raziskoval. Nenadoma pa je kokain stopil v središče pozornosti. Toda šele potem, ko je že opravil bliskovito vojno in zabeležil prve večje zmage. Boj z že razširjenim zlom pa je vedno težji, kot je preventivno ukrepanje.
MiM
(Vir: Discover)
Čisto vseeno je, v imenu katerih bogov država pobira davek.
B. GRABNAR
Resnica sama je tako in tako samo priložnostna.
A.	STRINDBERG
Zrasel je črn tulipan
Nizozemski gojitelj tulipanov Hageman je vzgojil najbolj teman tulipan na svetu
Marsikoga je očaral roman Ale-xandra Dumasa Črni tulipan, ki pa v svoji osnovni temi prej ko slej ostaja fantastičen, saj doslej ni še nikomur uspelo vzgojiti skrivnostnega črnega tulipana. Saj ne da bi ne poskušali, veliko jih je bilo, le uspelo ni še nikomur, ker kaj takega preprosto ni mogoče narediti. Še najbližje pa je davni fantaziji nizozemski gojitelj teh rož Geert Hageman. Pred kratkim je javnosti predstavil najbolj temen tulipan na svetu. Vzgojil ga je doma.
Za gojenje tulipanov, po katerih Nizozemska sicer slovi, sc je Hageman odločil že pred 20 leti in že takrat ga je močno vleklo, da bi vzgojil rožo sanj — črni tulipan. Kot strokovnjak za tulipane pa je tudi vedel, da je to zares sanjska naloga. V rastlinah namreč ni naravnega črnega pigmenta. Zato je s toliko večjo skrbnostjo križal ponovno in ponovno najbolj temne vrste tulipanov, kot sta kraljica noči in wienerwald, da bi dobil kolikor mogoče temno barvo cvetov. Po sedmih letih križanj mu je uspelo vzgojiti skoraj povsem črn tulipan.
»Seveda ne bo nikoli noben tulipan zares črn. vedno bo v roži odsev temnovijolične barve. Vendar je Hagemanov tulipan naj-
temnejši, kar sem jih kdaj videl,« pravi svetovno znani strokovnjak za tulipane dr. J. P. van Eyk z Inštituta za tulipane na univerzi v Wageningenu.
Ljubiteljev tulipanov ne moremo zazveseliti z novico, da bo kaj kmalu mogoče kupiti čebulice
m
Princ noči — najtemnejši tulipan na svetu.
črnega tulipana. Najmanj 20 let mora poteči, da bodo prišle v zadostni količini na tržišče, saj je zdaj na voljo samo četverica čebulic. Teh pa gojitelj seveda ne da iz rok, dokler jih ne bo namnožil dovolj. To pa bo šele čez desetletja.
NAGRADA V NOVO MESTO
NI I IVI I PRKŠI.RKN iz Dol. Karteljevega pri Nor em mestu je bila izžrebana med reševalci naše 12. nagradne križanke. Žrebji je dodelil zanimivo knjigo Drevo življenja, v kateri je naša popotnica Martina Šircelj izbrala in prevedla afriške pravljice, basni in dru«;o ljudsko izr-ocilo, v katerem se zrcalijo življenjske izkušnje in modrosti afriških ljudstev. Zares zanimiva knjiga.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 25. aprila na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista. Germova 5, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 14. Lepa knjiga čaka na izžrebanega reševalca.
Kdor prodaja komurkoli svoje prepričanje, kdor je pripravljen pisati za vsakega, da ga le redi, tak človek je vreden zaničevanja in reči se mu sme v lice, da je lopov.
J. STRITAR
Noben pameten človek ne bo nikomur zaupal svojih skrivnosti.
T. SVETINA
14
NAGRADNA KRIŽANKA
J m / jo Rii jjn1				SEST. J. UDIR	BORILEC S PESTMI	NAROČILO VNAPREJ	DOMAČA PTICA	KEM. SIMBOL ZA ERBIJ	ETIOPSKI KNEZ	DL	POLJE- DELJSKO ORODJE	VRA2NI OBESEK	NERODNEZ
				STROJ ZA ZEMELJSKA DELA						JEZERO V TURCUI			
				OGRAJENO POLJE						NAZIV NEKO. RODOVI V ITALUI			
				DEBELA PALICA				GEOL DOBA SIRASTA VODA					
				SLOV. NA ■ ROOOOSV. SVET ŽIVALSKI VRT ►					ORGANIZEM ŽIVIH Bil IJ ŠPORT. JADRNICA				
											ELLINGTON DUKE ETILNI ALKOHOL		
KEM. SIMBOL ZA KALIJ		TROJANSKI KRALJ	BREZALK. PUACA tanka" VRVICA				OKENSKA NAV0JNICA KOZO- KRILEC						
VRSTA GRAOB. MATERIALA					GERMAN. LJUDSTVO	‘ VRSTA 1 APNENCA GR. NAR0-DN00SV.						BRUSILNO ORODJE	SRSENAR
SVIC. PRA- KANT0N				GIB "pleme"						OGNJENIK" NA MIN-DANAU TUR.			
NITROCE LULOZNI LAK									JANEZ NIKOLA TESLA				
POKRAJINA V ZDA							AFR. DEŽELA						
JUNAK VITEŠKIH ROMANOV							DL	OBREDNA OBLEKA					
Od dimnikov do crknjenih rib
Posebno 500-stransko poročilo ameriških strokovnjakov je potrdilo povezave med tovarniškimi dimniki in uničevanjem okolja
Kisli dež. oikaterem je zadnja leta veliko slišati in ga varovalci čistega okolja obtožujejo, da je glavni krivec za uničevanje gozdov. zastrupljanje jezer in voda, za počasno uničevanje plodne zemlje in gozdne prsti ter tudi uničevalec številnih kulturnih spomenikov ta sodobna nadloga je dočakala dokončno obsodbo. Zares je kriv za vse to. Tako lahko povzamemo iž poročil, ki so te dneve polnila tisk v zvezi s sporom, ki se jp pred leti zakuhal med ZDA in Kanado.
Kanada je namreč pred leti obtožila Združen« države Amerike, da povzročajo nepopravljivo škodo njihovim gozdovom in jezerom z oddajanjem ogromnih količin ogljikovega dvokisa in žveplenih spojin v ozračje. Do izločanja teh snovi v ozračje prihaja pri vseh velikih porabnikih fosilnih goriv, Jcot so nafta, premog, lignit. V običajnih' razmerah bi seveda posledice onesnaževanje čutili v Združenih državah samih, vendar so v industrijskih predelih zgradili visoke dimnike in tako oddajanje izgorevanin prenesli v visoke zračne plasti. Tako oblaki strupov plujejo zelo daleč preko meja in se, pomešani s padavinami, kot kisli dež zlivajo tudi stotine kilometrov daleč od industrijskih središč, kjer so nistali.
Reaganova administracija je zavračala obtožbe kanadčanov in zatrjevala, da učinki kislega dežja na gozdove, jezera in prst niso znanstveno dokazani. Pred kratkim pa je morala pod težo dokazov in posebnega poročila, ki so ga pripravili strokovnjaki za ta vprašanja, kloniti. Pripravljajo petletni raziskovalni program, ki naj bi omogočil čistejšo tehnologijo kurjenja s premogom in tako omogočil občutno zmanjšanje oddajanja škodljivih snovi v ozračje. Za razvoj te tehnologije bo potrebno odšeti lepe denarje, saj so raziskovalni program ocenili kar na 5 milijard dolarjev.
Poročilo Nacionalnega raziskovalnega sveta pri Akademiji znanosti je zelo obsežno, saj je napisano na 500 strangh. Poglavitni zaključek sporočila je, da ni prav nobenega dvoma, da žveplov dvo-kis, ki nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, sproža tvorbo kislega dežja, ta pa da zanesljivo uničujoče deluje na okolje.
Strokovnjaki, ki so pripravljali poročilo, so se zelo skrbno in natančno lotili raziskav. Najprej so primerjali emisijo žveplovega dvokisa iz industrijskih središč s količino sulfatov v ozračju, nato pa še merili in beležili kislost 32 rek in 626 jezer na severovzhodu Združenih držav Amerike in Kanade. Vzorci teh raziskav so se lepo pokrili v verigo vzrokov in posledic. Dokazana je bila po-
vezava med količino oddanih plinov in kislostjo rek in jezer.
Nato so raziskali tudi, kakšen je vpliv vsega tega na okolje. Analizirali so. kako so jezera reagirala na povečano kislost. V ta namen so pogledali daleč v preteklost. Iz jezerskih usedlin so vzeli fosile mikroorganizmov, s pomočjo katerih so ugotovili kislost jezer pred 1.000 leti. Izkazalo se je. da so jezera zdaj desetkrat bolj kisla kot prej.
Za nekatera jezera so ugotovili tudi izginjanje rib. V obdobju 1950 in 1962 je izginilo tudi do polovico rib. stalež preostalih pa se je zmanjšal.
»To je zadnji člen v vzročni verigi. ki teče od oddajanja žveplenih plinov v ozračje do okislenja voda.« pravi strokovnjak Michael
Cvetovi — kolektorji
Naravna zbiralna zrcala ogrevajo cvetove
Cvetovi svojim malim obiskovalcem ne nudijo samo hrane v obliki cvetnega prahu, nektarja in različnih rastlinskih olj ter zavetja. Vse kaže, da prenekatera rastlinska vrsta vključuje v svojo ponudbo za male žuželke celo — gretje, ugotavljajo strokovnjaki, kijih lepi cvetovi zanimajo tudi drugače.
Strokovnjaki so opazovali rastline iz rodu velesa in arktične make in prišli do naravnost osupljivih spoznanj. Opazovane rastline so svoje cvetove ves dan obračale za soncem, kar je sicer značilnost pri več cvetkah. Ker imajo rastline izrazito svetle cvetove, se od njih veliko sončnih žarkov odbije. Vendar se sončni žarki ne odbijajo kar vsak po svoje, ampak pod točno določenim kotom. Oblika cveta pri maku in velesi skoraj popolnoma ustreza obliki hiperboličnega ogledala, so ugotovili strokovnjaki, zaradi tega padejo vroči sončni žarki točno v ogrišče »ogledala« (cveta). Goriščc je po izračunih tam, kjer so prašniki in plodnica, na tem mestu pa se tudi v glavnem zadržujejo drobne žuželke, ki se na ta način ogrejejo.
Seveda je takšnole gretje posebno mikavna ponudba za insekte, ki domujejo pod slabim soncem visokega severa. Toplota v varnem zavetju cveta arktičnega maka je kar precejšnja. saj znaša temperatura v gorišču cveta — sončnega kolektorja tudi do 10 stopinj več kot zunaj. Rože imajo tako več možnosti, da jih bodo žuželke med »sončenjem« oprašile.
I..	M.
(Kosmos)
Oppenheimer. »Na enem koncu so dimniki, na drugem crknjene ribe.«
Toda v poročilu stojijo zapisani tudi podatki, ki kažejo na nekatere druge krivce za drugačno onesnaženje jezer. Razsikovalci so namreč odkrili, da je v nekaterih jezerih prav obratno kislost padla. Vzrok za to so najverjetneje lokalna onesnaženja mlekarske industrije, katere odplake zmanjšujejo kislost.
Za to ugotovitev v poročilu so se oprijeli industrialci. Kaj pomaga zmanjševanje žveplenih plinov v ozračje, če jezera tako in tako propadajo zaradi drugih onesnaževalcev, pravijo. In zaradi tega so se dogovorili le za že omenjeni program odkrivanja čistejših načinov izgorevanja.
In kaj je z odmiranjem gozdov, uničevanjem prsti in plodne zemlje? Kaj je s kulturnimi spomeniki, ki jih razjeda in uničuje kisli dež? Na vsa ta vprašanja bo treba odgovoriti prav tako natančno, kot so strokovnjaki odgovorili na vprašanja o povezavi med kislostjo ameriških in kanadskih jezer.
MiM
(Vir: Nevsweek)
Zlovešče napovedi
Vremenske napovedi za letošnje poletje in jesen niso prijazne. Metereologi s Columbijske univerze napovedujejo, da se bo ponovilo katastrofično vreme iz poletij leta 1982 in 1983, ko je v neurjih, ki so divjala ob južnoameriški obali in v nekaterih drugih predelih Tihega oceana, izgubilo življenje več kot tisoč ljudi in je bila narejena ogromna gmotna škoda. Vremenoslovci pravijo, da prihaja El Nino.
S tem imenom, ki v slovenščini pomeni »dete«, so že pred 200 leti perujski ribiči poimenovali nenavaden pojav, da se ogromne količine Tihega oceana ogrejejo nad običajno temperaturo. Topli morski tokovi pritečejo do perujskih obal okrog božiča. Od tod tudi ime, pojavi se v času, ko kristjani praznujejo rojstvo Jezusa, božjega deteta.
Nenavadno topli morski tokovi so znamenje velikih in katastrofalnih vremenskih sprememb.
Kot domnevajo vremenoslovci, bo Dete prispelo do južnoameriških obal ta mesec, vendar pa ne bo znamenje tako hudih in nevarnih sprememb, kot je bilo pred leti. Tako vsaj govori računalniški model, ki kaže možna vremenska dogajanja za 15 let naprej. Kljub temu pa_so že opozorili vlado Peruja in Čila. Dete je tudi. kadar je milo. še vedno dovolj nevarno, da ga ne kaže prezreti. Bolje seje pripraviti na »darove«, kijih prinaša.
Streljanje kot zares
Urjenje policistov in varnostnih agentov s pomočjo laserske in video tehnologije
Kriminala in terorizma je po svetu vse več. postaja pa še toliko bolj nevaren, ker se spušča v nevarne podvige, pri katerih padajo kot žrtve nedolžni ljudje. Vse večje razstreljenih letal, napadov na letališčih, razstreljenih vlakov in postajnih garderob, prihaja do drznih ropov, kraj orožja in celo poskusov kraj radioaktivnih snovi, s pomočjo katerih bi dandanes katera od skrajnih terorističnih skupin lahko izdelala preprosto atomsko bombo.
Vse te možne tarče hudih kriminalcev in teroristov morajo po mnogih državah zato skrbneje varovati. Kljub temu smo pogosto priče, da še tako skrbna zaščita odpove. In tako iz. meseca v mesec prebiramo žalostna poročila o razstreljenih letalih, pomorih na vlakih, na ulicah, na letališčih. Zato ponekod urijo posebne skupine ljudi, ki bi lahko bili kos teroristom. Predvsem želijo izuriti odlične strelce. Borci proti teroristom morajo streljati v zelo težavnih razmerah, ko vsak zgrešen strel lahko ubije ali rani nedolžnega človeka, popotnika, talca. Kako jih torej učinkovito izuriti?
Strokovnjaki za le zadeve pravijo, da klasično urjenje, to je streljanje v tarčo, sicer pomaga, vendar še zdaleč ni tisto pravo urjenje. Resničnost se močno razlikuje od streljanja v tarče.
Da bi dosegli kar najbolj resničnosti podobne razmere, so našli zanimiv način urjenja s
pomočjo najnovejše laserske in video tehnologije. Dosedanji poskusi kažejo, da je takšen način urjenja mnogo bolj učinkovit, za nameček pa še precej cenejši.
Pri streljanju za vajo uporabljajo laserske pištole oziroma posebno lasersko napravo, ki jo dodajo običajnim pištolam in puškam ter drugemu orožju, ki ga uporabljajo varnostne sile. Ljudje, katerih naloga je, da igrajo žive tarče, pa nosijo lahkejopiče izstekle-nih vlaken, v katerih so svetlobni detektorji. Tako natančno zabeležijo vsak strel. In ne samo zadetek, jasno naznačijo tudi mesto, kamor je strelec zadel.
S pomočjo teh naprav lahko do podrobnosti posnemajo resnična dogajanja, strelci pa se bolje kot z umetnimi tarčami naučijo točno zadevati. Seveda so laserski žarki nizkoenergetski in niso škodljivi ljudem.
Še bolj zapletena pa je vadba, pri kateri so vključene video naprave. Na magnetne trakove so posneli rekonstrukcije resničnih kriminalnih in terorističnih dejanj, nato pa ob posnetkih vadijo varnostniki z laserskim orožjem. Zadetki so skrbno zabeleženi, prav tako pa tudi napačna in razmeram neprimerna uporaba orožja. Kljub nekaterim pomanjkljivostim (naprave ne delujejo na večje razdalje), pa so novi sistemi urjenja uspešno prodrli. Ali ho varnost res kaj boljša, pa bomo videli. Terorističnih dejanj kot vse kaže. še ne bo kmalu konec.
vaša zgodba OH Tl STARŠI
»Se nisi v postelji?« pride iz sosednje sobe kot nevihta.
»Saj bom šla. Samo pet minut še. Ti sploh ne veš, kako čudovit film je,« sem milo odgovorilo.
»Takoj spat! Ugasni televizor! To šumenje mi gre na živce!« se oglasi nizek moški glas.
Jezno sem ga ugasnila in s počasnimi koraki odšla po stopnicah v svojo sobo. Legla sem.
»Oh, zakaj sta takšna? Pa prav danes, ko je tako lep film. Zdaj pa naj mi onadva prikažeta konec.«
Prižgala sem kasetofon. Zaslišala sem počasno glasbo. Skoz okno je pokukala luna, ki se mi je zdela, kakor da opazuje obraze pevcev in pevk, ki krasijo steno, kakor da odgovarja na moja vprašanja: »Ali so vsi starši takšni, da ne pustijo otrokom, kar si želijo?«
Kar naenkrat se prižge luč. »Sedaj pa dovolj! Ugasi kasetofon in zaspi že enkrat! Jutri pa da ne vidim več teh grdih ljudi po steni. Kdo pa misliš, da bo kupoval tapete?! Kar sama jih boš, da veš!«
Ugasila je luč in odšla po stopnicah navzdol.
»No, krasno, zdaj pa še to! Ne, posterji pa že ne bodo šlis stene. Prav oni so okras sobe. Ti pa sploh ne razumeš današnje mladine,« sem se potiho jezila.
Veke so se mi počasi zapirale. Zaspala sem.
Zbudila sem se pozno. Skočila sem s postelje, se oblekla in stekla v kuhinjo.
»No, kaj nisem rekla, da moraš iti zgodaj spat? Zdaj pa kar zamudi šolo, jaz že ne bom kriva,« se je jezila mama.
Rada bi ji kaj odgovorila, toda njen pogled mi je povedal dovolj. Odšla sem.
LIDIJA CVETKO
MAMIN SINČEK
Tri leta je že tega, pa se vsega spominjam, kot da bi se zgodilo včeraj. Prišel je zgodaj zjutraj, potiho, da sem med odmevi njegovih zatikajočih se korakov lahko slišala tudi napev jutranje rose, kije pršela iz jesenske megle. Zazvenčal je zvonec in neskončno dolgo je trajalo, daje ugotovil, da so vrata odprta kot vselej. Verjetnoje le vljudnostno pozvonil, ker so ga tako naučili doma, čeprav je dobro vedel, da so naša vrata vedno odprta.
»Dober večer. Maja!« je spregovoril, ko je stopil tik pred menoj. Potem pa nič. Dolga, mučna tišina, ki jo je pretrgalo le glasno tiktakanje ure ob sedmih.
V menije začelo kipeti, vprašujoče sem bulila vanj, on pa nič. Nekaj se je torej zgodilo. Kaj vendar? Dve leti sva že tako rekoč ves dan skupaj. Bolelo meje, kerse ni pogovarjal z menoj, samo gledal je v steno in verjetno štel drobne pikice na tapeti.
