leto xxxix., št. 36     Ptuj, 18. septembra 1986    cena 80 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Veliko slavje v Moškanjcih (stran 2)
O Primožu Trubarju (stran 3)
Česar morda niste videli (stran 4)
Plesna telovadba za ženske (stran 6)
Tržeč dvakrat izgubil dom (stran 7)
Za boljši
jutri!
čeprav zveni naslov kot iztro-
šena fraza, še vedno drži. Vsak
samoprispevek, prostovoljno de-
lo in prispevki, ki jih občani pri-
spevajo po posebnih pogodbah,
pomenijo — boljši jutri. Ne gle-
de na to, kakšna je gospodarska
situacija v naši družbi, za razvoj
svoje občine bomo morali dajati
lastna sredstva, pa če to hočemo
ali ne. Brez denarja ni razvoja, ni
napredka. Da se tega v občini
Ptuj zavedamo, smo občani in
delovni ljudje že velikokrat do-
kazali. Danes lahko s ponosom
pokažemo na mnoge stavbe, ki
smo jih zgradili tudi s sredstvi
samoprispevka, v njih pa vzgaja-
mo mlade rodove ali ustvarjamo
novo vrednost.
Letos se bomo 23. novembra
ponovno odločali za občinski sa-
moprispevek, tretji po vrsti. De-
nar, ki ga bomo zbirali v nasled-
njih petih letih, bomo namenili
za investicije na področju zdrav-
stva, šolstva, cestne infrastruktu-
re in informativne dejavnosti.
Na področju zdravstva želimo
izboljšati razmere na porodniško
ginekološkem oddelku in doseči
napredek pri terapiji v Ptujskih
Toplicah. Na področju osnovne-
ga šolstva želimo zagotoviti bolj-
še delovne razmere učencem in
učiteljem v Juršincih in Cirkula-
nah, torej v Slovenskih goricah
in Halozah. Z zbranim denarjem
bomo sofinancirali modernizaci-
jo cest v kar 25 krajevnih skup-
nosti občine, na področju infor-
mativne dejavnosti pa zagotoviti
takšne delovne razmere, ki bodo
omogočile čim bolj kakovostno
informiranje vseh delovnih ljudi
in občanov.
Brez dvoma je v občini še veli-
jo področij, ki bi za svoj razvoj
"^trebovala dinar občinskega sa-
.-dfprispevka. Vendar, vsega ne
moremo postoriti obenem. Dose-
danji referendumski programi so
bili očitno pravilno zastavljeni,
saj danes že žanjemo uspehe. V
prepričanju, da je tako tudi z no-
vim referendumskim progra-
mom, je odbor za pripravo refe-
renduma pripravil bilten pod ge-
slom Z združenimi sredstvi zgra-
dimo več, dobilo pa ga bo vsako
gospodinjstvo v občini. To bo tu-
di osnovna informacija za obča-
na, podrobneje pa bodo o refe-
rendumskem programu razpra-
vljali na zborih krajanov.
N. D.
iO. PRAZNIK
KS ORMOŽ  H
Jutri
osrednja
slovesnost
v okviru desetega praznika so
Ormožani poskrbeli za bogat
program prireditev. Tako so že
13. in 14. septembra pripravili
več športnih tekmovanj, včeraj
tudi kulturne prireditve, osred-
nja slovesnost pa je napovedana
za jutri, 19. septembra.
Najprej bodo ob 17,30 uri pre-
dali namenu nove prostore knjiž-
nice, zatem pa bo združena gasil-
ska vaja in nastop pihalnih orke-
strov. Osrednja slovesnost, na
kateri bo sodelovala tudi delega-
cija pobratene Vrnjačke Banje,
bo ob 19. uri v Domu kulture.
Slavnostni govornik bo pred-
sednik skupščine Feliks Strop-
nik, Kulturni program pa pripra-
vljajo učenci OŠ Ormož. Ob kon-
cu bodo podelili bronaste znake
OF in to dvema vaškima sveto-
ma ter trem predsednikom va-
ških svetov. Bronasti znak OF
prejmejo Paviovci in Ključarovci
ter Ivan Boksa iz Litmerka, An-
ton Juršič iz Loperšič in Jože Tr-
i ^     ak iz Pušenc.
, MG
Jubilejni koncert je bil na Titovem trgu pri ptujski blagovnici.
Foto: M. Ozmec
Srečanje folklornih skupin in
pihalnih orkestrov
četrt stoletja je preteklo od prvih začetkov so-
delovanja med bratskimi občinami Cakovec, Ptuj
in Varaždin iz SR Hrvatske in Slovenije. 16. sep-
tembra 1961. leta je bila prva skupna seja sindikal-
nih svetov iz omenjenih treh občin in v spomin na
ta datum pred 25 leti, je bilo v soboto v Ptuju sre-
čanje folklornih skupin in pihalnih orkestrov. Žal
se ga nista udeležila kar dva napovedana gosta
programa. Člani folklorne skupine iz Markovec so
odpovedali zadnji trenutek ali točneje vodstvo, saj
so nekateri plesalci imeli celo dopust ali zamenjali
službo, v Ptuju pa ni bilo še ormoške pihalne god-
be. Kljub temu pa je bilo srečanje pred blagovnico
prava manifestacija bratstva in prijateljstva z 271
nastopajočimi.
Folklorna skupina kulturno umetniškega dru-
štva Štefan Raj iz Turnišča je zaplesala kot pred-
stavnica občine Lendava, nakar je zaigralo kar se-
dem pihalnih orkestrov: društva za š^nno re-
kreacijo Partizan Lepoglava iz občine Ivanec, pio-
nirski pihalni orkester KUD Zagorac Radoboj iz
občine Krapina, Svoboda Maribor-Tezno, pihalni
orkester Železničar iz Koprivnice, konference 00
ZSS DO IMPOL iz Slovenske Bistrice, Partizan-
ska limena glasba Desinič iz občine Pregrada in
ptujski pihalni orkester.
Sobotni nastop pred blagovnico je privabil veli-
ko število ljudi — naključnih in namernih obisko-
valcev tega dela mesta.
mš
Dosledno spoštovanje sprejetih
usmeritev
čeprav je v minulem in prejšnjem tednu sindi-
kat v ptujski občini vodil glavne naloge pri pripra-
vi in izvedbi 25-letnice bratskih srečanj in sodelo-
vanja občin SR Hrvaške in SR Slovenije, je sklad-
no s sprejetimi usmeritvami v prejšnjem tednu raz-
pravljal tudi o delitveni politiki ter o osebnih do-
hodkih.
Kljub temu, da so nekateri v prvem polletju od-
stopali od začrtane politike, bo dokončno poročilo
mogoče dati v začetku novembra. Sindikati nada-
ljujejo s spodbujanjem take delitvene politike, ki
je skladna z dohodkom in akumulacijo. Zato v sin-
dikatih še naprej zagovarjajo realno rast osebnih
dohodkov, rast, ki temelji na rezultatih dela.
Posebej pozorno so člani predsedstva razpra-
vljali o stanju na področju družbenih dejavnosti,
ki še vedno zaostajajo za rastjo osebnih dohodkov
v gospodarstvu. Usklajeno je področje zdravstva
in kulture, medtem ko bi za uskladitev osnovnega
izobraževanja s panožnimi sporazumi v tem tre-
nutku potrebovali od 15 do 16 odstotkov vseh
sredstev, ki jih letos potrebuje skupna poraba, je
na seji povedala Dragica Voda, predsednica komi-
teja za družbene dejavnosti občine Ptuj. Predsed-
stvoje pozvalo vse osnovne organizacije v osnov-
nem izobraževanju, da se v najkrajšem možnem
času uskladijo s panožnimi sporazumi.
Kot je povedal predsednik občinskega sveta
ZSS občine Ptuj Stanko Debeljak, je v občini pre-
cej OZD, kjer imajo slabe osebne dohodke. Ome-
nil je Gorenje — TOZD Poslovno opremo, DO
Hiko Olga Meglic, tekstilno industrijo, Elektroko-
vino — TOZD Mali motorji, gostinstvo, trgovino
in Certus — TOZD Potniški promet Ptuj.
Ervin Hojker je znova poudaril nujnost ureditve
globalnih problemov v naši družbi in s tem dobrih
pogojev za gospodarjenje. Dobro gospodarjenje
bo zagotovilo tudi dobre dohodke, predvsem pa
nadaljnji razvoj delovnih organizacij. Zato je nuj-
no, da se delo drugače organizira. Prav tako je po-
trebno zagotoviti poenotenje družbenih dejavnosti
v Sloveniji, zdaj se borimo za poenotenje v občin-
skem merilu.
Predsedstvo je na seji 11. septembra razpravlja-
lo tudi o nalogah sindikalnih delavcev ob osred-
njih prireditvah v Ptuju ob 25-letnici bratskih sre-
čanj in medrepubliškem sodelovanju. Tako o pri-
reditvi v soboto, 13. septembra in v torek, 16. sep-
tembra.
MG
DELOVNI POGOVORI
V PTUJU
Gostje iz Ljubljane na uvodnem pogovoru z vodilnimi predstavniki ptuj-
ske občine.
Foto: M. Ozmec
V torek, 16. septembra, sta obi-
skala ptujsko občino MIHA
RAVNIK, predsednik RO ZS
Slovenije in VLADO BEZNIK,
predsednik Zbora občin Skupšči-
ne SRS. Dopoldne sta sodelova-
la na pogovorih o razvojnih
usmeritvah in problemih delovne
organizacije Agis.
