FoHnlna plačana v goiorlal Prezzo • Gena Lfr 0.50 Štev. 115 V Ljubljani, v peteh, 21. maja 1043-XX1 Leto Vlil. Izključna pooblalčenka ra oglalevanje Italijanskega in tujega Uvora: U n ione PubbllcitA ttaliana S. A, Milana Uredništvo In apratai Kopitarjeva 6, Ljubljana Redaztone. Ammintstrazionei Kopitarjeve b> Lubiana. Concessionarla ejclnvfra per la pnbbliciU 31 provealenza Italiana ed estera: Untonc PubblictlA ttaliana 8. A. Milana Vojno poročilo st. 1090 Dva parnika potopljena, tretji poškodovan Torpedna letala uspešno napadla ladijski sprevod Vojno poročilo St. 1090: Italijansko uradno vojno poročilo pravi: Naša letala so uspešno liadnljcvalu napade proti ladijskemu sprevodu, ki jo plul vzdolž alžirsko obale. Dva parnika srednje tonažo sta bila zadeta od lorjtedov in ju je treba smatrati za potopljena. dočini jo tretji z 10.000 tonami budo poškodovan. Luke v Sfnxu, Oranu in Džidželiju so bile učinkovito napadene po osnih bombnikih. Nekoliko žrtev in lahko škodo so povzročili v Trapaniju in v okolišu Campidana (Cagliari) sovražni letalski oddelki, ki so se zapletli v rosen boj z italijansko-nemškimi lovci ter izgubili pri tem 13 letal. En Štirimotornik so razen tega pokončale pro-protiletalsko baterije v zraku nad Sicilijo. Poročilo finančnega ministra o državnem proračunu Fašistična vlada bo skrbela za popolno socialno pravičnost na finančnem področju Rim, dne 21. maja 19-12. s. Pod predsedstvom jiredsedilika senata grofa Suardu so se včeraj zbrali odbori zn finance, za zunanje zadeve, za vrednostno izmenjavo, za poljedelstvo in za korporativno gospodarstvo, ila bi preučili ter odobrili splošni obračun za leto 190-41 (poroč. Flora) ter proračun dohodkov in stroškov za 1. 1943-44 (poroč. Medolagbi). Navzočni so bili državni, finančni in korporacijski podtajnik. Razprave se je udeležil senator Federico Ricci, ki je stavil nekaj splošnih pripomb k proračunskemu predlogu in predlogu izdatkov, ozirajoč se na izenačenje proračuna, na postopek s posojili, na stroške osebja in iznos dohodkov, ter se tudi bavil z novimi ukrepi glede ureditve borz. Silvio Crespi je orisal okvir državnih finančnih potreb in opomnil, da je varčevanje vir državnih dohodkov, ter se zavzemal za večjo svobodo za vse industrijske in trgovske panoge. Potem je govoril senator Flora, ki je zagovarjal ponovno objavo statističnih dokazil glede gospodarstva in denar- Močne zavezniške letalske izgube nad Sicilijo in Sardinijo Italijanski in nemški lovci sestrelili 14 bombnikov — Uspešen letalski napad na Oran — Na vzhodu miren dan —- Nemška letala bombardirala London Hitlerjev glavni slan, 21. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču je včerajšnji dan potekel v splošnem brez posebnih dogodkov. Na obalnem področju Sicilije in Sardinije je uničilo letalstvo skupno z italijanskimi lovci 14 sovražnih letal. Nemška bojna letala so preteklo noč napadla Oran. Bombe so povzročile velike požare v pristaniških napravah. V včerajšnjih opoldanskih urah so metali ameriški bombniki iz velike višine bombe na kraje na severnonomškem obalnem ozemlju. Prebivalstvo je imelo izgube, nastala je tudi deloma znatna Skoda na poslopjih, predvsem v Plciisburgu. Lovci in protiletalsko topništvo z morja so sestrelili 14 štiri-motornih bombnikov. Pet angleških letal je preletelo zadnjo noč severno državno ozemlje. Letalstvo je bombardiralo v noči na 20. maj ponovno posamezne vojaške cilje v Londonu in ob angleški obali ltokavskega preliva. Eno letalo pogrešamo. V času od 11., do 20. maja so nemške lahke pomorsko oborožene sile sestrelile 13 sovražnih letal. Iz »Odredbenega lista« fašistične stranke Neoznačen kraj, 21. maja. s. Odredbonr list fašistične stranke poroča: Tajnik fašistične stranke prevzame neposredno in osebno Vojaški urad za pripustitev ltojevnikov na podlagi njihovih vojaških zaslug v urade, organizacije in med hierarhijo zaradi postopne nadomestitve tistih, ki niso imeli te časti, da bi služili domovini z orožjem, ter Urad za podpiranje in zaščito bojevnikov in njihovih družin. Ostale pristojnosti so bile takole porazdeljene: Fodtajnik Alessandro Tarabini (disciplina, uprava, osebje, U. N. U. C. T., vojne družbe, društva, ki so podrejena fašisftični stranki) bo opravljal delo člana Narodnega direktorija Giuseppa Gabcla za vojaška in njim podrejena društva. Podtajnik Alfredo Cucco (tisk, propaganda, Zavod za fašistovsko omiko, .ženski fa-šiji in Zveze za plovbo), šola fašistične mistike in Razstav revolucije spadata v delokrog f. N. C. F-a. Prevzela bosta posle člana Direktorija, in sicer Luigi Molino zn tisk in propagando, Sergij Nannini pa za ženske fašije. Podtajnik Leonardo Cana (gospodarska in socialna vprašanja, avtarkične pobude, korporacije, sindikalna združenja, bojevniška društva. Zavod Nastro Azzuro) bo opravljal posle člana Narodnega direktorija Luigija Emanuela Giauturea za bojevniška društva. Podtajnik Renato Della Valle: na razpoloženju strankinega tajnika.^ Nadzorstvo in vzporeditev dopolavoroyske in športne delavnosti (O. N. D. — C. O. N. I. C. A. I. — in podobne ustanove). Službo za on-stranmorske dežele član Narodnega direktorija Fernando Feliciani (glavni podpoveljnik G. I. L-a). Član Narodnega direktori ja 1'ranz 1 a-gliani (podtajnik G. U. F-a). Načelnik tajnikovega kabineta, fašist Gugliclmo Montani, rojen v Udinih 1896, član fnšistov-ske stranke od leta 1919, skvadrist, ki se je tudi udeležil pohoda na Rim. podpolkovnik bersaljer jev, svetnik prostovoljske milice, prostovoljec in vojni pohabljenec, odlikovan s srebrno in bronasto kolajno za vojaško, hrabrost, doktor prava, bivši tajnik fašija v Molinelli, bivši zv.ezni podtajnik v Bologni, prefekt v Regnu, načelnik pisarne zveznega tajnika v Bologni; fašist Cristinno Po-earilo, rojen v Grassanu (Matera) leta 1904, vpisan v stranko 1920, skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, topničarski častnik prostovoljske milice, prostovoljec v italijanski vzhodni Afriki, vojak v sedanji vojni, doktor ekonomskih in trgovskih ved ter prava, bivši član zveznega vodstva v Tripolisu, bivši zvezni tajnik v Tarantu, načelnik glavnega stana G. T. L-a; fašist Alessandro Scala, rojen v Milanu (Messi-na) leta 1894, vpisan v stranko 3. marca 1923, polkovnik kr. vojske, ki je prišel iz glavnega stana, vojni prostovoljec, vojak v prejšnji svetovni vojni, v španski in v sedanji vojni, trikrat ranjen, dvakrat odlikovan s rebrno in enkrat z bronasto kolajno, dvakrat s križcem za vojaško hrabrost ter z železnim križcem prve in druge stopnje, bivši načelnik glavnega stana naskakovalne divizije »Littorio«, oklepne divizije »Littorio« in intendance A. S. _ Ustanavlja se Zveza italijanskih bojevniških fašijev v Albaniji s sedežem v Tirani. Duce je zaupal funkcijo zveznega tajnika v. z?oraj omenjeni zvezi fašistu Giuseppu Tiz-ziraniju, roj. 1899, vpisanemu v stranko od 11. aprila 1921, skvadristu, udeležencu pohoda na Rim, majorju alpincev, vojaku iz prejšnje svetovne vojne in bivšemu tajniku v Rovigu in Padovi. Blesteči zgledi nepopisnega junaštva italijanskih skvadristov na vseh bojiščih Rim, 20. maja. 6. Poveljnik glavnega slana prostovoljske milice je podal Duceju naslednje poročilo: . Duce! V teh dneh se premeščajo z Balkana in drugih področij, kjer so opravljali svojo nalogo skvadristovski bataljoni Milano, Tevere, Toscana, Vespri, Emiliano in Nizza, ki so v mnogo mesecev trajajočih bojih in najtorih, ki so jih prenesli vedno z mladostnim duhom, dali jtotrdilo. večno revolucionarnega duha stare straže. Z zgledom, ki ga je bil dal v grško-albanski vojni 7. bataljon skvadristov iz Milana, ko je pri 21. kilometru Drlmove doline doprinesel 6vetel dokaz 6voje napadalnosti in svoje odpornosti, si je moštvo straže pridobilo predpravico, da jih uvrete med organičue ude na operativnih bojiščih. Spričo te notranje pobude moram poudariti delo, ki so se mu skvadristični bataljoni posvetili že pred dvajsetimi leti. Ti veterani, ki najzvesteje služijo Vam in fašistični stvari, so bili vredni časti, ki jim je bila iz.kazana: Služili 60 z orožjem domovini, služili so ji na zahrbtnem bojišču, kjer veri bolj ko pa orožju uspe premagati in odstraniti skrite grožnje nenadejanega in vztrajnega sovražnika. Skvadristi bataljonov, ki se zdaj premeščajo, so bili zgled zaradi svojega nedopovedljivega vedenja, zaradi svoje politične tenkočutnosti in zaradi svoje bojne gorečnosti. Poveljstva velikih oddelkov, ki 60 jim bili pod- rejeni, politične in upravne oblasti na zasedenem ozemlju, so hotele večkrat izpričati in povedati drugim oddelkom in civilnemu prebivalstvu, da je legendarni skvadrizem bil v vseh primerih, tudi v najtrših, povsem na višini svojih starih izročil. N/i še mogoče podati najmanjšega pregleda bojnih dejanj, ki so jih bili opravili skvadristični bataljoni. Prvi štirje, ki so bili uvrščeni v skupino, so nastopali na obrežnem pasu in v neposrednem zaledju Dalmacije. V najštevilnejših spopadih s partizanskimi tolpami in podtalnimi elementi so vedno dokazali svojo premoč, premoč verujočih, prepričanih in neodstopnih. Med celotnimi širokopoteznimi očiščevalnimi nastopi so bile večje in manjše operacije in ti nastopi so rodili znatne uspehe ter prizadejali partizanom zelo velike izgube. Postopno normalizucijo političnega položaja v Dalmaciji je treba pripisovali v veliki meri neposrednim in nezlomljivim nastopom skupine skvadrističnih bataljonov, ki se je izkazala za zdrav in prožen organizem, ki ima dobre poveljnike in ki je vedno pripravljen poseč: vmes v krajih, ki jih ogrožajo