Kotički ustnic so se mi upognili navzdol. S skrajnim naporom sem premagala drhtenje in željo, da bi bruhnila v glasen jok. Boleč vozel solza mi je pritiskal v grlu. zatojebil moj glas čudno zmaličen:
»Povej, pa naj bodo še tako neprijetne novice zame.samo govori, ne glej v tla...«
Nato je vrelo iz njega. Da nima smisla nadaljevati nekaj, kar nima cilja. Starši so mu v nedeljo povedali, da ne sme več priti domov, če ne konča s to neumno ljubeznijo z revnim dekletom nekje s podeželja, ki nima nobene osnove za nadaljnje dobro življenje. Se posebej mami je moral obljubiti, da bo dal mir. dokler se doštudira in dobi primerne službe.
Ne vem, kaj je v tistem hipu mislil on. vem pa, da tudi njemu ni bilo lahko. Zato sem poskusila še enkrat. Brezupno sem pomislila, da mu je treba postaviti ultimat: »Preseli se k meni ali pa pojdi za večno!«
Le še nekaj minut mrtve tišine naju je združevalo, in če bi imela le malo moči, bi ga udarila ali pa poljubila, ker sem si tega bolj želela.
Vstal je in odšel. Nepreklicno sem vedela, da je vrata zaloputnil za vedno. A tudi v meni se je nekaj zaklenilo. Bojim se, da za zelo zelo dolgo.
MAJA
V_____________________________________________________________   s
POTA
Ii\ STIlf
poročajo
ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM — Med 6. in X. aprilom je neznan storilec stopil pod stopnišče stanovanjskega bloka, v katerem je imel 36-letni Črnomaljec Boris Brus spravljeno kolo z motorjem. Neznanec se je z vozilcem odpeljal in Brusa olajšal za dobrih 150tisočakov.
KJE JE .ŠEST KILOGRAMOV KAVE? — Še neznan ljubitelj prave kave je 6. aprila stopil v skladišče Betinega bifeja v Metliki in si tam sposodil 6 kilogramov pražene kave. Kdo si je s to krajo pošteno popravil življenjski standard, miličnikom doslej še ni uspelo odkriti. Beti ostaja oškodovana natanko za 31.200 din.
PET RANJENIH
BIČ — 11. aprila ob 15. uri seje 34-letni Ibro Salkič iz Škofje Loke peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu, pri Biču pa je v blagem desnem ovinku dohitel tovornjak. Pričel ga je prehitevati, takrat pa je s kombijem pripeljal nasproti 35-letni Vladimir Stojanovič iz Beograda. Med trčenjem stase poškodovala oba voznika, ob njiju pa še 29-letni Smail Čehič in 27-letni Muhamed Hadžič ter 30-letna Gina Stojanovič. Nastalo materialno škodo so ocenili na 2 milijona dinarjev, zaradi nezgode pa je bil promet na magistralki 45 minut zaprt.
Iz slaščičarne v bolnišnico
S kremnimi rezinami se je zastrupilo okoli 200 občanov—Klice prišle v sladice
___________ iz	kanalizacije?	—	Preiskava	še teče
NOVO MESTO — Število preko 200 obolelih dovolj pove vseo posledicah in obsegu množične zastrupitve s kremnimi rezinami iz slaščičarne Šolskega centra za gostinstvo na novomeškem Glavnem trgu. Potem, ko je bilo še prejšnji torek registriranih vsega 30občanov s hudimi prebavnimi težavami, ki sta jih spremljali visoka telesna temperatura in glavobol, seje število zastrupljenih iz ure v uro, iz dneva v dan večalo. V novomeški bolnišnici so sprejeli na zdravljenje le najhujše primere, saj za vse, ki so bili potrebni pomoči, enostavno ni bilo prostora, pomagali so si tudi tako, da so že vpet ek nekaj tistih, ki so si kolikor toliko opomogli od hude zastrupitve, poslali na domače zdravljenje, saj so se vsak dan javljali novi bolniki. Santo v petek, peti dan po odkritju množične zastrupitve, se je v bolnišnici oglasilo 10 novih občanov, potrebnih zdravniške pomoči.
»Gre za zelo resno in težko obliko zastrupitve, ki bi v normalnih pogojih zahtevala vsaj desetdnevno bolnišnično zdravljenje obolelih.« pravi dr. Milena Hadl. predstojnica infekcijskega oddelka novomeške bolnišnice. Ob tem naj omenimo, daje bilo v petek na infekcijskem oddelku 21 zastrupljenih občanov, 8 jih je ležalo na internem oddelku, 13 najmlajših pa na otroškem. »Zaradi prostorske stiske smo pri nas obdržali le najhujše primere. Ljudjeso prihajali k nam z visoko vročino, imeli so glavobol, bolečine v trebuhu, ki sta jih spremljala driska in bruhanje. Sreča v nesreči je le. da nihče od bolnikov ni v smrtni nevarnosti.«
Po besedah dr. Hadlove je malo možnosti, da bi prišlo do širjenja epidemije. »Povzročitelji zastrupitve so klice, ki se prenašajo izključno s hrano. Drugo pa je vprašanje, kako so te klice prišle v kremne rezine. Res težko je verjeti, da je bilo v slaščičarni toliko umazanije na kupu. daje prišlo do takšne zastrupitve. Bolj se nagibam k temu. da je kremne rezine zastrupil kak klicenosec. še bolj verjetno pa je. daje zastru-
pitev prišla prekokanalizacije. ki sojo v gostinskem šolskem centru takrat urejali.«
Z gotovost jo je danes moč trditi, da je množično zastrupitev povzročila salmonclla enelcritidis. kar so pokazale analize, opravljene v novomeškem zavodu za socialno medicino in higieno.
»Brez dvoma gre za izredno hud higienski spodrsljaj v slaščičarni.« pravi direktor zavoda dr. Albin Pečavar. »Klinična slika zastrupitev je zelo težka, vedeti pa je treba tudi. da so kremne rezine prav idealna podlaga za razvoj te bolezni. Težko je tudi govoriti o končnem številu obolelih, ne le zategadelj, ker se še javljajo občani s prebavnimi težavami, pač pa predvsem zato, ker je veliko tudi takih, ki so v Novem mestu jedli kremne rezine in potem odpotovali naprej. Tako smo. deni mo. že dobili podatke o primerih zastrupljenih občanov iz Črnomlja.
Sicer pa je ob tej zastrupitvi dobro reči še nekaj. Sreča je pravzaprav. da takšnih primerov ni več. saj imamo izredno slabe higienske navade, svoje pa k nevarnosti prispeva še množični prehod občanov na družbeno
prehrano. Naša naloga je, da obrate družbene prehrane še posebej skrbno kontroliramo, vendar je žal tako, da je denarja za tovrstno dejavnost izredno malo. In ko smo nedavno zaprosili za denarno pomoč, smo dobili odgovor, naj raje zmanjšamo število preiskav in analiz, pa bo tudi denarja več. Daopogojih, ki jih imamo za naše delo, ne govorim.«
Ob vsem tem bo dogajanje v novomeški slaščičarni Šolskega centra za gostinstvo komu mor-
• Po zadnjih podatkih, ki nam jih je v torek dopoldne posredoval dr. Albin Pečaver, direktor Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu, seje število oholelih pov zpelo že na 270, stanje pa se na srečo le umirja. Prav tako je nemogoče govoriti o neposrednem vzroku zastrupitve; dejstvo je le, da je prišla iz obrata, kar so pokazali odvzeti brisi in analize.
da za kanček jasnejše, nikakor pa ne logično ali celo razumljivo. Bolj umestno seje raje vprašati, kako je dandanes kaj takšnega sploh mogoče in kako bodo odgovarjali krivci za zastrupitev. In nemara bi bilo tudi dobro malo bolje pogledati, kaj seskri-va za podatkom, da je bilo med lanskimi 2.553 nalezljivimi boleznimi v novomeški občini največ črevesnih obolenj. Ni namreč povsem običajno, da se v kakem mestu v slabem letu dni pojavita kar dve množični zastrupitvi občanov.
BOJAN BUDJA
JAMA VSEH JAM — Rekel bi, da glede na odziv akcije za največjo udarno jamo na dolenjskih cestah le-teh sploh ni. Pa vendarle so, večje in manjše, katerim se bolj ali manj uspešno ogibamo z vožnjo v Rokovnem stilu. Jama na pričujočem posnetku je bila odkrita 11. marca zvečer na cesti Novo mesto — Straža, med Sreberničami in Potokom. 250 m od odcepa na zaloški most.
Če že ni največja, je pa zagotovo najdražja, saj so lastnika avta poškodbe na vozilu veljale dobrih 110 tisočakov. Cestno podjetje Novo mesto zavrača vsakršno odgovornost, kljub temu pa so njihovi delav ci po nekaj dneh jamo zasuli s peskom in postavili prometni znak omejitve hitrosti na 40 km/h. (Eoto: M. Klinc)
^	-Z
Nočni »ljubitelj« gostiln
Konec minulega tedna je bilo vlomljeno v več gostin-skih lokalov na novomeškem in trebanjskem območju
Pet kubikov fenola grozi Krki
Novo mesto na pragu nove ekološke katastrofe — Iz cisterne izteklo v zemljo, od tam pa v bršljinski potok najmanj 5 tisoč litrov borofen fenola
KARTEL JE V O — Novo mesto je bilo v petek zvečer na pragu ekološke katastrofe. Iz prevrnjene cisterne ob magistralni cesti Ljubljana—Zagreb je pri Karteljevem steklo v zemljo najmanj 5 tisoč litrov hudega strupa borofen fenola. V času, kopišemo te vrstice (ponedeljek), nevarnost pogina rib še ni mimo in pravi čudež bi bil, če do njega ne bi prišlo. Kajti strup je stekel v bližnji studenec, ki le nekaj metrov naprej ponikne, se nato steka v bršljinski potok, ta pa se, kot vemo, izliva v Krko.
»Do danes pogina rib še ni bilo,« je v ponedeljek zjutraj povedal Pavle Erjavec, vodnogospodarski inšpektor novomeške uprave inšpekcijskih služb,« ga pa je moč pričakovati. V bršljinskem potoku smo že odkrili prisotnost fenola, ob izviru je bila njegova koncentracija kar 2.800-krat večja od tiste, kije dovoljena za pitno vodo. Da bo zadeva še hujša, smo prisotnost fenola odkrili tudi že
v Krki in tudi tam je koncentracija že nad dovoljeno. Skupaj z ribiči budno spremljamo dogajanje, a bojim se, da se veliko ne da narediti.«
In kako je sploh prišlo do nesreče? 34-letni Maksim Malovič iz Sokolca je v petek ob 16.50 peljal tovornjak s cisterno, last sarajevske Centrotrans avtocisterne, iz Ljubljane proti Zagrebu. Ob tem velja omeniti, daje imel šofer zapisano, da vozi kurilno
Nezakonit občinski odlok?
LJUBLJANA — Vse kaže, da se bo število nezakonitih občinskih odlokov po Dolenjski in Posavju še povečalo. Ustavno sodišče Slovenije je namreč tedni sprejelo pobudo Antona Sotlerja iz Gorenje Straže, da oceni ustavnost in zakonitost odloka SO Brežice o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih kompleksni graditvi na območju zazidalnega načrta Trnje. Povejmo pa uvodoma, da je sodišče podobno pobudo za oceno odloka o razlastitvi zčmljišč zavrnilo.
Sporni prvi oditi k je brežiška skupščina sprejela na podlagi takrat veljavnega zakona o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih kompleksni graditvi. Ta zakon med drugim pravi, da je skupščina občine lahko za potrebe
stanovanjske ali drugačne kompleksne graditve določila zemljišče v mestu ali naselju, če je seveda za takšno gradnjo bil sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjenost in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev. V Brežicah, kot kaže, slednjega ni bilo. V odlokih o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Zakot — Trnje takšna družbena usmerjenost in organizirana stanovanjska ali kompleksna gradnja ni določena niti ni bila zapisana v prostorskem delu družbenega plana Brežic za obdobje 1981 — 1985. Zakon pa jasno pravi, da je družbeno usmerjena stanovanjska gradnja le tista, kije opredeljena s planskimi akti občinskih družbenopolitičnih skupnosti.
olje, nenevarnifenol. Med vožnjo po karteljevskem klancu navzgor mu je nasproti pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila, ki je prehiteval drug tovornjak. Da ne bi prišlo do trčenja, seje Malovič umikal na desno, pri tem pa zapeljal na neutrjeno bankino, ki seje pod težo vozila in tovora udrla. Cisterna seje prevrnila, ob tem pa je pričel iz nje iztekati borofen fenol. Na srečo je le malo zatem na mesto nezgode pripeljala patrulja novomeških miličnikov, ki so takoj organizirali akcijo. Zapišimo ob tem še, daje neznani voznik stoenke odpeljal naprej proti Ljubljani in ga doslej še niso izsledili. Materialno škodo so ocenili na 10 milijonov dinarjev, s tem da škoda na tovoru še ni ugotovljena.
• Pavle Erjavec, vodnogospodarski inšpektor novomeške UIS, nam je v torek dopoldne povedal, da po rezultatih ponedeljkovih anali/, koncentracija fenola v Bršljinskem potoku in Krki še zmeraj narašča. Kljub temu pa, tako meni Erjavec, nev arnost za pogin rib je-njuje, saj bi morala koncentracija narasti še za domala dvakrat, da bi resno ogrozila ribji živelj.
PO LEVI ZAPELJAL V OVINEK
GORENJA STRAŽA — 16-letni Alojz S. iz Gorenje Straže se je 9. aprila ob 14. uri peljal na kolesu z motorjem iz Bršljina proti domu. V Gorenji Straži pa mu je v desnem in nepreglednem ovinku po levi strani pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom 20-letni Silvo Doberdrug iz Prečne. V nezgodi se je Šenica hudo ranil in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico,
ČELNO TRČENJE MED PREHITEVANJEM
_ DRAGA — 36-letni Miodrag Živanovič, začasnozaposlen v Avstriji, se je 13. aprila ob 13. uri peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. V Dragi je pričel prehitevati tovornjak, takrat pa mu je z osebnim avtom pripeljal nasproti 30-letni Zdenko Regovič iz Samobora. Oba voznika sta se v trčenju poškodovala, materialno škodo pa so ocenili na milijon dinarjev.
NOVO MESTO, TREBNJE — Konec minulega tedna je prišlo do nekaj doslej še neraziskanih vlomov v gostinske objekte. »Žrtve« neznanega storilca so bile predvsem gostilniške dobrote, ob njih pa tudi gotovina.
Tako je bilo 11. aprila vlomljeno v prostore TTG-tozd Gostinstvo Ljubljana, poslovna enota Novo mesto, v Kolodvorski ulici. Storilec je iz restavracije odnesel 2.400 din in kuhinjski nož, obiskal pa še prostora v 1. nadstropju, kjer je našel ključ blagajne, iz katere je vzel 84.000 din.
V noči na 13. april je nežna storilec obiskal potujoči bife Štefana Krevsa iz Hrastja. Iz prikolice, ki stoji v Dolenji Dobravi, je odnesel 2 litra konjaka, prav toliko sadjevca, kilogram kave, 35 zavitkov cigaret, bonbone, jajca, tranzistor in 1.500 din gotovine, tako da je skupne škode kar za več deset tisoč dinarjev.
Istega dne med 1. in 9. uro pa je bilo vlomljeno še v gostilno Franca Novaka iz Trebnjega, ki ima svoje gostinske prostore v Veliki Loki. Neznanec je poškodoval registrsko blagajno, vendar v njej ni bilo denarja, zato seje zadovoljil s 7 litri vina, litrom sadjevca, kilogramom suhe salame, dvema domačima klobasama, nekaj sira, kilogramom kave, kruhom in 1.000 din gotovine. Poleg
naštetega je v noč odnesel še namizni prt in 10 zavitkov cigaret. Novak je oškodovan za najmanj 80 tisočakov.
PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM — V prostorih centra usmerjenega izobraževanja Boris Kidrič je bila v soboto slovesnost, na kat eri je Jože Suhadolnik, predsednik IS Novo mesto, izročil priznanja republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za dolgoletno predano delo na področju prometne varnosti. Med nagrajenci je bila tudi Avguština Lah, ravnateljica osnov ne šole s prilagojenim programom Dragotin Kette. (Foto: B. B.)
Z vlomi do štirih let zapora
38-letni Andrej Živič ima na vesti 11 vlomov v zidanice in garaže — Kradel od motornih žag, ribiških palic, nožev do dokumentov — Specialni povratnik
NOVO MESTO — Lansko pomlad in poletje si je 38-letni Andrej Živič z Bizeljskega pri Brežicah privoščil vrsto obiskov po okoliških zidanicah in viken? dih.svojovlomilskopot pa je končal 13. avgusta, ko so ga prijeli miličniki. Vseod takrat je Živič v priporu, iz katerega je pred dnevi stopil pred senat novomeškega temeljnega sodišča.
■
\
•A
SLABO VREME NI BILO OVIRA — Kakih 150 tekmovalcev iz domala vseh osnovnih šol novomeške občine (manjkali sta le OŠ Stopiče in OŠ Prevole) in štirih ekip srednjih šol seje v soboto udeležilo občinskega prvenstva »Kaj veš o prometu?«, ki ga je odlično pripravil novomeški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ekipna zmaga med učenci 5. in 6. razredov je pripadla OŠ Šentjernej, posamična pa njenemu tekmovalcu Marjanu Kodeliču. Med 7. in 8. razredi je bila najboljša OŠ Škocjan, posamično pa njen učenec Primož Dule. Med ekipami srednjih šol so bili najboljši dijaki S.ŠT/.U, posamično pa član zmagovalne ekipe Uroš Turk. (Foto: B. Budja)
V reševalno akcijo sta se takoj vključila občinski štab za civilno zaščito in Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto. Uspelo jima je prečrpati 13 tisoč litrov borofen fenola v drugo cisterno, še v soboto pa so nato s strupom prepojeno zemljo odvažali na deponijo. Toliko lahko zapišemo danes, ko posledice še niso znane. Lahko pa si postavimo tudi vprašanje: kaj, če bi do nezgode prišlo v vodnooskrbnem območju in bi 50 tisoč prebivalcev ostalo brez pitne vode?
»Bojim se, da bo do tega slej ali prej prišlo, saj vozi vsak dan po magistralki nič koliko tovornjakov, ki prevažajo še hujše strupe. V kakšnem stanju pa je dolenjska magistrala, vemo vsi. Prav zato mi ne more nihče dovolj tehtno razložiti, kako to, da ta magistralka, nima prednosti pri izgradnji slovenskih cest. In če tega ne bomo dosegli, bi morali vsaj prepovedati prevoze nevarnih in strupenih snovi na takšni cesti,« pravi Pavle Erjavec. Pravzaprav k temu ni kaj dosti dodati, morda le bojazen, da bo takšno razmišljanje ostalo brez odziva vse dotlej, dokler iz novomeških pip ne bo zasmrdelo po fenolu.