Za tem se je Miha Ravnik s
svojimi sodelavci pogovarjal s
predsedniki osnovnih organiza-
cij ZSS o delu in nalogah sindi-
katov v bazi, to je neposredno
med delavci. Vlado Beznik s so-
delavci pa se je pogovarjal s
predstavniki skupščine občine
I*tuj o funkcioniranju delegat-
skega sistema, s posebnim pou-
darkom na delo delegacije v kra-
jevni skupnosti, delo občinskega
zbora krejevnih skupnosti in vlo-
go občinske skupščine kot dele-
gacije za Zbor občin republiške
skupščine.
Oba ugledna gosta iz Ljublja-
ne sta popoldne sodelovala na
slovesnostih ob 25-letnici sodelo-
vanja bratskih občin SR Hrvaške
in SR Slovenije. FF
UVODNIK
»KTMV«
Šala je stara, vendar še vedno aktualna. Delavci, ki so med
delovnim časom odhajali iz tovarne, so vratarju kar mimogrede de-
jali, da gredo na SZDL. ZK. ZSMS. TOZD in tako dalje. Eden
med njimi pa je nekajkrat dejal, da gre na KTMV. Končno se je
vratar opogumil in vprašal, kaj ta kratica pomeni. Kar tako malo
ven. mu je odgovoril odhajajoči.
Kaj nam povedo ta in tej podobne šale? Povedo nam več kot
povedo v svojih govorih razni funkcionarji, ko govore o delovni di-
sciplini, odnosu do dela in družbene lastnine, o organizaciji dela in
produktivnosti. Zakaj pravzaprav odhajamo po raznih — službenih
in privatnih — opravkih med delovnim časom. Najprej in predvsem
zato. ker sicer ne bi mogli opraviti svojih obveznosti, povezanih z
delom ustanov, ki imajo točno isti delovni čas kot tovarne. Drugi
vzrok pa je najbrž težje opredeliti.
Prva možnost, ki se ponuja je. da je delovna disciplina na nizki
ravni. Če ni prave kontrole in zaposleni nimajo privzgojene delovne
discipline, jo pač pobrišejo z delovnega mesta, ko se jim to zahoče.
Druga možnost in verjetno tudi bliže resnici pa je slabo nagrajeva-
nje zaposlenih. Vsak od nas potrebuje pravo stimulacijo za delo —
nihče ne hodi v službo iz ljubezni do svoje organizacije združenega
dela. Če se slabim plačam, slaoi organizaciji dela, delovni disciplini
in slabemu odnosu do dela pridruži še nezadovoljstvo nad opravlja-
nim poklicem, ni mogoče pričakovati drugega kot to, o čemer pišem
v začetku tega uvodnika.
K vsemu zapisanemu pa zagotovo prispevajo velik del tudi ne-
nehno rastoče cene. nenehno padanje življenjskega standarda, ki si
ga mnogi med nami »popravljamo« z dodatnimi, postranskimi za-
služki ali tako imenovanim tezgarjenjem. Dokler si bomo morali na
ta način izboljševati standard, ni mogoče pričakovati boljših delov-
nih rezultatov. Podražitve, ki smo jih bili deležni v zadnjem času in
tiste, ki jih napovedujejo za prihodnje mesece, zagotovo ne bodo
vplivale na spremembo naših delovnih navad.
Jasno je, da ne gre metati vseh delavcev v isti koš. Tam, kjer
delavci ne hodijo »kar tako malo ven«, niso samo zaostrili kontrole
pri vratarju, poskrbeli so za dobro organizacijo dela. strogo kontro-
lo kakovosti dela in uredili nagrajevanje v skladu z vloženim delom
in rezultati dela. Marsikje so bili prisiljeni zaradi nenehno spremi-
njajoče se zakonodaje in raznih intervencijskih zakonov nagrajeva-
nje usklajevati — žal navzdol — 5 splošnimi usmeritvami. Vendar
se ponekod upirajo in uveljavljajo nagrajevanje, ki je odvisno od
doseženih rezultatov. Prav je tako. saj le na ta način stimulirajo za-
poslene, da se ne odločajo za KTMV med delovnim časom.
Kar zadeva »tezgarjenje« pa je mogoče storiti le eno — spre-
meniti delovni čas tako, da bodo delavci delali samo v tovarnah,
kmetje pa samo na poljih. Polovičarstvo še nikoli ni dalo pravih sa-
dov. Amerika je že odkrita, veselo na delo. lahko rečemo. Koliko
delovnih ur zgubimo zaradi vsega tukaj zapisanega, zaradi neplod-
nih sestankov, kvazi samoupravljanja in še česa, temu podobnega ?
Morda bi se lahko v eni od organizacij združenega dela lotili anali-
ze »KTMV« in rezultate uporabili v prid dobrega gospodarjenja ?!
Nevenka Dobljekar
O KVALITETI
ŽIVUENJA
Svet za varstvo okolja in predsedstvo konference svetov potrošni-
kov pri občinski konferenci SZDL Ptuj sta pretekli teden razpravljala
o osnutku stališč občinske konference SZDL o kvaliteti življenja v
krajevnih skupnostih.
Stališča se nanašajo predvsem na naslednja področja: urejenost
prodajnih prostorov, založenost in odpiralni čas trgovin, pogostnost
avtobusnih zvez in kvaliteta prevozov, izgradnja telefonskega omrež-
ja, dostava in odpiralni čas pošte, varstvo okolja, kvaliteta gostinskih
uslug, odpiralni čas zbirk in razstavnega paviljona Pokrajinskega mu-
zeja Ptuj ter poslovalni čas poslovalnic Kreditne banke Maribor —
Poslovna enota Ptuj.
Svet za varstvo okolja je stališča podprl, saj so v njih predlagane
rešitve ekoloških problemov neodložljive. Nanašajo se predvsem na
ureditev centralnega odlagališča smeti, saj mora to biti narejeno po
strožjih kriterijih kot sedanje, predvsem glede prepustnosti tal in bli-
žino naseljenih področij. Razen tega je v naši občini tudi veliko divjih
odlagališč, kar bi krajani in inšpekcijske službe morali preprečevati.
Onesnaženost Drave in pritokov je poglavje zase. Nekaj je možno na-
rediti v dogovoru z občinami, ki jo onesnažujejo že pred našo, največ
pa lahko v naši občini naredimo, če bodo pristojni usposobili čistilno
napravo ter uredili kanale za odvajanje odpadnih vod in čiščenje od-
plak iz farm. Naše področje je kmetijsko in potencialni onesnaževalci
so zaščitna sredstva ter mineralna gnojila, kar še posebej vpliva na
podtalnico. Zato brez kontrolirane in razumno omejene porabe vseh
teh sredstev ne bo šlo.
Pri širitvi melioriranih področij v naši občini pa seveda tudi ne bi
smeli pozabiti na zaščito divjadi, za katero bi morali lovci urediti po-
samezna območja in preprečiti rušitev ekološkega ravnotežja na teh
področjih. Nerešeni pa ostajajo še številni problemi, med katerimi je
najbolj pereče nihanje nivoja podtalnice na področju levega brega
Drave zaradi zajezitve. Najprej gre za nenehno vdiranje vode v kleti
prebivalcev, nato pa še za slabšanje kakovosti rodovitne zemlje na
tem področju. Tehnične rešitve še vedno niso zagotovljene, zato se ti
prebivalci upravičeno pritožujejo. Ostaja pa še nekaj »manjših« težav
pri urejenosti mesta in zelenic v novih naseljih.
Upamo lahko, da se bodo predlogi in pobude sveta za varstvo
okolja in konference SZDL o kvaliteti življenja uresničili in da vpra-
šanje o usposodobitvi centralne čistilne naprave na zboru krajevnih
skupnosti ne bo postalo dolgočasno ponavljanje neodgovorljivega.
d. 1.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
18. september 1986 - XEDNIK
^   OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE    J
DEJAVNOSTI
Podaljšana roka
strokovnih služb?
Julija letos so delegati zborov ptujske občinske skupščine sprejeli
sklep o sestavi občinskih komitejev, med drugimi tudi občinskega ko-
miteja za družbene dejavnosti, ki ga doslej ni bilo. V komiteju so
predstavniki industrije, kmetijstva, telesne kulture, stanovanjskega in
komunalnega gospodarstva, socialnega varstva, zdravstva, izobraže-
vanja, kulture in raziskovalne dejavnosti. 2e ob ustanovitvi komiteja
se je pojavilo vprašanje o pomenu in vlogi tega organa. Mnogi so me-
nili, da gre zgolj za podaljšano roko strokovnih služb posameznih in-
teresnih skupnosti družbenih dejavnosti in za podvajanje dela.
Predsednica komiteja Dragica Voda pravi: »Nikakor ne gre za
podvajanje dela in za utrditev položaja strokovnih služb. Nasprotno!
Komite bo opravljal dejavnosti. Zagotavljal bo sodelovanje, dogovar-
janje in usklajevanje pri načrtovanju in izvajanju sprejete politike raz-
voja družbenih dejavnosti med udeleženci svobodne menjave dela.
Naslednja pomembna naloga je koordinacija dela pri dogovarja-
nju o letnih programih in spremljanje uresničevanja obveznosti iz sa-
moupravnih sporazumov o temeljih planov interesnih skupnosti. Po-
leg tega lahko komite predlaga ukrepe v primerih, ko pride do motenj
v posameznih organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti —
ko ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, določenih z zakonom.
Komite opravlja tudi vse naloge v zvezi z varstvom borcev NOB,
vojnih in vojaških invalidov ter skrbi za varstvo, urejanje in vzdrževa-
nje grobov, grobišč in drugih obeležij iz NOB.«
Področje skupne porabe je v zadnjih letih področje varčevanja z
denarjem. Do lani je delež sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb
v družbenem proizvodu Slovenije nanehno padal, posledice pa so
takšne, da jih bo v kratkem času nemogoče odpraviti. Ne gre samo za
nizke osebne dohodke zaposlenih v družbenih dejavnostih, pač pa
predvsem za programe dela, ki jih ob vse manj denarja v skupnostih
enostavno niso mogli uresničiti oziroma, morali so jih krčiti in s tem
okrniti tudi kakovost dela.