uporniki. Bataljona »Milano« in »Nizza« 6ta nastopala v Sloveniji in sta odkrila podzemske jame in skrivna podzemska obveščevalna središča, ki 60 jih močno branili jiar-zani. Vedenje skvadristov v srditi gverili, ki je zahtevala samoodpovedi in žrtev, katere tembolj občutijo vojaki, ki ©so več mladi in ki imajo skoraj stva. Nato je spregovoril finančni minister, ki se je novrnil zlasti k izjavam, podanim že 17. aprila t. 1. v zbornici fašijev in korporacij glede finančne politike vlade, ki se bo v bistvu držala glavnih smernic, a glede katere bo treba jionovno preučiti sredstva za udejstvitev, ker se s trajanjem vojne počasi spreminjajo določene, razvojne meje in se pojavljajo novi gospodarski in finančni zapleti. Potem je omenil, da je treba stroške, ki niso nujno potrebni, omejiti v prid vojske, ter navajal številke glede znižanja v proračunih in se pridružil sodbi poročevalca senatorja Flore, da so te številke še zmeraj visoke. Dodal je še podatke o zvišanih dokladah, ki so bile določene v teku preteklih treh proračunskih let. Nato je govoril o zvišanih dohodkih, ki bodo verjetno potekali iz fiskalnih ukrepov, določenih meseca aprila. Ti ukrepi, v zvezi z drugimi, ki jih še pripravljajo, imajo namen urediti proračun za leto 1943-44, in sicer za običajno upravno življenje (z izključitvijo izrednih vojnih izdatkov). Taka ureditev v četrtem, kočljivem vojnem proračunu, bi imela nedvomno veljavo, bodi kot bistveno sredstvo za dosego določenega cilja, bodi kot splošni izraz finančne volje vlade. — Ukrepi, ki jih pripravljajo in ki zadevajo preureditev davkov na široki podlagi ter jih bo laže izvesti zaradi novih dopolnitev plač in skorajšnjih zvišanih dohodkov, bodo spravili v sklad fiskalne in socialne zahteve ter upoštevali stroške zn najnujnejše življenjske potrebe. Na drugi strani pa bodo novi fiskalni dohodki pomagali k ustalitvi denarnega obtoka in zato zaščitili kupne možnosti slojev z določenimi dohodki, ker se bodo tikali zlasti tistih potrošnikov, ki imajo višje dohodke zaradi vojnih razmer. Minister je potem navedel uspehe tekočega proračunskega leta 194.2-43, ki so se pokazali v prvih desetih proračunskih mesecih, to je do preteklega 30. aprila. Podal je sliko o stanju državno blagajne do 31. marca ter navajal ukrepe, ki so jih sprejeli zlasti glede visečih doltrov, omenil je nato verjetno potrebo gotovine za prihodnje finančno leto 1943-44. Govoreč o obtoku denarja in o okolnoslih. ki vplivajo nanj, je podčrtal poseben položaj, ki se je začel ©d drugo polovice 1. 1943 rialje. Nato je jx>drobno navajal ukrep o razdelitvi nekaterih bremen na daljše obroke^ kar naj zmanjša obseg obtoka, tei poleg tegaiomeni! tudi huda državna bremena za dopolnitev cen na kme- tijskem, prehranjevalnem in industrijskem področju. Potem se je dotaknil državne podpore v proizvodnji in udelei,e države v glavnici družb in podjetij. Nato je podal nekaj primerjav o stanju in višini notranjega držav, ega dolga z dne 31. marca t. 1. in predvidno višino dne 30. junija t. 1. Končno je jx>dal podatke o gibanju vlog v poštnih hranilnicah ter v denarnih zavodih. To so važni viri za financiranje državnih potreb, ki kažejo izrazito izboljšanje položaja glede depozitov. Glede novega fiskalnega režima delnic je minister z ozirom na pripombe prejšnjih govornikov navedel podatke in primerjave z resničnim obsegom in potekom delniškega trga z ozirom na novo disciplino. Glede borz je povedal senatu, da je navzlic zadnjim dogodkom višina državnih delnic pokazula znatno trdnost. Zadnji del ministrovega poročila je bil posvečen javnim posojilom, ki so nujno potrebna za nadaljevanje tako dolge in odločne vojne in predstavljajo popolno vzajemnost med državo in tistimi, ki imajo svoje hranilne vloge. Država potrebuje ljudi, ki imajo takšno vloge, da bi mogla nadaljevati in dobiti vojno, a tudi ljudje s hranilnimi vlogami potrebujejo državo, da zaščitijo svoje prihranke in svoje premoženje. Italijanska država je in bo vedno častno izpolnjevala svoje obveznosti do prihrankov svojih državljanov. Toda če bi ljudje s hranilnimi vlogami mislili, da ne smejo za-ujiati v državo, potem ne bi bilo sile, ki bi mogla omejiti denarno poplavo. Tisti, ki imajo prihranke, ne bi imeli nobenega sredstva za svojo obrambo: s tem da bi zmanjšali denarno odporno silo države, bi spravljali v nevarnost vrednost lastnih prihrankov. Ob zaključku govora je finančni minister omenil, da mu je Duce, kateremu je poročal o bližnjem posojilu, dal nalogo, naj obnovi odločno zahtevo države, da ne bodo samo pri vojnih stroških enako morali sodelovati bogati državljani, zlasti tisti, ki so obogateli zaradi vojne, temveč da bo po končani vojni zasebno bogastvo, ki izvira iz državnih obveznic in ki se ni okoristilo z vojnimi razmerami, dobilo pravično zaščito nasproti bogastvu, izvirajočemu iz drugega premoženja. Fašistična vlada bo tudi na tem polju izvedla delo popolne .socialne pravičnosti. Govoru so navzočni sledili z živim zunima-njem ter ga sprejeli s toplim odobravanjem. vsi doma družine, zasluži biti znana. Ti so častno zastopali' na balkanskem področju ono fašistično Italijo, ki 6tc jo Vi, Duce, obnovili za njeno veliko bodočnost. Izgube, ki so jih pretrpeli, 60 velike, zelo številna pa so dejanja pristnega junaštva, mirno pa vedenje ranjencev, ki so jih s silo morali odvesti z njihovih postojank, kjer so se borili, in ki so nestrpno čakali, kdaj se bodo spet lahko vrnili nazaj. Stran velikega junaštva, vredno prvorojenega fašija, je napisal poveljnik manipula Au-relio Pozzi iz bataljona »Milano«, ki je bil v krvavem boju na hribu Palos neutrudljivo za zgled svoji četi, na katere čelu je vzdržal najsilovitejše napade. Medtem ko se je zagrizeno branil z ročnimi bombami, je padel, zadet od sovražnikove krogle in je, preden se je zgrudil na tla, žbral še poslednje moči in zaklical še enkrat svojim vojakom: »A noi!« Drugo veličastno stran junaštva so napisali legionarji istega bataljona, ki so stražili most čez I Ponor in so bili odrezani v majhni hiši, ki je bila skoraj vsa pod 6negom. Spričo izredno kočljivega položaja in ob težkih okoliščinah nekaterih od njih, ki so že kazali znake zmrznjenja, in ker so pogrešali hrane in etreliva, se je patrulja nekaj legionarjev ponudila, da vzpostavi spet zvezo z bataljonom. Pri tem svojem opravilu jih je po 6rditem boju ujela tolpa partizanov. Nekaj mesecev pozneje, ko je bilo mogoče posadko rešiti, je bilo tudi mogoče spoznati, da so sc vojaki junaško borili do zadnje ročne bombe in do zadnjega naboja. Ko je strelivo pošlo, so z naskokom na nož skušali zabiti klin v sovražnikove postojanke. Ker jih je bilo premalo, niso mogli uiti svoji usodi. Očividci pripovedujejo, da so se ligonarji nadvse ponosno vedli pred partizani, ki 60 zaman jioskušati z vsemi mogočimi grožnjami, da bi jih prisilili, da bi se odpovedali svoji prisegi. Dvojni sovražnik, zima in uporniki, je našel skvadristične legionarje telesno, zlasti pa še duševno močne, legionarje, ki kažejo naravnost čudovito žilavost in hrabrost. Centurion Dino Guidotti iz bataljona »Emiliano« je padel po besnečem boju na čelu svojega oddelka. Skvadristični podpoveljnik Lino Damiani jz bataljona »Vespri«, prostovoljec v dveh vojnah, je skrival rano, ki jo je bil dobil pri nekem prejšnjem spopadu, in je prosil, da bi se smel udeležiti novega bojnega nastopa, v katerem je potem zdržal naskok z izredno resnostjo in možatim prezirom nevarnosti. Smrtno zadet je izrazil svojemu poveljniku čete eno samo obžalovanje: da ni mogel dati več domovini in Duceju. Izbrana Crna srajca Rosario Palermo iz Enne, poveljnik topa za naskok, je usmeril ogenj svojega orožja proti upornikom z očividnim uspehom. Hudo ranjen v spodnji del telesa |e še dalje opravljal svojo nalogo. Tudi ko je bil že ves izčrpan in mu je odteklo mnogo krvi, je odklonil zamenjavo in pripravil neko strojniško gnezdo do tega, da jo umolknilo. V tem težkem stanju je izrazil eno samo ponosno misel: da je služil do smrti stvari fašistične revolucije. Črna srajca Giuseppe Costarelli, tudi , on iz bataljona »Vespri« in prostovoljec1 v treh vojnah ter pohabljenec, je, potem ko mu je levo roko razmesarila bomba, ki je eksplodirala, tudi še vztrajal v boju in bodril s 6vojo besedo stare tovariše. Ko je bil še drugič zadet, se je zgrudil na orožje, a še vedno je zbral toliko moči, da je vstal in na ves glas zakričal: »Živela Italija! Živel Duce! iz teh vzklikov se vidi, kakšni so vsi fašisti. Ves italijanski narod se bo lahko kaj kmalu veselil ob prizoru vere in ponosa, ki ga nudi. Med njimi je nekaj naj- Vesti 21. maja Pri zadnjih bojih v Burmi so Amdežj izgubili dve diviziji in osem brigad s skupnim številom 40.(XX) mož. Japonska letala so z uspehom bombardirala nasprotnikove postojanke v Liang Sciangu v po- ' krajini Cen Yuan in povzročila več |>ožarov. Vsa letala so se srečno povrnila. Zaradi železniške nesreče na progi med Bengalo in Nagpnrom v Indiji je izgubilo življenje 14 oseb, okoli 40 pa jih je bilo ranjenih. V Budimpešto je prispel načelnik bolgarskega glavnega stana Lukaš. da vrne obisk madžarskemu načelniku glavnega stana, ki je bil lansko leto v Sofiji. Na Danskem se je temperatura znižala in so zabeležili v pretekli noči na Jutlandu in Seladiru 4 stopinje pod ničlo. Švedi so izdelali nov tip letala pod imenom »B 18«, ki ima tri može posadke in širok razgled med poletom, opremljen pa je z najmodernejšim orožjem. Angleški tajnik za Indijo je dejal, da ,je bilo v preteklem mesecu zaradi protiangleških demonstracij v Indiji zaprtih 34.895 oseb, nadaljnjih 11.623 pa je bilo pridržanih zaradi varnosti. Poluradno poročajo iz Varšave, da je bilo pri terorističnem letalskem napadu na Varšavo 149 oseb ubitih, 118 hudo ranjenih. 