ZBDS UTRINKI S PRAZNOVANJA 25-LETNICE DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV CELJE Ideja o praznovanju srebrnega jubileja celjskega bibliotekarskega društva je bila podana že kar nekaj casa nazaj, proti koncu preteklega leta pa smo jo na pobudo izvršnega odbora zaceli uresnicevati. Želeli smo napraviti nekaj vec, ne le obicajno proslavo; tudi zbornik z zgodovinskim orisom društva naj bi izšel ob tej priložnosti. Predlog o organizaciji posvetovanja na temo "Kaj lahko bibliotekarska društva prispevajo k razvoju stroke?" je bil sprejet z navdušenjem. "Ce dobimo pameten odgovor na vprašanje, ki smo ga zastavili referentom, bo lahko odgovor nanj naša usmeritev za delo v naprej," smo razmišljali. Zgodilo se je. V Celju. V soncnem cetrtkovem dopoldnevu, 24. maja 2001, se je pricelo praznovanje 25-letnice Društva bibliotekarjev Celje. Morda bi naš predsednik Srecko Macek, utrujen od priprav, dejal, da se je pravzaprav takrat že vse koncalo; vendar, pripravljeni smo bili na "veliki finale". Veliko dvorano Narodnega doma v Celju smo tokrat napolnili knjižnicarji iz razlicnih krajev Slovenije: clani DBC in naši gostje. Predsednik ZBDS Stanislav Bahor je v slavnostnem govoru izpostavil pomembno vlogo, ki jo ima DBC kot eno najdejavnejših bibliotekarskih društev v državi. Društvo je znalo v svoje vrste pritegniti knjižnicarski kader iz celotne celjske regije in šteje tako danes že 156 clanov. Prav tako je poudaril, da clani DBC aktivno spremljajo razvoj stroke in pomagajo pri urejanju položaja knjižnicarstva in problemov bibliotekarske stroke pri nas. Predsednik DBC Srecko Macek je spomnil na prehojeno pot društva in izrekel javno zahvalo prof. Ivanki Bauman in pokojnemu profesorju Vladu Novaku, ki sta pred 25 leti postavila temelje današnjemu delovanju celjskega društva. Še posebej je poudaril, da v društvu clani izmenjujejo svoje najrazlicnejše strokovne izkušnje in prek razlicnih oblik usposabljanja in izobraževanja skrbijo za rast knjižnicarskih kadrov, hkrati pa s sodelovanjem v razlicnih sekcijah in organih zveze tudi dejavno vplivajo na delo ZBDS. Na slavnostni prireditvi ob praznovanju 25-letnice DBC sta prejeli castni društveni plaketi zaslužni knjižnicarki, prof. Ivanka Bauman in prof. Božena Orožen. Slavnostni del prireditve smo sklenili z uprizoritvijo monodrame Ervina Fritza o prvi slovenski pesnici Fany Hausmann z naslovom Marcni veter ali Fani piše Francetu. Z upodobitvijo lika bistre, izobražene in custvene slovenske pesnice je prisotne navdušila gledališka igralka Maja Gal Štromar. Po krajšem odmoru s pogostitvijo se je pricel strokovni del praznovanja, Posvet "Kaj lahko bibliotekarska društva prispevajo k razvoju stroke?" z referati in razpravo na to temo. Na vprašanji: "Ali obstojeca organizacijska shema odgovarja na izzive današnjega casa? Ali je (lahko) ZBDS z delovnimi telesi in v njo povezana društva dovolj mocna in upoštevanja vreden center moci strokovnega odlocanja?" so v svojih razmišljanjih skušali odgovoriti: - Stanislav Bahor: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije vceraj in danes - Nataša Kuštrin Tušek: Sekcija za šolske knjižnice pri ZBDS – delovanje in njena vloga v strokovnem delu šolskih knjižnicarjev - Violetta Bottazzo: Aktivnosti sekcije za specialne knjižnice Slovenije vceraj danes in jutri - Alenka Logar Pleško: Moc in nemoc strokovnjakov v sodobni družbi - dr. Jože Urbanija: Vloga bibliotekarskih društev z vidika poslanstva bibliotekarske stroke - Ivan Kanic: Preživelost stanovskih združenj? - Breda Karun: Kaj lahko prispevajo bibliotekarska društva k razvoju stroke? - Matevž Majcen: Pravni vidiki delovanja strokovnih društev Referati so v vecini objavljeni v Zborniku ob 25-letnici društva, iz razprave, ki je sledila pa lahko izlušcimo naslednje: - Združujemo se zato, da uresnicujemo neke cilje – reorganizirati društva, da bodo le-ta izboljšala delovanje - ZBDS mora imeti jasno opredeljene skupne cilje; delovati mora v interesu podrocnih društev in sekcij - Potrebno je zelo mocno strokovno združenje in vecje sodelovanje pri spremembah zakonodaje - ZBDS ni zadosti medijsko cenjena oziroma se ne pojavlja dovolj v medijih - Mocna pokrajinska društva so pogoj za mocno zvezo, kjer bi moral biti zaposlen vsaj en profesionalen kader - Spremeniti mentalni vzorec "knjižnicar", vzbuditi samozavest knjižnicarjev in vrednost poklica - Velik pomen in koristnost akcije za promocijo knjižnicarstva, ki poteka na državnem nivoju - Delovanje ZBDS je od sprejetja statuta 1997 izboljšano. Ustanovljeni sta bili sekciji za