»Vemo, da so naše potrebe po storitvah, ki jih opravljajo družbe-
ne dejavnosti, vedno večje. Jasno je, da moramo v naši družbi ugoto-
viti, kaj smo sposobni v takšnih razmerah kot so financirati, da bodo
lahko te dejavnosti imele določen razvoj in da bodo naše potrebe za-
dovoljene,« pravi Dragica Voda. »Razlike med posameznimi področ-
ji družbenih dejavnosti so velike, zato si moramo prizadevati za ena-
komernejši razvoj in kakovost dela na vseh področjih. Z omejevanjem
sredstev tega zagotovo ne bomo dosegli, najbrž pa bo potrebno razmi-
sliti o ustreznajšem organiziranju na področju družbenih dejavnosti.
Trudili se bomo, da bi prek kolegijskega organa komiteja opredelili
glavne naloge na teh področjih in temu primemo zagotovili ustrezen
obseg sredstev za izvajanje programov.« Dobljekar
Skrb za kadre v Delti
v TOZD Delta v Ptuju že vrsto let posvečajo vso skrb usposa-
bljanju delavcev s tem, da so organizirali posebne tečaje za priučeva-
nje delavk, v zadnjem času pa šolajo tudi potrebne strokovne kadre,
saj imajo kar precej štipendistov za poklice, ki jih potrebujejo v proiz-
vodnji kot so konfekcijski tehniki in inžinerji — skupno trideset. Po-
leg tega pa delavce izobražujejo ob delu, saj je pred nedavnim kar
petnajst šivilj pridobilo izobrazbo konfekcijskega tehnika. Skupaj z
Zaščito iz Kidričevega so šolanje organizirali kar v tovarniških pro-
storih, kamor so prihajali profesorji iz STŠ v Mariboru. S to šolo je
tudi dogovorjeno, da bo vsako leto izobrazila za potrebe Delte razred
učenk in učencev, ki bodo lahko nadomestili delavce, ki so odšli v po-
koj ali zapustili Delto.
Do leta 1990 v Delti načrtujejo, da bi od sedanjih 505 proizvod-
nih delavcev povečali kolektiv na 550 delavcev.
Tisti, ki se izobražujejo ob delu, imajo pravico do študijskega do-
pusta, plačane šolnine, prevoznih stroškov in brezplačnih učbenikov.
mš
TONE ANDERUČ O SLOVENSKIH AKCUAH
Iščemo nove oblike organiziranosti
Brigadirsko poletje 1986 je za nami. Sklepne slovesnosti ob za-
ključku Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice se je v Dor-
navi pri Ptuju udeležil tudi predsednik republiške konference ZSMS
Tone Anderlič, ki je uspešnost brigadirjev na deloviščih in na področju
interesnih dejavnosti takole ocenil:
»v letošnjem letu je na mla-
dinskih delovnih akcijah v naši
republiki sodelovalo okoli 3.500
brigadirjev iz različnih krajev Ju-
goslavije, ki so opravili več kot
400 tisoč delovnih ur. To pomeni
tudi izredno veliko število kilo-
metrov izkopanih jarkov za vo-
dovode, popravljenih in urejenih
cest, izvedenih agromelioracij in
podobnih težavnih del. Glede na
to kar smo predvidevali pred za-
četkom letošnjih akcij, smo sedaj
lahko v celoti zadovoljni, saj so
naši načrti uresničeni.«
— Kako ste zadovoljni z orga-
nizacijo brigad in akcij pri nas?
»Ugotavljamo, da so pred-
vsem klasične mladinske delovne
akcije v takšni fazi razvoja, da
jih bo nujno potrebno spremeni-
ti. Dokaz za to so dobro vpeljane
posamezne specializirane oblike
brigad, ki jih je bilo letos že kar
precej. Tudi v Ptuju je uspešno
potekal veterinarski tabor, ki je
pokazal, da se lahko mladi doka-
zujejo in preverjajo tudi v svoji
strokovnosti — seveda le ob
ustrezni prav tako strokovni pod-
pori institucij. Mladi ljudje ima-
jo različne sposobnosti za razli-
čna opravila, treba je le združiti
njihov optimizem in voljo do ko-
lektivnega dela ter pri tem uspe-
šno uveljaviti tudi njihovo zna-
nje. V tem je tudi nadaljna per-
spektiva mladinskega prostovolj-
nega dela pri nas.«
— V Sloveniji je letos poteka-
lo pet zveznih in štiri republiške
mladinske delovne akcije. Na
akcijo Slovenske gorice v Dorna-
vi v zadnji izmeni ni bilo dveh
brigad. Ste podobne težave zabe-
ležili še kje?
»Žal smo tudi na nekaterih
drugih akcijah v Sloveniji beleži-
li takšne in podobne težave. Za
izpad dveh brigad na akciji Slo-
venske gorice pa lahko rečem, da
je to čisto naključje ali morda
splet okoliščin. Nastale so težave
s formiranjem brigade otrok na-
ših zdomcev iz Avstralije, katerih
vzroki so skorajda opravičljivi,
nekoliko manj smo zadovoljni z
odgovorom o vzrokih za neude-
ležbo brigade iz Trebnjega. Sicer
pa so bile štiri akcije v naši repu-
bliki čisto popolne in tudi to je
precej. Vse je pač odvisno od or-
ganizatorjev, torej od občinskih
konferenc ZSMS, ki brigade pri-
pravljajo. Nerazumljivo pa je, da
je v zadnjih letih že skorajda pra-
vilo, da so posamezne brigade iz
istih občinskih konferenc skoraj
vedno nepopolne. Podobne teža-
ve pa imajo tudi brigade iz Srbije
in še nekaterih drugih republik
in pokrajin.
V manjši zagovor naj nave-
dem, da smo zadnja leta v neka-
terih republikah širili akcije prek
optimalnega števila brigadirjev.
Gre predvsem za to, da smo reci-
mo pred šestimi leti imeli v Jugo-
slaviji 35 zveznih mladinskih de-^
lovnih akcij, letos pa jih je že 45.
Večina teh akcij je organizirana
na precej enostaven način, s
strukturo, ki velja že leta in leta.
V tem pa seveda ne vidimo prave
perspektive. Kajti ne gre, da bi
gledali samo na to, kako bomo
brigadirje in njihovo fizično spo-
sobnost čim bolj izkoristili, pri
tem pa jih nastanimo v higiensko
in prostorsko minimalno zado-
voljujoče prostore. Na tak način
seveda brigadirjev ne moremo
pridobiti na akcije. V tem tiči
največji del odgovora zakaj ta-
ko?«
— Torej ne gre za preživetost
mladinskega prostovoljnega de-
la, ampak za iskanje novih oblik
organiziranosti in pogojev?
»Gre za to, da moramo akcije
prilagajati času in potrebam mla-
dih ljudi. Treba je vedeti, da so
se razmere bistveno spremenile,
prav tako življenjski in delovni
pogoji pri nas. Danes se dela bi-
stveno drugače kot recimo takoj
po vojni, uporabljati je treba tu-
di več znanja, poleg tega pa ima-
mo tudi vse boljše stroje za delo,
ki ga pogosto opravljajo briga-
dirji. Seveda ne smemo gledati
zgolj na materialni učinek akcij,
saj je veliko pomembnejše drugo
področje, na katerem kujemo
osebnost mladega človeka in utr-
jujemo bratske in prijateljske ve-
zi med mladino iz vse Jugoslavi-
je. Še to je treba dodati, da mladi
pogosto pričakujejo od akcij pre-
več. Vedeti je treba, da je poleg
dela organizirano tudi veliko in-
teresnih aktivnosti, razne tečaje
in krožke, kar pa seveda v pre-
cejšnji meri vpliva tudi na finan-
čno strukturo.«
Vsekakor pa lahko ob zaključ-
ku povemo, da smo lahko z de-
lom in aktivnostjo brigadirjev na
letošnjih akcijah — glede na šte-
vilo posameznih brigad — v ce-
loti zadovoljni. Temu v prid pri-
čajo poleg vrednosti opravljenih
del tudi številna priznanja, trako-
vi in udarniške značke.
M. Ozmec
Poleg rednega dela na trasi se je zadnja leta uveljavila tudi oblika mno-
žičnih skupnih udarniških akcij, na katerih sodeluje tudi vse več domači-
nov in brigadirjev veteranov.
25 LET EMONE KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
Veliko slavje v Moškanjcih
v času povezovanja kmetijskih gospodarstev v občini Ptuj je pred
četrt stoletja nastal Kmetijski kombinat Ptuj. Takoj po nastanku leta
1961 se je kombinat okrepil z gozdarsko in lesarsko dejavnostjo. Od le-
ta 1962 do 1975 pa je obdobje nenehne širitve kombinata. V tem času so
se kmetijskemu kombinatu priključili kletarji, zadružniki, nato gostinci,
živilska industrija, trgovina in kooperacija izven naše republike. Razvoj-
na pot kombinata je bila težka in vijugasta. Prihajalo je do sanacij, re-
organizacij, pa tudi do ukinitve določene proizvodnje, ki je povzročala
nenehno izgubo in delavcem ni zagotavljala socialne varnosti.
Tako je razvojno pot kmetijskega kombinata Ptuj predstavil glavni
direktor Branko Gorjup v uvodu svojega govora na veliki slovesnosti, ki
je bila v petek na letališču v Moškanjcih. Tam se je zbrala velika večina
nad 1700-članskega kolektiva in številni gostje, predstavniki poslovnih
partnerjev in družbenopolitičnega življenja. To je bil pravi praznik, k res
slovesnemu vzdušju je prispevalo tudi lepo, še pravo poletno vreme, pa
komorni moški zbor iz Ptuja in pionirska folklorna skupina osnovne šo-
le bratov Štrafela iz Markovec, ki so nastopili v kulturnem programu.