B. BUDJA
Živič je pričel vlamljati konec marca, ko je v Drenovcu strgal mrežo na zaprtem oknu počitniške hišice Anice Bizjak,zlezelskozodpr-tino v notranjost in odnesel iz vikenda 40 litrov vina. trenirke in še nekaj malenkosti v vrednosti preko 11.000 din. 8. maja je v Gradišču obiskal garažo Antona Kostevca, prav tako razbil šipo na oknu in odnesel motorno žago Stihi ter kotno bru-silko, tako daje bil Kostevc oškodovan za 120.000 din. Nič manj uspešni niso bili njegovi naslednji vlomi. Tako je v noči na 2. junija razbil šipo na oknu avtomehanične delavnice Janeza Baškoviča v Prešernovi ulici v Brežicah in odnesel iz nje brusilni in vrtalni stroj, zračno pištolo, pištolo za brizganje avtomobilov, več orodja. vse skupaj v vrednosti 80.500 din. za nameček pa je iz osebnega avtomobila Janija Galiča zmaknilše avtoradio. Nekaj dni kasneje, med 8. in 10. junijem, je Živič vlomil v klavnico brežiške Agrarie in iz nje vzel 16 mesarskih nožev in 4 bruse v vrednosti 69.052din. Sodiščejeprav tako ugotovilo, daje Živič v marcu 1985 odnesel iz kleti Miloša Balona v Drenovcu 3 ribiške palice in torbo s priborom, daje med 15. aprilom in 8. majem vzel iz gospodarskega poslopja Antona Balona motorno škropilnico. motorno žago, otroški čoln in še nekaj stvari v skupni vrednosti 127.000 din. Živič ni pozabil tudi na hrano, saj je v noči na 15. april vzel
Jožetu Malusu 40 kilogramov suhega mesa.budjol in slanine, 6. maja pa je Francu Kovačiču z Bizeljskega ukradel 2 šunki in 10 salam. Neugotovljenega dne v juniju je bil Živič nepovabljen v stanovanju Martina Zupana na Bizeljskem in mu vzel potni list, ribiško palico, nekaj kruha in sira ter, naj se sliši še tako čudno, Zupanovo potrdilo o končani politični šoli. Kaj je nameraval s tem, Živič na obravnavi sodnikom ni povedal. Priznal pa je še dve dejanji. Tisto, ko je v noči na 30. julij iz garaže Antona Umeka na Rakovcu odnesel usnjeno trobo s hranilno knjižico, potni list, prometno
dovoljenje, zapestno uro, cigarete, kasete in žensko kolo, ter tisto, ko je 6. avgusta ob ribniku pri Rigonjcah iz osebnega avta Zdravka Žvinharta odnesel fotoaparat, torbico z dokumenti, denarnico, očala in nalivno pero.
Živič je sodnikom vsa dejanja priznal, zagovarjal seje le, da jih je storil zaradi vpliva mamil, od katerih je bil v tistem času odvisen. Slednje je preiskava ovrgla, saj sodišče ni našlo nikakršnih znakov, da je Živič narkoman, poleg tega mu je ,za obtežilno okoliščino štelo, daje povratnik, saj je zaradi tatvine pred 15 leti že stal pred sodniki. Senat mu je takoodmerd 4 leta zapora, pri tem pa upošteval Živičevo priznanje in dejstvo, da je oče mladoletnega otroka.
B. B.
IZSILJEVAL JE PREDNOST — 36-letni Bogomir KresezMirnepečise je 7. aprila peljal z osebnim avtomobilom iz Mirne peči proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v križišče, je najprej pred znakom stop vozilo ustavil, nato pa neprevidno zapeljal naprej. Prav v tem trenutku seje po prednostni cesti pripeljal na kolesu z motor jem 56-letni Alojz Avbar iz Malenške vasi. Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo do trčenja. v katerem se je Avbar hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Nastalo materialno škodo
so ocenili na 50 tisočakov.
. MED UMIKANJEM ZADEL Pl SAKINJO — 10. aprila nekaj pred uro se je 30-letni Franc Selevšek Ircbnjega peljal z osebnim avtoiru bitom iz Trebnjega proti Štefanu, križišču s Tomšičevo ulico je zavil n levi) polovico vozišča, da bi se izogn vozilu, kije zavijalo na levo. vendar p lem zadel pešakinjo. 30-letno Andrej I alehner iz Rožnega vrha. Talehnerji va se je v nezgodi ranila in so jo rešileem prepeljali po zdravnišk pomoč v novomeško bolnišnico.
I
odbojka
11.	ZVEZNA LIGA, zahod, molki — 21. KOLO: METALAC — PIONIR 3:0 (13. 12. 12)
Pionir: Prah. Komadina, Smrke. Petkovič. Travižan. Berger. Goleš. Mitič.
LESTVICA: 1. Modriča Opti-ma 40 točk. 6. Pionir 20.
Tekma 22. kola med Pionirjem in Ljubinjem je že odigrana.
I.	SOL, moški, 22. KOLO: KOČEVJE — BREZOVICA preloženo
L SOL, ženske, 18. KOLO: KOČEVJE — PARTIZAN TABOR 3:1 (3. -12. 12. 4).
Kočevje: Klun, M. Kočevar, Uran. K. Kočevar, Levstik, Turk, Gornik. Cilenšek. Ahac. Drobnič.
LESTVICA: 1. Paloma Branik II 34, 2. Partizan Tabor 28, 3. Kočevje 22 itd.
rokomet
SRL, moški, 15. KOLO: AJDOVŠČINA — INLES 17:24 (9:11) Inles: Gelze. Mihelič. Dejak 2, Ilc 5, Lukič 1. Čirovič. Karpov 1. Lesar, Ambrožič 4, Mate 8, Fajdiga 3. Parevnnovie.
DVZ PONIKVE — PARTIZAN 24:20 (14:10).
Ponikve: Jambrovič, Podgoršek, Fink 3, Bambič 3. M. Strnad 1. D. Strnad 7, Urbančič 1, Drab 1, Doblekar 8, Meiilič.
KRŠKO —‘FERROTEHNA preloženo LESTVICA: 1. STT Rudar 23 točk, 2. do 3. mesto Astra Jadran in Inles po 22, 9. DVZ Ponikve 11.
11. Krško 6.
Pari prihodnjega kola: Astra Jadran — Krško, Ferrotehna — DVZ Ponikve, Inles — Prule, STT Rudar — Minerva itd.
SRL, ženske, 15. KOLO: NOVO MESTO — OLIMPIJA 28:30 (12:12)
Novo mesto: Udovč, Pelko, Abazovič, T. Zupančič 3. lličin 6. Žagar. E. Zupančič 1. Pate. Oprue
12. Jakše 5, Kramar I, Butala. ISKRA — DRAVA 33:15 (12:8) Iskra: Kos, Gorenc, Dolar 8,
Kegljevič, Turk 11, Selan 1. Ran-gus 6, Vide 6, J. Kovačič 1, M. Kovačič. Jakše, Bolte.
VETA — ITAS KOČEVJE preloženo
LESTVICA: 1. Iskra 23 točk. 2. Novo mesto 22, 3. Branik (tekma manj) 21. 10. Kočevje 10 itd.
"tri naslednjega kola: Itas Kočevje — Alples, Ferrotehna — Iskra, Burja — Novo mesto. Branik — Fužinar itd.
Dostojno slovo prvenstvu
Pionirjevi igralci končali prvenstvo v II. ZOL z 20 točkami — Tekmece čaka še eno kolo — Izredna pomladanska bera Kočevcev in Kočevk v I. SOL
Odbojkarji novomeškega Pionirja »o, čeprav je do konca ligaških bojev še eno kolo, končali letošnje prvenstvo v II. zvezni ligi. V soboto so v Sisku izgubili srečanje s tamkajšnjim Metalcem, tekmo zadnjega kola z Ljubinjim pa so odigrali že vnaprej.
Čeprav kaže rezultat 3:0 za gostitelje gladko zmago Metalca, se je moral ta za točki krepko potruditi. Pomlajena vrsta Novomeščanovjena-mreč pokazala dobro in borbeno igro, z malo več športne sreče pa bi lahko Pionirjevi igralci dobili tudi kakšen niz. Novomeščani tako končujejo prvenstvo z 20 osvojenimi točkami in so tačas najbolje uvrščena slovenska ekipa v II. zvezni ligi. Sobotno zadnje kolo pa bo pokazalo, ali bodo Pionirjevi odbojkarji tudi ostali na 6. mestu. Oba preostala slovenska ligaša. Bled in Fužinar, ki jih teoretično še lahko dohitita, namreč gostujeta in veliko vprašanje je. če lahko računata na zmagi v Brčkem in na Reki.
»MALI MARATON OF«
LESKOVEC — Atletska sekcija TVD Partizan iz Leskovca organizira v nedeljo, 27. aprila, ob 10. uri tradicionalni. 3. mali maraton OF. Tekmovalci bodo razdeljeni v 10 kategorij, vsi zainteresirani pa naj se prijavijo do sobote, 26. aprila, na naslov: TVD Partizan, AS Maraton, 68273 Leskovec. Prijavnina je 250 din. za zamudnike pa bo dvakrat višja. Najboljše tekače čakajo medalje in pokali.
Trije na republiško prvenstvo
V Kočevju je bilo v soboto regijsko pionirsko šahov-sko prvenstvo
KOČEVJE — Tukajšnje šahovsko društvo je pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke, enote v Kočevju, v soboto pripravilo regijsko šahovsko prvenstvo Dolenjske za starejše pionirje in pionirke.
Med 18 starejšimi pionirji je zmagal Igor Mestek iz OŠ Zbora odposlancev Kočevje, sledijo pa:_Uroš Kobe (OŠ Stari trg), Tratar (OŠ Stična), Marinč (OŠ Zbora odposlancev), Horvat (OŠ Stari trg), Rozman (OŠ »Katja Rupe-na<< Novo mesto) itd. Med 11 pionirkami je bila najboljša Martina Kolarič iz OŠ Stari trg ob Kolpi, sledita pa njeni kolegici iz ekipe Maurinova in Golobarjeva, 4. je bila Barbaričeva iz OŠ Brusnice, 5. Novakova iz OŠ Otočec itd.
Na republiško prvenstvo, ki bo od 22. do 27. aprila v Krškem, sta se pri pionirkah uvrstili Kolaričeva in Maurinova, pri pionirjih pa Mestek, medtem ko bo o nastopu Kobeta in Tratarja še sklepala pionirska komisija pri SZS.
BREŽICE — FUŽINAR 1:0 (0:0)
BREŽICE — Nogometaši Brežic so v nedeljo v nadaljevanju prvenstya II. republiške lige dosegli že drugo spomladansko zmago. Po izredno težkem igrišču, na katerem je bilo okoli 10 cm snega, so z borbeno igro ugnali goste iz Raven, ki niso bili brez možnosti, da iz Brežic odidejo neporaženi. Srečanje je v 54. minuti odločil Dimič, poleg njega pa so najzaslužnejši za zmago Brežičanov še vratar Veble in novinca v ekipi Bitičič in Žvičkar.
Do velikega preobrata pa je prišlo v republiških ligah. V prvi vrsti velja to za odbojkarje Kočevja,' ki so iz popolnoma izgubljenega položaja (po jesenskem delu so bili predzadnji z eno * samo zmago) ceTo prišli do možnosti, da se po točkah izenačijo z ekipo Turbine na 11. mestu. Za kaj takega jim je seveda potrebna zmaga v preloženem srečanju 22. kola proti Brezovici in nato še uspeh v zadnjem kolu proti Turbini. Žal pa imajo Kočevci preslabo razliko v setih, da bi vendarle obstali v ligi, in šele zdaj je jasno, koliko tega je ekipa zamudila v jesenskem delu prvenstva.
Za prijetno presenečenje pa so poskrbele tudi igralke Kočevja, saj končujejo prvenstvo na odličnem 3. mestu. Do tega velikega uspeha jih je pripeljala serija kar petih zaporednih zmag. zadnja v soboto proti vsaj na papirju močnejši ekipi Partizana Tabor.
B.	B.
OBČNI ZBOR DOLENJSKIH KOŠARKARJEV
NOVO MESTO — V četrtek, 24. aprila, bo v domu športov na Loki redni letni občni zbor medobčinske košarkarske zveze za Dolenjsko. Na zbor so vabljeni predstavniki klubov, trenerji, sodniki, skratka vsi, ki jih zanimajo problemi dolenjske košarke.
SEMINAR ZA ATLETSKE SODNIKE
NOVO MESTO — Zbor atletskih sodnikov pri novomeškem AK je te dni organizator seminarja kandidatov za atletske sodnike. Predavanja, ki so se pričela že v torek, bodo končana jutri, že konec meseca pa čaka kandidate pisni del izpita, medtem ko bodo praktičnega opravljali na prvem tekmovanju.
RIBNIŠKI ŠPORTNI UTRINKI
Na prvomajskem teku petnajst kategorij
Start prvomajskega teka bo v Gorenji Straži
STRAŽA — Prizadevni telesnokul-turni delavci športnega društva Partizan iz Gorenje Straže bodo vnovič pripravili tradicionalni prvomajski tek, start pa je predviden 1. maja ob 10. uri.
V razpisu letošnjega tekmovanja je predvidenih kar 15 tekmovalnih kategorij od cicibanov do veterank. Proga bo /a naj mlajše dolga 400 metrov, pionirji in pionirke bodo morali preteči 3 kilometre, rekreativci 8 kilometrov, medtem ko bo proga za mladince, člane, članice, veterane in veteranke dolga 21 kilometrov. Prijave zbira organizator na startnem mestu med 7. in
9.	uro. startnina pa je 300 din. Vsi. ki bodo uspešno opravili s progo, bodo prejeli spominske značke, prvouvr-ščene v posamičnih kategorijah čakajo medalje, tekmovalec in tekmovalka z najboljšim časom na 21 kilometrov dolgi progi prejmeta pokala, medtem ko bo prvih pet tekmovalcev v vsaki kategoriji prejelo še praktične nagrade.
PREVALJE — NOVO MESTO 5.119 : 5.209
PREVALJE — Novomeški kegljači so v 13., predzadnjem kolu 11. republiške lige zabeležili pomembno zmago nad Prevaljami. S 5.209:5.119 so ugnali gostitelje in so tako s 14 točkami na 4. mestu, vodi pa Fužinar. V ženski konkurenci so Krčanke končale prvenstvo na 2. mestu z 10 točkami.
• Vlado Tauzes. nekdanji mednarodni nogometni sodnik in kontrolor, je bil pred dnevi na Glažuti, kjer je imel krajši seminar, ki so se ga udeležili ribniški nogometaši in kandidati za nogometne sodnike. Govor je bil o nogometni igri. načinu sojenja ter obnašanju nogometašev na terenu.
• Na pobudo nekaterih iz ribniških družbenopolitičnih organizacij so zaposleni v upravno-administrativnih službah pričeli z organizirano rekreacijo. Ali jim bo to kaj koristilo pri njihovi ažurnosti in delovni vnemi, bo pokazal čas, povejmo le. da so bila doslej organizirana tekmovanja v šahu,, odbojki in zimskih športih, ostale aktivnosti pa bodo kmalu na vrsti.
• Končno je zaživel tudi rokometni sodniški zbor Ribnice. Pred kratkim sta izpit za republiške sodnike opravila Kersnič in Tanko, minule dni pa je imel zvezni kontrolor Hauptman iz Ljubljane seminar za bodoče sodnike in zapisnikarje. In rezultat? Sest kandidatov je naredilo izpit za sodnika, štirje pa za rokometnega zapisnikarja.
M.G-č.
Prvaki s starim orožjem
Semiški strelci v črnomaljski občini že nekaj let žanjejo uspehe
SEMIČ — Zadnjih nekaj let so v streljanju z zračno puško v črnomaljski občini gotovo najboljši člani strelske sekcije Iskra Semič. Sekcija je bila sicer ustanovljena že pred dobrim desetletjem, ko so strelci s pomočjo Iskre in tukajšnjega obrata IMV zgradili strelišče, prav pa je zaživela pred šestimi leti. ko je vajeti prevzel v svoje roke Tomislav Stonič.
»V začetku mojega dela s semi-škimi strelci je bilo včlanjenih v sekcijo 60 članov, vendar so predvsem mladi hitro obupali, ker niso dosegli boljših rezultatov. Priznam, daje danes med mladimi še vedno veliko zanimanja za ta šport, a prav slabo orožje, ki je velika ovira za uspešenjše delo. marsikoga odvrne od treningov,« pravi Stonič. Semiški strelci namreč streljajo z 12 let starimi puškami, tako da je pravi čudež, kako jim je uspelo v zadnjih štirih letih na občinskih tekmovanjih vedno zasesti prva mesta, nedavno pa so v Črnomlju dosegli tudi rekord strelišča, 695 krogov.
»Sedaj vadi le 20 strelcev, so pa zato ti toliko bolj zagnani in resni, tako da med njimi ni težko izbrati tekmovalcev za dve dobri moški in eno žensko ekipo. Prav zaradi dosedanjih uspehov pa bi se radi poskusili tudi v kakšni ligi, a ne vemo, na koga na|seobrnemo po denarno pomoč. Že sedaj nas izdatno podpirata Iskra in TVD Partizan, zato jima ne moremo na-
prtiti dodatnega bremena, ki pa ga sami tudi ne bi zmogli, kajti strelstvo je drag šport, saj z vsakim nabojem lahko ustrelimo le enkrat.« potarna Stonič. Letos so Semičani začeli streljati tudi z malokalibrsko puško in pištolo, najbolj žalostno pa je. da v vsej občini ni strelišča za malokalibrsko orožje. Če ne bo drugače, se bodo morali voziti nalrening v Novo mesto.
In kako uspe Semičanom, da se kljub težavam z orožjem in tudi z naboji ne dajo premagati nikomur v črnomaljski občini. »Najpomembnejše je resno delo. ki ga našim članom ne manjka, nanj pa mnoge navajamo že pri obrambnem krožku v osnovni šoli. od koder črpamo podmladek.« pravi Stonič. ki že vrsto let uči osnovnošolce osnove streljanja.
B.	M.
•k
*
f
Mil«
^ I	J -I	|
i i I i i i I
11 1 I 1 J I %
VREME ZAGODLO ORGANIZATORJEM — KD Krka je v soboto organiziralo II. kolesarski sejem, vendar vreme tokrat ni šlo na roke prirediteljem. V športni dvorani pod Marofom pa je bilo vendarle dovolj živahno, saj so organizatorji navzlic sneženju našteli kakih 500 obiskovalcev. Sklenjenih je bilo nekaj kupčij, največja gneča pa je bila ob prodajnem pultu novomeške Novotehne, ki seje za tokratni sejem zares potrudila in oskrbela s številnimi vrstami koles in rezervnimi deli.
OBVESTILI
NOVO MESTO — Medobčinska košarkarska zveza Dolenjske obvešča vse košarkarske ekipe, tudi rekreacijske, da se lahko prijavijo v predtekmovanja za letošnji -pokal SRS na območju Dolenjske. Prijave je potrebno poslati do 24. aprila tekmovalni komisiji MKZ Dolenjske, p. p. 22, Novo mesto. Do istega datuma in na enak naslov je potrebno prijaviti tudi sodelovanje v občinski rekreacijski ligi.
»Lesarji« še korak bliže vrhu
V nadaljevanju prvenstva v obeh SRL je v moškem derbiju Inles nadigral Ajdovščino, Novomeščanke pa so doma nenadejano ostale praznih rok
Sobotno kolo tako v moški kot ženski republiški rokometni ligi je bilo kolo derbijev. Še posebej velja to za srečanji Ajdovščina — Inles pri fantih in Novo mesto — Olimpija pri dekletih. Obe pa so dobili gostje; Ribničani celo presenetljivo lahko in tako ostajajo v najožjem krogu kandidatov za 1. mesto, medtem ko so Novomeščanke po nepotrebnem ostale praznih rok, saj so sposobne ugnati Ljubljančanke, seveda pa le z večjo borbenostjo in drugačno igro.