105 lahko ranjenih, 17 pogrešanih, 889 oseb pa je ostalo brez strehe. Nangkingška generala. Pangpinghau in Sunthien sta skupno z glavnim poveljnikom nangking-škema glavnega stana poslala častnikom in vojakom čungkingške vojske poslanico in jih pozvala, naj se pridružijo kitajski narodni vojski. Španski poslanik v VVashingtonu Cardcna je prispel v Madrid. Angleška propaganda vedno govori o nekem novem orožju proti podmornicam. Nemški vojaški govornik v nemškem propagandnem ministrstvu pa je izjavil, da doslej ni bil zaoažen noben viden usDeh, ki bi vsaj od daleč potrdil te vesti. mlajših, ki so hoteli nadomestiti jMullcga očeta ali ga spremljati na vojno področje. Ti so se junaško borili v vrstah veteranov ter potrdili svetlo izročilo italijanskega prostovoljstva. 17 letni Aldo Pancrazio iz Nizze, ki se je vrnil v domovino iz Francije, ter Gscar Lucangelo iz Tevere sta žrtvovala svojo mladost. Njun poslednji krik, njuna poslednja prošnja je bila: za Vas, Duce! Očetje so se borili ob strani svojih sinov. Sinovi so bili vredni 6vojih očetov. Skvadristična družina je obnovila v svojem najvišjem sožitju, prekvašena po visoki vzgoji in svetlem zgledu skupnega zagona, kreposti našega naroda, ki jih nihče ne more posnemati. In to je tisto prvenstvo, ki nam ga mora vsak na svetu priznati. To moje kratko poročilo naj Vas, Duce. pre-priča, da so vsi skvadrisli v legendarnih vrstah. Naši stražarji so se borili z vso dušo in so zbujali občudovanje v vseh trenutkih in z vsemi silami, da bi s svojim brezdomskim vojskovanjem Ln brezmejnimi žrtvami izpričali svojo mistično naravo neizprosnih borcev fašistične revolucije. — Načelnik glavnega stana prostovoljske milice Galbiati. Italija je porok neodvisnosti in nedotakljivosti Hrvatske Govor hrvatskega zunanj. ministra na proslavi obletnice rimskih pogodb Zagreb, 21. maja. e. Novi hrvatski zunanji minister dr. Mile Budak je iinel pred člani vlade, ustaškimi voditelji, diplomatskim zborom in predstavniki hrvatskega tiska važen govor o italijansko-hrvatskih odnošajib. Ta govor 6pada v okvir proslav druge obletnice podpisa rimskih pogodb, katero so praznovali predvčerajšnjim z izmeno pozdravnih nagovorov med italijanskim poslanikom in Poglavnikom. Budak se je spomnil žalostnih dni trpljenja hrvatskega naroda, borbe za osvoboditev in nemogočega stanja ob Adrijskem morju, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, katere so dale Jugoslaviji priliko, da je Hrvate ščuvala proti Italiji, nato pa je pristavil, da je Poglavnik, tedaj ko je hrvatska borba dosegla svoj vrhunec, moral izbirati svoje bodoče prijatelje in jih poiskal med »duhovnimi brati«, to je med italijanskimi fašisti. Omenil je tudi začetek novih itatijansko-hrvatskih o-dnoša-jev, namreč prvo 6rečanje med Poglavnikom in Arnaldom Mussolinijem v Milanu. Edipa svetovna država, ki je odprla vrata hrvatskim beguncem, je bila fašistična Italija. Po razsulu Jugoslavije sta Duce in Poglavnik sklenila in utemeljila hrvatsko-italijansko sodelovanje z ustanovitvijo Neodvisne Hrvatske in tako določila, da Adrijsko morje ne sme ločevati, pač pa le združevati dva prijateljska naroda, ki spoštujeta vrednost takšnega prijateljstva, iz katerega izhajajo dolžnosti in pravice. Sodelovanje med Mussolinijem in Paveličem presega sodelovanje med-dvema sosednima narodoma. Duh novega reda je 18. maja 1941 privedel do sklenitve rimskih pogodb. Položaj na vzhodu je popolnoma jasen. Po 800 letih je Hrvatska obnovila svojo državno neodvisnost, (ločim se je po drugi strani fa- šistična Italija borila za dosego svojih imperialnih ciljev. Italija, ki hoče biti varna ob vzhodnih adrij-skih obalah, poroštvuje za nedotakljivost in neodvisnost Hrvatske države. Ko je minister razložil sporazum o mejah ter politična in vojaška določila, je poudaril pomen dejstva, da je bil Savojski princ označen za nosilca nove hrvatske dinastije. Pristavil je: »S tem dejstvom se je okrepil zadnji člen v verigi sodelovanja med dvema velikima duhovoma, med Ducejem in Poglavnikom, obenem pa je bil položen temelj za plodno sodelovanje med obema narodoma. Ko se je dotaknil težav, ki izvirajo iz sedanje vojne in iz okoliščin, ki ovirajo razvoj še tesnejšega sodelovanja, kakor 6i ga želita oba naroda, je minister pristavil: Močni in odgovorni duhovi se morajo okrepiti v borbi in imeti pred očmi samo en cilj: skupno zmago, pa naj velja kar koli. S to neomajno vero praznujemo drugo obletnico rimskih pogodb in vncivič potrjujemo dve važni stvari: Hrvatsko neodvisnost in neskončno hvaležnost velikemu Duceju. Minister Budak se je spomnil tudi junaških italijanskih bojevnikov, ki so se žrtvovali za velike ideje, in zatrdil: dobrote in plodove, ki so vznikli iz njihove najčistejše krvi, smo prvi poželi mi Hrvatje, zato pa je globoka in večna naša hvaležnost njihovim žrtvam. Njihovi grobovi 60 svetišče italijansko-brvatskega prijateljstva in vir sil za bodoče rodove obeh narodov v njunih skupnih borbah in tegobah, kakor tudi za njune skupne u6peho. Živel Duce, živel Poglavnik 1 Konec govora so navzočni pozdravili z navdušenimi manifestacijami za Italijo in Hrvatsko in za njuna voditelja. Zaključek mladinskih športnih iger Stadion na Vodovodni cesti, okrašen s prapori in tribarvnicami, je sprejel danes ljubljansko šolsko mladino, prežeto s svežim športnim navdušenjem. »Stopnišče ob areni jo bilo polno učencev posameznih šol in njih učiteljev, ki so prisostvovali poleg udeležencev zaključnim tekmam, ki so 6e vršile v prvi polovici maja. Bilo je vsega 120 atletov obeh spolov, ki so si priborili naslove mladinskih prvakov v posameznih panogah za tekoče leto. Tudi častna tribuna je bila zasedena. Predstavnika oblasti je sprejemal podpoveljnik Cassa-ni s predstojnikom tajništva Zveznega poveljstva, med tem ko so hierarhi GILL-a urejali vrste reprezentanc na Stadionu. Med odličniki na častni tribuni je bil osebno navzoč Visoki komisar; prireditvi so prisostvovali dalje general - poveljnik divizije »Alpskih lovcev« kot zastopnik ekscelence Gnmbare, Zvezni tajnik Orlandini, Zvezni podtajnik Capurso, zastopnik škofa, general - poveljnik artilerije armadnega zbora, kvestor, vicekveslor, župan, šolski komisar ter mnogi častniki in načelniki krajevnih ustanov. Tekmovalci z nekaterimi oddelki Balilla mušketirjev in tamburinov, so bili uvrščeni v prvih vrstah in so častno pozdravljali visoke goste. Potek tekem. Prireditev so otvorili z dviganjem zastave. Ko so 6e tekme končavale, so sodniki predstavili oblastem po tri prvake v posameznih panogah. Prvaki so se postavili na častni oder ob zastavi ter pozdravTali z rimskim pozdravom. Vsak je imel na sebi majico v barvi svoje šole. Istočasno je ob bobnanju tamburinov zaplapolala na koncu Stadiona zastava šole, ki je dala prvaka. Tekme so se nadaljevale brezhibno po določenem sporedu; zmagovalci, katerih imena so objavljali potom zvočnikov v italijanščini in slovenščini. so bili deležni burnegi odobravanja. Obred, ki jo vzbudil veliko zanimanje zlasti med mladino, se je končal e snemanjem zastave. Prihodnjič bomo objavili izide zaključka mladinskih športnih iger za 1. XXI. ► It' Moč japonskega letalstva na Tihem oceanu Buenos Aires, 21. moja. si Tz Washingk>na poročajo, da je polkovnik Federic bmitli, načelnik glavnega stana 5. amerikauskega armadnega zbora in poveljnik letalstva na Novi Gui-nejl, včeraj izjavil, da so Japonci v letalstvu še enkrat močnejši kakor pa zavezniške sita ki so razvrščene po raznih oporiščih jugovzhodnega Pacifika, japonska letalska sila na Novi Britaniji so je v zadnjih petih mesecih tako rekoč podvojila. V južni Italiji se bo pričela žetev že v bližnjih dneh. To leto bodo prvič pričeli poslovati občinski uradi, ki bodo nadzorovali pravilno oddajo presežkov kmetijske proizvodnje. I.-Tos se bo sestala v Rimu mednarodna komisija pridelovalcev tobaka. Na zasedanju bodo razpravljali o važnih tehničnih in gospodarskih vprašanjih evropskega gospodarstva s tobukom. Novo vohunsko družbo, ki je delovala v korist Sovjetov, so odkrili v.Stoickholmu. Prijeta sta bila dva Šveda — neka ženska in nek mornar ter nek tujec neznane narodnosti. Ženska je dajala tujcu podatke o električnih napravah, mornar pa o švedskih ladjedelnicah. Bolgarsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt tri osebe, tri pa na dosmrtno ječo, ker so izvajale sabotažna dejanja in povzročila državi škodo. ...... . , Romunski Judje bodo morali plačati vojno kon-tribucijo v skupnem znesku 4 milijarde lejev do t. septembra t. 1. Če posamezen Jud ne bo hotel plačati določenega zneska, da bodo z rodbino vred odpeljuli v Transsi-nistrijo. Prodaja mesa na odrezek »G< Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 22. maja, potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »G« navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega, poglavarstva v Ljubljani: 100 gr govejega mesa. V torek, 25. maja, pa bodo potrošniki dobili: 100 gr krvavic na osebo. Delitev se bo pričela ob 7 zjutraj. Razdeljevanje kondenziranega mleka Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 22. maja t. 1. dalje pristojne mlekarne razdeljevale upravičencem v starosti od 60—65 let kondenzirano mleko za mesec junij. Španska ribiška ladja »Vigo« je 80 milj od rta Finistere rešila 6 angleških in amerikanskih letalcev, ki so bili člani nekega letala, ki jc padlo