Slavja v MoSkanJcih se je udeležilo veliko Število delavcev, upokojencev
kombinata ter številni gostje.
Dosedanjo razvojno pot kombina-
ta je orisal glavni direktor
Branko Gorjup
Slavnostni govornik na sloves-
nosti je bil Milan Kneževič,
predsednik republiškega komite-
ja za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, ki je med drugim pov-
daril, da sodi Kmetijski kombi-
nat Ptuj med najpomembnejše
slovenske pridelovalce hrane.
Ena pomembnih prelomnic v
25-letni zgodovini kmetijskega
kombinata je poslovna povezava
s sestavljeno organizacijo zdru-
ženega dela Emona Ljubljana v
letu 1981. Tu je našel kombinat
možnost uresničevanja svojih
razvojnih ciljev ter širše tržišče
za prodajo svojih proizvodov.
Danes so v kmetijskem kombi-
natu zastopane naslednje dejav-
nosti: proizvodnja hrane, gostin-_
stvo in turizem, trgovina, servi-
sne dejavnosti in lesarstvo. Vse
to opravlja okoli 2 tisoč redno in
sezonsko zaposlenih delavcev, ki
ustvarijo letno okoli 24 milijard
dinarjev celotnega prihodka. V
letošnjem prvem polletju je kme-
tijski kombinat posloval rentabil-
no in tako so tudi njihovi osebni
Ob 25-letnici Kmetijskega
kombinata Ptuj so podelili šte-
vilnim poslovnim partnerjem
posebna priznanja za dolgolet-
no uspešno sodelovanje. Kom-
binat pa je prejel za svoj jubilej
priznanje SOZD Emona Lju-
bljana. Predsednik poslovod-
nega odbora sozda Borut Šnu-
derl ga je na petkovi slovesno-
sti izročil glavnemu direktorju
kombinata Branku Gorjupu.
dohodki nadpovprečni v gospo-
darstvu ptujske občine.
V 25-letih so delovni ljudje
kombinat nenehno širili obseg
soje proizvodnje. Od 870 tisoč
kilogramov so proizvodnjo pše-
nice povečali na več kot 6 milijo-
nov kilogramov, proizvodnjo ko-
ruze od 800 tisoč na 12 milijonov
kilogramov, prirejo prašičev od
465 tisoč kilogramov na prek 5
milijonov kilogramov. Predelavo
mleka so od 4 milijonov litrov
f)ovečali na več kot 20 milijonov
itrov. Sladkorne pese pridelajo
danes 30 milijonov kilogramov,
od 4 milijonov litrov so proiz-
vodnjo vina povečali na 5 milijo-
nov litrov, pridelavo sadja so po-
večali od 400 tisoč na 2 milijona
kilogramov. Močnih krmil pred
četrt stoletja niso proizvajali, da-
nes znaša proizvodnja že nad 50
milijonov kilogramov. Še bi lah-
ko naštevali primerjalne podat-
ke, ki so zelo zgovoren dokaz ve-
likega prizadevanja delovnih lju-
di kmetijskega kombinata.
Kombinat gospodan danes na
7 tisoč hektarih kmetijskih povr-
šin, samo njiv imajo nad 4 tisoč
hektarov, nad 800 hektarov vino-
gradov, sadnih plantaž in hme-
ljišč. Zmogljivost prašičereje je
nad 70 tisoč prašičev letno, v go-
vejih pitališčih spitajo letno nad
6 tisoč mlade goveje živine, v su-
šilnici posušijo nad 20 milijonov
kilogramov žita. Obnavljajo nad
130 hektarov po zimski pozebi
uničenih vinogradov in sadov-
njakov. Meliorirali so nad 3 tisoč
hektarov zemljišč ...
Kmetijski kombinat je danes
strojno solidno opremljena delo-
vna organizacija. V svoje delo
uvajajo vse več znanja in njihov
pogled v prihodnost je jasen: do
Na slovesnosti v Moškanjcih
je predsednik SO Ptuj Gorazd
Žmavc podelil državna odliko-
vanja 12 kombinatovim delav-
cem. Medaljo zaslug za narod
sta prejela: Stanislav Menoni
in Mirko Vamberger, Red dela
s srebrnim vencem: Marjan
Brglez, Boris Kašman, Bojan
Kocjan, Franc Majcenovič,
Martin Petrovič, Katica Vrtič.
Red zaslug za narod s srebrno
zvezdo pa so prejeli: Vladimir
Boldirev, Katica Kašman, Ma-
rija Magdalene in Jurij Mla-
kar.
leta 1990 bodo fizični obseg pro-
izvodnje povečali za tretjino. Po-
leg načrtov, zapisanih v srednje-
ročnem planu, je porok za to tu-
di doslej pokazana pripravlje-
nost kombinatovih delavcev za
premagovanje vseh težav, ki jih v
tako veliki delovni organizaciji
in tako burnih časih za naše go-
spodarstvo ni malo.
Do leta 1990 bodo v kombina-
tu zaključili z melioracijami na
sedanjih površinah, glavne na-
ložbe bodo usmerjene v namaka-
nje kmetijskih površin, skoraj na
1800 hektarih. Obnovili bodo
precej hmeljišč, vinogradov, sad-
nih plantaž. Modernizirali bodo
mlekarno, proizvodnjo žganih
pijač in žveplovega zakada. Mo-
dernizirali bodo tudi gostinske
lokale, uvedli novo proizvodnjo
v tovarni močnih krmil, v celoti
izkoristili nove zmogljivosti far-
me prašičev in uredili njen eko-
loški problem. Modernizirali bo-
do tudi storitvene uslužnostne in
proizvodne dejavnosti v lesar-
stvu, servisiranju, trgovini in ta-
ko dalje.
Načrtov in ciljev imajo delo-
vni ljudje kmetijskea kombinata
torej dovolj. Seveda jim želimo,
da uresničijo prav vse, da se bo-
do ob prihodnjih jubilejih pona-
šali s še lepšimi delovnimi zma;
gami. Ob srebrnem jubileju tudi
naše iskrene čestitke!   J. Bračii
TEDNIK - 18. september 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Jest sin enu dobru
voiskovanje
voiskoval. . .
Te svetopisemske besede so natisnjene pod Trubarjevo sliko iz Lu-
throve Hišne postille, ki jo je Trubar prevedel do konca tik pred svojo
smrtjo, izdal pa devet let po očetovi smrti njegov sin Felicijan. Preprosto
in jedrnato so že takrat označile Trubarjevo življenje in delo ohranile
SVOJ pomen do danes, ko vemo o tem življenju in delu neprimerno več,
skoraj vse.
Tednik je naznanil začetek Trubarjevega leta (kot so nekateri poime-
novali leta 1986) v številki pred 8. februarjem, Prešernovim dnem in
praznikom slovenske kulture, in tako domiselno povezal dva njena naj-^
pomembnejša mejnika — začetek in vrh (O. Župančič je svoje dni zapi-
sal: Trubar je bil prvi. Prešeren edini). Zdaj se Trubarjevo leto počasi iz-
teka, v nedeljo bo na Rašici zaključna vseslovenska spominska proslava
ob 400-letnici Trubarjeve smrti, zato je prav. da se še enkrat pomudimo
pri začetniku, očetu slovenske književnosti, ne da bi se posebej in podroh-,
no spuščali v oris njegovega časa. življenja in dela (o vsem tem govorijo
vse naše literarne zgodovine, podrobno pa monografije in razprave o Prj-j
možu Trubarju). ^
Trubarjevo življenje zajema
skoraj celo 16. stoletje (od
1508—1586; ko je umrl, je bil
star 78 let). In v tem življenju je
uspelo Trubarju ustvariti številna
dela, ki so njegovo ljudstvo pola-
goma oblikovala v narod, s knji-
ževnostjo v lastnem, materinem
jeziku. 16. stoletja je bilo polno
burnega dogajanja, velika pre-
lomnica med srednjim in novim
vekom. To je bil čas, ko so se na-
daljevala številna odkritja, iz-
najdbe in izumi, čas humanizma
in renesanse v kulturi — literatu-
ri in reformacijskih gibanj v ver-
skem, cerkvenem življenju. Fev-
dalni družbeni red so načenjali
novi gospodarski nauki, ga slabi-
li kmečki upori. Za naš, sloven-
ski razvoj so bili pomembni
predvsem kmečki upori, turški
napadi in reformacija.
Slovenci smo bili v primerjavi
z drugimi, večjimi in velikimi na-
rodi pravi zamudniki (od 10. do
16. stol. poznamo le zapiske ver-
ske vsebine, brez trdne, sklenje-
ne tradicije; preprosti ljudje pa
so peli in pripovedovali pb svoje,
po ustnem izročilu). In kdo ve,
koliko časa bi to ostali, če se ne
bi tudi pri nas razširila reforma-
cija oz. protestantizem, ki je zah-
teval od vernika, da mora biti
versko izobražen, da mora pred-
vsem tudi sam brati in poznati
sv. pismo ali biblijo, ki je temelj .
pravega, evangelijskega verskega
nauka in življenja, da mora res-
nično sodelovati pri službi božji,
oboje pa je možno le, če se to
opravlja v domačem, materinem
jeziku, v katerega se morajo pre-
vesti tudi najpomembnejše ver-
ske knjige, predvsem biblija. To
pa je pri nas prvi in v največji
meri napravil Primož Trubar, se-
veda ne brez podobno prizadev-
nih in sposobnih sodelavcev
(Krelj, Dalmatin, Bohorič in dru-
gi). Kako se je to zgodilo, nam ^
pripovedujejo podatki o Trubar-
jevem burnem in pisanem življe-
nju, ki je rodilo bogate sadove,
številna dela od katekizma in
abecednika (1550) do prevoda
Luthrove Hišne postille (1586, iz-
šla šele 1595).