Novomeščankam se je tokrat še kako poznalo, da na njihovi klopi ni bilo trenerja Janeza Štruklja. Igrale so taktično popolnoma zgrešeno, preveč tega so skušale narediti na silo in skozi sredino, kjer je bila obramba gostij najmočnejša. Vendar so tudi ob taki igri imele možnosti za vsaj neodločen izid. Pri vodstvu Olimpije že z 19:16 so predvsem po zaslugi Jakšetove v pičlih petih minutah izničile prednost, vendar nato ponovno nerazumljivo popustile. Ljubljančanke so bile tako vseskozi za zadetek ali dva v prednos-
PO PRVEM DELU MARAŽ
TREBNJE — Po prvem delu klubskega prvenstva trebanjskih kegljačev na kegljišču Čož v 1 vančni gorici je med 16 tekmovalci na prvem mestu Franci Maraž, ki je podrl 2.531 kegljev. Sledijo: Goleš 2.515. Bartolj. 2.450. Gričar 2.438. Tkavc 2.383 itd.
RADEJ OBČINSKI PRVAK
SEVNICA — ŠK Milan Majcen je pred dnevi končal letošnje občinsko prvenstvo v počasnem šahu. na katerem je nastopilo 10 šahistov. Po dvomesečnih bojih je 1. mesto pripadlo Radeju, ki je zbral 8 točk. drugi je Cvirn s 6.5. tretji Mesojedec (6). četrti Lazič (5.5) itd. Omeniti velja, da Radej ni izgubil nobene partije, zabeležil je 7 zmag in 2 remija.
J. BLAS
ti, zadnje izenačenje pa je bilo pri rezultatu 28:28. Namesto zbrane in mirne igre so nato gostiteljice hotele na hitro priti do zadetka, kar so gostje vnovič izkoristile in zasluženo zmagale.
Poraz Novomeščank so najbolje izkoristile Šentjernejčanke in z gladko zmago nad Dravo ponovno zasedle vrh lestvice, čeprav jih na 1. mestu še lahko prehite igralke Branika, ki so srečanje s Alplesom preložile. Podoba se na čelu iz tedna v teden spreminja in zanesljivo je moč reči, da ime novega
prvaka ne be, znano vse do zadnjih kol.	“
Še za kanček razburljivejše je prvenstvo v moški ligi. Ribničani sov derbiju kola zabeležili izredno pomembno zmago v Ajdovščini, še pomembneje kot točki pa je spoznanje, da so pokazali zares vrhunsko igro. Odločilni spopadi so namreč vse bliže, Inles pa še zmeraj za točko zaostaja za vodilnim Rudarjem, ki je s sobotno zmago v Ljubljani nad Prula-mi dokazal, da se ne bo zlahka umaknil s prvega mesta. Enako kot za vrh pa je ogrožen tudi boj za obstanek vligi, kjer Krčanom lie cvetijo rože. Derbi začelja med Krčani in Ferrotehno je bil preložen, zmagovalec v tem srečanju pa bo napravil velik korak h končnemu cilju: obstanku v ligi.
B.	B
\
TOČKI ODŠLI V LJUBLJANO — Petkovo derbi srečanje 15. kola v ženski republiški rokometni ligi med Novim mestom in ljubljansko Olimpijo je zasluženo pripadlo gostjam. V odločilnih trenutkih so bile bolj zbrane, znale pa so tudi ustaviti nedomiselne napade gostiteljic (v belih dresih), ki so vse prev ečkrat skušale priti do zadetka skozi sredino, kjer je bila obramba Ljubljančank najčvrstejša.
V pomlad z novim trenerjem
Ribniški nogometaši optimisti pred sobotnim nadaljevanjem dolenjske nogometne lige____
RIBNICA — V soboto se prične spomladanski del prvenstva v dolenjski nogometni ligi. Jesenski prvak je enajsterica Bele krajine, medtem ko sta se na drugo in tretje mesto uvrstili ekipi Ribnice, oziroma Kočevja.
Ribniški nogometaši so zimski odmor dobro izkoristili, v klubu pa je * prišlo tudi do nekaterih sprememb^ Milojko Djokič. ki je ekipo vodil vsega eno sezono, je zapustil trenersko mesto, vnovič pa je vadbo ribniške ekipe prevzel Marjan Hojč. dolgoletni igralec in kasneje tudi trener moštva.
‘ »Nisem imel veliko izbire in moral sem ponovno vzeti trenersko palico v svoje roke. Na voljo so vsi igralci, ki so tudi v jesenskem delu prvenstva nosili naš dres. izjema je le najboljši strelec Šporar, ki je odšel k vojakom. Prav njegova izguba utegne biti v borbi za naslov prvaka s Črnomaljci usodna. _saj bo napad s tem precej ohromljen.« pravi Marjan Hojč.
Novost v ribniškem klubu je tudi novi kondicijski trener Živko Širkov-ski. še pred leti napadalec ribniških
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
LJUBLJANA — Organizacijski odbor letošnje prireditve »Po poteh partizanske Ljubljane« je že pohitel z razpisi. Tako ho 9. maja tradicionalni partizanski marš za moške ekipe na 28 kilometrov dolgi progi, medtem ko bo proga za dekleta polovico krajša. Istega dne bo tudi tekmovanje štafet zmage in štafet bralstva in enotnosti, v Katerih nastopajo učenci ter dijaki osnovnih in srednjih šol. višek tekmovanj pa bo zagotovo večerni. 20. ju-biljcni tek prijateljstva. Start tega teka bo 9. maja ob 20. uri. v njem pa bodo nastopile mestne reprezentance posameznih držav.
nogometašev, ki bo skrbel za dobro fizično pripravljenost enajsterice. Prav ta je bila namreč v jesenskem delu prvenstva najslabša točka ribniške ekipe.
»Cilj nam je seveda kar se da dober rezultat. Konkurenca je izredno huda. v majhni prednosti so nogometaši Črnomlja, vendar ne bomo vrgli puške v koruzo. Sicer pa je naš cilj. da ekipo v tem prvenstvu kar najbolje uigramo, saj je napovedana reorganizacija tekmovalnega sistema.«
M. GLAVONJIČ
ZA MLADE PLANINCE
NOVO MESTO — Planinsko društvo Novo mesto je pred dnevi pripravilo predstavitev pravljice o Zlatorogu. ki se je je udeležilo prek 600 mladih iz osnovnih in srednjih šol iz Novega mesta in Kočevja. Mladi so uživali ob besedah Jake Čopa in ob enkratnem slikovnem gradivu o Julijskih Alpah.
TRDINOV POKAL
NOVO MESTO — Mladinski odsek PD Novo mesto vabi vse ljubitelje planin na orientacijsko tekmovanje za Trdinov pokal. Zbor in cilj bosta v Ždinji vasi, pričetek tekmovanja pa bo v soboto, 19. aprila, ob 9. uri.
Tri dni na divji Kolpi
Na otvoritvenem tekmovanju te sezone se bodo pomerila najboljša vesla Evrope — Izbirne tekme za reprezentanco
KOČEVJE — Na tiskovni konferenci, ki je bila 10. aprila v Kočevju, so organizatorji mednarodnega tekmovanja v kajaku in kanuju na divjih vodah »Kolpa 1986« seznanili slovenske in hrvaške novinarje s pripravami in izvedbami tega tekmovanja, ki se bo začelo jutri. 18. aprila, na Kolpi pri Osilnici in bo trajalo tri dni.
Za nastop na tekmovanjih so se do tiskovne konference prijavile reprezentance Francije. Zahodne Nemčije. Švice. Češkoslovaške in Avstrije ter 20 klubov iz Jugoslavije. Pričakujejo še prijavo Italije. Skupno bo sodelovalo na tekmah blizu 200 tekmovalcev, med njimi tudi najboljša vesla Evrope.
Program letošnjega mednarodnega tekmovanja je tak:
— Jutri, v petek. 18. aprilu, ob
10.	uri: »Rapid racing« (to je nova tekmovalna panoga, in sicer spust
po okoli 650 m dolgi slalomski progi). Popoldne ob 17. uri bo še uradni trening.
— V soboto. 19. aprila, ob 10. uri: slalom za memorial Toneta Ožbolta, pisatelja, domačina iz teh krajev. Ob 17. uri pa bo spust za odprto prvenstvo Hrvaške in hkrati izbirna tekma za jugosloš vansko reprezentanco.
— V nedeljo. 20. aprila, ob 10. uri: slalom za odprto prvenstvo Hrvaške in izbirna tekma za državno reprezentanco. Popoldne ob 15. uri pa bo razglasitev rezultatov.
Ta tekma, katere pokrovitelj je Melamin Kočevje, je posvečena tudi 40-lelnici Ljudske tehnike Jugoslavije in je hkrati uradna otvoritev v cslašlie sezone nadivjih in mirnih vodah.
J. P.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 18. IV.
9.00 POROČILO Z X. KONGRESA ZKS
9.05 TEDNIK
9.35 PUNTARSKA PESEM — 6. oddaja
10.20 Z X. KONGRESA ZKS
15.35 — 23.55 TELETEKST
15.50 Z X. KONGRESA ZKS
16.05 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.20 BELI DELFIN, 3. de! francoske risane nadaljevanke
17.35 Z X. KONGRESA ZKS
17.50 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA
18.20 MERLIN, 11. del nemške nadaljevanke
18.45	RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA
OBMOČJA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 KRONIKA X. KONGRESA ZKS
20.35	AVTOMANIJA: Oblikovanje za sanjarjenje, 6. del angleške dokumentarne serije-
21.05 BERGERAC, 1. del angleške nanizanke
Osrednja osebnost nanizanke je Jim Bergerac, detektiv, zdravljeni alkoholik, ločen od žene, hčerke bogatega poslovneža. Prav gotovo je najbolj zanimiv detektiv v biroju za tujce, oddelku. ki se ukvarja izključno s tistimi prebivalci Otoka, ki niso bili na njem rojeni, med njimi so bogati izgnanci, tujci in različni kriminalci. Nadaljevanka ima 19 delov.
22.05 DNEVNIK
22.25	CIFRA MOŽ, jugoslovanski film
DRUGI PROGRAM
8.10	Test — 8.25 Znak (3 del. otroške serije) — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v
šoli — 12.30 Poročila — 17.10 Test —
17.25 Dnevnik — 17.45 Znak — 18.15 Idelologija /ločina (2. del dok. filma) — 18.45 Ralph Tovver (zabavnoglasbena oddaja) —19.30 Dnevnik —
20.00	Prerojenje (balet) — 20.30 Ke-mal Gekjč, igra Chopina — 21.00 Porota — 22.05 Gramoz (avstrijski film)
TV ZAGREB
8.10	Poročila — 8.15 Videostrani —
8.25 Znak — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.35 Iz arhiva — 14.00 Noč polne lune (zabavna oddaja) — 14.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč— 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan— 17.25 Kronika Reke — 17.45 Znak — 18.15 Idelologija zločina (2. del dok. folma)
18.45	Številke in črke (kviz) — 19.05 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vihre vojne — 20.55 Mala nočna glasba — 21.40 Dnevnik — 21.55 Kultura srca — 23.25 Poročila
SOBOTA, 19. IV.
7.55 — 23.10 TELETEKST
8.10	POROČILA
8.15 OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER, 2. del. ponovitev
8.30 DIGITALNI KS.S., ponovitev oddaje
8.55 X. KONGRES ZKS. prenos iz CD
13.35	POROČILA
13.40 PEDENJŽEP, ponovitev
14.15 KJER SO LUTKE DOMA, dok. film, ponovitev
14.40 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: KOROŠKA, 2. del
15.05	AVTOMANIJA: Oblikovanje za sanjarjenje, ponovitev
15.30 CYRANO DE BERGERAC. ameriški risani film
16.15 LEFKARA, dok. oddaja ciprske TV
17.00	ROKOMET (M) PROLETER— NAFTAGAS:RABA—ETO
18.25	NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.45 RISANKA
19.00	DANES
TURISTIČNI GLOBUS
19.30	DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	KRONIKA X. KONGRESA
ZKS
20.45 CATLOW. angleški film Catlow je simpatični razbojnik, ki
ga preganja šerif, s katerim se spoprijateljita. saj imata podobne težave. Glavni zastavek dinamičnega vesterna je zlato, ko so ga v času državljanske vojne ukradli vojski Severa. Za/altom se podijo Catlovv s tovariši. Serif v imenu svoje vlade in mehiški vojaki. Akcije ne manjka.
22.25	DNEVNIK
22.40	VIDEOGODBA
DRUGI PROGRAM
12.00	Test — 12.15 Kako hiti skupaj — 12.45 l;ilmo\nica in češkoslovaški
Ulm Sol vrednejša od /lata — 14.45 Miti in legende— 15.00 Kaljenje Pa\la Pletikosa (otroška predstava)— 15.55 .la. preiskovalec (sovjetski Ulm) —
17.25	Zadnje dejanje (1. del dok. drame) — IS.50 Večer slovenske na-rodno/abav ne glasbe na Bledu —
19.30	Dnevnik — 20.00 Košarka (m).
1.	tekma fina D končnice — 21.30 Poročila — 21.35 Športna sobota — 21.55 Glasbeni večer
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Narodnn glushu — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Rokomet ProletenRaba —	18.30 Prisrčno vaši — 19,30 Dnevnik —
20.00 Izganjalce pravice (ameriški film) —'21.25 Dnevnik — 22.00 Folklorni festival 86 — 23.(K) Za konec tedna
NEDELJA, 20. IV.
7.55	— 23.35 TELETEKST
8.10 POROČILA
8.15	ŽIV ŽAV: Risanke. Benji. Zaks in deček iz vesolja
9.05	MERL4N. 11. del nemške nadaljevanke
9.30	DOMAČI ANSAMBLI: VESELI ŠENTVIŠČAN1
I0.(K) Jasenovac: SREČANJE MLADIH
11.00	VEČNI KLIC. 14. del sovjetske nadaljev anke
12.10 LJUDJE IN ZEMLJA
12.40	POROČILA
13.20	NIKOLA TESLA. 8. del nadaljevanke
14.35	PREDSTAVITEV 1. DELA
POPEVK ZA FINALE EVROVIZI-JE V BERC.NU
15.10	KO LEGENDE UMIRAJO, ameriški film
16.55	POROČILA
17.00 V NEDELJO DOPOLDNI IZ MARIBORA
18.45	RISANKA
19.00 DANES
KO ŠE NE BOLI
19.30	DNEVNIK 19 45 ŠPORT 19.53 VREME
20.00 DOSJE, 3. del nanizanke TV Za ere b
21.20	TITO — BESEDA IN SLIKA NEKE DOBE. 2. del dok. serije TV Zaareb
22.15	REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME DINAMO (ZG):C'Z
22.45	ŠPORTNI PREGLED
23.30	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila -— 9.00 Oddaje za JLA in jug. film Kraljevski vlak — 12.00 Poletni festival: Litvanski komorni orkester — 17.00 Rokomet Mclalo-plastika — Steaua — 18.25 Izviri: Usode — 19.10 Prometni krog — 19.30 Dnevnik —	20.00	Podobe časa
1760—2060: Vmesni čas (8. del dok. serije) — 21.00 Poezija — 21.30 Reportaža — 22.05 Nieeolo Paganini (zadnji del nadaljevanke) — 23.15 Dobre vibracije
PONEDELJEK, 21. IV.
9.00 ZRCALO TEDNA
9.20	INTEGRALI, ponovitev
15.25 — 23.25 TELETEKST
15.40 TV MOZAIK, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25 POROČILA
17.30 PLAN1N1CA
17.45	ISTRANOVA, glasbena oddaja
18.15	LJUDSKA GLASBILA IZ MAKEDONIJE: Tambura
18.40 RISANKA
19.00 DANES
. PODRAVSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VIHRE VOJNE
21.00 AKTUALNO: ZDRAVJE ZA
VSE DO LETA 2.000
21.40	PROCES. 1. del zahodnonem-
ške dok. serije
Od jeseni 1941 do 23. julija 1944 je bilo v Lublin Majdaneku koncentracijsko taborišče, kjer so pomorili najmanj 250.000 ljudi. Od 26. novembra 1975 do 30. jinija 1981 so v Dtisseldol-ru sodili petnajstim od v eč kot 1.500 SS-oveev. ki so bili zaposleni v taborišču. To je bil najdaljši proces v nemški prav ni zgodovini. Avtor dokumentarca je v osmih letih interv juval 70 ključnih oseb ter tako posnel 250 ur dokumentarnega gradiva in pregledal ogromno arhivskega gradiva. Posebej pomembni so intevjuji s 26očividci ter s petimi čuvaji iz taborišča. Prav zara-
di teh intervjujev in pogovorov s sodnikom. tožilci, obrambo in dobro obveščenimi opazovalci je -Proces« mejnik v ustvarjanju zgodovinskega dokumentarca.
23.11) DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30	Naš prijatelj Tito — 8.45 Radi imamo živ ali — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 13,00 Dnevnik — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 In-direkt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.50 En avtor, en film — 22.20 Izv iri: Usode (ponovitev dok. serije)
TOREK, 22. IV.
9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Metalurgija
9.30 ČLOVEKOVO TELO: Kako se sporazumevamo
10.00 SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Ideja in fotostvarnost
15.40 — 23.30 TELETEKST 15.55 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV. ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA
17.30 MISSA BREVIS IN D op. 63,
mladinski pevski zbor RTV Ljubljana
17.40 G. Mihič: VSA ČUDA SVETA, otroška igra TV Beograd
18.40 RISANKA 19.00 DANES
KOROŠKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 DELITEV, predstava SSG Trst 21.45 PROCES. 2. del zahodnonemš-ke dok. serije 23.15 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Mali svet — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 13.00 Dnevnik — 17.25 Dnevnik 17.45. Mali svet — 18.15 Znamenite ženske srbske preteklosti — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 PJ v košarki (2. tekma finala končnica) —
21.30 Včeraj, danes, jutri.— 21.45 V torek ob osmih (narodna glasba) —
22.30 Revolucija, ki traja — 23.15 Kaj je film
SREDA, 23. IV.
9.00 A. Hieng: NORI MALAR. TV drama
10.05 MINIATURE: Gradoviob Krki 15.40 — 23.30 TELETEKST
15.55 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA
17.30 DESETNICA
174.5 KO SI: KORENIN ZAVEMO: Boj za življenje. 12. del dok. serije 18.45 RISANKA
19.00 DANES POMURSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 FILM TEDNA: _ RIMSKO ZLATO, italijanski film (ČB)
Film. posnet 1961, je nastal na osnovi resničnih dogodkov, ki so se pripetili po prihodu nemških čet v Italijo po njeni kapitulaciji. Nemško vojaško poveljstvo v Rimu je zahtevalo od židovske skupnosti, da v i/redno kratkem času zbere 50 kg /lata za odkupnino 200 poglavarjev židovskih družin. V rimskem getu prične židovska skupnost mrzlično zbirati ostanke /lata. tudi/latih mostičkov, da bi odkupili življenja.
2.1.45 POROCES. zdanji del nemške dok. serije 23.15 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
K.30 Obiskovalci — 9.00 TV v Soli — 10.35 TV \ Soli — 12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik — 17.45 Obiskovalci — IS. 15 /a lepSe /i\Ijcnje— IS.45 Žaba \ noglasbcna oddaja — 19.30 Dnev nik — 20.00 Resna glasba — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 .la// na ekranu — 21.45 Sejem avtomobilov
ČETRTEK, 24. IV.