v morje. Preteklo noč so v Bukarešti čutili močan potresni sunek. Središče potresa je moralo biti. oddaljeno 130—160 km od Bukarešte. V Iranu se nemiri vedno bolj širijo. Sovjetske oblasti so izvršile že več aretacij in so aretirance odpeljale v Rusijo. Vladu se zaman trudi, da bi dobila pojasnila od boljševiških oblasti, zakaj so aretirale različne osebe in kolikšno je število žrtev, ki so jih povzročili sovjetski vojaki. Z gotovostjo se ve samo to, da je biio med ustreljenimi največ žen, kajti može so odpeljali na prisilno delo v Rusijo. V milanski cerkvi S. Angelo so praznovali 500- letnico smrti sv. Bernarda od Siene. Tem svečanostim so prisostvovali predstavniki vseh oblasti. Starši! Možje In žene! Te dni ste že, ali boste dobili vabila vaših župnikov, s katerimi vas vabijo k izredno važnim posvetitvam mož in ž.ena — staršev brezmadežnemu Marijinemu Srcu, ki bodo v nedeljo, dne 25. ma ja, ob 5 popoldne v vseh farnih cerkvah v Ljubljani. Naj bi ta dan nikogar ne zmotile kakršne koli druge prireditve, ampak naj bi se vsi prizadeti udeležili posvetitev, tako da bodo župne cerkve polne. Vse, kar nas nagiba, da danes iščemo zavetja pri naši Kruljici Mariji, je v vabilih lepo razloženo. Nihče naj ne misli, da je stvari preveč tuj, oziroma da jc stvar visoko nad njim, od njega preveč odmaknjena. Vsak naj se spomni, da je član naroda, ki je častil Mater božjo vsa stoletja, odkar je sprejel krščansko vero, v toliki meri, da se stavi lahko ob stran drugim narodom, ki so znani častilci Matere božje. Vsak ima pravico, da se udeleži teh posvetitev, še celo več — čuti naj se dolžnega, da sledi temu vabilu, ko- vendar sledi klicu fatiin-ske Gospe v toliki množini vsa naša mladina in večina odraslih. Združimo se v teh posvetitvah v mogočno skupnost, da bomo krepko in junaško stresli s sebe vse pregrehe in zablode, ki nas tarejo in da bomo strnjeni v, ljubezni med seboj poguim no prenašali vse, kar nam nalaga usoda, saj nas bodrilno vodi po pokori iz 6tisk Mati božja, ki je nam Slovencem bila vedno Vodnica. Možje in žene — starši! V nedeljo, 23. f. m., pohitimo z zaupanjem vsi v farne cerkve k posvetitvi. Šport Ljubljana : Tobačna tovarna V nedeljo bo na sporedu zanimiva in gotovo tudi borbena nogometna tekma med prvorazrednima moštvoma Ljubljane in Tobačne tovarne, ali z drugimi besedami med prvim in zadnjim v prvenstveni tabelici, kakršna je zdaj. Ljubljana bo tudi tokrat nastopila v svoji najmočnejši postavi in ponovila igro, kakršno smo videli v dosedanjih njenih nastopih in ki nas je lahko po pravici zadovoljila. Spet bomo gledali lep kombinacijski nogomet, ki ga zna od domačih klubov najbolj prikazati SK Ljubljana. Tobačna tovarna prav za prav nima dosti iz-gleda. da bi proti rutinirani ljubljanski enajsto-rici uspela, vendar pa je gotovo, da bo skušala iziti iz te borbe čimbolj častno. In da bo v svoji želji uspela, smo skoraj prepričani, saj je moštvo Tobačno tovarne žilavo in zagrizeno. Pa tudi koristen nogomet zna zaigrati. Če bo vse tako, kakor predvidevamo, potem bodo prijatelji nogometne igre gotovo prišli na svoj račun, saj 'bodo gledali, kako se bosta borili tehnika in srčnost med seboj. Začetek tekme bo ob 17 na igrišču Ljubljane. V predtekmi se bosta pomerili enajsterici Viča in Žabjeka. Obe moštvi 6ta iz drugega razreda. Vič je ostal do zdaj še brez točk, Žabjek pa je dobil prvi dve pri zeleni Imizi, ki jih je odvzel SK Korcjtanu, ko je ta nastopil z neverificiranim igralcem. Tekma je potem bila šteta v prid Žabjeku, kakor smo brali v zadnjih službenih objavah Nogometne zveze. Prvenstvene tekme juntorjev in rezerv Prihodnjo nedeljo se bodo začele tudi prvenstvene tekme juniorskih in rezervnih moštev ljubljanskih nogometnih kiubov. Juniorskih moštev je prijavljenih 8, rezervnih pa C. V nedeljo je na sporedu prvo kolo. Tekmovalni razpored je tale: ob 9.15 Vič jun. : Mars jun.; ob 10.15 Hermes rez. : Mars rez. Obe tekmi bosta na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno; ob 9.15 Žabjek jun. : Tobačna tovarna jun.; ob 10.15 Ljubljana jun. : Mladika jun. Obe tekmi bosta na igrišču Ljubijaue; ob 10 Ljubljana rez. : Korotan rez. Igrišče Korotana * Zbor lahkoatletskih sodnikov — službeno. Obveščamo v6e gg. sodnike, "ki so bili odrejeni v sodniški zbor za moško propagandno tekmovanje ta dne 23. t. m., da se radi še neurejenega igrišča to tekmovanje preloži za nedoločen čas. Isto-tako se preloži tudi damsko propagandno tekmovanje, ki bi moralo biti 30. t. m. — Predsednik. Ljubljana Koledar Petek, 21. velikega travna: Feliks Kantali-ški, spoznavalec; Andrej Bobola, mučenec. Sobota, 22. velikega travna: Emil in Kast, mučenca; Rita, vdova; Roman, opat. Obvestila Gostovanje italij. igralske družine RENZO RICCI bo v ponedeljek, 24., torek, 25., in sredo, 26. maja, v dramskem gledališču. Začetek vsa-kikrat ob 18. 'la gledališka družina slovi kot ena najboljših v sodobni Italiji. Igrali bodo dve sodobni italijanski komediji in dramo slavnega, pred kratkim umrlega dramatika Roberta Brac-ca »Mali svetnik«. Druga dva avtorja sta Ce-sare Viola z igro »Skupno življenje« in Vin-cenzo Tieri z igro »Tako ljubil« Glavne vloge pri vseh treh predstavah so v rokah vodje te skupine Renza Riccija in prve igralke Eve Mngni. Vstopnice za ta gostovanja bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od sobote od 10.30 dalje. Cene normaluc dramske. Ljubiteljem umetnosti nudi prav gotovo izredno lep užitek razstava- v Jakopičevem paviljonu, ki je odprta dnevno od pol 10 do 19. V nedeljo, 23. L m., bo imel ob 11 po razstavi vodstvo preds. DSLU pr. S. Šantel. Opozarjamo, da se zaključenih mladinskih šolskih predstav pasijonske drame »V časn obiskanja«, ki se vrše v dramskem gledališču, lahko udeleži tudi drugo občinstvo. Vstopnice se dobe v predprodaji v Operi ali pa pol ure pred začetkom vsake predstave pri blagajni v Drami. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Prihodnja mladinska predstava bo v petek, 21. t. m., ob 3 popoldne. Zakonci! Vaši župniki vas v nedeljo, 23. t. m., najlepše vabijo, da se v župni cerkvi vaše fare ob 5 popoldne posvetite brezmadežnemu Marijinemu Srcu! Poudarite 7, veliko udeležbo farno skupnost! Pripeljite k posvetitvi svoje znance! Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki nudi lep vpogled v del moderne slovensko upodabljajočo umetnosti. Razstava obsega nad 70 del. V nedeljo, 23. t. m., bo imel ob 11 vodstvo po razstavi g. prof. S. Santel, predsednik Društva slov. likovnih umetnikov. Razstava je odprta dnevno od pol 10 do 19. Zaključena predstava za šolsko mladino v petek, 21. t. m., ob 15 E. Gregorin »V času obiskanja«, pasijonska drme v šestih slikah. — Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik, Peter — Bratina, Juda — Nakrst, Magdalena — Sancinova, Jožef iz Ari-matejc — Tiran, Nikodem — Plut, Kaifa — P-Kovič, Aminadab — Raztresen, Gamaliel — Presetnik, Joda — Gorinšek, Sadok — Lipah, Levi — Blaž, Amos — Brezigar, Poncij Pilat — Peček, Petronij — Drenovec, Veronika — Simčičeva, žena — Rakarjeva. Režiser E. Gregorin, scenograf inž. E. Franz, scenska glasba prof. M. Tomc. — P. n. pbčjnstvo opozarjamo, da je za to predstavo ostalo še nekaj parternih in ložnih sedežev ter stojišč, ki so na razpolago tudi ostalemu občinstvu pol ure pred pričetkom predstave! t. j. ob pol 3 popoldne v Drami, po cenah od 15 lir navdol. ljubljansko gledališče Drama: Petek, 21. maja, ob 15: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota, 22. maja, ob 18.30: »Veliki mož«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 23. maja, ob 15: »Primer dr. Hirna«. Izven. Znižune cene od 15 lir tiavzdol. — Ob 18: »Jorijeva hči«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Opera: Petek, 21. maja: Zaprto. Sobota, 22. maja, ob 18: Vnebovzetje B. D. M. Oratorij za soli, zbor in orkester. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 23. maja, ob 17: »Traviata«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Smrtna kosa. V Mariboru ie umrla 90 letna zasebnica Terezija Bratoš, dalje je umrl mali J. Polak. V Rog. Slatini.je umrla 64 letna Marija Škrabi iz Tržišča, 74 letni F rane Kupnik iz Spodnje Kostrivnice in Terezija Hernaus iz Spodnjega Sečovcga. Pri Sv. Vidu pri Ptuju 62 letna Neža Fidler in 82 letna Ana Fras. V Pečovju 48 letna Jožefina Sitar. c S. VAH DIHE: 27 KRIMINALNI ROMAN Bliss očividno ni kazal preveč zanimanja za to razpravljanje, pri katerem je šlo za to, ali je on zločinec ali ne. Spet se je udobno zleknil v naslonjač ter žalostno gledal v tla kakor človek, lii je svojo življenjsko vlogo že odigral. Ko je narednik odšel, se jc počasi ozrl na Vanceja in dejal: rVaš policist povsem upravičeno vztraja pri svojem mnenju. Čisto dobro ga razumem. Vse govori proti meni, vse,« Njegov glas, čeprav slaboten, je razodeval nekaj silno grenkega. »Če no bi bil danes dopoldne znova zaspal, bi si vse to labko razložil... Moj skarabej, moj stroškovnik in tile prstni odtisi...« Stresel je z glavo kakor človek, ki se je ujel v past. »Vražje, satansko 'jo tol« S tresočima se rokama je zakril obraz, se naslonil s komolci na kolena. Bil je videti silno obupan. »Preveč vražje, gospod doktor!« je pripomnil Vanče. »In vprav v tem je naše upanje, da najdemo rešitev te uganke.