Rodil se je na Rašici (1508), se
učil in študiral na Reki, v Salz-
burgu in Trstu (tu je skrbel zanj
škof P. Bonomo, ki mu je stal ob
strani do svoje smrti 1546), krajši
čas tudi na Dunaju, bil v Trstu
posvečen za duhovnika (star šele
22 let), postal vikar v Laškem pri
Celju (že pred posvečenjem pa v
Loki pri Radečah), 1533 prvič
pridigal v Ljubljani, kjer se po-
tem nastani tri leta kasneje, mora
zaradi vedno večje privrženosti
novemu verskemu nauku iz Lju-
bljane, se zateče v Trst k škofu
Bonomu kot slovenski pridigar,
dve leti kasneje pa ga srečamo
spet v Ljubljani, zdaj (po Bono-
vem posredovanju) že kot kano-
nika. 1547 (po Bonomovi smrti
in ko postane ljubljanski škof
Urban Fextor, ki začne preganja-
ti protestante) mora iz Ljubljane
na župnijo Šentjernej na Dolenj-
skem, od koder 1548 iz strahu za
svoje življenje zbeži na Nemško.
Drugo polovico svojega življe-
nja preživi potem do smrti kot
protestantski pridigar večinoma
v raznih nemških mestih: Rot-
henburg nad Taubero (tu pripra-
vi za tisk prvi dve slovenski knji-
gi — katekizem in abecednik, iz-
šli 1550, tiskani pa v Tiibingenu),
Kempten, Urach (kjer, po kraj-
šem sodelovanju s P. P. Vergeri-
jem, z baronom Ivanom Ungna-
dom ustanovita tako imenovani
Biblijski zavod in Trubar s hrva-
škimi sodelavci skrbi za glagol-
sko — cirilski tisk, da bi se nova
vera razširila tudi med Hrvate in
Srbe; vmes se vrne za dve leti tu-
di v Ljubljano, kjer postane su-
perintendent slovenske prote-
stanske cerkve, a mora 1564 za-
radi izida Cerkovne ordninge —
nekakšne ustave slov. protest,
cerkve — zapustiti domovino,
zdaj že drugič, in to za vselej),
Tiibingen (Ivan Ungrad je že
umrl. Biblijski zavod pa kmalu
zatem preneha delovati), Lauf-
fen ob Neckarju in končno De-
rendingen blizu Tiibingena, kjer
ostane do svoje smrti 1586 (vmes
je le še enkrat obiskal Ljubljano
in bil mimogrede tudi v Ribnici,
da bi dobil od turških ujetnikov
natančne podatke o »turški ve-
ri«, predvsem o koranu).
Na Nemškem je napisal in iz-
dal vsa svoja dela, a je ostal ven-
dar brezdomec (sam je zapisal:
Nigdirdom). Začel je čisto pre-
prosto (1550): iz katekizma naj
bi njegovi ljubi Slovenci spoznali
pravo vero, abecednik pa naj bi
jih naučil brati. Sam je potem do
svoje smrti izdal nad polovico
vseh sloven. protest, tiskov: po-
samezne dele sv. pisma novega
testamenta in celega (Biblijo v
celoti pa je prevedel in izdal
1584 Dalmatin), več katekizmov
in abecednikov, pet protestant-
skih cerkvenih pesmaric, dve po-
stili, štiri verska teoretično-litur-
gična dela (najpomembnejša je
Cerkovna ordninga) in še nekaj
manj^ših tiskov. Organiziral je
slovensko protestantsko cerkev
in jo nekaj časa vodil kot supe-
rintendent (škof), z abecedniki
oskrbel začetni pouk v branju in
pisanju slovenskega jezika (za
ustanavljanje in razvoj sloven.
šole, kakršne so pač takrat bile,
je sam največ prispeval), vodil je
tudi Biblijski zavod v Urachu za
hrvatsko-srbsko jezikovno po-
dročje in skrbel za rojake-štu-
dente na nemških univerzah. Za
enega človeka več kot preveč, če-
prav mu je bilo dano dolgo žive-
ti.
Ob smrti mu je bilo izkazano
prvo veliko priznanje. Njegove-
ga pogreba so se udeležili vsi
profesorji in študenti tubinške
univerze. V nagrobnem govoru je
bil prikazan kot lik pravega pri-
digarja in njegovo življenje. Pred
vhodom v derendinško cerkev so
mu svojci 1587 postavili nagrob-
no ploščo.
V domovini pa so njegove in
druge protestanske knjige poži-
gali nasprotniki-katoliški protire-
formatorji (pod vodstvom lju-
bljanskega škofa T. Hrena), sami
pa so znali komaj za silo poskr-
beti za slovensko versko (katoli-
ško) knjigo. V večji meri so to
storili šele po 200 letih (J. Japelj
in drugi). O Trubarju in sloven-
skih protestantih je sicer kot zgo-
dovinar pisal Valvazor v svoji
nemški Slavi Vojvodine Kranj-
ske, J. Kopitar pa ga je v svoji
slovnici prvi imenoval za Krišto-
fa Kolumba slovenske literature.
Slomšek je priznal Trubarjevo
skrb in ljubezen do slovenskega
jezika, obsodil pa njegovo krivo
vero. A. Aškerc ga je v pesmi
Slovenska legenda po dolgem
prepiru med sv. Petrom in znani-
mi sloven. nebeščani le poslal iz
vic v nebesa, kjer mu prvi pribiti
naproti Prešeren, brez vsakega
pridržka, v daljši pesnitvi pa po-
veličal kot junaka, kar je sprožilo
hudo polemiko. Ob 400-letnici
Trubarjevega rojstva (1908) se je
med klerikalci in liberalci pono-
vila nekakšna »repriza« reforma-
cije in protireformacije, z zamu-
do so mu tudi postavili spome-
nik pred vhodom v Tivolski
park. Liberalci so ga hoteli po-
svojiti v svojo korist, klerikalcem
je bil v narodno napoto, zgodotV*
na dr. J. Gruden je zapisal: Bil je
oblak, ki je mirno našel . . . (mi-
slil je na celotno slovensko lute-
ranstvo«). Pošteno, pravično in
ostro polemično pa se je zavzel
za Trubarja in njegove ter obso-
dil katoliške protireformatorje I.
Cankar. Oglasila sta se tudi mla-
da slovenska literarna zgodovi-
narja dr. Ivan Prijatelj in dr.
France Kidrič. Ta je potem kot
nepristanski znanstvenik v na-
slednjih treh desetletjih do po-
drobnosti preučil in ocenil življe-
nje in delo Trubarja in drugih
protestanskih piscev, za njim pa
že v novejšem času zlasti dr. Mir-
ko Rupel (Slovenski protestanski
pisci, prva monografija o Tru-
barju idr.)
Neomejeno priznanje celotne
slovenske družbe oziroma naro-
da pa je doživelo Trubarjevo de-
lo šele 1951, ko smo že po osvo-
boditvi na Rašici slavili 400-le-
tnico izida Trubarjevega katekiz-
ma in abecednika (takrat je bilo
veljavno kot leto izida še 1551).
Pod vasjo na križišču so mu po-
stavili tudi lep spomenik. Vedno
obsežnejša je postala znanstvena
in tudi poljudna literatura o Tru-
barju in slovenski reformaciji v
celoti. Naj omenim samo dr. An-
tona Slodnjaka in v zadnjem de-
setletju mariborskega teologa in
slavista dr. J. Rajhmana (njegova
doktorska disertacija o prvi slo-
ven. knjigi, zajeten monografski
prispevek o Trubarjevem življe-
nju in delu v SBL in številne raz-
prave v reviji Znamenje in dru-
god), ki je zajel Trubarja v celoti
(tudi kot teologa in vernika).
Nove pobude je dalo leto 1984
(400-letnica Dalmatinove Biblije
in Bohoričeve slovnice), zlasti pa
letošnje-Trubarjevo leto (400-Ie-
tnica njegove smrti). Konec juni-
ja in v začetku julija se je zvrstila
kopica prireditev (v Ljubljani
pred Trubarjevim spomenikom,
druge pa na Račici, v Trubarje-
vem rojstnem kraju) in nekaj raz-
stav (ena, ki zajema celotno 16.
stoletje, je odprta že nekaj mese-
cev v Narodnem muzeju v Lju-
bljani; v Ptuju pa je bila junija
razstava: Trubarjev odmev pri
Slovencih, s poudarkom na od-
mevih protestantizma v Ptuju in
okolici. Ljudska in študijska
knjižnica je poskrbela tudi za
vzorno očiščenje, prenovo obeh
delov Trubarjevega Novega te-
stamenta, ki je sicer last minorit-
ske knjižnice). Izšlo je več kot
desdet novih del o Trubarju in
slovenskem protestantizmu
(zbornik SAZU z gradivom z
znanstvenega simpozija, ta ni bil
edini — svojega je organizirala
tudi Teološka fakulteta v Lju-
bljani; znanstvena izdaja Trubar-
jevih pisem v prevodu in s ko-
mentarjem dr. J. Rajhmana —
prvi je izdal Trubarjeva pisma
protest, pastor v Ljubljani dr.
Theodor Elze že 1897, in drugo).
V Nemčiji je poskrbela za vrsto
del z obravnavano tematiko mo-
nakovska založba dr. R. Trofeni-
ka (našega štajerskega rojaka).
Večina omenjene (in neome-
njene) literature je znanstvena,
preprostejši bralec pa lahko vza-
me v roke biografski roman o
Trubarju pisateljice Mimi Ma-
lenškove (Plamenica) ali pa do-
volj poljudno napisani biografiji
o Trubarju izpod peresa Jožka
Humarja in J. Javorška, minia-
turko: Trubar in njegovi (izbor
tekstov sloven. protestanskih pis-
cev), zlasti pa v znani zbirki
Obrazi in še to in ono bi se našlo.