9.0(1 POLARNA LISICA, japonski
dok. film
14.10 Moskva: SP V HOKEJU NA LIDU
15.45 — 22.20 TELE TEKST 16.00 I V MOZAIK — ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 SLOVENSKA LJUDSKE PRAVLJICE: Pastir in hudič 17.45 ČIRUI E-ČARU1.L: Čarobne plošče
17.50 SLOVENSKA LJUDSKA GLA SBILA IN GODCI: Oprekelj 18.15 OBRAMBA IN SAMOZAŠČI-
TA
18.45 RISANKA 19.00 DANES POSAVSKI OBZORNIK
21.10 OPPLRMANNOVI, nemške nadaljevanke
22.10 'DOKUMENTAREC CA: PONOS STARŠEV
I. del. M LSI :-
O novoles
lesni kombinat n.sol.o. novo mesto-straža,yugoslavia
ODPRODAJA
dekorativnega tapetniškega blaga opuščenega programa v barvi starega zlata po ugodni ceni
iz Salonu	pohištva
Novoles iz Novem mestu
*
vsak dan od 7. do 19. ure v soboto od 7. do 12. ure
Maltit, pesek, voda — in malta za zidanje in ometa vanje
je pripravljena enostavna in gospodarna priprava, povečana mehanska odpornost, odlična obdelovalnost in sprijemljivost ter odpornost na zmrzovanje to so odlike maltitne malte v primerjavi s klasičnimi apnenimi in podaljšanimi maltami
0® SALONIT ANHOVO
TOZD Blagovni promet, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica, tel: (065) 24-411
Ot»>Ar
NOVO
Pester zabavnoglasbeni program
vsak dan od 21. do 03. ure
ob nedeljah od 17. do 24. ure ob ponedeljkih zaprto
3
i
MOTORNE ZAGE
Ugoden nakup za devizna sredstva vam nudi:
£
5«®»,
KLUB
terme Čatež
č«t*2 ob »vi, 68250 br«2ic«,
terme Čatež
čat«2 ob avi, 68250 brtiict.
Dolenjski list
24-0
1 *t
OD 21. DO 30. APRILA 1986 UGODNA PREDPRAZNIČNA PRODAJA
— sladki proizvodi: keksi, pecivo,- napolitanke, bonboni, žvečilni gumi, kakao —proizvajalcev Kraš, Koestlin, Pionir
po 20 — 40% nižjih cenah
— sadni sokovi — Takovo, Vitaminka po do 25% nižjih cenah
— mesni narezek, šunka v dozi — J uh or Svetozarevo
po do 20% ni~jih cenah
— ribe v pločevinki — Adria Zadar
do 30% ceneje
— UGODNE CENE: vinski kis, pijače, ...
^fncrnia
Konfekcija Lisca, Sevnica TOZD Šivalnica Senovo
objavlja po sklepu delavskega sveta
licitacijo za odprodajo osnovnega sredstva
kombi ZASTAVA 850 AFP, letnik 1982, neregistriran in karamboliran.
Izklicna cena je 250.000.- din.
Javna licitacija bo v četrtek, 24. aprila 1986, ob 10. uri v prostorih TOZD.
Ogled je možen štiri ure pred pričetkom licitacije. Licitacije se lahko udeležijo osebe, ki bodo vplačale 10% od začetne cene. Kupec mora plačati prometni davek ter kupljeno blago takoj prevzeti.
296/16-86
OBČINA NOVO MESTO
Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1. komunalnega nadzornika
2. kuharice.
Pogoji:
— pod 1: srednja izobrazba gradbenesmeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit
 pod 2: poklicna gostinska šola, 6 mesecev delovnih
izkušenj
Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del še: primeren odnos do socialistične družbene ureditve in dela in aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranima kandidatoma bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine, Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
292/16-86
Iskra Delta
Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41,
objavlja prosta dela in naloge v dislocirani enoti Novo mesto:
1.	PRIPRAVNIKA (2 delavca) — za določen čas 6 mesecev
Pogoji:
— srednja izobrazba tehniške smeri
— vozniški izpit B kategorije
— terensko delo
Delavca se bosta usposabljala za dela in naloge vzdrževalnega tehnika asistenta.
K sodelovanju vabimo delavce z veseljem do dinamičnega in strokovno zanimivega dela pri vzdrževanju moderne računalniške tehnologije.
Kandidati bodo v postopku izbire morali opraviti preizkus strokovnega znanja in znanja angleščine.
Dela in naloge združujemo za določen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijaves kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, O E kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41.
računalniški sistemi delta
kmetijska zadruga krka
n «ub o . novo mesto cesta komandanta staneta 10
Mercator — KZ »KRKA« Novo mesto
— Tozd Agroservis, Pot na Gorjance 8 (tel. št. 068-21479, 21987, trgovina 24480),
opravlja
vse vrste popravila prometnih sredstev, agregatov, kmetijske in gozdarske mehanizacije v delavnicah in na terenu, pogodbena in garancijska popravila za traktorje:
TORPEDO, šTORE-FIAT, URSUS, IMT.
Poleg tega opravljamo tudi kleparska in ličarska dela za vsa tovorna in osebna vozila.
V trgovini pa imamo v prodaji traktorje, priključke in rezervne dele ter ugodno kosignacijsko prodajo traktorjev UTB, motokultivatorje, motorne žage.
SE PRIPOROČAMO!
M — Kmetijska zadruga Črnomelj, n.sub.o. Razpisna komisija M-KZ Črnomelj in delavski svet DSSS
razpisujeta prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja Kmetijske zadruge in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za: vodjo finančno-računovodske službe vodjo razvojno-pospeševalne službe in vodjo splošne službe
Za opravljanje opisanih del in nalog morajo kandidati pod 1 in 2 poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri z dvema oz. štirimi leti delovnih izkušenj
— da imajo organizacijske sposobnosti za vodenje in koordiniranje delovnega procesa
— da sprejemajo samoupravne socialistične družbene usmeritve.
Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje, do ponovne izbire.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: M-Kmetijska zadruga Črnomelj. Kolodvorska 39, kandidati za prosta dela in naloge pod tč. 1 z oznako »Za razpisno komisijo M—KZ« oz. pod tč. 2 »Za delavski svet DSSS«
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
aCDoSTRO) LJUBLJANA
LJUBLJANA, Celovška 34, tel. (061) 313-062 AGROTEHNIKA-GRUDA, Tržaška c., telefon 268-341 MAT ALKA, Dalmatinova 2, telefon 327-261 TRGOAVTO, prodajalna Brežice
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto Straža
Delavski svet DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodje splošne službe
Pogoji: — visoka izobrazba pravne smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
2. vodje službe za oblikovanje in konstrukcijo i izdelka
Pogoji: — dipl. ing. arhitekture
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
3. vodje posebne finančne službe Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri —5 let ustreznih delovnih izkušenj
— zunanjetrgovinska registracija
4. vodje dinarske operative
Pogoji: — visoka izobrazba ekonomsko-finančne smeri
— 5 let delovnih izkušenj
5. vodje devizne operative Pogoji: — višja šola ustrezne smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— zunanjetrgovinska registracija
6. vodje službe za ekonomiko programa zaščite ind. last. INDOK
Pogoji: — visoka šola ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— pasivno znanje dveh tujih jezikov
Delavski svet TOZD TG-Dvor
razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodje proizvodnje strojne obdelave
Pogoji: — višja šola lesne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih
2. vodje proizvodnje površinske obdelave
Pogoji: — višja šola lesne smeri
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Delavski svet TOZD TKO Metlika
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	vodje proizvodnje
Pogoji: —višja šola kemijske ali druge ustrezne smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj"
Poleg navedenih pogojev morajo vsi kandidati:
— če ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe, imeti z delom dokazane delovne zmožnosti za opravljanje navedenih del in nalog
— imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti
— imeti osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto oz. Metlika.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko kandidati oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem razpisu.
295/16-86
ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO, Cesta herojev 27 DELAVSKI SVET
objavlja prosta dela in naloge
5 GASILCEV
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti
— končano najmanj poklicno šolo tehnične smeri
— najmanj 3 mesece delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. s polnim delovnim časom.
Izbrani kandidati bodo morali opraviti po sprejemu v delovno razmerje šestmesečno šolo za poklicne gasilce v Ljubljani.
Delo gasilca nudi veliko možnosti dodatnega strokovnega izpopolnjevanja in se šteje s povečanjem 15 mesecev za leto.
Prijave s potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi. O izbiri vas bomo obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
293' 16-86
Sklad stavbnih zemljišč občine Črnomelj
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v naselju Gričice — Gače:
— lokacija št. 1 — pare. št. 4567/2 travnik v vel. 341 m2 dve enoti
— lokacija št. 2 — pare. št. 4553/2 travnik v vel. 561 m2 dve enoti
— lokacija št. 3 — pare. št. 4553/3 travnik v vel. 376 m2 dve enoti
— lokacija št. 4 — pare. št. 4553,4 travnik v vel. 319 m2 dve enoti
— lokacija št. 5 — pare. št. 4553/5 travnik v vel. 368 m-' dve enoti
— lokacija št. 6 — pare. št. 4553/6 travnik v vel. 368 m2 ena enota
— lokacija št. 8 — pare. št. 4553/9 travnik v vel. 312 m2 ena enota
— lokacija št. 9 — pare. št. 4453/10 travnik v vel. 549 m2 ena enota
— lokacija št. 10 — ena enota
— lokacija št. 11 — ena enota
— lokacija št. 12 — ena enota
— lokacija št. 15 — dve enoti
— lokacija št. 16 — ena enota
— lokacija št. 17 — pet enot
— lokacija št. 18 — ena enota
— lokacija št. 19 — ena enota
— lokacija št. 20 — dve enoti
— lokacija št. 21 — dve enoti
— lokacija št. 22 — ena enota
— lokacija št. 23 — ena enota
— lokacija št. 24 — štiri enote
— lokacija št. 25 — ena enota
— lokacija št. 26 — tri enote
— lokacija št. 27 — tri enote
— lokacija št. 28 — tri enote
— lokacija št. 29 — štiri enote
— lokacija št. 31 — štiri enote
— lokacija št. 33 — sedem enot
— lokacija št. 34 — devet enot
vse k.o. Štale, za gradnjo počitniških hiš pod naslednjimi pogoji:
1. Odškodnina za kvadratni meter zemljišča znaša 400.-din.
2. Akontacija stroškov za pripravo in opremljanje zemljišča znaša 150.000.- din na enoto.
3. Interesenti so dolžni do konca razpisanega roka za sprejem ponudb plačati varščino v višini 100.000,- din in jo nakazati na račun št. 52110-652-64105, Sklad stavbnih zemljišč občine Črnomelj.
4. Odškodnino za zemljišče in prispevek za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča bodo uporabniki dolžni plačati v roku 15 dni od podpisa pogodbe o dodelitvi zemljišča.
5. Rok za predložitev ponudb je 15 dni po objavi tega natečaja. Ponudbe je treba poslati na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Črnomelj — z oznako »Javni natečaj Gričice«.
6. Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Prednost imajo pravne osebe.
7. Stroške v zvezi z zemljiško-knjižnim prenosom pravice uporabe zemljišča plačajo uporabniki.
8. Vsi ostali pogoji se določijo s pogodbo.
9. Rok za vložitev Donudb ie do vkliučno 30. 4. 1986.
10. Reševanje vlog bo 8. 5. 1986 s pričetkom ob 8. uri pri komiteju za družbeni razvoj občine Črnomelj, soba št. 20.
Pri reševanju vlog so lahko prisotni interesenti.
11. Informacije v zvezi z razpisom tega natečaja daje komite za družbeni razvoj občine Črnomelj.
12. Akontacija stroškov pod točko 2 obsega naslednje komunalno opremljanje:
— izgradnjo dovozne ceste v makadamski izvedbi.
— električni kabelski dovod iz TP do razdelilnih omaric vključno z omaricami
Navedeno komunalno opremljanje bo izvršeno pod pogojem, če bodo oddane vse lokacije, sicer bo zvišena le do višine zbranih sredstev.
307/16-86 *
pare. št. 4553/11 travnik v vel. 382 m2 pare. št. 4553/12 travnik v vel. 563 m2 pare. št. 4553/13 travnik v vel. 421 m2 pare. št. 4540/5 travnik v vel. 194 m2 pare. št. 4540/4 travnik v vel. 348 m2 pare. št. 4532/7 travnik v vel. 328 m2 pare. št. 4532/8 travnik v vel. 298 m2 pare. št. 4532/6 travnik v vel. 424 m2 pare. št.	4532/3	travnik v	vel.
pare. št.	4532/1	travnik v	vel.
pare. št.	4532/2	travnik v	vel.
pare. št.	4553/6	travnik v	vel.	368	m2
pare. št.	4553/7	travnik v	vel.	534	m2
pare. št. 4553/12 travnik v vel. 190 m2 pare. št. 4567/3 travnik v vel. 342 m2 pare. št. 4553/14 travnik v vel. 372 m2 pare. št.	4567/4	travnik v	vel.	393	m2
pare. št.	4567/5	travnik v	vel.	539	m2
pare. št.	4567/6	travnik v	vel.	252	m2
pare. št.	4535/4	travnik v	vel.	596	m2
pare. št.	4535/3	travnik v	vel.	706	m2
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD Gozdarstvo Novo mesto TOK Gozdarstvo Novo mesto Šmihelska 14, Novo mesto,
obvešča svoje stranke:
Začasno smo preselili sedeža poslopja,
in sicer
TOZD Gozdarstvo Novo mesto posluje v poslovnih prostorih žage Poganci, tel. (068) 22-753 TOK Gozdarstvo Novo mesto posluje v poslovnih prostorih TOZD Vrtnarstvo in hortikultura Novo mesto, Kristanova 65, Novo mesto, tel. (068) 25-963.
304/16-36
OZ BOHOR Sevnica Glavni trg 40 Na podlagi sklepa organa upravljanja OZ BOHOR Sevnica
razpisujemo prosta dela in naloge
VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
— višja šolska izobrazba ekonomske smeri z najmanj 4 leti delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vodilnih delih in nalogah,
ali
— srednja šolska izobrazba ekonomske smeri z najmanj 8 leti delovnih izkušenj od tega 4 leta pri vodilnih delih in nalogah,
— ustrezne moralnopolitične vrline.
OD po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po objavi.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: OZ BOHOR Sevnica, Glavni trg 40, splošni sektor. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
309/16-86
Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30
razpisuje dela in naloge:
— 3 učiteljev matematike
— prof. matematike
— 1 učitelja umetnostne vzgoje
— prof. likovne vzgoje
— 1 učitelja obrambe in zaščite
— prof. SLO in visoka izobrazba katerekoli smeri in končana šola za rezervne oficirje
— 1 učitelja kemije
— prof. kemije
— 1 učitelja kemije
— dipl. inž. kemijske tehnologije
— 2 učiteljev strojnih strokovnih predmetov
— dipl. inž. strojništva
— 1 učitelja praktičnega pouka v kovinarstvu in strojništvu
— inž. strojništva
— 2 učiteljev elektro strokovnih predmetov
dipl. inž. elektronike
— 1 učitelja praktičnega pouka elektronike
— inž. elektronike
— 2 učiteljev lesarskih strokovnih predmetov
— dipl. inž. lesarstva
— 1 učitelja praktičnega pouka lesarstva
— inž. lesarstva
— 1 knjižničarja
— višji knjižničar: delo s polovičnim delovnim časom
Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
Za prof. matematike in učitelje strokovnih predmetov imamo na razpolago občinsko kadrovsko stanovanje — garsonjero.
308/16-86
MERCATOR — KZ KRKA TOZD Brazda — agroservis in kmetijstvo, n. sol. o. Novo mesto Pot na Gorjance 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. materialni knjigovodja DE kmetijstvo
2. čistilka delovišča Brezovica
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1:
da imajo strokovno izobrazbo V. stopnje — ekonomski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih. Pod 2:
da imajo osnovnošolsko izobrazbo in opravljen zdravstveni minimum ter šoferski izpit B kategorije.
1. Delovno razmerje pod 1 bo sklenjeno za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom.
2. Delovno razmerje pod 2 bo sklenjeno za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
299/16-86
OBVESTILO
Cestno podjetje Novo mesto — TOZD VVC Novo mesto obvešča vse uporabnike, da bodo v času odjuge na spodaj navedenih cestah v OBČINI TREBNJE omejitve osnih pritiskov.
Omejitev osnih pritiskov je nujna zaradi slabega stanja posameznih cest, njihovega varstva ter varnosti prometa. Omejitve veljajo od 19. 4. 1986 dalje do preklica
OMEJITEV OSNIH PRITISKOV V ČASU ODJUGE NA LOKALNIH CESTAH v letu 1986
št. ceste	Odsek ceste	Dovoljeni osni pritisk v tonah
1	2	3
L-2925	meja SO Grosuplje — šentlovrenc —	4 t
	Mala Loka	
L-4326	meja SO Litija — Migolica — Mirna	4 t
	R 326	
L-6728	meja SO Sevnica — Hrastovica —	6 t
	Puščava R 326	
L-7703	R 331 Korenitka — Velika Loka —	
	Račje selo — Gomila R 326	4 t
L-7704	R 326 Trebnje — Račje selo	6 t
L-7704	Račje selo — Križ — Čatež R 329	4 t
L-7712	R 326 Mokronog — Ornuška vas —	4 t
	D. Nemška vas	
L-7717	L-7712 D. Nemška vas — Rodine —	
	Gomila R 326	4 t
L-7719	Ml — Trebnje — Svetinje — Rdeči kal	
	L 7721	4 t
L-7722	L 2925 Stranje — Zagorica — Log	
	meja SO Novo mesto	4 t
L-7709	R 326 Slovenska vas — Šentrupert —	4 t
	Prelesje R 326	
300/16-86
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO, n. sub. o. NOVO MESTO, Gubčeva 15
Delavski sveti
TOZD Gozdarstvo Novo mesto
TOZD Gozdarstvo Podturn
TOZD Transport in gradnje Novo mesto
razpisujejo prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa 1. vodje TOZD Gozdarstvo Novo mesto
2. vodje TOZD Gozdarstvo Podturn
3. vodje TOZD Transport in gradnje Novo mesto
Kandidati, ki se javijo na razpise pod 1, 2 oz. 3, morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu;
— da imajo strokovne in Organizacijske sposobnosti;
— da imajo sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov;
— da so družbeno-politično aktivni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
fod 1: Gozdno gospodarstvo Novo mesto aga Poganci, 68000 Novo mesto s pripisom »Za razpisno komisijo«
pod 2: Gozdno gospodarstvo Novo mesto TOZD Gozdarstvo Podturn, Podturn št. 17 68350 Dolenjske Toplice s pripisom »Za razpisno komisijo«
pod 3: Gozdno gospodarstvo Novo mesto TOZD Transport in gradnje Novo mesto Gor. Straža 33 a, 68351 Straža s pripisom »Za razpisno komisijo«.
Izbrani kandidat pod 1, 2 oz. 3 bo v skladu s statutom TOZD imenovan za4-letni mandat. O izbiri pod 1, 2 in 3 bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu.
305/16-86
STREŠNIK IGM p.e. Dobruška vas 68275 Škocjan GRADITELJI, POZOR!
PRIPOROČAMO VAM, DA NABAVITE BETONSKI STREŠNIK, IZDELAN Z DOMAČO BARVO, POZNIŽA-Nl CENI ZA 30%.
Strešnik je primeren za pokrivanje in prekrivanje gospodarskih poslopij ter ostalih pomožnih objektov. Primeren je tudi za pokrivanje stanovanjskih hiš.
Strešnik po znižani ceni bomo prodajali do 15. maja 1986.
306/16-86
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo:
1. osebnega avtomobila Z 101 C, letnik 1981 Izklicna cena 450.000 din
2. osebnega avtomobila Z 750, letnik 1981 Izklicna cena 300.000 din
Licitacija bo v soboto, 19. 4. 1986, ob 8. uri pred Stadionom Matije Gubca v Krškem.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno varščino.
Dom sedaj je pust in prazen.	sedaj zaman te čakamo,
ker tebe, dragi Janez, v njem več ni, a ,l'be °d nikoder ni. prej vsem si bil tako prijazen.