« Znova se je podal proti policam ob steni ter za trenutek obstal, kakor bi se bil nekam globoko zamislil. Hani se je bil zamaknil v skesano oboževanje Theti-Shireta in Scarlett je ves žalosten hodil sem in tja med krasnim starodavnim kraljevskim prestolom in omaricami, v katerih so bili shawabtisi. Mark-liutn je slal, držal roke prekrižane na hrbtu ter pozorno ogledo-\al sončni žarek, ki je lil skozi visoko zadnje okno povprek čez dvorano. Opazil sem tedaj, dn je Hennessey tiho vstopil skozi glavna hišna vrata ter se postavil na vznožje stopnic. Desno roko je držal v žepu svojega površnika. Potem so se odprla majhna kovinasta vrata dr. Blissove delovne sobe na vrhu zavitih stopnic in skozi nje je prišel narednik lieath. Ko je stopal po stopnicah, je imel eno roko skrito. Šel je naravnost proti dr. Blissu, obstal pred njim in nekaj trenutkov s strogimi očmi zrl vanj. Potem je nenadno stegnil roko, v kateri je držal čevelj iz belega platna, takšen, kakršne nosijo teniški igralci. »Je to vaš čevelj, gospod doktor?« ga je vprašal z vso strogostjo. Bliss je osupnjeno pogledal tisti čevelj. »Zakaj?... Da, gotovo, da je moj...« »To se razume, da jo njegovi« Narednik se je z velikimi koraki približal Markhamu ter mu ponudil čevelj, naj si ga ogleda. Stal sem blizu načelnika Okrožne uprave in sera videl, dn je bil gumijasti podplat spodaj navzkriž nasekan, na peti pa so bili majhni krogi. Kar mraz pa nic jc spreletel, ko sem vidci, da je ves podplat rdeč od krvi- , . »Našel sem tale čevelj v dr. Blissovi delovni sobi. gospod Markham,« je nadaljeval lieath. »Bil je zavit v časopis na dnu papirnega koša. Nanj je bilo nametanega še precej drugega papirja in odpadkov... skratka, čevelj je bil skrit.« Markham je precej časa molčal, preden je odgovoril. Pogledoval je zdaj čevelj, zdaj dr. Blissa, slednjič pa se je njegovo: oko ustavilo na Vanceju: »Zdi se mi, da je to končnoveljavni dokaz,« je spregovoril z odločnim glasom. »Zdaj nimam nobenega pomisleka več...« Bliss je skočil pokoncu in sc z grozo v očeh približal nared- niku ter se zamaknil v čevelj, kakor bi ga bil kdo hipnotiziral. »Pa kaj je vendar?« je skoraj zakričal. »Kaj ima tale čevelj opraviti s smrtjo gospoda Kyleja?..-« Brž nato jc že zagledal na podplatu kri in vzkliknil: »O, Bog nebeški!« Vancc je položil doktorju roko na ramo. »Narednik Heath, gospod doktor, je odkril tu vaše stopinje. Odtisnili so jih eni vaših teniških čevljev...« ; »Pa kako se je vendar moglo zgoditi kaj takšnega?« Dr. Bliss je še vedno ves preplašen gledal krvavi podplat. »Pustil sera snoči te čevlje v svoji spalnici, davi pa sem prišel sem v -cona-Itah... Neka peklenska sila je v tej hiši na delil.« »Nekaj peklenskega, da! Nekaj strahotno vražjega... Bodite pa prepričani, doktor Bliss, da bom to peklensko stvar pojasnil...« »Ni mi všeč, Vanče-« Markhamov strogi glas je zvenel nekam žalostno. »Vem, da ne verjameš, da bi bil dr. Bliss zagrešil zločin. A jaz moram storiti svojo dolžnost. Če ne bi nastopil, bi izdal tiste, ki so mi zaupali visok položaj, ker so smatrali, da sem ga vreden- Navsezadnje se pa ti tudi lahko motiš.« Spregovoril je te zadnje besede tako vljudno, kakor je to zmožen le dober prijatelj. »Vsekakor pa je jasno, kakšna je zdaj moja dolžnost. Gospod narednik, zgrabite dr. Blissa in ga zaprite, ker nanj leti -sum, da je umoril Benjamina H- Kvlejn.« VIII. POGLAVJE V dr. Blissovi delovni sobi Petek, 13. julija, ob 14. Večkrat sem videl Vanceja, ko je z vso silovitostjo ugovarjal Markhamovira naznanjeni- Naj so bila njegova čustva kakršna koli, vselej se je vedel brezbrižno in posmehljivo. A tokrat na njem ni bilo nobenega znaka brezbrižnosti. Bil je nekam strasno re=gn. Cez njegovo čelo se je potegnila globoka guba in v djc-gojpi hladnih sivih očeh je bil izraz nekam jeznega nasprotovanja. Odprl je usta, roke pa potisnil v žepe svojega površnika. Pričakoval sem, da bo ostro nastopil proti Markhamoverau povelju, a ni spregovoril nobene besede. Prepričan sem bil, da se še nikdar v svojem življenju ni znašel pred tako težavnim in svojevrstnim vprašanjem. Pogledal je zdaj Blissa, zdaj spet Ilanija, ki je nepremično stal s hrbtom obrnjen proti njemu. Njegove oči so slednjič na lluniju tudi obtičale. Bile pa so to oči, ki niso videle ničesar, oči, ki so samo spraševale, kako najti pot, po kateri bi veliki egiptolog spet prišel na svobodo. Heath pa je nasprotno kar Žarel od zadovoljstva, ko je Markham ukazal prijeti dr. Blissa. Ne da bi se ganil s svojega mesta pred Blissom, je s hreščečim glasom poklical policista, ki je sta! na vrhu stopnic. Komunizem - gibalo vsega prevratništva in razbojništva Objavljeni dokumenti znova pričajo o vodilni vlogi Komunistične stranke v OF tako politično kakor tudi vojaško — »KPS je hrbtenica vsega« — gibalo vsega prevratništva in zločinstva, kateremu so se posvetili zlasti stari partijci, likvidatorji in morilci — Povsod so partijci prvi — pri »likvidacijah« — umorih, ropih in »rekvizicijah« / Ljubljana, 21. maja. Iz vseh do sedaj objavljenih odlomkov izvirnega zapisnika z lanske konference slovenske komunistične stranke smo lahko zaključili: 1. Voditelji vseh skupin v OF priznavajo prvenstvo in vodstvo Komunistični stranki in se podrejajo vsem njenim ciljem z utemeliitvijo. da so jih že prej družile vezi s Komunistično stranko. Tako sta pribila s svojimi izjavami v referatih Kocbek v imenu »krščanskih« socialistov in Jože Rus v imenu skupine sokolov v OF. 2. OF poudarja vseskozi internacionalizem in je to posebno še potrdil vodja KPS in OF Kidrič sam, ko je rekel: »Poudarjamo internacionalizem in se borimo proti šovinistom — to je narodnjakom — reakcije«. 3. Kidrič je bil po jasni^ debati v razmerju med partijci, sokoli in krščanskimi socialisti-iskren in dovolj jasen: »To je vojna za sovjetizl-ranjo sveta... Partija ima v rokah vse pozicije... Priti danes v spor s krščanskimi socialisti, i)i pomenilo priti v socialistično revolucijo in preskočiti tako eno celo razdobje... Danes ne bi mogli prepovedati krščanskim socialistom, da_bi si ustanovili svojo stranko, čeprav bi jih skušali od tega odvrniti... Danes ne bi mogli, jutri pa? ... ker to še ni etapa diktature proletariata z edino stranko KP (Komunistično stranko). To je šele etapa »narodno« osvobodilne borbe — to je pripravljalno razdobje za pravo komunistično socialno revolucijo. Krščanski socialisti bi potem prišli v pozicijo Kerenskega in »mi bi jih morali uničiti«... Treba jih je kontrolirati tako, da ne ustvariš nemogočega ozračja v sodelovanju, ki ga sedaj potrebujemo, da lahko pobijamo obrekovanja, da je OF samo komunistična zadeva.« In kdo šc danes o tem dvomi? Kdo ne verjame, da so se Kocbek, Jože Rus itd._ podredili Komunistični partiji iz prepričanja, koristolovstva ali iz strahu, ker poznajo krvavo komunistično roko in vedo, kakšna je končna usoda komunističnih političnih zaveznikov. Pa breberimo še naslednje vrstice iz izvirnih zapiskov na isti konferenci o vojaškem stanju OF. Iz referata tov. Petra Strugarja (Leskoška) bomo prav tako ugotovili, da jo komunistična stranka tudi v vojaškem oziru prevzela vse vodstvo, največ žrtev pa so utrpeli krščanski socialisti in zavezniki, ki so padali; če pa so obsodili razne nečloveške nastope partijcev nad ljudstvom, pa so padli sami pod partijskimi kroglami. Dokazov jo dovoli. Peter Strugar je ugotovil naslednje: a) V OF je na vsej črti zmagala komunistična 6tranka; b) Partija je prevzela vodstvo tudi v »vojski«; c) Partizani slabo gospodarijo in uničujejo narodno premoženje; d) Partizani so učenci ruskih boljševikov. Razprava po Leskoškovem govoru, h kateri se je priglasilo več partijskih delegatov, ne potrebuje posebnih komentarjev. Delegati so govorili kolikor toliko odkrilo in njihovo izvajanje dobesedno objavljamo. Peter Strugar-Leskošek govori o vojaški nalogi KP Stojimo pred dejstvom, katerega velikanski zgodovinski pomen v vsakodnevnem delu težko dovolj ocenjujemo, ker ga doživljamo in soustvarjamo. „ . . Dogodilo se jo to, prvič, ker se je nov do kraja revolucionarni razred, proletariat postavil na čelo našega naroda, drugič, ker je imel 111 ima ta razred avantgardo, ki stoji na staliscu edino dosledno revolucionarne teorije, marksizma-lem-nizma, KPS. Partija je stala v vsej zadnji dobi, dobi najgloblje narodne krize Slovencev neomajno na stališču, da zgodovinski trenutek terja od našega ljudstva, da pograbimo za puške in se požene v oborožen odpor. To svoje stališče je Partija branila z neizprosno doslednostjo proti vsem oportunistom in odkritim sovražnikom osvobodilnega boja, neutrudljivo je pobijala njihovo klaverno terorije, češ da je Slovenija za partizansko gibanje neprikladna zaradi svojega terena in neugodnega mednarodno strateškega položaja, češ, da je slovensko ljudstvo nesposobno ustvaiiti si svojo partizansko armado, ker nima tradicije, požrtvovalnosti in junaštva, ki ga zahteva partizanska oblika boja. . . Kakor je zahtevalo porajanje slovenskega partizanstva velikih naporov naše Partije, tako je zahtevala tudi rast do njegovega današnjega razmaha neprestanih trudapolnih posegov Partije, dn so se sproti premagovalo vse otroške bolezni in slabosti. »Partizanske čete vedno v defenzivi ... zapisane smrti« Najbolj ukoreninjena in zakrknjena hiba naših partizanskih čet od vsega začetka je bila njihova defenzivnost. To sc pravi njihovo nagnenje k goli obrambi pred sovražnimi napadi. Ta slabost se je vedno znova in v novih oblikah pojavljala in je ena izmed tistih, ki vso do današnjega dne niso docela premagane. V začetku je bilo to glavna in največja slabost in je ravno njej morala posvečati Partija največ pažnje. Pojavljala se. je ta slabost v tako skrajnih oblikah kot jih nazorno kaže primer čele, ki je spričo sovražnikovega napada na njeji položaj, zakopala svoje orožje, češ da jih no bi