domoznanstvo in za študente, predsedniki pokrajinskih društev so clani predsedstva zveze, kar nudi boljšo regijsko povezanost in pokritost knjižnicarske mreže. Razprava je bila sklenjena z ugotovitvijo, da so društva še vedno aktualna in lahko postanejo center moci odlocanja v vseh smereh. ZBDS mora to izkoristiti in postati bolj razpoznavna v današnjem prostoru. Srecko Macek se je zahvalil vsem referentom in razpravljalcem ter zakljucil praznovanje z mislijo, da smo v Celju napravili pregled dela za nazaj in dobili nove ideje za bodocnost. Ob 25-letnici DBC pa je izšel tudi zbornik, sicer tik pred zdajci, a vendarle. Še toplega od tiskarskih strojev smo podarili našim gostom in clanom društva na slavnostni prireditvi. Zbornik je vsebinsko locen na dva sklopa: kroniko in strokovni del. V pregledu delovanja društva, katerega predhodnica je bila že leta 1957 v Celju ustanovljena Podružnica Društva bibliotekarjev Slovenije, je najprej podan casovni prerez društvenega dogajanja, kot so ga zabeležili predsedniki DBC, vsak za svoje mandatno obdobje, naveden je popis clanstva v 25-letih, predstavljeni so pomembnejši knjižnicarji (castni clanici, prejemniki Copovih diplom in priznanj), spomnili pa smo se tudi zaslužnih, a žal že pokojnih bibliotekarjev. Predstavljene so tudi knjižnice, ki delujejo na Celjskem. V drugem delu zbornika so objavljeni referati s posvetovanja. Kot pravi Srecko Macek v uvodniku, smo s posvetom "želeli odpreti in aktualizirati vprašanje poslanstva naše strokovne organizacije. Ker smo hoteli soociti razlicna mnenja o navedeni temi, smo k sodelovanju povabili predstavnike soustvarjalcev današnjega knjižnicarskega strokovnega utripa." Zborniki so še na voljo na sedežu DBC v Celju. Kot je bilo razvidno iz zakljucne razprave na praznovanju, imamo za naše delo v prihodnosti še ogromno nacrtov. Kljub temu, da smo s svojim dosedanjim delom zadovoljni, vedno obstaja možnost, da svoje delovanje še izboljšamo; idej nam ne manjka, manjka nam casa in denarja. Slavica Hrastnik, DB Celje IZOBRAŽEVANJE PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 3. 7. 2001 podelila strokovne bibliotekarske nazive naslednjim knjižnicnim delavcem: - Ivanu Markovicu, delavcu Osrednje knjižnice Srecka Vilharja, Koper, strokovni naziv višji bibliotekar - Miri Voncina, delavki Fakultete za družbene vede, Osrednje družboslovne knjižnice, Ljubljana, strokovni naziv višji bibliotekar - Nikolaji Pugelj, delavki Knjižnice Otona Zupancica, Ljubljana, strokovni naziv višji bibliotekar - Marjeti Domej, delavki Slovenske študijske knjižnice, Celovec, strokovni naziv višji bibliotekar - Slavici Turniški Simionovi, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv višji bibliotekar - Mirjani Gazvoda, delavki Univerzitetne knjižnice Maribor, strokovni naziv višji bibliotekar - Boži Janžekovic, delavki Univerzitetne knjižnice Maribor, strokovni naziv višji bibliotekar - Milošu Petrovicu, delavcu Univerzitetne knjižnice Maribor, strokovni naziv višji bibliotekar - Bredi Podbrežnik Vukmir, delavki Maticne knjižnice Kamnik, strokovni naziv višji bibliotekar - Jasni Branki Staman, delavki Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Editi Šerc, delavki Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Moniki Cermelj, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Mariji Ilonki Pecan, delavki Muzeja novejše zgodovine, Ljubljana, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Janezu Horvatu, delavcu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Nataši Konec, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv knjižnicarski referent - Brigiti Acko, delavki Univerzitetne knjižnice Maribor, strokovni naziv knjižnicarski referent Cestitamo ! SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE CAJANKA ZA BABICE IN DEDKE Knjigarna in knjižnica sodelujeta pri predstavitvi mladinskih knjig Mladinska knjiga Trgovina in Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, sta v mesecu juniju pripravili tri poskusne Knjižne cajanke za babice in dedke v knjigarnah v Slovenj Gradcu, Kopru in v Ljubljani. V dopoldanskem casu smo povabili starejše ljudi v knjigarno, kjer sem jim pripo-vedovala o pomenu branja otrokom in jim med novimi otroškimi in mladinskimi knjigami pokazala tiste, ki so primerne, da jih berejo svojim vnukom in jim jih kupijo za darilo ob koncu šolskega leta, v spodbudo za nadaljnje branje in v obogatitev pocitnic. Branje otrokom pa ni koristno le otrokom (spodbuja njihov vsestranski razvoj), ampak tudi starejšim, saj jih ohranja duševno sveže (branje je