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni
JANEZ KVAS
rojen 27. septembra 1956 s Prelesja pri Šentrupertu
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja ter našega ljubega Janeza tako številno spremili do njetovega preranega doma. Naša topla zahvala lovskim tovarišem iz Šentruperta in okolice, V. p. 4799 Mokronog, V. p. 2690 Ljubljana, govornikom, pevcem in župniku za opravljeni obred.
Neutolažljivi: vsi njegovi
Ne jokajte nad mojim grobom, prižgite lučko, naj gori. trpljenje moje minilo je, v spokojnem miru zdaj ležim.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, praded,
stric in svak
ALOJZ ČERNE
iz Kota pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in vence.,Posebno zahvalo smo dolžni delovnim organizacijam Pionir Novo mesto — TOZD MK1, DINOS Novo mesto, BELT Črnomelj, ŽTO Novo mesto-TOZD UVP, ISKRI Semič, pevskemu društvu Semič, ZB Kot, kakor tudi govorniku Ivanu Avpiču in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
Vsa sreča je pri nas minila.	v* bo,J osamljene so zdaj poti,
ko tebe, draga mama, zemlja je prekrila.	odkar vec tebe, draga mama, m.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in
prababica
MARIJA BANIČ
roj. MAVSAR
iz Konca 8
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ji darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Dragici Pelko za poslovilne besede pred hišo, Alojzu Murnu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala kolektivu IMV za podarjene vence, ZB Podgrad za podarjeni venec, župniku pa za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: hčerka Anica, sin Franc, Fanika in Mimi z družinami ter ostalo sorodstvo
Draga, tako zelo si ljubila življenje, svoji hčerki najdražji in dom. v hudi bolezni močno se borila.
a kruta usoda te vzela je nam.	ZAHVALA
Tiho nas je v 35. letu starosti za vedno zapustila zlata mama, žena, nečakinja. sestrična in snaha
SLAVKA MRZELJ
roj. SMOLIČ
iz Gabrovke
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala zdravnikom in bolniškemu osebju koronarnega oddelka v 7. nadstropju Kliničnega centra v Ljubljani, kolektivu KZ Gabrovka — Dole, tozdu Konfekcija Novoteksa iz Novega mesta, otrokom in tovarišici iz male šole v Gabrovki, pevcem z Mirne in iz Gabrovke, govorniku za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste jo z žalostjo v srcu pospremili v tihi dom k večnemu počitku.
Žalujoči: mož Marjan, hčerki Suzana in Anita ter vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 72. letu nas je 23. marca zapustil naš dragi oče, brat in stric
LEOPOLD CVITKOVIČ
iz Desinca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in vence ter nanj izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala DO IMV Vzdrževanje in OOZS Črnomelj, kaplanu pa za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage botre
ANE VERBIČ
roj. 28. aprila 1893, Ostrog
se najlepše zahvaljujem sosedom, vaščanom in vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, posebno še sosedom Jordanovim, Jurčevim ter gospodu župniku iz Šentjerneja za opravljeni obred in govor.
Žalujoča Bernarda Sekne
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre
STANKE POŽEK
se hvaležni zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice novo mesto za vso skrb in trud med njeno boleznijo. Prisrčna hvala dobrim sosedom, posebno Jugovim in Klemenčičevim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem za prelepo cvetje, pisna in ustna sožalja, ZZB NOV, mr. ph. Jugu za tople poslovilne besede, godbi na pihala, Društvu upokojencev in duhovniku za opravljeni obred ter vsem. ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste našo drago sestro in teto imeli radi.
VSI NJENi
Solze naše ti na grob rosijo, tebe, dragi oče, pa ne obudijo.
V SPOMIN
12. aprila mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ PRIMOŽIČ
iz Semiča 71
Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Kako zelo nam manjkaš ti. povsod te iščejo oči.
V domovih naših je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe še živi, čeprav te več med nami ni.
V SPOMIN
JOŽETU JAKŠI
iz Kristanove 24, Novo mesto
20.	aprila bo minilo eno leto, odkar si mnogo prezgodaj zapustil svoj vinograd, ki si ga ljubil, in nas.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Neutolažljiva mama in vsi njegovi
Z A II V A L A
Ob smrti očeta
JOŽETA ŽELEZNIKA
se zahvaljujem za pomoč pri organizaciji pogreba in govor gasilskemu društvu Boštanj. občinski gasilski zvezi Sevnica, pobratenemu gasilskemu društvu Brezje ter drugim gasilskim društvom, godbi na pihala, govornikoma društva invalidov in Stillesa ter g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Alfred z družino
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije
objavlja prosta dela in naloge:
AVTONEGOVALCA — MONTAŽERJA GUM
za Tehnično turistično bazo AMZS na Otočcu
Pogoji:
osnovna šola, vozniški izpit B kategorije, odslužen vojaški rok. Poseben pogoj je poskusno delo do treh mesecev.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Nastop dela je možen takoj.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE — TEHNIČNO-TURISTlCNA BAZA OTOČEC.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
303/16-86
Obrtna zadruga HRAST Novo mesto, Trdinova 4,
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA razpisuje prosta dela in naloge:
— fakturist
— administrator
POGOJI:
Končana srednja šolska izobrazba z2-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih opravilih.
Ostali poaoji po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Kandidati naj se pismeno prijavijo na gornji naslov.
298/16-86
Bolezen, delo in trpljenje — je bilo njeno življenje.
ZAHVALA
\	V	80.	letu starosti je umrla žena, mama,
j	||	stara	mama, sestra in teta
roj. Dražumerič
Nova Loka 3, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojni darovali vence in cvetje in jo tako številno spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala sorodnikom, dobrim sosedom, osebju internega oddelka bolnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu Črnomelj. Petrolu-TOZD Brežice,
B.	S. Metlika. Semič, Vinica, Otočec, vsem znancem in prijateljem, DU Črnomelj in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
17
DOLENJSKI UST
y u f
DENSfo
5S5S
Četrtek, 17. aprila — Rudi Petek, 18. aprila — Konrad Sobo a, 19. aprila — Leon Nedelja, 20. aprila — Neža Ponedeljek, 21. aprila — Simeon Torek, 22. aprila — Leonida Sreda. 23. aprila — Vojko Četrtek, 24. aprila — Jurij
LUNINE MENE
17.	aprila ob 11.36 — prvi krajec 24. aprila ob 13.47 — Ičip
1LJ
BREŽICE: 17., 18. in 19. 4. jugoslovanska komedija Žikina dinastija. 20. in 21. 4. ameriški akcijski film Lov na moža. 22. in 23. 4. italijanski film Ropanj Atlantide.
ČRNOMELJ: 17. 4. francoski film Hoja v senci. 18. in 20. 4. ameriški film
Volkovi. 20. 4. ameriški film Hokuspokus. 22. 4. ameriški film Nočni jastrebi. 24. 4. ameriški film Navaho-grom.
KRŠKO: 20. 4. ameriški film Podgane. 22. 4. ameriški film Grozni vikend. 23. 4. ameriški film Orožje smrti.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 17. 4. revija odraslih pevskih zborov. Od 18. do 20. 4. ameriški triller New York mesto strahu. Od 18. do 20. 4. angleški film Titanic, noč, ki se pomni. 21. 4. angleški film Lokalni junak. 22. in 23. 4. gledališki abonma. 24. 4. filmsko gledališče — Aida — italijanska filmana opera Giuseppa Verdija.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od
18.	do 20. 4. ameriški film Profesorica francoskega jezika. Od 21. do 23. 4. italijanski film Raš.
SEVNICA: 17. 4. film Za sinovo ljubezen. 18. in 19. 4. film Una. 19. in 20. 4. film Oče na službeni poti. 20. in 21.
4.	film Marijini ljubimci. 23. in 24. 4. film Osamljena dama.
službo dobi
SPREJMEM takoj frizersko pomočnico. Salon JURE Novo mesto.
TAKOJ zaposlimo mlado dekle za delo v strežbi. Hrana in stanovanje v hiši, dva dneva prosta. Informacije na tel. (064) 47-269.
ZAPOSLIM pridno šiviljo. Dober OD. Tel. 46-505.
ZAPOSLIM dva delavca v cemen-tninarstvu. Jože KIC, Dobrava 54, Škocjan.
ZAPOSLIM PK KUHARICO ali dekle, ki ima veselje do dela v kuhinji. OD po dogovoru. Gostilna CUGELJ, Odrga 15, Trebnje, telefon (068) 44-442.
HONORARNO zposlimo osebo za šičenje poslovnih prostorov v centru mesta dvakrat tedensko. Če ste zainteresirani, se oglasite na telefon 25-744.
REDNO ali sezonsko zaposlitev dobi ženska ali moški na kmetiji in vrtnariji. Hrana in stanovanje v hiši. Janko Aljančič, Križe 16. 64294 Tržič.
stanovanja
SAMSKO STANOVANJE kjerkoli na Dolenjskem iščem. Šifra: »TAKOJ«.
ZAMENJAM garsonjero (22 m2) s centralno kurjavo za manjši vikend pri Šmarjšekih Toplicah. Telefon (068) 23-453.
motorna vozila
Z 750, starejši letnik, registrirano za celo leto, po ugodni ceni prodam. Jože Mavsar, Iglenik 4, Novo mesto.
POCENI prodam motor z menjalnikom za Z 750. Kastelic, Gabrje 100, Brusnice.
NOV TOMOS avtomatic prodam. Tel. 23-642, popoldne, 24-738, dopoldne.
Z 101, letnik 1978, prodam. IgorSe-čnjak, telefon 23-896, popoldne, 24-738, dopoldne.
NSU, neregistriran, prodam. Tel. 47-319, prodam tudi dve ovci.
ZASTAVO 128, letnik 1984, prodam ali zamenjam za traktor ali kamion do 3 t. Tel. 69-716.
R 4 GTL, letnik 1982. prodam. Tel.
22-773.
Z 750 po delih prodam. Informacije na telefon (068) 22-917, pop.
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Ogled vsako popoldne. Božo Pungartnik, Rimska 18/a, Trebnje.
ZASTAVO 101 lux — školjka, obnovljeno, prodam. Telefon (068) 69-716, Kostanjevica.
Z lOlconfort, letnik 1982, prevoženih 47600 km, ugodno prodam. Rago-vo 14, tel. 25-948.
PRODAM karambolirano karoserijo za JUGO 45. Informacije na tel. 22-487.
V W 1300, starejši letnik, registriran do oktobra letos, prodam. Informacije na telefon 71-947.
Z 101 GTL 55/3 V, letnik 1985. prodam. Informacije po telefonu (068) 72-416, po 20. uri.
FIAT 1300, letnik 1974. ugodno prodam. Krško, Lapajnetova 10. tel. (068) 71-761.
NSU po delih ali v celoti prodam. Marjan Furman. Dol. Karteljevo 8. Mirna peč.
GOLF JGL 81, registriran za vse leto, ugodno prodam. Tel. (068) 72-446.
Z 750 prodam za 10 M. Registrirana je za vse leto. Tel. 25-593.
125 P, letnik 1977, prodam. Malino-vič, Ivana Roba 33. Novo mesto.
PRODAM avto fiat 850. letnik 1982, ugodno. Informacije po telefonu
23-382.
Z 101, letnik 1978, prodam. Martin Mohar, Krka 8, Novo mesto.
R 4 TL, letnik julij 1984, prodam. Tel. 26-434, v večernih urah.
Z 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu
23-148.
ZASTAVO 750, letnik 1984. in ZASTAVO 101, letnik 1984. prodam. Informacije na tel. 43-769.
KAROSERIJO za R 18, letnik 1985, prodam. Možno tudi po delih. Telefon
25-908.
GOLF diesel 1979 prodam. Tel. 72-021 int. 223, vsak delavnik dopoldne
PZ 125 , motor IR 1300, vozen, neregistriran, nove prage. 6 kg avtobarve, prodam za 13 SM. Slunjski, Roje IV. Mirna, tel. 47-008.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica inTrebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din, letna naročnina 3.000 din; za delovne in družbeneorganizacije6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialneoglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1.600din. Mali oglas do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p.p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskegaser-visa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotograf ij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
UGODNO prodam S1MCO 1300 L v voznem stanju. Ponudbe na oglas pod šifro: »ASFALT«, tel. (061) 851-957.
ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Grubič, Dobrava 8, Podbočje.
Z 101 mediteran, letnik 1981. registrirano do februarja 1987, prodam. Abram, Trg rudarjev 4. Senovo, tel. (068) 79-552. popoldne.
R 4 TLS, letnik 1984. prodam. Poljak, tel. 20-585.
126 P. letnik januar 1984. prodam. Jože Pavlin, Gotna vas 39 c. Novo mesto.
ZASTAVO 750 LE. letnik 1985 (september), prodam. Tel. 20-381, popoldne.
SPAČKA, letnik 1976, prodam. Informacije: 20-361, Novo mesto.
SUNBEAM 1500, letnik 1976, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon (068) 21-851.
Z 101, letnik 1979, prodam. Bošnjak, Lojzeta Fabjana 4. Črnomelj, tel. 51-279.
126 P, letnik 1980, prodam. Žup-evec. Mestne njive 3/4, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam ZASTAVO 101, letnik 1979, za ZASTAVO 750. Franc Bašelj. Šmarješke Toplice 62, popoldne.
R 18, letnik 1981, dobro ohranjen, prevoženih 40.000 km, prodam. Stane Medle, Vel. Brusnice 96. tel. (068) 85-997.
NUJNO in ugodno prodam 126 P, letnik 1980, registriran do 24. januarja 1987. Strajnar, Češnjevek 14, Trebnje.
PRODAM dobro ohranjen osebni avto 132, letnik 1979. Informacije frizerski salon «Jure« Novo mesto. tel. (068) 26-010.
Z 750 »lux«, registrirano do decembra, in VW, odlično ohranjen, prodam. Tel. 56-645, popoldne.
LADO 1200, december 1976'registrirano do oktobra 1986, prodam. Dragan, Mirna peč 24.
KOMBI ZASTAVA 412 NK diesel. letnik 1979, poceni prodam ali zamenjam. Črmošnjice 48, Novo mesto.
JUGO 45. september 85. in usnjeno jakno št. 45 prodam. Tel. 22-861. popoldne.
LADO 1200, karambolirano. leto izdelave 1977, prodam. Mavrič. Otočec 65.
PRODAM ZASTAVO GTL 55. 19500 km, staro dve leti. Prešeren. Otočec 83.
ZASTAVO 101 zamenjam za manjši avto ali prodam. Ločna 18. Novo mesto.
S1MCO 1005 LS, letnik 1978. prodam. Darko Kovačič, Hrastulje 6, 68275 Škocjan.
PRODAM Z 750. letnik 1980, in karoserijo za R 18 skupaj ali po delih. Krapež, Orehovec. Kostanjevica.
R 4 TL, letnik 1976. obnovljen, prodam. Janez Sluga, Vrhpeč li. Mirna peč, tel. 23-311 int. 73 dopoldne.
MOPED 15 SLC prodam. Tone Novak, Sr. Grčevje 10. Otočec.
PRODAM Z 750 in Z 101. letnika 1977. Rudman, Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto.
TOMOS AVTOMATIC. odlično ohranjen, prodam. Dejan Škaler. Brežice, tel. 61-138.
PRODAM ZASTAVO 125 P. Milan Pergar, Nad mlini 17. Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 101 GTL. letnik 1984. Tel. 22-746.
PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1982, 33000 km. Jerič. Mali vrh 7. tel. 84-328.
LADO 1200, letnik 1978. dpbro ohranjeno, prodam. Jože Godnjavec, Jurčičeva 5, Trebnje, tel. 44-036.
PRODAM ZASTAVO 101 GTL (5), 1983. Klančar. Dol. Toplice 131, tel. 85-737.
126 P, letnik 1980, prodam. Miklič, Podturn 34, Dolenjske Toplice.
UGODNO PRODAM nov avtoma-tik in dele za 126 P. Tel. 24-140.
ZASTAVO 101. letnik 1973, obnovljeno. prodam. Cena po dogovoru. Luzar, V Brezov log 36, Novo mesto.
Z 101 SC. letnik 1980. ugodno prodam. Prodam tudi ZX speettum 48 K. Tel. 85-780.
ZASTAVO GTL 55, letnik 1983 s tremi vrati prodam. Telefon 85-182.
DIANO, letnik 1978, registrirana do aprila 1987, prodam.
PRODAM TAM 6500 kiper, letnik 1972 in RENAULT 18 TL. letnik 1979. Martin Kuntarič, Pristava 9 ob Krki. Podbočje.
PRODAM JUGO 45, letnik 1982, julij, in prenosni stereo radiokasetofon. Informacije na tel.: 26-419.
PRODAM R-4 GTL. Informacije Zupančič Majda, tel. 21-826 dopoldne. 26-123 popoldne.
PRODAM Z-750 LC, letnik 1980. Informacije Papež Jože,, tel. 25-586. dopoldan.
kmetijski stroji
PRODAM motokultivator honda 600 s priključki. Na Tratah 15, Novo mesto, tel. (068) 25-988. popoldne.
UGODNO prodam frezo za traktor »Tomo Vinkovič« in 2001 belega vina. Tel. 75-512.
TRAKTOR 540, dobro ohranjen, prodam. Franc Struna. Potov vrh. Novo mesto.
UGODNO prodam nov traktor »Tomo Vinkovič« 420. Anton Nemanič, Gornja Lokvicai29. 68336 Metlika.
PRODAM traktorski plug batuje 12 col, 40 konj, na prestave. Alojz Burja, Šutna 23, Podbočje.
ZAMENJAM traktor PORSCHE (28 KS) s hidravliko 2300 kg za manjši traktor, posebno pa za TV. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje. Edi Pevec, Savska c. 29, Sevnica.
TRAKTOR normag (18 KS) prodam. Martin Strle, Studenec 26.
KOSILNICO prodam. Tel. 23-736, od 14.30 do 16.00 ure.
PRODAM jermenico za traktor ur-sus 35. Marjan Furman, Dol. Karteljevo 8, Mirna peč.
PRODAM traktorski dvobrazdni plug. Franc Turk, Gor. Maharovec 6, Šentjernej.
PRODAM rotacijsko kosilnico, staro dve leti, in dele za'škodo 100. Ogled možen vsak dan: Jože Baškovč, Kladje 20, 68283 Blanca.
KOSILNICO Gorenje - Rex, novo, z rotacijskim plugom prodam. Cena po dogovoru. Franc Možek, Senovo.
PRODAM nov puhalnik Tajfun, enobrazdni plug za TV 30 in pet novih zastekljenih oken z roletami 180 x 120. Karol Vidmar, Stari Log 20, Kočevje.
KOSILNICO BCS in varnostni lok za traktor Štore prodam. Gazvoda, Dolž 37, Novo mesto.
NAKLADALKO SIP 17 ugodno prodam. Ivan Andrejčič, Stara vas 11, Škocjan.
PRODAM puhalnik z električnim motorjem (10 KS). FrancTurk, Sela 5, Stopiče.
PRODAM plug Slavonec. Jerman, Otočec 88.
TRAKTOR Fendt (28 KM) s kabino in jermenico in brejo kravo simentalko prodam. Golob, Veliki Slatnik
15.	Novo mesto.
MOTORNO KOSILNICO Olimpija (16 KM. bencin, petrolej), dobro ohranjeno, prodam. Franc Duhanič, Gazice 7. 68263 Cerklje ob Krki.
PRODAM motokultivator MUTA s kosilnico. Stane Škrbec, Ratež 26, Brusnice.