zajeli okupatorji z orožjem v roki. Treba jo bilo dolgotrajnega prepričevanja, da je napadanje bistvo partizanskega vojskovanja, da so partizani, ki ne napadajo, no le brezkoristni, za rešitev naroda, temveč da so tako partizani sami zapisani smrti. »Disciplina naših partizanskih čet je skrajno pomanjkljiva« Glede discipline so celo partijci v partizanskih taboriščih smatrali, da imajo kot paitizani pravico na neko taboriščno avtonomijo, to jo pravico, da v taboriščih odločajo, ali se bodo povelja, ki prihajajo od nadrejenih vojaških organov izvajala ali ne. Vse zgoraj navedene slabosti naših prvih partizanskih čet je Partija iz vsega početka spregledala in jim napovedala boj. Toda pri iztrebljenju teh slabosti je na vsakem koraku naletavala na anarhistično samovoljo taboriščnega kolektiva. Dogodil se je primer ko sta dva delegata CK (Centralni komitet) in Glav. poveljstva v enem najbolj neaktivnih tab.orišč, Kurji _ farmi, zbrala partijce na celični sestanek, kjer je bila pod njihovim neposrednim vplivom sklenjena izvršitev zelo primerne akcije. Po odhodu delega- tov pa so partizani na zboru sklenili, da sc akci je ne bo izvršila. Partijci tega 6klepa niso znali ali celo niso hoteli preprečiti. »Komandirji in komisarji so se vdajali anarhističnemu duhu« Prvi partizanski komandirji in komisarji so bili daleč od tega, kar bi v resnici morali biti. Padali so v dve nasprotji, enako nevarni skrajnosti. Eni so se vdajali anarhističnemu duhu nekaterih gnilih taborišč, so 'se pustili voditi od svojega moštva, namesto da bi ga oni vodili,, drugi pa so so skušali uveljaviti z oficirsko surovostjo, posneto iz stare jugoslovanske armade in s tem izzivali odpor svojega moštva. »Na vsej črti je Partija zmagala« Premagala je vse oblike odpora in dosegla, da smo ob koncu zime imeli mrežo partizanskih taborišč z zakaljenimi in borbenimi partizanskimi četicami, sestavljenimi iz partijcev, razredno za-ivedno zategadelj narodno borbenih delavcev in kmečkih poluproletarcev. Kljub nesporno velikanskim uspehom moramo s komunistično odkritostjo priznati, da so ostale in ostajajo neizvršene velike naloge, ki bi jih bili spričo naše današnje moči v zadnjih mescih mogli izvršiti. Kakšni so bili naši uspehi? Železniški promet, ki je sicer zaradi naših čestih napadov na proge in vlake močno oviran, se v glavnem vendarle vrši. Preko našega ozemlja, ki smo ga umeli osvoboditi, vbdijo zareze, ki jih okupator šo drži, področja ob progah, po katerih se prevaža vojni material in vojaštvo iz Italije na vzhodno fronto, proti našim bratskim partizanom na Hrvaškem, v Rosni, Črni gori in Srbiji. Obo ugotovitvi pomenita, da ne izvršujemo v polni meri svojih dolžnosti napram svojemu največjemu in odločilnemu zavezniku, slavni delav-sko-ktnečki Rdeči armadi, zavezniku, v čigar rokah je usoda vsega človeštva in ki za njegovo in torej tudi našo rešitev ne štedi svoje krvi. Vso to pomeni, da nam je preostalo še ogromno neizvršenega dela. da še zdaleka ni čas počivati na svojih lavorikah in da moramo v vseh smereh podesetoriti naše napore. Okrepiti moramo in stopnjevati do popolnosti enotnost naše vojske. Konkretno to pomeni, da moramo do kraja iztrebili pojav, ki ga dobro opredeljuje izraz »Vojvodstvo«. O tem pojavu je Glavno poveljstvo na pobudo CKKP (Centralni komitet Komunistično partije) izdalo posebno odredbo, odredbo št. A, v kateri jo bilo rečeno: »Tretji madež naših čet je vojvodstvo nekaterih partizanskih voditeljev, ki je na žalost zelo razširjeno. Taki partizanski voditelji se smatrajo za neodvisne vladarčke na ozemlju, ki so ga zasedle čete pod njihovim vodstvom. Posnemajoč srbske belobanditske mihaljlovičevske »vojvode« gre tak partizanski vojvoda preko sklepov terenskih političnih organizacij, povelje višjih partizanskih instanc zanj niso ob.vezfna, sosedni vojvoda pa mu ni sobojevnik, temveč tekmec. Temu tekmecu je treba zabiti klin, kjer je le mogoče, mu pred nosom pobrati orožje, vozila ali drug material, odvesti novince z njegovega ozemlja k svojim četam, ga smešiti in blatili pred moštvom in višnjimi instancami itd. Tak vojvoda ne razume, da je delo terenskih političnih organizacij omogočilo, da se je zbrala naša partizanska vojska in torej tudi njegova četa ali bataljon. Zato je treba takega vojvodo zlepa ali zgrda privesti k redu in to sedaj takoj, dokler ni njegovo nazorno delo privedlo do težjih posledic za naš osvobodilni boj.« Odkar je bila ta odredba izdana, se je v pogledu enotnosti naše vojske marsikaj izboljšalo, vendar imamo še prav zadnje čase opraviti z nekaterimi trdoživimi ostanki vojvodstva. Sama protivojvodska odredba se n. pr. v Dolenjskih četah delj časa sploh ni bila objavila moštvu, kljub teniu, da je v hkrati dostavljeni odredbi št. 5. bilo nedvoumno odrejeno, da se mora brati na zborih partizanov v vseh taboriščih. Opraviti imamo z novo obliko vojvodskih tendenc, ki tiči v tem, da se štabi lotevajo rešitev najbolj daleko-sežnih in politično kočljivih vprašanj, za katere sami prokleto dobro vedo, da niso zanje kompetentni, da se je vojvodstvo preživelo in da nam ne bo več povzročalo preglavic V najkrajšem času moramo doseči s podvojono pazljivostjo, da se do kraja izkorenini. »Politični nivo povprečnega partizana je danes vsekakor nizek« Intenzivno politično delo v zimskih taboriščih, ki je dalo neprecenljive rezultate — saj so v teh taboriščih izšolani naši današnji najboljši ^partizanski kadri — je v času povišane vojsko aktivnosti skoraj popolnoma prenehalo. To pomeni, da naše partijske organizacije v četah niso znale premagati težav, ki so nastale zaradi večje zaposlenosti moštva in nadaljevati v novih, res, da težjih prilikah politično vzgojnega dela, kakršno bi bilo potrebno, da se množica novincev, večji del politično zaostalih kmečkih fantov in mož v kratkem času dvigne na politično njivo neomajnih pristašev zvezo delavcev in kmetov, trdnih borcev za delavsko-kmečko oblast. Jasno je, da slabotne in same sebi prepuščene četne ali taboriščne celice niso mogle sistematičnega dela v tej smeri. Zato je CK dal direktno, da se organizirajo bataljonski partijski komiteti. Nikjer pa se še ne opaža, da bi bili ti odločno prijeli za delo, da imamo celo vrsto bataljonov, kjer partijska organizacija še nima svojega bataljonskega komiteta. Naši politični komisarji, ki eo vsi partijci ali v izjemnih slučajih SKO-evci, so v pretežni večini svojim nalogam jedva dorasli. Tem manj zadovoljivo pa je njihovo delo, ker razsipajo_ svoje sile na delu, ki ne sodi v njihovo področje, ker ne znajo usmeriti vseh svojih, naporov v reševanje bistvenih komisarskih nalog. »Tako je Partija prevzela tudi v »vojski’ vodstvo« Politični komisar je enakopraven sodelavec komandanta oziroma komandirja, ima pa to posebnost, da se za iste cilje, ki jih imata komandant oziroma komandir s posebnimi sredstvi. Komandant in komisar stremita za tem, da postane njihova četa oz. bataljon sposobna izvrševati vedno težje naloge. Medtem pa, ko gredo komandantovi napori zlasti po poti izrazito vojaškega značaja, naj bi šli komisarjevi napori po poti dviganja politične zaveetl, ki se pri partizanu izraža v njegovi visoki bojevitosti in zavestni discipliniranosti, skratka, v njegovi visoki borbeni morali. Komisar — formalno delegat OF — je dejansko kot partijec delegat Partije v partizanski voj-skiski. On odgovarja pred Partijo za poslovanje samega štaba, katerega član je. On odgovarja za to, da je ta štab sam discipliniran, to je, da izvršuje odredbe nadrejenih štabov. On odgovarja pred Partijo za to, da ustvari s politično vzgojo in pravilno izbiro njegovemu štabu podrejenih partizanskih funkcionarjev vojsko, ki bo neomajno zvesta svojemu narodu in delovnemu ljudstvu. In to bo dosegel s tem. da bo iz naše današnje partizanske vojske ustvaril vojsko delavcev in kmetov, vojsko sposobno J*oriti se za zmago diktature proletari.jata. skratka, vojsko, brezf>ogojno v rokah naše Partije. Čuvanje vojaikih tajnosti je v naši vojski skrajno pomanjkljivo. Komaj sc bataljonski ali odredni Stat) naseli v kakem novem taborišču, že ve vse to bližnja in daljnja okolica. Verjetno imajo danes okupatorji precej bolj točne predstave o naši številčni moči in o naši oborožitvi, nego eo jih imeli n. pr. letošnjo zimo. »Slabo gospodarimo z narodnim premoženjem« V že omenjeni odredbi št. 4 je Glavno poveljstvo pisalo, da naše čele brezvestno zapravljajo narodne dobrine in da posebno slabo gospodarijo z živino. Naš stari greh, defenzivnost se je v najno-vejši fazi naših bojev pojavila v novi obliki. Ne-iztrebljeni duh obrambe je dobil nepričakovanega viška v dejanski dolžnosti naših čet, da branijo svobodno ozemlje. »Saj smo učenci ruskih boljševikov« Kakor vidite, je neizvršenih dolžnosti in nerešenih nalog na pretek. Vendar ni, da bi nam upadel pofHim, saj smo vsi učenci ruskih boljševikov. Nič manj živahna in napeta kot razprava o političnem položaju v O F po govorih voditeljev skupin OF Drejčeta Jakliča, Hribarja Andreja, Kocbeka in Petra Kalana-Kidriča Borisa, je bila razprava po referatu glavnega poveljnika slovenskih partizanskih čet lov. Petra Strugarja-Le3ko-ška. Žc prvi govornik tov. Cene iz grosupeljskega okrožja se je nepovoljno izražal o razdelitvi dela v partizanski »vojski«, o samovoljnem postopanju poveljnikov in zlasti politkomisarjev. Tovariš Samo pa se je kar razhudil in dejal: »Naši politkomisarji niso politkomisarji, temveč le komisarji za prehrano.