telovadba za možgane). Skupno branje pa tudi poglablja medsebojne odnose med otroki in starejšimi, omogoca kvalitetnejše preživljanje skupnega prostega casa, je vir idej, kaj vse poceti, je uhajanje v domišljijske svetove, je oaza miru, kjer odrasli namenja svoj cas ob knjigi otroku, ki ga ima rad ... branje je lahko zelo trden most med generacijama, bližnjica za mnoge pogovore in skupna doživljanja. Nekdaj so babice in dedki pripovedovali ... v sodobnem casu naj bi jim brali, se pogovarjali ob knjigah, jim pripovedovali zgodbe, spomine iz otroštva ... in skupaj ustvarjali nove zgodbe. Zato smo se torej odlocili za poskusne enourne "cajanke" (ob caju smo postregli tudi piškote!), v dopoldanskem casu, ob 10. uri, ko imajo morda starejši malo zatišja pred družinskimi clani, ki so tedaj v službah in v šolah, ni pa drugih prireditev, ki so obicajno bolj v popoldanskem oz. vecernem casu. Nad odzivom starejših smo bili v vseh treh krajih preseneceni: povsod se je odzvalo po približno 20 ljudi, vendar to niso bili le babice in dedki, ampak tudi drugi odrasli, ki so pac želeli izkoristiti kratko predstavitev mladinskih knjig, tovrstne informacije so jim dobrodošle, da se bolje znajdejo v razmeroma bogati ponudbi vsakoletnih novih (približno 400 naslovov) knjig za otroke in mladino. Povsod so bili prisotni tudi knjižnicarji iz tamkajšnjih splošnih knjižnic in knjigarji, ki so bili navdušeni nad prireditvijo in so se že zaceli dogovarjati, da bodo v novem šolskem letu izvajali takšne predstavitve knjig. Knjigarna Mladinske knjige (Metka Zver) in Pionirska knjižnica (Tilka Jamnik) bosta v novem šolskem letu v Ljubljani osnovali "abonma" tovrstnih srecanj, predstavitev knjig, od oktobra do maja, enkrat na mesec, na dolocen dan, vedno ob isti uri. Zbrali se bomo na "cajanki" ob mladinskih knjigah, vsak mesec ob drugih. Predstavitve bodo malo tematsko obarvane, npr. v oktobru se bomo ob knjigah veselili lepot in dobrot jeseni; novembra, ko so dnevi že bolj mrzli in veceri dolgi, bomo zaceli brati za bralno znacko; decembra bomo pomagali z nakupi knjig Miklavžu, Božicku in dedku Mrazu itd. Na podoben nacin bomo šli vsak mesec v eno knjigarno Mladinske knjige, vsakic v drug kraj, na "poskusno" cajanko in z željo, da bi jih tako navdušili, da bi lokalni knjižnicarji in knjigarji sami osnovali in izvajali kaj podobnega. Pisne priprave na naše "cajanke" pa bodo izhajale v reviji Albert kot prispevki, ki bodo informativni in privlacni tudi za druge bralce, ki se sicer ne bodo odzvali vabilom na naše knjižne cajanke. Pred zacetkom knjižnih cajank v jesenskem casu bomo še pisali, do tedaj pa ... želimo lepo poletje in ... berite sebi in otrokom! Pocitnice s knjigo so "dvojne pocitnice"! Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica PREDSTAVLJAMO VAM NACIONALNE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Uvod Nacionalne knjižnice imajo tako pri nas kot po svetu posebno vlogo, pa tudi naloge in odgovornosti, ki so pogosto zapisane v zakonu, ki se nanaša na nacionalne knjižnice in knjižnicarstvo, oziroma na informacijski sistem. Te naloge so med posameznimi državami razlicne, vendar pa se skoraj povsod vezane na hranjenje domace založniške produkcije, tako v tiskani kot v elektronski obliki, na njihovo formalno obdelavo in zašcito, na pripravo bibliografij, izposojo uporabnikom, tako direktno kot tudi preko drugih knjižnic, kot tudi na hranjenje in promocijo nacionalne kulturne dedišcine in pridobivanje ter hranjenje reprezentativnih tujih publikacij. V nekaterih državah delujejo nacionalne knjižnice kot splošno-izobraževalne ali visokošolske knjižnice in opravljajo zraven še nacionalno funkcijo. Ponekod pa zadovoljujejo potrebe parlamenta. Tudi Narodna in univerzitetna knjižnica združuje dve funkciji. Tako je hkrati slovenska nacionalna knjižnica in knjižnica ljubljanske univerze. Hrani slovenski obvezni izvod, med leti 1921 in 1991 pa je hranila tudi obvezni izvod iz republik bivše Jugoslavije. Knjižnica ima zanimivo zbirko srednjeveških rokopisov, inkunabul, kartografskega gradiva, kot tudi sodobnih rokopisov, glasbenega in avdio-vizuelnega gradiva, ter zbirko knjig in monografskih publikacij v tujih jezikih. Nacionalne knjižnice pogosto služijo kot nacionalni forum za mednarodne programe in projekte. Velikokrat so v tesni povezavi z nacionalno vlado in sodelujejo pri razvijanju in oblikovanju nacionalne informacijske politike. Hkrati pa ima Narodna in univerzitetna knjižnica vlogo "maticne knjižnice", ki skrbi za razvoj slovenskega knjižnicnega informacijskega sistema. V