PRODAM novo bočno kosilnico za traktor MTT. Vinko Kirar, Hrvaški Brod 3, Šentjernej.
KABINO za traktor Univerzal, novo, prodam. Tel. 25-708.
UGODNO prodam kosilnico za zetor 2511, gume 112/10-28 in novo jermenico. Anton Rus, Zemelj 5, 68332 Gradac.
PRODAM traktor Univerzal, en pogon, v dobrem stanju, registriran, in plug Batuje. Jože Gornik, avtoklepar. Škocjan.
PRODAM prikolico za manjši traktor in obračalni plug. Rangus, Šentjernej. tel. 32-140.
TRAKTOR 1MT (35 KM) prodam. Karol Kovačič, Žubina 27, 68213 Veliki Gaber.
TRAKTOR TV 422. dobro ohranjen. prodam. Telefon 58-487. Informacije vsak dan.
prodam
PRODAM kotno sedežno garnituro z mizo in pralni stroj. Zlatko Kobe. V Brezov log 19, Novo mesto, telefon 24-990.
PO ZELO ugodni ceni prodam sedežno garnituro, ki se raztegne v francosko posteljo. Marija Strašek, Jerebova 3 a. Novo mesto.
PRODAM 4 tone dobrega sena. Robida. Smuka pri Hinjah.
UGODNO prodam samohodno vrtno kosilnico, primerno tudi za košnjo nižje trave. Tel. 24-297.
PRODAM šank in drobni gostilniški inventar. Ogled vsak dan po 19. uri pri Zupančič. Regerča vas 80, Novo mesto.
KRAVO s teletom. Gor. Kamence
19.	Novo mesto.
OZVOČENJE FBT - pevsko (6 vhodov z EHO trakom), kompletno z zvočniki in stojali, prodam. Telefon (068) 22-669.
PRODAM tri barske stolčke in 2000 S nemščine. Tel. 26-661.
3 tone sena prodam. Jože Mede, Jurka vas 21, Straža.
PRODAJAM tropske akvarijske ribe. Informacije 20-361, Novo mesto, Ragovska 14/16.
POCENI prodam večjo količino dobrega sena in otave. Slavko Vrtov-šek, Stolovnik 72 pri Brestanici.
PRODAM hojco in stajico. Tel. 61-591. zvečer.
SENO prodam. Tel. (061) 861-156.
PRODAM plemenskega kozla, koze in mladiče. Olga Peklar. Vojsko 6, 68282 Koprivnica. Informacije po telefonu 79-359. dopoldne.
PRODAM 4 tone kvalitetnega sena. Cena.25 din za kg. Janko Slane. Rosal-niee 22. 68330 Metlika.
PRODAM MALO rabljen kombiniran otroški Voziček, modre barve. Mazovec. V Brezov log 14. Nevo mesto. tel. 24^946.
NEDOGRAJEN VIKEND s 5 ari zemlje ob Kolpi prodam. Informacije na telefon 21-456, popoldne.
HIŠO v Brestanici, adaptirano, z vrtom, garažo, telefonom, nujno prodam najugodnejšemu ponudniku. Tel. (061) 572-163.
PRODAM gozd v izmeri 51 arov nad Velikim Banom. Informacije: Pi-sanski, Dolenja Stara vas 48, Šentjernej.
PRODAM 3 t suhega sena. Telefon (068) 56-073, France Saje. Kot 65, Semič.
PRODAM črno-beli televizor, star dve leti. Tel. 22-494.
VINO, rdeče in belo, prodam. Tel.
24-867, zvečer.
SENO prodam. Slavko Tomšič, Lopata 9, 68362 Hinje.
PRODAM rabljen štedilnik Gorenje (4 električne plošče) in rabljen plinski štedilnik »Kekec« (dve plošči) Tel
24-156.
SENO, večjo količino, prodam. Cvelbar, Šmarjeta 5.
PRODAM mizarsko kombinirko (3 operacije). Kličite v soboto popoldne 44-745.
PRODAM dveletne sadike žive meje. Informacije: Pokorny, Novo mesto, tel. 24-289.
OTROŠKO SOBO prodam. Tel 21-985.
PRODAM kravo, brejo osem mesecev, z drugim teletom in avto kasetofon. Somrak, Vrhovo 7, Mirna peč.
SENO (8000 kg po 30 din) prodam. Informacije na telefon 22-408, po 15. uri.
PRODAM 14 mesecev starega junca. Berkopec, Koroška vas 8, Novo mesto.
PRODAM avtoradio-kasetar, električno kitaro Melodija Mengeš in prevleke za Z 101. Telefon 85-981.
PRODAM motorni žagi, STIHL 070, novo, in Homelite, obnovljeno. Stane Cvelbar, Šmarješke Toplice 81.
UGODNO prodam nov pralni stroj z garancijo. Franc Lindič, Dolenje La-knice 15, Mokronog.
SPALNICO prodam. Informacije dopoldne 24-201, popoldne: Štih, Je-dinščica 14, Novo mesto.
PRODAM žrebico, staro 13 mesecev, težko 420 kg, in mlatilnico na dvojno čiščenje, Milan Zupančič, Stranje 5, Veliki Gaber.
PRODAM večjo količino kostanjevega kolja, neobdelanega. Alojz Kerin, Cerovi Log 1, 68310 Šentjernej.
ORGLE NEW TIGER DUO prodam. Tel. 72-021 int. 223, ob delavnikih dopoldne.
PRODAM pralni stroj in plinsko-električni štedilnik Gorenje. Telefon
26-753.
ELEKTROAGREGAT (1,5 KW) prodam. Telefon 24-456.
PRODAM glasbeni center Gorenje, kombiniran otroški voziček Tribuna in moško kolo Senior. Telefon 21-954.
PRODAM 3 do 4 m3 hrastovih plohov (debeline 5 cm), tri leta starih. Naslov v upravi lista (2138/86).
KRAVO prodam. Vire, Hudo 5, Novo mesto.
PRODAM kravo tik pred telitvijo, dobro mlekarico. Jelše 2, Mirna peč.
OTROŠKO POSTELJICO z Jogijem in globok voziček prodam. Stupar, Mestne njive 12, Novo mesto.
PRODAM 1000 kg sena in žago Stihi. Mišjak, Boričevo 1.
PRODAM pralni stroj Zoppas in štedilnik Gorenje (2 plin, 2 elektrika), rabljena. Tei. 22-277, Stokanovič, Mestne njjve 5, Novo mesto.
OTROŠKO POSTELJICO z blazinico prodam. Trdinova 21, Novo mesto.
BAS KITARO prodam. Ivan Kralj, Brusnice 86.
PRODAM češko kolo Favorit s ta-bulari. Tel. 84-315.
PRODAM montažni čebelnjak 4 x
2,5	m za 26 AŽ panjev, primeren tudi za druge namene. Tel. (068) 69-842, Gorišek, ogled in informacije v soboto in nedeljo.
GLASBENI STOLP JVC, japonski, nov, prodam. Kličite (063) 856-182 po
20.	uri.
SPALNICO, trdi les, v prodam. Ogled v soboto popoldne: Šmihel 44, Novo mesto.
BREJE OVCE, jezersko-solčavske, selekcionirane, prodam. Telefon (064) 60-103.
RAČUNALNIK ZX-81+lK+knjiga
programi. Tel. 58-168.
2000 kg sena prodam. Rudi Bizjak, Mokronog 173.
Juke box rock-ola, prodam. Telefon (068) 69-716, Kostanjevica.
PRODAM dobro ohranjeno zakonsko posteljo z nočnimi omaricami in psiho ter novo kombinirano zamrzovalno omaro s hladilnikom. Tomšičeva 6, Črnomelj.
UGODNO prodam barvni televizor Gorenje. Ogled: Mišjak, Nad mlini 61, Novo mesto.
PRALNI STROJ Gorenje prodam. Vovk. Rumanja vas 22, Straža.
PRODAM 7 tednov starejarkice ne-snice. Marija Cesar, Prečna 76, Novo mesto.	i
PRODAM otroško sobo — pograd in novo plinsko peč, Tel. 22-168.
kupim
KUPIM športni voziček in hojco. Telefon 43-817.
KUPIM staro hišo z nekaj zemlje v okolici Novega.mesta. Regerča vas 36, Novo mesto.
KUPIM novejšo hišo, lahko tudi nedograjeno, v Ševnici ali bližnji okolici. Informacije na tel. 82-011.
REGISTRSKO BLAGAJNO za gostilno kupim. Tel. (068) 69-716, Kostanjevica.
KI PIM nakladalko v dobrem stanju. Tone Štamfelj, Češča vas 27, Novo mesto.
posest
PRODAM dve vikend parceli po 1000 m' v Črnomlju, nad Jelšev-nikom. Na eni parceli je zidanica, na drugi je mlad sadovnjak. Informacije na tel. (064) 26-016 ali Janez Kure, Svibnik 6, Črnomelj. Čena od 60—90 SM.
PRODAM opuščen vinograd z zid nico na Radoviči, blizu cerkve. Mil. Badovinac, Dragoševci 17, Radatovi
PARCELO (3787), gozd (725 kostanjev les in njivo (1654 m2), v K tu pri Semiču prodam. Kapš, Rač Hadžijeva 22, 62327 Race.
UGODNO prodam ali zamenja za FIAT 126 P v Sromljah Brežf , dveletni vinograd in vikend v III. faž Informacije: Krošelj, Prežihova 1 Brežice, telefon dopoldne (061) 6 . 722.
ZAMENJAM zidanico in 30 ari j opuščenega vinograda v Trški gori; f vinograd enake vrednosti v smeri Bi j čna vas — Uršna sela ali za gradben j parcelo v okolici Novega mesta. Info j macije dobite na Šmihelskki 13, Nov i mesto.
PRODAM novo hišo v Novem me tu. V račun vzamem ali kupim dv oinpolsobno novejše stanovanje Novem mestu, centralno ogrevane Naslov v upravi lista (2137/86).
razno
USPEŠNO inštruiram matematiko Tel. 23-548.
IŠČEMO varstvo za devetmesečne deklico. Informacije na telefon 43-817.
USPEŠNO inštruiram angleški jezik. Tel. 22-428.
SPREJMEM zaposlitev, primerno mojemu poklicu, ker mi je potrebno za dokup let. Ponudbe pod šifro: »DOGOVOR«.
ZENSKI, kije pripravljena občasno pomagati pri hišnih opravilih, nudim brezplačno sobo s sanitarijami v Novem mestu. More, Trdinova 18.
UREJEN MOŠKI, ki živi v tujini, ima svoje stanovanje in avtomobil, imam rad turizem, naravo, želi spoznati urejeno samsko žensko močne postave od 38 do 48 let starosti. Lahko je ločena ali vdova brez otrok. Ponudbe pod šifro: »POMLAD PRIHAJA«
ZDENKA CVELBAR, Male Poljane 16, Škocjan, opozarjam FRANČA ŠLOGARJA ml. iz Velikih Poljan 1, Škocjan, da se bolj dostojno obnaša do mene. Če pa ne bo prenehal z neresničnimi besedami, ga bom sodno preganjala.
VIDA JEREB, Klenovik 5, Škocjan, preklicujem vse žaljive trditve, ki sem jih izrekla na račun FRANCA ŠLOGARJA ml. iz Vel. Poljan 1, Škocjan, kot neresnične.
VIDA KOZINA, Zalog 15, prepovedujem pašo kokoši ter hojo na parcelni številki 1550/2. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala.
čestitke
IVANI RUKŠE iz Gabrja pod Gorjanci iskreno čestitajo za 73. rojstni dan ter ji želijo mnogo zdravja in sreče — Mici, Ivan z družino ter sin Franci, vsi vnuki in pravnuki.
obvestila
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
CVETLIČARNA JAKŠE. Novo mesto, Šmihel 62, obratuje tudi ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. Naročila sprejemam osebno in po telefonu 23-056 in po želji dostavljam. Se priporočam!
KERAMIK KULETIČ izvaja keramična dela po dostopnih cenah. Telefon 26-480.
ŽAGAM drva v Novem mestu in izven Novega mesta. Telefon 21-360.
SERVIS Iskra in Elma-Rovventa v Metliki, Breg revolucije, n. h. (nad Vinsko kletjo), Ivan Petrič, elektroins-talacije in popravilo gospodinjskih aparatov, tel. delavnica 58-649, tel. stanovanje 58-467.
ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče ali vam na zunanjih stenah rosi ali ledeni ali vam nenehno deluje in želite kakovostno popravilo, pokličite na tel. (062) 774-806!
CENJENE STRANKE obveščam, da imam zopet na zalogi:
1. — naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa, sinusov, pljučnih bolezni in prehladov,
2. — mazilo proti revmi,
3. — mazilo proti sklepni revmi in ožilju,
4. — mazilo proti glivičnim ekce-j mom in
5.— šentjanževo olivno olje za; sončenje, za zdravljenje ran, opeklin,,’ zlomov in preležanin.
Pošljem po povzetju. Navodila; priložena. Stanislav Erjavec, član Društva zeliščarjev, Ljubljana. Puklu-: karjeva 57, tel. (061) 264-900.
PRVOMAJSKO TEKMOVANJE O PROMETU
KRIŽE — V počastitev I. maja bo v soboto, 3. maja. ob 19. uri v gasilskem domu tekmovanje v znanju cestnoprometnih predpisov. Prijave sprejema Milan Košmerl. telefon 26-915. do 27. aprila, pristopnina pa znaša 1.500 din. Vsako ekipo sestavljajo trije člani. .
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dobrega moža, skrbnega očeta, dragega brata, starega očeta, tasta in strica
SLAVKA BUKOVCA
iz Loške vasi 11, Dol. Toplice
se zahvaljujemo za številno spremstvo pri pogrebu bližnjim in daljnim sorodnikom ter sosedom, ki so pomagali v težkih trenutkih in spremili pokojnega v njegov zadnji dom. Hvala za darovane vence in cvetje, kije krasilo zadnje dni bivanja v domači hiši in njegov grob, sorodnikom, prijateljem, podjetju Novoles, ZB DolT Toplice in Društvu upokojencev. Posebno zahvalo izrekamo godbenikom za pretresljive žalostinke, govornikoma tov. Romu, ki seje poslovil v imenu ZB, in tov. Virantu. Iskrena hvala vsem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, posebno pa duhovniku za cerkveni pokop in tolažilne besede. Ponovno vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi Loška vas, dne 10. aprila 1986
Pomlad spet prišla si, al tebe, Jože, ni,
na tvojem grobu bodo rožice cvetele, s solzami jih bomo zalivali, da ne bodo ovenele.
Saj bolečina naša prej ne bo minita, dokler nas smrt ne bo združita.
V SPOMIN
30. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš sin in brat
JOŽE PAPEŽ
iz Velikega Lipja 4, Žužemberk
Ob hudi bolečini bo ostal večno v naših srcih in mislih. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 30. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi
TONE
DRAGMAN
Polhovica 9
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence, nam kakorkoli pomagali, in vsem. ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, tovarni Krka in njegovim sodelavcem za vence in vse, kar so zanj darovali. Iskrena hvala dekanu in g. kaplanu za tolažbo in opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Minilo žalostno je leto dni. zapustil dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
17. aprila bo minilo leto, odkar je ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta, brata in dedka
JOŽETA KOREVCA
iz Velikega Gabra
Čakamo te in kličemo, a vse zaman. Ne moremo verjeti, da si za vedno odšel. Ostal nam je še spomin na čas, ko si bil med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 23. letu starosti nas je tragično zapustila naša draga žena, mamica, sestra in hčerka
ZORICA STOJČEVIČ
iz Novega mesta
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za vso pomoč, podaijeno cvetje, vence ter izraze sožalja. Posebna zahvala Tovarni obutve Bršljin in sodelavcem za vso skrb in pozornost.
ŽALUJOČI: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
TEREZIJE NOVAK
roj. TRPINC
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali pokojni cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Domu starejših občanov, pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem in duhovniku za tako lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in
praded
JANEZ ZAGORC
iz Mihovice pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za požrtvovalno pomoč in gospodu župniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, strica, bratranca
FRANCA PIRKOVIČA
z Lokvice pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, DO, sekciji upokojencev, OO ZS Predilnice Metlika, Novoteksu, Gasilskemu društvu Suhor, DO Novoles, TOZD Rosalnice, Zavodu SRS za šolstvo, družbenopolitičnim organizacijam, govornikom in pihalni godbi Metlika za pomoč, izraženo sožalje, častno stražo, poslovilne besede, zaigrane žalostinke, številno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Metlika in Splošne bolnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
MARIJE
GAZVODA
rojene KRAMARIČ
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prelepo cvetje, ustno in pisno izraženo sožalje ter spremstvo na zadnji poti, upravi Doma starejših občanov v Šmihelu pri Novem mestu za vso skrb in nego, kolektivu TOZD Motvoz in platno Grosuplje in kolektivu DES — Elektro Črnomelj za izkazano pozornost. Iskrena hvala tudi godbi, pevkam in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: brat Dare z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, stric in praded
ALOJZ MOLAN
iz Kapel 41
Zahvaljujemo se sosedom za izraženo sožalje in vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, župniku za lepo opravljeni obred ter predsedniku Društva upokojencev za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: hčerka Marija, hčerka Hilda z družino, sin Slavko z družino, vnuki in pravnuk ter ostalo sorodstvo
*
Zelen gr obe k na poljani, ljubo dete v njem leži tiho je pod milim nebom, tiho v temni jamici.
(Cene Vipotnik)
V SPOMIN
5.	marca je minilo leto žalosti, kar nas je zapustil
LOJZEK KOVAČIČ — LOKO
O, kako rad si živel, pa si moral prerano umreti. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in mu prižigate svečke.
Tvoja neutolažljiva mama Hermina
Večerna zarja, zvezdic milijoni pozdrav naj poneso ti naš in mir noči naj nad tvoj grob se skloni in ti pove, da povsod si z nami ti.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
JANEZ ŽAGAR
iz Kočevja
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v času bolezni in ob smrti stali ob strani in nam pomagali.
Vsi njegovi
Kočevje, dne 30. marca 1986
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
MATIJA NAGU
iz Šalke vasi pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem, ki so ga obiskovali v času bolezni, mu darovali cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija in hčerki z družino
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža
FRANCA UNGERČARJA
z Malkovca
Iskrena hvala vsem, ki ste mi ob smrti moža pomagali, mu darovali vence in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Ivanu Pungerčarju, sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem. Gasilskemu društvu Tržišče in Telče, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, me tolažili in lajšali bolečine ob izgubi moža. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČA žena Marija
JOŽE ŠTERK
Ko je Jože Šterk pred tremi desetletji končal osnovno šoto, ni imel toliko možnosti za izbiro poklica, kot jih je danes na voljo osmošolcem. Zato se je toliko bolj oprijel tiste, ki se mu je ponudila v komaj razvijajočem se Beltu. Izučil se je za/rezalca in ključavničarja, vendar se je hotel vedno znova potrjevati pred samim seboj. Poskusil je, če lahko zmore še več. Sebi in svojim sodelavcem je dokazal, da je kljub težkemu, napornemu in zahtevnemu delu v mehanski obdelavi z zvrhano mero vztrajnosti, požrtvovalnosti in tudi odrekanja moč doseči še več.