Bibliografski mesečnik Knjiga
86 pa prinaša v 6. številki poučen
zapis: Trubarjevo leto v sloven-
skih založbah.
Trubarja pa so počastili po-
sebno slovesno na obletnico nje-
gove smrti (konec junija) tudi v
Derendingenu, drugem Trubar-
jevem domu (slovesnoti se je
udeležilo tudi več ptujskih sla-
vistk, o njej so poročali časopisi).
Mi pa bomo končali Trubarjeve
slavnosti z zaključno vsesloven-
sko prireditvijo na Rašici to ne-
deljo (se je pač zataknilo pri or-
ganizaciji in denarju, tudi Tru-
barju se je večkrat — mimogre-
de, fond Trubarjev dinar je še
vedno odprt in čaka na Trubarje-
ve častilce), kjer so na mestu sta-
rega Temkovega mlina postavili
novo Trubarjevo domačijo. Ra-
dovedni pa pričakujemo tudi te-
levizijsko uprizoritev Jančarjeve-
ga triptiha o začetniku sloven-
skega jezika in književnosti. V
njej bo zaigral Trubarja igralec
P. Bibič. Naj z njegovimi beseda-
mi sklenem to pisanje o Trubar-
ju. Povedal je po domače in
iskreno: Spomenika mu ne želim
postaviti. Trubar me zanima kot
človek, ki je po svetu doživljal le-
pe in grde stvari in tudi grešil. V
njegovem življenju so tudi sence,
neprimerno večje pa so njegove
zasluge.
Ivo Arhar
ORMOŽ
Ob krajevnem prazniku
tudi novi
prostori knjižnice
Čeprav je Splošno izobraževalna knjižnica Ormož že od aprila
letos ponovno na stari lokaciji v Vrazovi 12, jo bodo uradno odprli ju-
tri, v petek 19. septembra, ko bodo v Ormožu tudi osrednje slovesno- i
sti ob 10. krajevnem prazniku. j
S pridobitvijo novih prostorov so zagotovili pogoje za normalno :
delo oddelka za mladino in oddelka za odrasle, ki sta prej delala sku-
paj. Bralci, teh je 3013, aktivnih pa 2000, lahko izbirajo med 19 tisoči
knjig. Knjižnica je pridobila tudi čitalnico s periodičnim tiskom, kjer
bralci izbirajo med 45 različnimi naslovi.
Matična knjižnica skrbi tudi za knjižnice po delovnih organizaci-
jah in krajevnih skupnostih ter šolah. V ta namen so imenovali stro- !
kovni odbor. Problemi so zlasti v šolskih knjižnicah, kjer jim primanj-
kuje sredstev za nakup vseh potrebnih knjig. ;
V knjižnici so uredili manjši galerijski prostor, ki ga bodo zapol- i
nili najprej domači likovniki, pozneje drugi. Razstave bodo menjali ■
na mesec dni. Dodali bodo še etnološke stvaritve, nasploh pa želijo
okrepiti stike s ptujskim muzejem, ki naj bi jim iz svojega fonda nudil '
stvari, vezane na ormoško področje in ki jih sedaj pozna malo ljudi.
NOVO v knjižnični ponudbi so programi ob petkih, ki jih uvaja- '■
jo namesto sobote, ko knjižnica več ne posluje, in s katerimi želijo '
obogatiti sicer skopo kulturno ponudbo Ormoža. Za petkove progra- ;
meje rezerviran čas od 17. do 21. ure. Na svoj račun bodo prišli otro- ;
ci iz vrtca, šoloobvezni otroci ter ostali jn tudi odrasli. •
Kot sta povedali delavki knjižnice Željka Nardin-Milovanovič in
Branka Vočanec, so si za te petke zagotovili pomoč strokovnjakov. '.
Tako bodo pravljične ure vodili zaposleni v vrtcu, glasbene glasbeni ;
pedagogi in podobno. i
Medtem, ko bodo otroci v prvem nadstropju knjižnice, bodo ;
odrasli v spodnjih prostorih, kjer se bodo prav tako odvijale določene '
aktivnosti z najrazličnejših področij kulture. Oktobra pridejo na vrsto i
glasbeni večeri z jazzom, šansoni, večno mladimi melodijami in dru- j
gim, novembra bo v ospredju literatura, decembra koncerti v živo.    \
Knjižnica bo v bodoče zatočišče za mlade računalničarje, ekolo- i
ško skupino, ki je okupirala polico takoj pri vhodu v knjižnico, in čla- :
ne filmskega kluba, ki bodo poskrbeli za dober filmski izbor in film- ^
sko izobraževanje. :
Bolj se bodo posvetili odpiranju navzven, kar naj bi prispevalo k i
večjemu obisku, predvsem pa želijo javnost seznaniti s svojim delom. ]
Pri tem jim bodo pomagala sredstva javnega obveščanja. Tudi novi ■]
programi bodo prišli do vseh obiskovalcev in drugih z namenom, da '
prek njih zagotovijo večjo odzivnost. Bralcem in obiskovalcem tako ;
ponujajo možnost sooblikovanja svojega programa. j
Jutri, 19. septembra, se bo s priložnostno likovno razpravo predsta- ]
vil Bojan OBERCKAL iz Središča. Slovesnost otvoritve bodo pope- |
strile učenke ormoške glasbene šole.
Mesto in vlogo matične knjižnice bo predstavil Slavko Prejac, pred- '
sednik skupščine kulturne skupnosti občine Ormož, s prispevki pa j
bodo sodelovali še profesor Jaro Dolar iz NUK-a, ki bo govoril o kul- I
turnem poslanstvu knjige in knjižnice, profesorica Ančka Korže- i
Strajnar, prav tako iz NUK-a, ki bo govorila o pomenu strokovnega ]
delovanja knjižnice in profesor Vladimir Kavčič, slovenski pisatelj in -
predsednik komiteja za kulturo SRS, ki bo predstavil položaj knjige |
in bralca v naši kulturni politiki. MG j
Razpis za srečanje
literatov — začetnikov j
Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Zveza sindikatov Sloveni- ]
je, Zveza kulturnih organizacij Koper in Občinska zveza sindikatov !
Koper objavljajo natečaj za udeležbo na VIII. srečanju pesnikov in
pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali zača- ;
sno bivajo v SR Sloveniji. Srečanje pa bo v mesecu novembru v Ko- -,
pru. i
Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi niso izdali knji- i
ge, in to s proznimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 6) v vseh jezi- j
kih narodov in narodnosti Jugoslavije (razen slovenskega). i
Dela morajo biti napisana s strojem in v treh izvodih ter poslana ■
pod šifro. V zaprti ovojnici pa točen naslov, datum in kraj rojstva, izo- ]
brazba in poklic, narodnost, delovna organizacija v kateri je avtor za- ]
poslen ali šola, ki jo obiskuje. Pošljite pa jih do 28. septembra na na- \
slov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5. Ljubljana — j
za 8. srečanje literatov drugih narodov. rnš i
Pododbor o razvoju
Agisa
člani pododbora občine Ptuj v okviru Medobčinske gospodar- \
ske zbornice za Podravje so v prejšnjem tednu v DO Agis Ptuj razpra- i
vljali o njeni programski usmeritvi. Ocenili so, da je gradivo dobro \
pripravljeno in da zamišljen razvoj vnaša določen optimizem v razvoj :
Agisa in tudi ptujske občine kot celote.
Tako bo Agis v tem srednjeročnem obdobju opustil nekatere pro-
grame in še bolj utrdil poslovno sodelovanje s poslovno skupnostjo"]
TAM. V okviru tega načrtujejo pet investicijskih nalog oziroma pro-^
gramov in sicer visokotlačnega izmenjevalca, zavornih agreg ;tov, ?
orodjarstva, površinske zaščite in programa vzmeti za namensko pro-l
izvodnjo. I
V obdobju do leta 1990 bodo potrebovali 4.159 milijonov dinar-j
jev za investicije. To so ocene iz leta 1985. Za zdaj poznajo strukturo
investicijskih vlaganj po namenu, ne pa tudi virov. Računajo, da bo-j
do glede na to, da so prek Tama vključeni v program gospodrsko \
cestnih vozil, nekoliko lažje prišli do potrebnih sredstev. Kot je pove-^
dal direktor Martin Učakar bo, če bo ta program potrjen od ZlS-a,'
prišlo do ustanovitve konzorcija za financiranje po posebnih merilih.
Zato v tem trenutku še ne vedo, koliko sredstev bodo morali sami za-
gotoviti, koliko pa b&'qka. V bankah njihove programe poznajo.
Že sedaj opozarjajo na kadrovsko vrzel. Novi programi oziroma
prednostne naloge naj bi zagotovili zaposlitev okrog 100 nekvalifici-,
ranih delavcev, zdaj jih je 760. Vendar, kot poudarjajo, imajo velike ■
probleme, zlasti pri strugarjih. Zato si bodo še posebej prizadevali za;
sočasnost planiranja na vseh področjih, ki zadevajo razvojno-pro-j
gramsko usmeritev.