okviru NUK deluje Državna maticna služba za knjižnicarstvo, ki skrbi za razvoj vseh vrst knjižnic, zbira pa tudi statisticne podatke o delu slovenskih knjižnic in opravlja razlicna svetovanja. Statisticni podatki, ki se bodo pojavljali v nadaljevanju prispevka, so rezultat evropskega projekta LIBECON2000, v katerem sodeluje tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Po veljavnih mednarodnih standardih je nacionalna knjižnica osrednja knjižnico države oziroma naroda, ki je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: - zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; - izdeluje tekoco in retrospektivno nacionalno bibliografijo; - hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vkljucno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; - deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnice, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij se ne uvršca v to kategorijo. Upravne enote in izposojevališca Rezultati raziskave projekta LIBECON2000 so pokazali, da imajo nacionalne knjižnice posameznih držav redko vec kot eno upravno enoto (upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo). Izjeme so Velika Britanija, kjer imajo poleg British Library še National Library of Scotland in National Library of Wales, Nemcija s svojo drugacno politicno in kulturno tradicijo in Italija, kjer si vlogo nacionalne knjižnice delita Biblioteca Nazionale di Firenze in Biblioteca Nazionale di Roma. Vsaka nacionalna knjižnica pa ima ponavadi vec izposojevališc (izposojevališce je knjižnica ali del knjižnice, ki na doloceni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del vecje upravne enote) in to preprosto zato, ker se velikokrat nahajajo prostori nacionalne knjižnice v vecih stavbah in na vecih lokacijah. Vse od leta 1991 pa do danes je ostalo število izposojevališc v evropskih nacionalnih knjižnicah skorajda nespremenjeno. To število se v zadnjih letih nekoliko povecuje le v Veliki Britaniji, na Danskem in v Franciji, pa tudi v Sloveniji. Slovenska nacionalna knjižnica je dobila svoje drugo izposojevališce leta 1997, naslednjega pa takoj za tem, 1998. leta. V Evropi se giblje število zaposlenih na izposojevališce med 100 in 300, pri cemer je skozi obdobje vecih let opaziti le manjše spremembe. Pojavljajo pa se tudi zelo majhne številke, ki verjetno v veliki meri odražajo prostorsko razdrobljenost nacionalnih knjižnic. Vse od osamosvojitve Slovenije pa do leta 1997 se je število zaposlenih na izposojevališce povecevalo, nato pa se je zaradi nastajanja novih izposojevališc ta števila kljub nadaljnjemu povecevanju skupnega števila zaposlenih v nacionalni knjižnici opazno zmanjšala. Zbirka V nacionalnih knjižnicah je le malo knjižnicnega gradiva v prostem pristopu. V Narodni in univerzitetni knjižnici znaša ta delež približno 0,2%, drugod po Evropi pa se giblje med nic in 3%. Tako v Evropi kot v Sloveniji se je število knjig in vezane periodike vse od leta 1991 naprej povecevalo in je do sedaj zraslo za približno 15%. Ta stopnja je za Evropo univerzalna in tudi ni opaziti vecjih razlik med majhnimi in velikimi državam. Izjemi sta le Grcija, kjer se je v omenjenem obdobju zbirka knjig in vezane periodike na 1.000 prebivalcev zmanjšala od 272 enot na 243 enote oziroma za 11% in Estonija, kjer se je to število enot zmanjšalo od 2.059 na 1.481 oziroma za kar 28%. Kljub temu pa ostaja Estonija s svojo zbirko knjig in vezane periodike na 1.000 prebivalcev visoko nad Evropskim povprecjem, ki se giblje med 300 in 500 enotami. To povprecje pa vse od leta 1991 naprej presega tudi Slovenija (leta 1991 je imela na 1.000 prebivalcev 598 knjig in vezane periodike, leta 1999 pa 684 knjig in vezane periodike na 1.000 prebivalcev) . Najvišje nad evropskim povprecjem so se znašle vse baltiške države (vec kot 800 enot knjig in vezane periodike na 1.000 prebivalcev leta 1998), najnižje pa Španija, Nizozemska in Poljska (manj kot 200 enot knjig in vezane periodike na 1.000 prebivalcev leta 1998). Število narocenih naslovov serijskih publikacij na 1.000 prebivalcev je v Evropskih nacionalnih knjižnicah precej razlicno, vendar lahko kljub temu recemo, da se je v povprecju to število v Evropi med leti 1991 in 1998 povecalo za 4% . Državi, ki najbolj izstopata sta Norveška s 8,84 in Grcija 4,04 narocenimi naslovi serijskih publikacij na 1.000 prebivalci leta 1998. Kljub temu, da je v slovenski nacionalni knjižnici opaziti trend zmanjšanja števila narocenih naslovov serijskih publikacij na 1.000 prebivalcev, pa smo vseeno vse od leta 1991 naprej visoko