Martin in Jera. (J. Ravnikar.) Osmo poglavje. Kdor trka, temu se odpre. tem pride tudi žveplano vino. ,,Kupice semkaj, mojster brivec!" kliče starešina. Žena in fant prineseta takoj dovolj kupic na mizo. Vsi sosedje sedejo okrog mize in Stiskač jame natakati. Zdaj so zopet zadovoljni; stari Gorenc in drugi pa več ne mislijp na Cenetovo rano. Ako bi se ne bil smejal, bi ga brivec ne bil vrezal. Polagoraa se vsem razvežejo jeziki; vino jim gre v glavo — tako, da so vsi pijani. Zdaj kujejo starešino zopet v zvezde; zidarja Martina pa obirajo, da je potepuh in berač. Jeden začne pripovedovati, kako se ga je sleharni dan navlekel, zdaj pa se drži, kakor kak svetnik. Drugi pravi, da ve prav dobro, zakaj je šla lepa Jera k predstojniku, a ne on sara. Tretji pripoveduje, kakšne sanje je imel minulo noč, kako bode starešina izplačal zidarja po njegovi zaslugi itd. itd. Kakor kaka grda ptica, vtaknivša svoj kljun v lužo, hraneča se z gnilira blatom, tako se je radovalo pokvarjeno srce Stiskačevo, slušajoč to blodnjo pijancev. Sara se je le redko — in prav oprezno vraešaval v razgovor teh kvasačev. aSosed sodnik!" nagpvori vaškega sodnika, ponujaje mu kupico: ,No, popij kupico vinal Ti si bil sara kot zapriseženec pri zadnjem obračunu. Gotovo se še spominjaš, da mi je takrat zidar ostal 30 gld. na dolgu. Danes je že ppl leta od tistega časa, ali on mi še niti vinarja ni plačal. Jaz ga namreč še nisem terjal, niti mu rekel kako žaljivo besedo, vender bi pa se mpglo dogoditi, da izgubim ta dolg do vinarja." nTo je gotovo!" pravijo vaščani, Bti ne bodeš videl vinarja" — in si nalije slčharni polno kupico. Starešina izvleče na to iz' svoje beležnice zidarjev račun, dene ga na mizo in reče: »Poglejte, ni-.li to resnica?" Vaščani zro v list, kakor da bi znali čitati, ter odgovore: ,,Ta zidar je zares slepar!" Tine pa, ki je do zdaj le molčal, nalival vino in prav pošteno pil, vzdigne kupico in nazdravlja: »Bog živi našega starešino, vsi obrekovalci pa naj poeepajo!" Izpije, ponudi kupico drugerau, da rnu jo natoei, izpije zopet in t;iko zaporedoma petkrat; zdaj pa zapoje: BBratci veseli vsi Pesetn zapojmo nii Od vinca sladkega Ko solnce eistega, Kupce nalijmo si, Ven ga popijmo vsi! En glažek al' pa dva, To nam korajžo da!" itd. (Dalje prih.)