« Zgražal so je nad nedisciplino in predlagal, da se uvede v partizanske čete tajne obveščevalec, ki bodo imeli naloen nadzorovati partizane, zlasti nezanesljive, ki jih Je treba takoj odstraniti. »Z njimi io treba takoj opraviti«, tako jo dejal db zaključku. Nesporazumi med komandanti in politkomisarji Politkomisar belokranjskega odreda tov. Lojze Brodar je najprej govoril o napakah partizanskega gibanja, nato pa izvajal naslednje: »Prva napaka pri nas so nesporazumi politkomisarja in komandanta. Prepiri med komunisti in komandirji na eni strani in politkomisarji na drugi strani morajo prenehati. Vzroki temu 60 v večini v »vojvodstvu«. Zato je treba skupinam partizanov politične delegate, katerih naloga bo, dvigniti njihovo politično zavest. Ti bodo to najlaže storili, ker so stalno z njimi. Zato je tu važno zlasti dviganje aktivnosti partijcev. Naši partijci niso aktivni, ker niso izobraženi. Povsod se govori o splošnih nalogah partijcev, skoro nikoli pa se jim ne da konkretnih nalog, zato pa se potem udajajo nasilju in terorju. Le ča jim bomo dali konkretne naloge, kontrolirali njihovo izvrševanje, postavili z njimi partijce pred osebno odgovornost, edino tako bomo svoje kadre dvignili, dvignili njihovo politično zavest, drugače pa bomo uničili avtoriteto KP (Komunistične partije) in ne bomo v stanju zgraditi nove partijske skadre.« »Toliko govorimo o izdajstvu, a...« Nato je nadaljeval: »Toliko govorimo o izdaj; stvu. Pri nečuvanju vojaških tajnosti imajo delež tudi funkcionarji vojske, polikomisarji, komandanti in komandirji. Za nap;»l na Stari trg je dolina vedela že 14 dni prej... Treba je najprej same sebe vzgojiti, nato kaznovati Selc druge«. »Bolje je, da ozemlje ne prokla-miramo za svobodno« Partizanske enodnevne »republike«, ki so prineslo ljudstvu toliko gorja, so postale smešne sedaj že tudi nekaterim partizanom, ki so uvideli, da je tako »osvobajanje« ljudstvu zelo škodljivo, partizanom samim pa v velik posmeh irf sramoto. O tem jc spregovoril tov. Vilko Kočevar in dejal: »Ali naj nadaljujemo z osvobajanjem ozemlja? Ali naj nadaljujemo tako, da ga pro-klomiramo za osvoboditev? V slučaju, da bi ga izgubili, bi bilo vse naše partizansko delo v tem, da prepričamo ljudi, zakaj smo pa izgubili. Bolje je, da ozemlje ne proklamiramo za svobodno.«: »... med nami je egoizem« to je bila glavna misel referenta tov. Florjana Notranica. Takole je dejal: »K napakam partizanov bi še dodal eno, kar jenaravnost bolno razširjeno med nami, to je egoizem. V četi raje zatajijo ' število orožja, streliva, l>omb. samo da ne bi bilo treba oddati drugi četi. Bil sem priča, da je bil komandant pripravljen iz tega razloga zakopati mitraljez.« »Kakor povsod, tako je tudi pri Eartizanih Komunistična stranka rbtenica vsega« Hudo je nastopil za njim politkomisar tov. Ante Novak: . »»Tovariši in tovarišice! Kakor povsod, je tudi v partizanih KP hrbtenica vsega. In če mi danes polagamo račune o napakah, ki so se zadnje čase razlaščale, nam mora biti jasno, da smo temu krivi sami in nihče drugi. Če hočemo te napake odstraniti, moramo začeti pri sebi. Če mi danes 6 tega mesta ugotavljamo, da so partizanske edinice egoistično razpoložene, smo krivi mi. Če smo ugotovili, da smo dajali lažniva poročila samo zato, da nam ne bi vzeli orožja za drugo edinico, da nam ne bi bilo treba dati iz svojih edinie za vodstvo sposobnih kadrov, smo krivi mi. Če hočemo napake odstraniti, moramo začeti pri sebi. V tej smeri pozdravljam to, da bo kontrola nad partijci poostrena, da politkomisar ne bo več odgovarjal samo svoji vojaški komandi, ampak Partiji. Biti nam mora jasno, kako je to, da je prišlo sedaj do zastoja v slov. partizanskem po-kretu. Čuti se, da ni več takega poleta, kot ie bil spomladi. Partizanska organizacija je bila v partizanih od nekdaj šibka. Mislim, da Partija ni prav storila, da ni poslala v jeseni v partizane odličnih kadrov. Zgodilo se je, da partijske celice niso bile nič drugega kot izvrši organ političnih komisarjev. Namesto dn bi politični komisarji pred svojo celico odgovarjali za svoje delo, ji je on diktiral, kaj mora delati. Odpravili svojih napak ne bomo. dokler se ne bo vsak komunist zavedal, da jc predvsem drugim komunist, da se bori za interese vsesa naroda, da je zanj odločilen čini-telj Partija, ne pa ozki interesi njegove edinice. Pri tej akciji se ne smemo ustrašiti izvajanja posledic proti kršilcem, tudi kadar gre za komunista, ki je na nekem bolj vidnem mestu v partijskih vrstah. Nikoli več se ne sme zgoditi, da bi bila naša celica izvršni organ politkomisarja. Celica je organ Stranke, pred Stranko dgovarja za svoje delo in za delo ljudi, med katerimi deluje. Politkomisar odgovarja za 6voje delo v celici, ne pa obratno. Tov. Florjan je pravilno povedal, da mora partijec v partizanih sam razvijati iniciative. S tega mesta moramo ugotoviti, da se nam jo največkrat primerilo, da nismo našli s strani partijcev primerne podpore, ko je šlo za ustvarjanje reda in discipline v četi. Takih komunistov je mnogo. Če ne bomo znali teh napak izkoreniniti iz naših vrst, da komunisti ne bodo komunisti, temveč lokalpatrioti, potem slov. partizanstva ne bomo izvolili, ne bomo mogli to vojsko voditi preko osvoboditve, voditi v nove naloge-« »... likvidirali pristaša OF, ker je sporočilo prišlo prepozno« Tov. Lado iz Novega mesta je spregovoril o likvidacijah in dejal: »Na barjanskem okrožju so likvidirali pristaša OF, ker je sporočilo prišlo prepozno. Zato bi predlagal, naj se vrši likvidiranje in aretacije kakšne skupine, šele ko izvrše svoje obveščevalci, da se ne l>o stalno to ponavljalo. • V zvezi z likvidacijami se dogaja, da partijci sami hodijo likvidirat Smatram, da bi bilo potrebno zato organizirati posebne likvidatorske celice zaradi konspiracije. Vpričo partizanov pripovedujejo, kam hodijo likvidirat. To je isto, kot da bi povedali na vasi. Kako bo mogel partijec, ki bo znan kot likvidator, nastopati pred narodom.« Vprašanje kolektiva O tem je tov. Lado podal naslednjo kritiko: »V tem smislu se pri partizanih še ni nič ukrenilo. Zavedati se moramo, če ne bomo sedaj naučili ljudi za kolektivno življenje, bo potem -zelo težko. Zato vpliva neugodno, če ima en tovariš denar, drugi pa nič. Pri prvi- rekvi-ziciji si ga bo prilastil.« ».. .tudi pri rekvizicijah so prvi partijci« Da imajo partijci povsod vodstvo in prednost, to so dovolj jasno že izpričali Kocbek, Jaklič in Hribar ter Kidrič, najbolje pa je to dokazal tov. politkomisar Peter Grčar. Sledimo njegovim iskrenim besedam: »V četah sem opazil prav s strani partijcev veliko pomanjkljivost. Za primer navedem slučaj: Šli smo na rckvizicijo, ki ie bila potrebna zaradi hrane, ker so naši že laKali. Kraj je bil ravno zelo pasiven. Pa se je zgodilo, da je šel tovariš s skupino v kuhinjo. Zaletel se je h kozarcem z marmelado. Bil ie partijec. Po četah sem opazil, da hodita ]>olitkomisar in komandir prva po hrano. Prav tako je pri razdeljevanju obutve in obleke. Nekateri so imeli po dva para čevljev, bila pa je četo, ki je hodila bosa. Bil je partijec, ki je vedel, pa ni javil, da je drugi grupi, ki je šla čez mejo, ostaio 50 kg mesa, ki ga ni razdelila med četo niti med prebivalstvo, ampak ga je pustila ležati, da se jc pokvarilo in ni nikomur koristilo.« »... naj pazimo, da ne bo prišla četa na bataljon« Da so se pri partizanih »udarili« včasih tudi med seboj zelo resno, pričajo besede tovariša Jokla, ki je med drugim izvajal tole: »Vzrok v anarhizmu pri nas je — slaba šola, slaba vzgoja. Žlo je za skupno kuhinjo na Turjaku in tu je komandir 4. čete rentačil po vasi, da bo dal skupno kuhinjo raztrgati in spoditi na pogorišče. Ko smo nato pri bataljonskem njegovem zasliševanju prisostvovali, je komandir zagrozil, naj pazimo, da ne bo prišla \ četa na batljon.« »... neomajno zaupamo Komunistični internacionali« Kot zadnji se je oglasil k besedi tov. Oskar Slatin, politkomisur 2. čete »1. bataljona belokranjskih odredov«. Temu .je zaključno besedo zaupanja Partiji in Komunistični internacionali napisal bržkone kar Kidrič sam, saj mu je tudi predlagal, da izreče zaključno debatno besedo, ki je tudi sledila: »Kakor se nismo ustrašili vseh težav pri izvrševanju nalog, ki nam jih je na vojaškem področju stavljala Partija (Komunistična stranka), tako se ne bomo ustrašili teh, ki si jih postavljamo danes. Izvršili jih bomo, če borno neomajno zaupali našemu vodstvu, če bomo zaupali Komunistični internacionali in njenemu spretnemu koimsurju antifašistu Juriju Domi-troviču, če bomo neomajno zaupali velikemu strategu in voditelju narodov tov. Stalinu, če bomo neomajno verjeli v neizčrpne zaklade požrtvovalnosti in junaštva, ki so skriti v našem delovnem ljudstvu, in končno, da ne bomo štedili svojih lastnih sil. Izvršili jili bomo, ali pa položili svoje glave.