nad Evropskim povprecjem (leta 1991 je imela NUK 2,32 narocenih naslovov serijskih publikacij na 1.000 prebivalcev, 1999. leta pa 1,99 narocenih naslovov serijskih publikacij na 1.000 prebivalcev). Prirast Sredstva namenjena nakupu knjižnicnega gradiva se v nacionalnih knjižnicah neprestano povecujejo. V obdobju med leti 1991 in 1998 so se povecala za 22%, najvec med leti 1992 in 1994 in to predvsem v Veliki Britaniji, v Nemciji, na Poljskem, na Danskem in v Estoniji. Kljub temu, da je ta procent dokaj visok, pa je med vsemi vrstami knjižnic najnižji. Pri tem je potrebno še posebej opozoriti, da so se sredstva, ki so bila namenjena nakupu knjižnicnega gradiva povecevala skupaj z narašcanjem cen knjig, namenjenih visokošolskemu in akademskemu izobraževanju. Zbirka avdiovizuelnega gradiva je v Evropi v obdobju 1991-1998 povecala za 44%, kar pa predstavlja še vedno le 3% zbirke knjig in vezane periodike. Situacija pa je malce bolj vzpodbudna pri prirastu, saj znaša tu prirast avdoivizuelnega gradiva napram prirastu knjig in vezane periodike že 8%. Med posameznimi državami so velike razlike. Državi, ki sta najvec prispevali k povecanju prirasta avdiovizuelnega gradiva sta bili 1998. leta Velika Britanija s 62.156 enotami in Nemcija s 58.224 enotami, najmanj pa sta prispevali Portugalska s 40 enotami in Romunija s 785 enotami. Med vsemi državami tako najbolj izstopata Velika Britanija, kjer dosega prirast avdiovizuelnega gradiva 20% prirasta knjig in vezane periodike in Portugalska, kjer znaša prirast avdiovizuelnega gradiva le 1% prirasta knjig in vezane periodike v nacionalni knjižnici. Tako je znašal leta 1998 v Velika Britanija prirast avdiovizuelnega gradiva na 1.000 prebivalcev 1, 09 enot, na Portugalskem pa manj kot 0,01 enot. Tako kot drugod po Evropi, se je prirast avdiovizuelnega gradiva poveceval tudi v slovenski nacionalni knjižnici vse od leta 1991 naprej, ko je znašal 677 enot. Najvišji prirast avdiovizuelnega gradiva je imela Narodna in univerzitetna knjižnica leta 1996 in leta 1997, ko je prirast znašal 2.085 enot, oziroma 1,05 enot na 1.000 prebivalcev. 1999. leta pa je znašal prirast avdiovizuelnega gradiva 1.857 enot, kar predstavlja 8% prirasta knjig in vezane periodike in 0,93 enot na 1.000 prebivalcev. Prostor in oprema V zadnjem desetletju so se v okviru nacionalnih knjižnic odvijali nekateri pomembni projekti gradnje in obnove nacionalnih knjižnic, ki so še posebej opazne v Londonu, Parizu in Copenhabnu. Vsekakor pa je tako v Evropi kot tudi pri nas opaziti mocan trend povecevanja števila delovnih mest za uporabnike. V Narodni in univerzitetni knjižnici se je to število med leti 1994 in 1999 povecala kar za 300%, kar je v okviru evropskega povprecja. Med ostalimi knjižnicami pa najbolj izstopa portugalska nacionalna knjižnica, ki je imela 1994. leta 7 delovnih mest za uporabnike, leta 1998 pa že 130. Uporabniki knjižnice Obisk in izposoja v knjižnici sta v tesni povezavi, ceprav sta v razlicnih nacionalnih knjižnicah v razlicnih razmerjih. Nekatere države imajo veliko izposoja in majhen obisk, spet druge pa majhno izposojo in velik obisk, v veliki vecini držav pa obstaja med njima nekakšno ravnovesje. Po podatkih projekta LIBECON2000 sta Velika Britanija in Romunija državi z izrazito majhnim obiskom in veliko izposojo. Tako so imeli v Veliki Britaniji na 1.000 prebivalcev 1998. leta zabeleženih 9 obiskov in 101 enoto izposojenega knjižnicnega gradiva, v Romuniji pa 4 obiske in 48 enot izposojenega gradiva. V Litvi, na Finskem in Ceškem pa je situacija obrnjena. V nacionalni knjižnici Litve so imeli leta 1998 zabeleženih na 1.000 prebivalcev 161 obiskov in 95 izposojenih enot knjižnicnega gradiva, na Finskem 52 obiskov in 2 izposojeni enoti in v ceški nacionalni knjižnici 62 obiskov in 20 izposojenih enot gradiva. Tako obisk kot izposoja pa se v evropskih nacionalnih knjižnicah še naprej povecujeta, pri cemer se je v obdobju med leti 1991 in 1998 obisk povecal za 25%, izposoja pa za 13%. Zaposleni Število zaposlenih delavcev je ostalo v evropskih nacionalnih knjižnicah vse od leta 1991 pa do danes prakticno nespremenjeno. Opaziti pa je trend povecanja števila strokovnih delavcev, kar je po mnenju sodelavcev projekta LIBECON2000 v veliki meri rezultat majhnih razlik med izdatki za strokovne delavce in ostale zaposlene v knjižnicarstvu v vzhodni Evropi in v Baltiških državah. Najvec zaposlenih imajo v nacionalnih knjižnicah Velike Britanije, Nemcije in Francije, v katerih je zaposlenih vec kot 2.000 delavcev. Kljub temu, da se je zaposlenost v Narodni