Predvidevajo prenos določenih razvojnih nalog na malo gospo-j
darstvo. Ocenjujejo, da bi na to področje prenesli okrog 50 odstotkov j
sedanjega proizvodnega programa. i
Pododbor občine Ptuj pri MGZ za Podravje je na seji v Agisu;
ocenil tudi svoje delovanje v zadnjih treh mesecih. Tako so ugotovili,]
da so se v tem obdobju predvsem vključevali v pripravo ukrepov za;
izboljšanje poslovanja v OZD, kjer poslujejo z izgubo. Obravnavali
pa so nidi problematiko pri sprejemanju samoupravnega sporazuma!
o združevanju sredstev za uresničevanje razvojnega programa za oh-|
močno SIS za PTT promet Maribor. Za lažjo razrešitev spornih zadev.
so imenovali posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki PTT'
prometa Maribor in IS SO F*tuj, ki mora ugotoviti ali je podpis SaS v :
predloženi obliki potreben in upravičen. MG j
Načrte podrediti možnim virom
Prejšnjo sredo je bila seja razširjene politi-
čne koordinacije občine Ptuj. Glavna tema
razprave je bil referendumski program tretje-
ga občinskega samoprispevka in dogovor o
programu aktivnosti, ki so potrebne za pri-
pravo in izvedbo referenduma. To je bilo po-
trebno zaradi tega, ker so na posameznih po-
dročjih, kjer naj bi se iz samoprispevka sofi-
nancirate investicije, težnje po širitvi progra-
mov.
Vsi sodelujoči na seji so enotno podprli
program investicij na. področju družbenega
standarda, ki je zapisan in sprejet v družbe-
nem planu občine Ptuj 1986 — 90, usklajen s
plani SIS in bi ga sofinancirali iz sredstev, ki
l^i jih zbrali po enotni stopnji 1 % od čistih
Osebnih dohodkov. Ob tem je še pogoj, da bo
referendum tudi uspel.
Po poročilih, ki so jih dali predsedniki po-
dodborov za področja zdravstva, kulture, šol-
stva in vzdrže\anja cest. so bili vsi enotnega
mnenja, da odslej dilem ne sme biti več. Pro-
gram je sprejet, moramo ga izvesti, vendar v
skladu z možnostmi vseh virov financiranja,
samoprispevek bo le eden od možnih virov.
Prav zaradi tega je treba graditi etapno, ne-
dokončanih objektov ob koncu petletnega
obdobja ne sme biti. zgrajeni morajo biti ta-
ko, da bodo lahko takoj služili namenu. Ce
hočemo to uresničiti, morajo tudi projekti
predvidevati etapno gradnjo, izvedbeni nače-
ti pa morajo pomeniti zaključeno celoto. Za
vsak projekt mora biti zaprta finančna kon-
strukcija. Predlagali so tudi, da naj dinamiko
izvajanja programa sprejema Skupščina obči-
ne Ptuj, upoštevajoč pri tem usklajenost prili-
va in porabe sredstev.
Razprava, stališča in usmeritve seje razšir-
jene politične koordinacije bo dobro napoti-
lo sekretariatu predsedstva SO Ptuj pri pri-
pravi osnutka sklepa o razpisu referenduma
za tretji občinski samoprispevek, ki bo pred-
ložen v razpravo in sklepanje delegatom zbo-
rov SO Ptuj za seje. ki bodo v oktobru.
Razprave o pripravah na referendum za
tretji občinski samoprispevek se bodo v na-
slednjih dneh začele v krajevnih skupnostih.
Zato morajo biti člani širšega občinskega po-
litičnega aktiva, ki bodo sodelovali pri raz-
pravah, podrobneje seznanjeni z vsemi nalo-
gami ne le z referendumskim programom, saj
bodo delovni ljudje želeli pojasnilo ali odgo-
vor na vrsto problemov, ki jih žulijo.
FF
4 o IZ NAŠIH KRAJEV
18. september 1986 - TEDNIK
Dober den! Gnes pa zlo na hitro. Jesen je pač tisti letni cajt v keren
imamo kmečki delegati najmanj cajta, saj nas delo od rane zore do po-
zne noči za šijak grobi. Človik skoro nema cajta oči zatisnoti pa ti že dr-
goč domoči petelin budnico poje: siliraj koruzo, kopiji krompir, pobiraj
jobolka, pobiraj slive, suši otaviča, priprovljaj sode za trgotev, poprovljaj
Mico, pardon polico, ki se je strla v špajzi. Je pa vete tak, da je na deželi
čin duže manj ljudi za delo. Tak v jesen, v toki cajt kak je zdaj, še se vsi
mestjanari spunijo na svojo bližjo no daljnjo žlohto no prijotelje na deže-
li, skoro vsi pa se nas izogibljejo te gdo je treba celo leti rintati, da lehko
v jesen kaj nabereš v žakel, sod ali kokšno drugo posodo. Pa saj nič ne
rečen, saj je tudi dobro projoteljstvo no žlohtništvo dosti vredno, če se li-
dje razmijo med seboj samo, da je pač treba tote odnose na celo leto raz-
tolati no ne samo na jesen pa zimo. V toten primeri pač ne velja tisti pre-
govor, kiprovi: Junij, julij, avgust — žensko pri miru pust, saj bo septem-
bra no oktobra spet dobra . . .
Ja, cene pa še fort naprej rosejo. Drgoč se je podrožlo svinjsko meso,
poračuni za elektriko so tokšni, ke te strosi kak da bi strela v tebe vdorla.
Eh, lubi naš dinarček, ka smo naredili iz tebe. Teta marka no stric dolar
te niti ne povohata več. Samo, jaz van rečen, dinar je provi Jugoslovan.
Nede se da vničiti. Pret bodo druge valute skrahirale.
Pa naj bo zadosti za gnes. Mica že na kosilnici sedi, ke grema otavi-
ča kosit. Sgj še vena vete, da je to tista travniška trova, ki po otovi zrose
no jo naša krava Seka tak rada je posušetio, še rajši pa silirano v obliki
šelote. Tudi meni je Mica zagrozila, da bon moga letos pozimi silažno
koruzo jesti, saj sen je spomlodi tejko naseja, da je Seka soma nede mo-
gla prežvečiti. Te pa srečno — Vaš prežvekovalec Lujzek.
Prispevek za zaklonišča
naj plačujejo vsi
Delegacija KS Ivan Spolenak je na seji zbora krajevnih skupno-
sti SO Ptuj, 9. julija, predložila naslednje delegatsko vprašanje:
»Zakaj ne plačujejo prispevka za gradnjo zaklonišč vsi stanoval-
ci oz. lastniki stanovanjskih hiš na mestnem območju. Med posamez-
niki vlada prepričanje, da plačevanje ni obvezno! Obstaja glede pla-
čevanja odlok? Če ne, gaje potrebno sprejeti, ali pa ukiniti pošiljanje
položnic, ker sedanji način plačevanja vzbuja določeno politično ne-
zadovoljstvo.«
To delegatsko vprašanje je dalo pobudo, da je o zbiranju pri-
spevka za zaklonišča od stanarin in najemnin razpravljal tudi Svet za
SLO in DS skupščine občine Ptuj. Odlok o plačevanju prispevka za
zaklonišča obstaja, ugotovili pa so, da se povsod dosledno ne izvaja,
kar je bil tudi povod za navedeno delegatsko vprašanje. Problem je v
naslednjem:
Na tistih območjih mesta Ptuj, kjer še ni zgrajenih zaklonišč, je
treba plačevati prispevek za zaklonišča v višini 3 odstotkov od stana-
rine. Ta znesek se k odmerjeni stanarini prišteje. Samoupravna stano-
vanjska skupnost občine Ptuj je z letošnjim letom nehala pobirati pri-
spevek za zaklonišča in predlagala, da naj to nalogo opravlja Uprava
za družbene prihodke.
Na seji Sveta za SLO in DS so bili enotnega mnenja, da naj prispe-
vek za zaklonišča še naprej zbira SSS Ptuj, ker je to bolj racionalno,
kot pa da bi nalogo prenašali na drugega zbiralca, ki bi moral na no-
vo uvesti evidenco, pošiljati položnice ipd. Menili so, da se bo s Sa-
moupravno stanovanjsko skupnostjo moč pogovoriti in zadeve ne bo
treba predložiti v odločitev zborom SO Ptuj.
Svet za SLO in DS je obravnaval tudi vprašanja v zvezi z gradnjo
zaklonišč pri osnovnih šolah Franc Osojnik in Ivan Spolenak ter na-
ročilom predinvesticijske dokumentacije. Predlagali so tudi, da se me-
stno območje preuči glede gradnje zaklonišč in posamezna primestna
območja izloči.
FF
PTUJ '86 V SUKI
Česar
morda niste
videli
Ogrevanje in zaskrbljenost pred nastopom.
Že nekaj dni pred festivalom so Martinu Ozmecu pridno pomagali voja-
ki iz ptujske vojašnice Dušan Kveder.
»Zreli klas« — Olga, si je pred nastopom privezala dušo. Uradno s co-
ca celo (?)
V nenehni skrbi, da ne bi kaj »zaškripalo«: tonski mojster Borivoj Sa-
vicki
Mmmm! Kako je dišalo iz kotlov Haloškega bisera.
Pripravljene za stisk roke in izročitev spominskega obeska Dekleta fol-
klorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc.
Festival odmeva daleč po svetu. Ogledal si ga je tudi naš rojak Edi Vi-
dovič iz daljne Kanade. j. Bračič
Lovci tekmujejo
v Juršincih
Člani lovske družine Juršinci prire-
dijo v nedeljo, 21. septembra, s pričet-
kom ob 8. uri na strelišču pri svojem
lovskem domu, meddružinsko tekmo-
vanje v streljanju na glinaste golobe.
Štefan Gačnik, starešina lovske druži-
ne je povedal, da sodi ta prireditev v
počastitev 40-letnice lovske družine,
čeprav so juršinski člani zelene bra-
tovščine ta jubilej letos že proslavili.