Ob delu je Šterk najprej konča! delovodsko šolo, a četudi se mu je večkrat ponudila priložnost, da bi lahko zamenja! delo ključavničarja z lažjo in bolje plačano zaposlitvijo, je vztraja! na svojem prvem delovnem mestu, dokler ni ime! v rokah izkaza o opravljeni šoli. Njegovo načelo je namreč, naj vsak dela na delovnem mestu, ustreznem izobrazbi, v svoji poštenosti pa je bi! prepričan, da bo z lastnim ravnanjem pripomogel k uresničevanju tega načela. Medtem ko je od poslovodje, planerja, vodje plana, vodje proizvodnje v Mehanski obdelavi pred letom dni posta! vodja tehnične priprave dela, je dokonča! tudi Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Tako je v dobrem četrtletju dela v Beltu ne le dodobra spoznal, ampak tudi sodeloval v malodane vseh fazah proizvodnje.
%
*
*
%
A
*
V Črnomlju so se takoj, ko je pred 10 leti republiški svet Zveze sindikatov Slovenije dal pobudo za tekmovanje kovinarjev. odzvali povabilu. In Jožetu se je končno uresničila želja, da bi se kovinarji, s katerimi je zrasel, lahko izkazali še kje drugje, ne le pred sodelavci v delavnici. To, kar si je kot mlad fant želel sam, je začel takrat vcepljati svojim mlajšim sodelavcem: pokažite drugim, koliko zmorete! In uspelo mu je, kajti tekmovanje, ki je v začetku štelo okrog 30 tekmovalcev, jih ima danes po 80, 90. Preraslo je v najmnožičnejše in najkvalitetnejše delovno proizvodno tekmovanje kovinarjev na Dolenjskem. Pri tem par ima gotovo največ zaslug prav Šterk, dolgoletni vodja tekmovanja. Teh zaslug mu ne odreka nihče.
V pripravi teh tekmovanj se je namreč pokazala Šterkova izjemna strokovna usposobljenost in organizacijska podkovanost, najsi gre za pripravo načrtov za izdelke, organiziranje delovnih mest za tekmovalce, vodenje komisij ali karkoli drugega. Nikoli ni ime! predsodkov o nesposobnosti mladih. Nasprotno, vedno jih je znaI pritegniti k tekmovanju. Prav njegova je največja zasluga za razcvet tega tekmovanja, katerega steber je poslal, pri tem pa si je s pridom pomaga! z dragocenimi izkušnjami, ki si jih je sam pridobi! kol kovinar. A ne le da je Jože vesten, marljiv, natančen, požrtvovalen, zasluga za uspeh tekmovanj je tudi njegova poštenost. Tako iz srca, kar je danes moč srečati le še malokje, je predan kovinarstvu, da mu zanj ni žal dragocenega časa, pri tem pa je preprost in skromen. Zanj je največja nagrada, ko tekmovanje uspe, a ne lev črnomaljski občini, tudi v regiji ali v republiki, kjer njegovo ime tudi že tesno povezujejo s tekmovanji kovinarjev. In če bi komisija za pripravo tekmovanj, katere posrednik je. izbojevala ob jubilejnem 10, tekmovanju, ki bo v soboto v Črnomlju, tudi boj s kolektivi, da bi dodatno nagradili tekmovalce, bi bila zanj izbojevana ena izmed številnih bitk, ki jih bodo morali še bojevati v korist kovinarjev.
M. BEZEK
4 4 4 4 4 . 4 4 4 4 4 4
4
t
5
s
*
4.
4
4
4
4
4
4
/
s
4
i
4
\
4
4
4
%
4*
*
5 0
Še mesec dni do žrebanja katrce
Naše naročnike čakajo še druge dragocene nagrade
Od začetka velike nagradne akcije za stare in nove naročnike Dolenjskega lista je naš tednik naročilo že 362 ljudi. Do javnega žrebanja, na katerem bomo podelili /a 3 milijone dinarjev nagrad, je še
S
4
4
4
r
4
4
4
4
4
4
4
4
4
<•
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*
4
4
4
4
4
• Poleg renaulta 4 GTL, ki ga je prispevala generalna pokroviteljica igre IM V, čakajo naše stare in nove naročnike še druge nagrade. Med njimi je hladilnik Emone Dolenjke i/ Novega mesta. Opekarna Zalog je prispevala več kompletov vinote-karjev, Krkina zdravilišča počitnice v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge po 5.000 din, Ljubljanska banka-Teme-Ijna dolenjska banka 10 hranilnih pisem po 5.000 din, Novoles se je pridružil s kar desetimi gugalniki, Mercator-Kopitarna iz Sevnice je prispeval 6 parov slovitih cokel, Lian iz Begunj tekaške smuči, GIP Pionir iz Novega mesta harmonika vrata PIO Stil, Novoteks iz Novega mesta dva izdelka Teens po izbiri, tovarna zdravil Krka več deset nagrad iz svojega kozmetičnega programa. Labod iz Novega mesta 5 moških srajc po zadnji modi, Dana z Mirne pa seje izkazala z dvema košarama, v vsaki je za 25.000 din tekočih dobrot.
dober mesec, dovolj časa. da naročite največji pokrajinski časnik v Jugoslaviji in se uvrstite v boben.
Najbliže motorju štirje poštarji
Kot kaže. se je začelo zares. Boj pismonoš namreč za nove naročnike in s tem tudi za motorček APN-4. ki ga novomeška Novo-tehna podarja poštarju, ki bo pridobil največ novih bralcev. Po začetnih uvodnih tipanjih so se tokrat krepko oddvojili štirje poštarji. Po torkov ih podatkih iz našega naročniškega oddelka je v vodstvu Jože I ranko iz Brusnic, ki je pridobil 17 novih naročnikov, tesno za petami pa mu je Rauh iz Novega mesta s 16 naročniki, medtem ko sta jih Pugelj iz Dolenjskih Toplic in Lavka z Dvora doslej zbrala 14.
V akcijo se je doslej v ključilo že 46 poštarjev , ki jih prosimo, da se na vsako naročilnico podpišejo čitljivo in s polnim imenom.
Inovativnost že v mladem človeku
Na SŠTZU podelili male Kidričeve nagrade — Kidričeve plakete zunanjim sodelavcem, knjižne nagrade mladim ustvarjalcem — 18 raziskovalnih nalog
NOVO MESTO — Učenci in učitelji srednje šole tehniških in zdravstvenih usmeritev Boris Kidrič so v petek praznovali vsakoletni šolski praznik — Kidričev dan. To je dan. ko se pohvalijo z najboljšim, kar jim je uspelo skupaj ustvariti pri pouku, interesnih dejavnostih in pri raziskovalnem delu. Že dopoldan so preživeli v najrazličnejših aktivnostih. Tako so prikazali delo v 25 prostovoljnih dejavnostih, v
šolskih delavnicah so se pomerili v 11 poklicih in pripravili so kar 9 razstav. Vrhunec praznovanja je bila slovesna akademija v Športni dvorani.
Klobučar. Vlasti Nahtigal in Alenki Sever. Igorju Primažiču in Tomažu Borsanu.
Km tri nagrade
Damiru Vrančiču je raziskovanje konjiček
NOVO MESTO — Komisija za male Kidričeve nagrade na SŠTZU je ob Kidričevem dnevu na slavnostni akademiji Damiru Vrančiču iz 4 letnika elektrousmeritve podelila kar tri mlade Kidričeve nagrade za tri raziskovalne naloge. Damiru to niso prve nagrade za njegovo raziskovalno delo na področju elektronike in računalništva. Že lani je prejel skupaj z Mariom Zecom prvo malo Kidričevo nagrado za meritve tranzistorjev, prvo leto podeljevanja Kidričevih nagrad pa je bil prav tako v skupini. ki je prejela prvo nagrado.
Damir Vrančie
Po slavnostnem govoru je ravnatelj šole Boštjan Kovačič v imenu sveta šole podelil Kidričeve plakete posameznikom in OZD, ki so v minulih letih v veliki meri prispevali k uspešnemu delu šole. Prejeli so jih: Judita Božič, pedagoška delavka na šoli. Adi Bevc, dolgoletni zunanji sodelavec iz Novolesa, in gradbeno podjetje Pionir ob svoji 40-letnici in za pokroviteljstvo nad gradbeno šolo.
Komisija za male Kidričeve naloge je letos ocenila 18 raziskovalnih nalog, v katerih je sodelovalo 28 učencev in en oddelek ter 15 mentorjev (štirje iz OZD). Komisija je podelila 6 prvih, 2 drugi in 6 tretjih nagrad.
• Prve nagrade so prejeli: Damir Vrančič iz 4. r. elektro usmeritve za nalogo Avtomatsko merilno mesto na spectrumu (mentor Ivan Metelko), Ludvik Ilovar iz 2. b elektro usmeritve in Matej Rebernik izsrednješole pedagoške, tehnično-naravoslovne usmeritve za nalogo Program kosovnice, program sestavnice (mentor Karel Lenardič), Igor Primožič iz 4. r. gradbeništva za nalogo Toplotna tehnika v gradbeništvu (mentor Vlado Primažič), učenci 3 b lesarske šole za nalogo Predstavitev lesarske usmeritve (mentor Adi Bevc), učenki Marjana Blažič in Elizabeta Tratar iz 2. a kemije za nalogo Galvanska zaščita jeklenih predmetov (mentor Miran Grom), Marjeta Jercle iz 3. a lesarstva za nalogo Srednješolci in religija (mentor Zlatko Zupan).
Podelili so tudi knjižne nagrade in priznanja za najboljše literarne prispevke. Prvo nagrado je prejela Julijana Čeh iz 3. a elektro usmeritve za zbirko pesmi Iz rojstva v smrt in prozo Otrok cvetja. Matematični krožek je podelil nagrade najboljšim matematikom Marjanu Plavcu in Bogdanu Horvatu ter Francu Bračunu in Igorju Primažiču. Okoli 160 učencev se je v petek dopoldan pomerilo ob strojih v šolskih delavnicah. V struženju je bil najboljši Dušan Kočevar, v frezanju Marjan Bobnar, med ključavničarji Janko Kovačič, med orodjarji Boštjan Poljšak, med avtomehaniki Andrej Kocjan, med strojnimi tehniki Igor Križma in med elektroniki Anton Lakner.
Akademijo so zaključili pevski zbor SŠTZU pod vodstvom Francija Može-ta, mladinski instrumentalni ansambel šole in plesna skupina pod vodstvom Jožice Novak.
J. PAVLIN
Drugo nagrado so prejeli: Stane Hribar in Roman Novak i/ 4. a kovinarske šole ter Tatjana Juvančič in Karmen Obrč i/ 2. b zdravstvene usmeritve. Tretjo nagrado so izročili naslednjim mladim raziskovalcem: Marjanu Stariču in Marku Kupljeniku, Damiru Yrančiču, Andreju Škrinjarju in (ioranu Makariu. učenkam Mariji
'kozerija'
i
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________________________________________________________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:
Podpis:
Ko bi posnemali ribiče
Kar so kočevski ribiči sklenili, so tudi naredili Glavne naloge po skupščini 5. aprila
KOČEVJE — Minulo ieto je bilo v dosedanjem 30-letnem obstoju ribiške družine Kočevje najuspešnejše, so ugotovili ribiči na nedavni skupščini.
KDO JE ZASTRUPIL VODNJAK?
MOKRONOG — Na mokro-noški postaji milice se je 11. aprila oglasiI 55-letni Franc Dolžan iz Mlake pri Kranju in prijavil miličnik om, da mu je nekdo pri zidanici v Zagorici onesnaži! vodo v vodnjaku. Voda se je namreč nenavadno penila, zato jo je Dolžan da! v analizo novomeškemu Zavodu za socialno medicino in higieno, preiskava paje potrdila, da voda ni pitna, saj vsebuje precej strupenih snovi. Miličniki sedaj iščejo sledove za neznanim zastrupljevalcem.
Lani so odprli in dogradili ribiški dom, prvič organizirali ribiško razstavo, izdali zbornik ob 30-letnici ribiške družine, kupili agregat za odlov rib, izlovili v Rinži pod jezom ščuke in jih vložili v jezero, organizirali tri tekmovanja izlavljali v gojitvenih potokih postrvi in jih vlagali v Kolpo, organizirali očiščevalne akcije na Rinži, Kolpi in jezeru itd.
Čeprav sodijo ribiči med tiste organizacije in društva, ki najbolj dosledno uresničujejo sprejete sklepe, je kljub temu ostalo nekaj sklepov neuresničenih. Tako ni bil opravljen vložek krapov in smučev v jezero, ker pač teh rib niso mogli nikjer dobiti, čeprav so denar za nakup imeli. Čuvajska služba je bila zadovoljiva predvsem med drstjo postrvi in sulca. Poškodovani jez pri Šlavskem lazu je OVS Ljubljanica-—Sava popravila le delno; medtem ko na jezu pri Gustem lazu, ki ga naj bi popravila hrvaška OVS, del sploh niso začeli. Tudi na področju izobraževanja ribičev načrt ni bil v celoti izpolnjen.
■
HARMONIKARJI,
POZOR!
METLIKA — Pripravljala Vinske vigredi 86 v Metliki vabijo vse harmonikarje—frajtonafje na srečanje harmonikarjev, ki bo v nedeljo, 18. maja. dopoldne na metliških trgih. Prijave je treba poslati na naslov: Matjaž Rus. Beti. 68330 Metlika, in sicer najpozneje do 5. maja. Prijava naj vsebuje osebne podatke in naslova dveh skladb, ki ju misli prijavljenec izvajati. Udeleženci bodo zvedeli vse podrobnosti v pismu, ki ga bodo prejeli, brž ko bo imel Rus prijave.
SREČANJE
TAMBURAŠEV
METLIKA — V okviru Vinske vigredi 86 bo tudi srečanje tambu-raških skupin Slovenije. Te naj bi se zbrale v Metliki v soboto. 17. maja, dopoldne. Prijave, ki naj obsegajo kratko zgodovino skupine in naslova dveh skladb, je treba poslati najpozneje do 5. maja na naslov: Stanko Križ. Cesta bratstva in enotnosti 34. 68330 Metlika. Vsa druga navodila bodo dobile prijavljene skupine takoj po prijavi.
V načrt dela za letos so vnesli v glavnem vse, kar so delali že doslej vsako leto. in tisto, česar jim ni uspelo uresničiti lani. Še posebno se bodo zavzemali za urejanjejezov na Kolpi, kar bi morala vnesti v svoj srednjeročni plan OVS Ljubljanica—Sava, pa doslej tega še ni naredila.
Za novega tajnika so izvolili Andreja Hrovatina, za gospodarja Vinka Zajca. za blagajnika Tomaža Arka, dosedanji tajnik Dušan Tošaj pa je odgovoren za vzgojo ribičev in mladine. Novega predsednika še niso izvolili. za to dolžnost pa so evidentirali Janeza Merharja, Vinka Zajca in Tineta Selana. Do njegove izvolitve bo opravljal to dolžnost podpredsednik Tine Selan.
J. PRIMC
Komisiji prva in druga nagrada
Salamiada dviguje kvaliteto — Bobič reže najboljšo
OTOČEC — Po vzoru nekate rih podobnih prireditev po Sloveniji je tudi Gami hotel minulo soboto v svoji restavraciji pripravil že tretjo dolenjsko sala miado za pokal Otočca. Salame in klobase je ponudilo v oceno 32 posameznikov. Strokovna komisija, ki sojo sestavljali Pavle Bobič, mesar iz Škocjana, Dušan Fortuna, vodja živilskega laboratorija, Davorin Rangus, poslovodja mesarije KZ Krka na Glavnem trgu, in Jože Jaki, vodja predelave KZ Krka, je ocenjevala zunanji videz barvo, čvrstost vonj in okus. »Prav slednji je bil pri mnogih izdelkih odločujočega pomena. Mnoge salame so bile preveč odišavljene, druge so lastniki predolgo držali v dimu. Ugotovili smo, da seje stanje od lani popravilo, kar kaže, da tudi takšno ocenjevanje in tekmovanje v mnogočem prispeva k temu, da tudi doma
BOBIČU PRVA NAGRADA — Pavle Bobič, mesar iz Škocjana, je na tretji dolenjski salamiadi prejel prvo nagrado — desetdnevno letovanje v zdraviliškem domu v Strunjanu. Nagrado mu je izročil direktor hotela Otočec Marjan Černe. (Foto: J. Pavlin)
jemo boljše suhomesnate izdelke,« je ob podelitvi nagrad najboljšim povedal predsednik komisije Jože Jaki.
Pri ocenjevanju je vse teklo anonimno, pa vendarsta prvi dve nagradi ostali kar komisiji, to kaže, da ta najbolje ve, kako je treba pripraviti pravo salamo.
Izid: vikend paket za zdraviliški dom v Strunjanu je prejel mesar Pavle Bobič iz Škocjana, 2. nagrada je pripadla Veri Rangus, 3. Rezki Janževič, četrto nagrado pa sta si v obliki pijač razdelila4 Slavka Martinčič in Rudi Ivančič. *
J. P.
RAZSTAVA TROFEJ — Na fotografiji so razstavljene trofeje največjih uplenjenih ščuk v Rinži (desno) in sulcev v Kolpi, razen tega pa še nekaj zaplenjenih krivolovskih priprav. (Foto: Primc)
Cela Repičevina ni imela niti ene avtobusne postaje. Potniki so čakali na prihajajoče avtobuse ob prometnih cestah ali pa v bližnjih bifejih. Občinskim beticam ni niti kapnilo na možgane, da bi uredili postajališča, kajti nihče od njih ni nikoli potoval / avtobusom, saj bi bilo to sramot no in neugledno. Obljube za izgradnjo avtobusnih postaj so izrabljali repiški velmožje ob referendumih za uvedbo samoprispevka.
»Glasujte ZA, pa bomo zgradili avtobusne poslajein postajališča.« je imel navado govoriti in snubiti tovariš Zupan.
Rcpičani. naivni in dovzetni za glasove od zgoraj, so glasovali
ZA. S samoprispevkom zbranim denarjem so nato po nalogu tovariša Župana položili asfalt do njegove rojstne vusi, prav tja so napeljali vodovod, elektriko in telefonske žice. Vaščani tovariša Župana so bili zadovoljni, vsi drugi Rcpičani pa so preklinjali oblast ter bližnjo in daljno Županovo žlahto z odločitvijo, da nikoli več ne obkrožijo ZA. Paso vedno znova, kajti za repiško pamet ni dovolj, če je izigrana zgolj enkrat. Repiški narod je •treba klofutati iz dneva v dan, sicer se poleni in izgubi sleherno revolucionarnost.
Zaradi avtobusnih postaj in postajališč je obiskalo tovariša
Zupana več delegacij. Najglasnejša je bila tista, ki je bila sestavljena iz članov Avto-moto društva Repičeva draga.
»Prišlo bo do nesreče. Ljudje, čakajoč avtobuse, brezglavo skačejo po cestišču. Prej ali slej bo koga povozilo,« je opozarjal eden od članov.
»Izpolnite svoje obljube!« je skoraj kričal drugi član. toda tovariša Župana povišani glas ni spravil iz tira. Sedel je mirno in zbrano kot človek, ki ve. kaj dela.
»Če zadeta ne bo urejena v času tega samoprispevka, bomo naščuvali ljudi proti prihajajočemu glasovanju ZA.« si je upal glasno povedati.tretji član.
Rezultat vse histerije je bil ta, da je zasvetila v rojstni vasi tovariša Župana javna razsvetljava.
Repičani pa so stali v mrazu in dežju, po soncu in po megli ob cestah, čakali so na zamujajoče in največkrat prenabasane avtobuse. Pa še na neka j so čakali. Na to, da bo končno koga zgazilo. da bodo kolesa koga zmlela do smrti. Le v tem primeru se bodo odgovorni zmigali, kot so se takrat. ko so se na ovinku, na katerega nevarnost so opozarjali že nevedni otroci, s tičkom raztreščile tri Repičanke. Po treh tednih so izpeljali cesto tako, daje o\ inck izginil.
TONIGAŠPERIČ