in univerzitetni od leta 1991 pa do leta 2000 povecala za 20% (leta 1991 je imela NUK 132 zaposlene, 1999. leta 132, leta 2000 pa je imela zaposlenih 137 delavcev), ostaja slovenska nacionalna knjižnica med tistimi, ki zaposluje najmanj delavcev. Po podatkih LIBECON2000 imajo manj zaposlenih le v irski nacionalni knjižnici in sicer 68 delavcev in v Švici, kjer so v nacionalni knjižnici zaposleni 103. delavci (leta 1998). Ravno tako kot skupno število zaposlenih pa je v evropskih nacionalnih knjižnicah v omenjenem obdobju ostalo skorajda nespre-menjeno tudi število zaposlenih delavcev na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji pa se je to število v zadnjih letih nenehoma povecevalo in presega evropsko povprecje. Zakljucek V prispevku so prikazani statisticni podatki o evropskih nacionalnih knjižnicah in nekateri izsledki mednarodnega projekta LIBECON2000, v katerem aktivno sodeluje tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Hkrati pa so prikazani tudi podatki, na osnovi katerih je mogoce uvrstiti Narodno in univerzitetno knjižnico v širši evropski kontekst. Damjana Tizaj, DMS, NUK PRISPEVKI KNJIŽNICARJEV IZ DRUGIH DRŽAV KJE SE SKRIVA NAJSTAREJŠI PISANI VIR V FRANCIJI Valenciennes je zelo lepo francosko univerzitetno mesto blizu belgijske meje. To mesto, ki ga je Evropska skupnost razglasila za zaostalo podrocje, tako kot nekatere pokrajine v Španiji in Portugalski, je pred šestimi leti postalo cona prioritetnega razvoja. Ker so v mestu Valenciennes v 20-ih letih izgubili 40.000 delovnih mest v industriji, se je pojavilo vprašanje njegovega nadaljnjega razvoja. Mestna uprava je našla rešitev v kulturi kot vektorju cloveškega in informacijskega potenciala, pri tem pa je izhajala iz stališca, da kultura ne more biti rezervirana samo za elito, ampak je potrebna vsakemu cloveškemu bitju. Mestna uprava se je pred desetimi leti odlocila za kulturni preporod, ki naj bi vkljuceval vse estetske in umetniške oblike. V središcu takega preporoda je bilo nacrtovano tudi kreiranje multimedijske knjižnice, kar je tudi uresniceno (www.ville-valenciennes.fr). Zgradba Mestne knjižnice Valenciennes je taka, povdarja njeno zgodovinsko obležje in dedišcino, saj knjižnica deluje v zgradbi, ki je bila zgrajena pred skoraj štirimi stoletji (leta 1591). V zgradbi je tedaj delovala Jezuitska šola. Zgradba je danes zašcitena kot kulturni spomenik, saj je tudi eden najpopolnejših primerov slikarskih dekoracij iz 18. stoletja v Franciji. Knjižnica je mirno in skrito mesto, kjer je zagotovljen dostop do starih fondov in razlicnih sodobnih medijev, kjer so zagotovljeni pogoji za delo raziskovalcev in vseh uporabnikov in tudi za razlicne animacije. Osebje zaposleno v Mestni knjižnici je tiho in zelo ustrežljivo. Od okoli 60 zaposlenih jih dve tretjini delata v osnovni dejavnosti. Jezuitska knjižnica je imela leta 1765 v svojem fondu nekaj manj kot 7.000 enot. Zahvaljujoc številnim depozitom in darovom je fond Mestne knjižnice danes precej bogatejši in šteje 1.400 rokopisov, 135 inkunabul, 200.000 tiskanih knjig med katerimi jih je 50.000 iz obdobja od 16. do 20. stoletja, okoli 10.000 slik, fotografij in starih map, ter 2.000 metrov arhiva. Fond Mestne knjižnice se povecuje iz dneva v dan in pokriva kulturno dedišcino skoraj dvanajstih stoletij. Najstarejši ohranjeni pisani vir na ozemlju francije je "La Cantilčne de Sainte Eulalie" (Pesem Svete Eulalije), ki ga hranijo prav v Mestni knjižnici v Valenciennesu. To je rokopis iz 9. stoletja, na platnicah katerega lahko še vedno obcutimo jelenje dlacice. Ta rokopis je prva v francošcini napisana pesem, ki opisuje odlocnost, pogumnost in borbo mladega dekleta za svobodo. Namesto, da bi se odrekla kršcanski veri je Eulalija raje izbrala smrt.1 Po mnenju nekaterih je to tudi najstarejši pisani vir med živimi romanskimi jeziki nasploh. Pomen 1 Jean-Louis Borloo: La Cantilčne de la liberté. Dans: La Cantilčne de Sainte Eulalie, Actes du coloque de Valenciennes, 21 mars 1989, p. 8. tega rokopisa je toliko vecji, ce upoštevamo, da francoska književnost kontinuirano obstoji že okoli tisoc let. Poleg tega Mestna knjižnica v Valenciennesu nudi uporabnikom razlicne usluge. Tako v okviru knjižnice deluje tudi služba za pomoc slabovidnim uporabnikom. Poleg tega knjižnica kot center za animacijo organizira številne razstave, predavanja, tribune, srecanja z avtorji iz razlicnih podrocij ustvarjanja. Poleg tega organizirajo tematske obiske jezuitske sobe, razstav in otroške knjižnice. Mestna knjižnica Valenciennes posoja knjige šolam, raznim