Zakon o štipendijah
Dogovor urejuje obvpznosti štipendista
Dosedanji način dajanja po-moči za Solanje v obliki svo-bodnega štipendiranja in otro-škiti dodatkov je imei vrsto sla-bosti. Xe so se odražale v ten-denci stalnega porasta pov-pr&čne štipendije in v negativ-nem deiovanju na redno zavr-ševanje šolanja. Zaradi tega lma novl zakun o štipendijah namen, da zakonsko uredi po-goje, pod katenrai je dosegljiva pravica ua štipendijo. Sistem štipendiranja je tako prirejen, da onemogoča mnoge slabe strani dosedanje prakse. PoJeg ostalih so zla3ti pomembne za-konske določbe o konkurzu, o skladih in evidencah ter dogo-voru.
Pri republiškem izvršnem sve-tu, okrajnih in občinskih ljud-skih odborih ter gospodarskih organizacijah bodo ustanovljeni iz razmh ustrezajočih virov po-sebni skladi za štipendije. Sti-pp-ndije bodo delili samo na podlagi javnega konkurza, izbi-ro pa bo vršila komisija. Vsi udeleženci bodo nastopali na konkurzu pod enakimi pogoji. Prednost bodo imeli tistt, ki lmajo boljši uspeb v šoli, ozi-roma tisti, ki so zaradi slabega gmotnega stanja bolj potrebni. Prvenstvo pa imajo otroci žr-tev narodnoosvobodilne vojne.
Zakon predvideva vodenje evidence o štipendistih in nji-hovem uspehu ta.ko v odborih, kakor tudi na univerzi In tudl v republiškem svetu za prosve-to in kulturo. Evidenca prene-ha, če študent, oziroma dijak ne Izpolnjuje svojih šolskih obveznosti.
ZlasH so pomembna določlla o dogovoru. Dogovor je abve-zen in vsebuje vse osnovne ob-veznosti štipendista: vrsto itu-dija, obveznosti v času študija in po končanih študijah itd. Z dogovorom se lahko odredl čas, ki ga mora študent-štipendist po končanih študijah prebiti v določenem kraju, ustanovi all podjetju. Z dogovorom se lahko kovnjalkov, za dotacije zavodom tudl odredi, da mora Stipendist v primeru, da ne bl spoStoval teh določil, vrniti celotno vso-to, ki jo je za časa študiranja dobil v obliki štipendije. Pred-videne so tudi kazni za tiste osebe in upravne organe, ki sprejmejo v službo štipendista, ki ni izvršil svojih obveznosti nasproti dajalcu štipendije, predvidenih  v dogovoru.
Na ta način bodo do najmanj-še mere skrčenl pojavl ne-opravljanja izpitov in podaljše-vanja študija, kakor tudi dobro znani primeri neodgovornega prevzemanja strokovnjakov z dajanjem v&čjih nagrad, pri Le-mer so bile na škodi državne ustanove   in   gospodarske   orga-
nizacije,   ki   so   dajale   itipea-dije.
Zakon se  nanaša  tudi  na di-jake srednjih strokovnih šol  in _ višjih  razredov  gimnazij.