« Zahtevajte povsod naš list! zahvaljeno Gospo Naj se zgodi Nje ENRIK SIENKIEWICZ Z« Llod.fc* ti»fc*rno » Llubljanlt Jot« Kramarič. — l/dajalelj: tol Sodi*. — Črednih: Mirka latornlk. — Rokopisov na irafama — aSlo«im«k) dom« tahala ob dalarolklb ob 12. — Mefečna oaročnlna 11 tir. a* Uioiematv« 20 Ur. - Uredništvo! Kopitarjevo aliea S, UJL eadstropj* — Oprava: Kopitarjevo allca 1 Ljubi lana. — Taleto« flor. «0 01 do «0 0». — Podrutnleai Sora meoto, V Ljubljaui, dne 21. maja. Gabriele D’Annunzio (1803—1938) je v vsem svojem življenju in udejstvovanju izrazit primer skrajnostnega človeka. Bil je hkrati pesnik in vojak, oboje enako goreče in iskreno. Kot vojak je bil ranjen, a je vendar — na pol slep — v svetovni vojski reševal to stran Adriatika Italiji. Bil je fašist iz dna srca ter kot tak veliko storil, zato ga tudi fašizem časti za svojega prvega vzornika. V svojem pisateljskem ustvarjanju je predvsem pesnik in kol pesnik pravi otrok svoje dobe, ki se je za vsako ceno hotela otresti zgledov iz preteklosti ter si priboriti nov slog. Tako je nihala med romantiko in realizmom, med naturalizmom in simbolizmom, v vsakem pa poskušala najti najmočnejših izrazov in prvin. Bolj kot kateri koli drug pesnik te dobe — pri nas je v istem času ustvarjala moderna — pomenja Gabriele d’Annunzio skupek najraznovrstnejših in navadnemu zemljanu nezdružljivih prvin. Saj se v njegovih delih prepletajo sanje in resničnost, stvarnost in domišljija, grobi naturalizem in pesniška simbolika, telo in duša, nadčlovek in polbog, umrljivost in večnost, pobožnost in bolna miši ika, krščanstvo in poganstvo v tako nerazrešljivo tkivo, da je vse to moglo samo v rokah močnega izraznika še prepričljivo vplivati na doje-malca. Posebno draga D’Annunzieva pesniška prvina pa je nietschejanski nadčlovek, ki ga zna oblikovali v vseh mogočih inačicah in do vseh skrajnosti navzgor. Jorijeva hči, pastirska tragedija v treh dejanjih, ni na glasu samo kot najboljša D’Annunzieva drama, ampak je hkrati zelo značilen otrok svojega očeta. Pesnik je poskušal iz zadnjega abru-rovskega vaščana napravi.ti junaka, ki živi brez svoje tragične krivde, gnan samo po slepi usodi. Prikazal nam je Lazarjevo hišo, zvesto spoštujočo in čuvajočo vsa očetna izročila, v katero med sklepanjem poroke plane pred preganjalci Mila, hči čarovnika Jorija. Pretrga poročni hišni obred ter s svojo navzočnostjo prikliče prekletstvo na dom. A ligi. Lazarjev sin, že misli pognati Jorijevo hčer iz hiše, toda prikaže se mu angel. Zato pozabi na svojo nevesto Viendo ter se zagleda v Milo. Reši jo razuzdanih preganjalcev ter odide za njo. V planinah, kjer se pasejo Aligijeve črede, se srečata in dpživita mlado ljubezen. Za sinom pa pride v planino tudi oče Lazar, ki ga je prav tako opojilo Milino telo. V navalu strasti jo hoče osvojiti, toda sin ga pri tem ubije. S tem jo prekletstvo, ki ga je priklicala Jorijeva hči, dopolnjeno. Aligi je po prastarih postavah obsojen na smrt. 2e mu hočejo vaščani odsekati ubijalsko desni-,co, tedaj pa plane mednje Jorijeva hči ter jih prepriča, da je Aligi nedolžen in da je ona sama ubijalka. Množica jo tuleč-vrže na grmado. Ta snovni in vsebinski pregled je vse preveč enoten, da bi mogel vsaj nekoliko prikazati vso neskončno raeličnost prvin, ki se tudi v tem D’Annunzievem delu križajo in prepletajo, bijejo in izključujejo, pa se jih pesnik vendar ne ustraši in jih s svojo ustvarjalno silo uklene v celoto. Ni prikazan boj med vernostjo in usodo, folklornimi kmečkimi običaji in pesnikovim iskanjem v nenavadnost, med svetim pismom in novim poganstvom, med mesom in dušo, prividom in resničnostjo, med nadčlovekom in Bogom, kar je mogoče za pesnika značilnejše od same snovi in vsebine. Spričo vsega tega je režiser tako mnogostra-ncga dela postavljen pred težko nalogo. Milan Skrbinšek jo je rešil zelo dobro ter neštetim pojmovanjem'in razlaganjem te drame pridružil novo. Čudovito se mu je posrečila ohranitev vseh nasprotujočih si prvin; s tem se je spoštljivo uklonil pisatelju in pokazal njegovo umetnost v neizkrivljeni podobi, hkrati pa nam tudi pripomogel do umevanja teh skrajnosti. Tu in tam bi si resda želeli, da bi se režiser malo manj suženjsko uklanjal dramatiku ter pokazal vsaj glede krščanskih elementov v delu samem malo več pazljivosti, da jih ne bi prehudo mešal in zamenjaval s poganskimi, a mogoče je bilo tudi to potrebno, da nam je še živeje prikazal vso silno neurejenost in ču daško iskanost pisatelja. . , Nič lažjih nalog-niso imeli posamezni igralci. Vladimir Skrbinšek je z Aligijem postavil močno igralsko podobo. Posrečilo se mu je, da je vlil v svojega junaka res nadčloveško tragično veličino, ki je prepričevala do konca. Namesto v mistično usodnost zasanjanega pastirja, kakor si ga je mo goče zamislil pesnik, nam je prikazal heroja, za kar pa mu je prav zaradi drugačne pisateljeve zamisli kdaj pa kdaj zmanjkalo tal. Vendar je vse take trenutke skoraj neopazno prekril s svojo močno in osvajalno igro. Jorijevo hčer je ustvarila Bollar-Ukmarjeva. To je nedvomno vloga, kakršnih je malo. Vse odtenke ženske duše skriva v sebi, od najtišje in najlepše ljubezni, ki se v sreči pouŽiva za ljubega, do najbolj divje groze in žrtvovanja. Glasovno in mimično mora biti neizčrpna igralka, da more posredovati vso tragiko in hkrati mikavno privlačnost Jorijeve hčere. Bol-tar-Ukmarjeva je izpolnila vsa pričakovanja, pokazala pa še novih sposobnosti velike umetnice. Vse telo ji je bil živ in poslušen organizem, ki je zvesto drugoval glasu ter mu v ritmični ubranosti in plesni razgibanosti pomagal do lieslu lenega izrazja. Tu in tam bi si mogoče pri izreki želeli malo večjo sproščenosti kakor tudi pri drugih igralcih, vendar je tudi izbrani temni glas po svoje pomagal za ustvaritev grozotnosti in skrivnostne usodnosti. Mnenja sem, da je malo igralk, ki bi mogle tako umetniško popolno in polno prikazati Jorijevo hčer, kakor jo je Boltar-Ukmarje-va. Marija Vera je igrala Aligijevo mater Candio. Pospremila jo je skozi vse duševne preobrate s tenkočutnim smislom za herojsko materinstvo in kot stražarko očetnih izročil. Posebno v prvem dejanju je bila tako močna, da je kljub pičlemu besedilu lahkotno osvajala prostor ter vodila vso igro. V zadnjem dejanju pa je bila v svoji blaznosti pretresljiva, grozna in kljub izredno tveganemu besedilu prepričevalna. Njenega moža Lazarja je podal Levar, faradi svoje nasilne robustnosti je v pesnikovi zamisli preveč enostranski in neizčrpan, vendar se je Levarju posrečilo, da je s svojo igro skoraj docela zabrisal to dramatikovo pomanjkljivost ter nam pokazal življenjsko polno prispodobo telesnoste*in nasilja. Čudovita je bila Levarjeva v vlogi Aligijeve sestre Or-nelle. Tudi v zadržani bridkosti, grozi in žalosti je bila velika in močna, čeprav je prav ta vloga pokazala, koliko sproščenejša je lahko v mladostni razigranosti in veselju. Tudi druge vloge so bile zgledno zasedene in igrane. Tako nam je starko ze-lenjarko podala Nablocka, prvega žanjca Brezigar, prvo žalovalko P. Juvanova. Manj je ugajal Kozma, svetnik s hriba, ki ga je igral P. Kovič. Ni namreč mogel ujeti vse mistično pridvignjenosti, dramatik vlil tej vlogi. Prav tako Bratina Femo di Nerfa ni in ni mogel iz svojo kože in svojih oglodanih, skoraj že cirkuških kretenj. Precej boljši je bil Peček kot Jona di Midia, vendar tudi ta ni dosegal avtorjeve zamisli. Številen je zbor, ki je bil v prvem dejanju preveč nerazgiban, posebno ženske; žanjci so bili sicer razgibani, a vendar režijsko neprepričljivi. V zadnjem dejanju so bili zbori sicer veliko boljši, vendar se jim je poznalo, da so se premalo skupno vadili. Zalo so bili glasovno kakor tudi v kretnjah neuglašeni ter spričo^ tega neizraziti ne uepo-vedni. Edino žalovalke so bile res sijajne. Inscenator, ki ni imenovan, je imel v glavnem dobre zamisli in srečno roko, le v drugem dejanju sta bili stranski kulisi preveč neustrezni in podeželsko zasilni. Sicer pa se mu je posrečilo ustvariti tudi krajevno občutje in polnost. Zelo lep je Gradnikov prevod, ki se ponekod mirno meri s poletom in silo Zupančičevih prevodov. Živ je, poveden in jasen, hkrati pa barvit in sočen, bleščeč in pojoč. Le tu in tam se mi je zdelo, da je spričo stihov nekoliko monoton. —om- S štajerskega Neizprosen boj proti komunističnim banditom. Mariborski dnevnik pj-inaša 19. maja uvodnik pod naslovom »Umor na ukaz«. Članek je napisal inž. Siegfried Tremi, ki obravnava spočetka katinsko grozodejstvo in nato prehaja na izrodke jtomunizma na Spodnjem štajerskem, ki so se pojavili po 22. juniju f94t. Član-kar pravi, da so se tedaj pojavili komunisti v najrazličnejših delih bivše Jugoslavije, kjer so poskušali motiti red z ropi in umori. Odmevi tega jiočetja so s pojavili tudi v nekaterih delih Spodnje štajerske. Ker so že takoj spočetka bili storjeni vsi potrebni ukrepi in ker se je spodnještajersko prebivalstvo vedlo neoporečno pod jasnim vodstvom štajerske domovinske zveze, je bilo vplivno območje teh komunističnih banditov krajevno omejeno na le nekaj odsekov. Poskus banditov, skriti se za nelcakšno osvobodilno fronto in tako zapeljati prebivalstvo se je popolnoma ponesrečil. Danes tudi najširša javnost jasno ve, da so tako imenovani »partizani«, pristaši tako imenovane »osvobodilne fronte«, navadni komunistični morilci, ki ubogajo le povelja iz Moskve z namenom, da bi tudi tu uvedli judovsko-boljševistični sistem, ki je že milijonom prinesel strašno smrt, Nato člankar navaja listino, ki je bila odkrita in ki vnovič gornje trditve potrjuje. Je to zaupno povelje poveljstva dolomitskega odreda št. 416 z dne 3. februarja 1943, ki ga je poslal politični komisar v štabu I. bataljona »Ljube Šercerja«. V tem povelju naroča politični komisar Fric Novak, naj se ustanovijo komisije za izpraševanje partizanov in naj se vsi tisti, ki ne vedo nič o zgodovini komunizma in zato nimajo zanimanja, likvidirajo. Likviducija pa naj se izvrši tajno. Člankar poudarja, da iz tega povelja jasno izhaja, da je vodstvo banditov čisto komunistično in da se opravlja »likvidacija«, t. j. pobijanje prebivalstva, ki komunizmu ni naklonjeno, kar na ukaz. Pisec navaja dalje, da je bil fotografski posnetek tega bol j- 389 Vse le misli so se mu podile po'izmučeni glavi. A verniki so se stiskali okoli njega in prosili: »Reši se, učenik, in popelji nas iz oblasti pošasti! Gospod ti j