združenjem in drugim ustanovam in to najvec za tri mesece. V knjižnici deluje tudi operativni multimedijskji sistem, ki uporabnikom ponuja tekst, sliko, zvok in video film. Zahvaljujoc svoji tehnicni opremljenosti in osebju postaja ta multimedijska knjižnica ena najinovativnejših in kot taka nudi mocno podporo razvoju kulture in vzgojnih procesov v regiji. Knjižnica ima sodoben multimedijdki katalog s katerim so želeli uporabnikom olajšati izbiro v množici dokumentov in povecati njihovo samostojnost v knjižnici.Kreirana digitalna zbirka slik se shranjuje na server in na CD_ROMe. Uporabniki lahko pregledujejo digitalne zbirke slik, ki so shranjene na serverju, CD-ROMi 2 Multimedijska soba je tehnicno v celoti opremljena za kreiranje digitalnih zbirk slik iz srednjeveških rokopisov, kar s pridom uporabljajo v praksi. 2 Marie-Pierre Dion: Notes sur une expérience multimedia : le catalogue de la bibliothéque de Valenciennes. Culture & recherche, no. 61, février 1997, p. 8. pa se hranijo samo za arhiv. Slike se na zahtevo uporabnikov (zahteve pogosto prihajajo tudi po elektronski pošti) lahko tudi natisnejo. To uslugo uporabnikom zaracunavajo, višina cene pa je odvisna od kvalitete uporabljenega tiskalnika. Zdi se, da je v opremo in osebje te knjižnice vloženih precej sredstev. Usluge, ki jih nudijo uporabnikom so visokokvalitetne. Informatizacija knjižnice je v polnem teku in ker jo razumejo dinamicno in ne staticno, se bo s podporo strokovnjakov še naprej razvijala. Vesna Župan, Univerzitetska biblioteka "Svetozar Markovic", Beograd NOVE PUBLIKACIJE DVA NOVA PRIROCNIKA Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je izdala dva nova prirocnika. Izšla je 1. popravljena izdaja prirocnika PREKAT (Prirocnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil). Prirocnik je pregled slovenske katalogizacijske prakse, ki izvira iz uporabe Pravilnika i prirucnika za izradbu abecednih kataloga Eve Verone in Abecednega imenskega kataloga Pavleta Kalana, vsebuje pa tudi spremembe, ki jih je sprejela Komisija za katalogizacijo pri ZBDS. V 1. izdaji je prišlo do napak pri tehnicni izvedbi, ki so za uporabnike prirocnika, predvsem zacetnike, lahko zavajajoce. Popravljena izdaja poleg tiskovnih popravkov vsebuje pri nekaterih tockah tudi nekoliko preoblikovano besedilo, ki je zdaj jasnejše in natancnejše. Izšel je tudi prirocnik ZNACKA (Prirocnik za dolocanje znacnic pri katalogizaciji). Ta prirocnik je razširjena razlicica poglavij 13-16 iz PREKAT-a in vsebuje izkljucno dolocila v zvezi z znacnicami. Dolocanje znacnic je pri katalogizaciji posebno zahteven postopek in prirocnik vsebuje pregled veljavnih dolocil, s poudarkom na tistih, ki veljajo pri dolocanju znacnic za slovenske avtorje. Prirocnik smo pripravili kot enega od osnovnih pripomockov pri uvajanju normativne kontrole v slovenski vzajemni katalog. Zlata Dimec, NUK CESTITKE NOVI MAGISTERIJI V letošnjem letu so na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani magistrirale kar tri kolegice. Polona Vilar je 26. marca uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Avtomarsko krnjenje besedil s podrocja bibliotekarstva. Franceska Žumer je 29. marca uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Bibliografija objav o šolskih knjižnicah v bibliotekarskih in pedagoških serijskih publikacijah v letih 1945-1999. Tilka Jamnik je 22. junija uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Vloga sodobnega knjižnicnoinformacijskega centra pri motiviranju za branje. je 5. junija je na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko FF magistrirala Savina Zwitter z magistrsko nalogo Bralne navade slovenskih gimnazijscev. Vsem kolegicam iskreno cestitamo! TUDI KNJIŽNICARJE NAGRAJUJEJO 6. julija 2001 so v atriju Pošte Slovenije slavnostno podelili nagrade in priznanja Mestne obcine Ljubljana za leto 2001. Med drugimi sta nagrado glavnega mesta Ljubljana dobili tudi Damjana Hainz, direktorica Knjižnice Otona Župancica in Slovanska knjižnica. Cestitamo! CESTITKA Nagrado glavnega mesta Ljubljana za leto 2001 je prejela direktorica Knjižnice Otona Župancica ga. Damijana Hainz, "za izvirno organizacijo splošnoizobraževalnega knjižnicarstva v prestolnici". Sodelavki iskreno cestitamo! Kolektiv KOŽ BORZA DELA DELO IŠCE Išcem delo v knjižnici v Ljubljani. Po poklicu sem profesorica slovenskega in angleškega jezika. Lani septembra sem se zaposlila kot bibliotekarka v visokošolski knjižnici, kjer sem eno leto nadomešcala delavko na porodniškem dopustu. Vodila sem bibliografijo profesorjev, katalogizirala monografske publikacije, polovico delovnega casa sem bila zaposlena v citalnici kot informatorka, kjer sem posredovala uporabnikom informacije. Nudila sem jim pomoc pri iskanju gradiva v razlicnih bazah podatkov. Sodelavki sem pomagala pri medknjižnicni izposoji in pri dopolnjevanju revij. Udeležila sem se treh tecajev ( IZUM Maribor): Uporaba programske opreme COBISS/Katalogizacija – zacetni, Uporaba programske opreme COBISS/Katalogizacija – serijske publikacije, Uporaba programske opreme COBISS/Katalogizacija – bibliografije raziskovalcev. Pripravljena sem se tudi dalje izobraževati. Vec informacij dobite na tel. 041 762 049 ali pa mi pišite na e-mail jelka_kos@hotmail.com OBVESTILA IŠCEMO KNJIGE Narodna in univerzitetna knjižnica potrebuje za svoj fond naslednji knjigi: RIHA, Susanne Pridi v živalski vrt / Susanne Riha ; . - Artice : Abrakadabra, 1998 ISBN 961-6250-01-9 ROZMAN, Sanja Peklenska gugalnica / Sanja Rozman ; . - Ljubljana : Vale-Novak, 1998 ( : Hren) ISBN 961-6221-17-5 Vse, ki imate morda odvecen izvod katere od naštetih knjig, prosimo, da se obrnete na ga. Terezo Policnik-Cermelj, po telefonu: 586 23 00 int. 344 ali po elektronski pošti tereza.policnik-cermelj@nuk.uni-lj.si IN MEMORIAM p. ŠTEFAN BALAŽIC Življenje provinciala slovenskih kapucinov p. Štefana Balažica je bilo kot goreca raketa, razpršeno v nešteto isker, ki so svetile mnogim, tudi knjižnicarjem. Natancno so in bodo njegovi bratje kapucini popisali njegovo življenjsko pot, od rojstva v Mali Polani tik pred Novim letom 1942 do magisterija iz teologije v Ljubljani, iz pedagogike v Rimu, še ene diplome iz pastoralne teologije in Gestalt terapije v Gradcu, do prenosa vsega tega velikega znanja med sobrate, ki jim je bil vzgojitelj, svetovalec in predstojnik in na množico ljudi, ki se jim je z nasvetom in pomocjo dotikal najtanjših in najglobljih strun duše. Tudi v krškem kapucinskem samostanu je pustil del svojega življenja, ceprav ni tu nikoli živel. Živel pa je z vsebino in željo, da bi majhna, a bogata samostanska barocna knjižnica našla pot v srca ljudi ter jih obogatila z znanji in spoznanji o življenju, delu in velikem prispevku kapucinov iz tega samostana skozi stoletja. Že umirajocemu samostanu je znal skupaj z nami Krcani vdihniti nov smisel in novo življenje, ko je kot predstojnik reda leta 1980 prepustil vecji del samostanskih prostorov za potrebe Valvasorjeve knjižnice. Po letu 1988 je samostan znova oživel: z obiski bralcev v splošnoizobraževalni knjižnici, posameznikov in skupin v kapucinski knjižnici, ki jo je po prvotnem katalogu iz l. 1695 uredil prof. Jaro Dolar in galeriji slik starih mojstrov, oživeli pod strokovnim vodstvom dr. Emilijana Cevca; mnogi obiski pa se koncajo tudi v lepo obnovljeni samostanski cerkvi, ki jo prizadevno vodita v Krškem edina patra Roman in Metod - Stanko Jeršin, ki je bil vsa leta obnove tudi vez med provincialatom in "terenom". Gledamo nazaj po cesti, ki smo jo prehodili s p. Štefanom in se ga spominjamo kot cloveka izjemno širokega cloveškega, duhovnega in kulturnega obzorja, ki mu ni bilo škoda casa in truda, da nas je knjižnicarje kar sam peljal v škofjeloški samostan, kjer smo do noci obcudovali dragocene inkunabule in rokopise, atlante in zemljevide, stare knjižne redkosti … in potem še nazaj v Krško ali drugic v ljubljansko redovno hišo na klepet in ljubeznivo pogostitev… In kljub preveliki obremenjenosti in stalno na poti med Ljubljano in Rimom, je tudi še po odprtju novih prostorov knjižnice, kar je pozdravil v nagovoru skupaj s tedanjim ravnateljem NUK-a Tomom Martelancem in domacini, našel trenutek za skok v Krško in prijazen pozdrav. 25. julija je bila pot bivanja p. Štefana, predstojnika kapucinskih samostanov Slovenske kapucinske province, koncana. Umrl je takorekoc na poti, v Karlobagu na Hrvaškem, dve uri po somaševanju udeležencev duhovnih vaj. Zdaj srecal si se iz oci v oci z Lepoto, ki te je ožarjala in za življenja te prežgala. (Janez Kolenc) Ljudmila in Slavko Šribar, Valvasorjeva knjižnica Krško PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo prijavnico za strokovno posvetovanje ZBDS, ki bo v Radencih od 10. do 12. oktobra 2001. Tema letošnjega posvetovanja je "Digitalna knjižnica". 2. V drugi prilogi objavljamo prijavnico za vclanitev v Kalanov sklad. 3. V tretjii prilogi objavljamo narocilnice za tri nove prirocnike, ki jih je letos izdala Narodna in univerzitetna knjižnica. 4. V cetrti prilogi objavljamo predlog programa in prijavnico za 5. seminar Arhivi, knjižnice, muzeji, ki bo od 22. do 24. novembra v Rovinju.