Vabijo lovske družine in njihove
ekioe, pripravili so lepe pokale ia na-
grade! (jOS)
V Zavrču praznujejo
19. september je praznik krajevne skupnosti Zavrč. Na praznova-
nje so se tudi letos prizadevno pripravili m ga bodo proslavili delo-
vno. Največja pridobitev v tem letu je gotovo cesta Goričak—Dreno-
vac, ki jo bodo svečano odprli v soboto. S slavnostno sejo skupščine
krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij bodo pričeli ob
10. uri v kinodvorani. Na njej bodo podelili več priznanj KS, brona-
ste značke OF ter pokale najuspešnejšim v športnem tekmovanju,
posvečenemu krajevnemu prazniku. Mladi so pripravili tudi kulturni
program, najzanimivejši del praznovanja pa bo gotovo povorka, v kar
teri Dodo domačini prikazali svoje starejše, pa tudi sedanje običaje iz
vsakodnevnega življenja in dela. Gasilsko društvo Zavrč je pripravilo
veseli del praznovanja, v nedeljo pa bo ob 10. uri še sprejem starejših
krajanov.
d. I.
Zlata plaketa za Slavka Horvata
Slavko Horvat, obrtnik iz Ma-
riborske 54 a v I*tuju, je letos
prejel najvišje sejemsko prizna-
nje — zlato plaketo mesta Celja,
ki ga podeljuje Izvršni svet SO
Celje in sicer za univerzalni li-
varski stroj in kokile. To je že
drugo priznanje celjskega sejma,
ki ga je prejel. Pred dvema leto-
ma je dobil bronasto nagrado.
Stroj in celotni projekt so izde-
lali v njegovi obratovalnici, v ka-
teri je zaposlenih sedem delav-
cev. Nanj je mogoče namestiti
več vrst kokil.
Na letošnjem sejmu razstavlja
prek obrtnega združenja Ptuj, ki
je zagotovilo tudi filmsko pred-
stavitev stroja. Tako lahko vsak
obiskovalec vidi, kaj stroj zmore
in kaj z njim lahko izdelujejo.
»Priznanje mi izredno veliko
pomeni, saj sem ga dobil v izred-
no hudi konkurenci. Kdor se je
sprehodil po sejmu, je lahko vi-
del izredne stvaritve naših obr-
tnikov. Zato je prejem take pla-
kete v taki konkurenci, resnično
velik uspeh,« je poudaril Slavko
Horvat.
Čestitkam se pridružuje tudi
naše uredništvo!
MG
4orvat s plaketo
foto: M. Ozmec
DVOJNA SREČA!
V mislih ni kakšna vest, ki ji
pravimo »črna kronika«, ampak
se bomo za trenutek povrnili na
XVII. slovenski festival domače
zabavne glasbe »Ptuj 86«, ko
smo bili priča res enkratnemu,
lahko bi dejali neponovljivemu
dogodku, da je obiskovalec ozi-
roma poslušalec domačih viž in
napevov po res nenavadni sreči
prejel prvo nagrado — lepo kita-
ro, darilo Melodije iz Mengša.
Na tem festivalu že nekaj let
nazaj opravijo tudi žrebanje
vstopnic, ki so oštevilčene in ta-
ko res ne more priti do kakšne
nepravilnosti. Slišali smo celo,
da imajo, razen izjem, več poslu-
ha za podelitev nagrad delovne
organizacije iz Maribora kot pfa
iz domačih logov.
Ko so tako v nedeljo popold-
ne prinesli na oder boben, je brh-
kla mladenka, oblečena v narod-
no nošo, izvlekla iz bobna števil-
ko vstopnice, ki jo je kupil Ivan
VIDOVIČ iz Turnišča pri Ptuju.
Imel je brez dvoma kot temu
pravimo »debel krompir«, saj je
na odru povedal, da je že pred
leti prav tako imel srečo in dobil
kitaro. Neverjetno, a vendar res-
nično.
Srečnega dobitnika glavne na-
grade smo tako malce zmotili kar
med predstavo. Povedal je, da
skupaj z ženo Elizabeto rada po-
slušata domače viže. Na festivalu
tudi vedno glasujeta. Žena Eliza-
beta je letos glasovala za melodi-
jo »Hej punca« v izvedbi ansam-
bla Kogras iz Sp. Kungote, na-
grajenec Ivan pa za »Iz roda v
rod« ansambla Vikija Ašiča.
Nagrade sta bila oba vesela.
Zanimivo je, da je k njima takoj
pristopil eden izmed obiskoval-
cev festivala ter želel, da bi od-
kupil kitaro. Ivan Vidovič je ni
bil voljan prodati, ker mu je pre-
več dragocen spomin na festival.
Tekst: Franjo Hovnit
Foto: Langer!
TEDNIK - 18- »eptember 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE -. 5
Slikar Marjan Remec
Marjan Remec: Par, 1975, akvarel
Srečanje z Alojzem, Miho in Marjanom Remcem (2)
v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra bo danes, 18. sep-
tembra ob 17. uri otvoritev razstave akvarelov akademskega slikar-
ja Marjana Remca. Razstavo sta pripravila Umetnostna galerija
Maribor — Razstavni salon Rotovž in Pokrajinski muzej Ptuj in
sodi med prireditve Ptujskih kulturnih srečanj.
Marjan Remec je Ptujčan. Njegov oče Alojzij Remec je znan
predvsem kot književnik, bil pa je pomemben ptujski javni delavec <
in od leta 1935 do 1941 mestni župan. Aprila je minilo natanko sto
let od njegovega rojstva. Letos pa je pri Založbi Borec izšel roman
»Veliki voz« Alojzovega starejšega sina Mihe Remca. V romanu se
pred bralci razkriva Ptuj pred in po drugi svetovni vojni. Vse to želi-
mo predstaviti na otvoritvi razstave 18. septembra — obuditi spo-
min na dramatika, prozaista in pesnika Alojza Remca in se srečati
z bratoma Miho in Marjanom Remcem — pisateljem in slikarjem.  \
Prejšnji teden smo obudili
spomin na Alojza Remca, pripo-
vednika, pesnika in dramatika,
pa tudi ptujskega župana, pozna-
valca bogate ptujske zgodovine
in borca proti germanizaciji. O
njem je aprila, ko je preteklo sto
let od njegovega rojstva, v Tedni-
ku pisal že Ivan Arhar.
V družini Remec pa sta zrasla
še dva ustvarjalca: starejši Miha
se je posvetil pisanju, mlajši
Marjan pa slikarstvu.
Miha Remec se je rodil na
Ptuju leta 1928. Tu je preživljal
otroštvo, leta zorenja pa v iz-
gnanstvu v Vrnjački Banji. Po os-
voboditvi se je z družino vrnil na
Ptuj in se z vsem zanosom lotil
dela v mladinski organizaciji.
Kasneje je postal novinar in de-
lal v uredništvih Mladine, Ljud-
ske pravice in Dela, kjer je zapo-
slen še danes. Prve pesmi je pisal
v letih povojne izgradje in so
polne pristnega zanosa tistega
svojstvenega obdobja. Nato se je
posvetil dramatiki, uprizorjene
so bile drame Mrtvi kurent. Sre-
čni zmaji in Delavnica oblakov.
V prozi sta pod njegovim pere-
som nastajali dve zvrsti besedil,
realistična in znanstvenofantasti-
čna. V sedemdesetih letih so bili
natisnjeni romani Votlina, Pre-
poznavanje, Iksion in Mana, ki
vsi posegajo na različne časovne
in prostorske ravni. Izraz znan-
stvena fantastika ima pri nas ne-
koliko negativen prizvok in
najbrž ni najboljše ime za tovr-
stno literaturo. Miha Remec je v
teh tekstih izpovedal svoja obču-
tja ob občečloveški stiski. Breziz-
hodnost naše vrste je upodobil v
ujetosti človeka v neizbežne spo-
ne. Kakor je kurent v povesti
»Smrt v kurentiji« še po smrti
vklenjen v verigo z zvonci, tako
so junaki znanstveno fantasti-
čnih romanov zaprti v lupine
»nadsvetlobnih vesoljskih premi-
čnikov«. Vsemu in vsepovsod
vlada strah pred smrtjo in pred
neznanim, ljubezen kot temeljni
človeški nagon pa je večno pre-
ganjana. Za roman »Prepozna-
vanje« je pisatelj leta 1981 prejel
nagrado Sfera, ki jo istoimenski
klub podeljuje za najboljši znan-
stvenofantastični tekst na jugo-
slovanskem knjižnem trgu.
Letos pa je Miha Remec pre-
senetil bralce z romanom »Veliki
voz«, ki je izšel pri založbi Bo-
rec. To je zgodba o deklici, ki
odrašča na Ptuju. Prva otroška
leta ji tečejo v varnem zavetju
staršev, nato pa v njeno življenje
vse močneje in vse bolj kruto po-
segajo dogodki iz zunanjega sve-
ta. Vzamejo ji takorekoč vse, tudi
vero v plemenito ljubezen. Pisa-
telj je junakinjo spremljal od
zgodnjega otroštva v hiši na Lju-
tomerski cesti, skozi obdobje
pregnanstva v Srbiji in jo nato
pripeljal spet nazaj na Ptuj v leta
povojne obnove. To je Ptuj Rem-
čevih spominov. V literarno pre-
delani obliki se nam predstavlja
usoda Remčevih in vrsta opisov
je naravnost dokumentarno rea-
lističnih.
Prva verzija romana je nastala
pred tridesetimi leti. Že leta 1955
je avtor v Ptujskem tedniku obja-
vil odlomek z naslovom »Odpe-
ljali so nas . . .«, v katerem opi-
suje odhod v izgnanstvo. Roman
je vzbudil lep odmev pri bralcih,
prav je, da doživi na Ptuju še po-
seben sprejem, saj je posvečen
našemu mestu. Nastajal je ob
prizadetem doživljanju usode
Ptuja pred in po vojni in kakor je
čutiti na več mestih, v veliki ču-
stveni navezanosti in spoštova-
nju do pokojnega očeta.
Miha Remec je spremljal ži-
vljenja na Ptuju še potem, ko se
je preselil v Ljubljano. V petde-
setih letih je veliko dopisoval v
Ptujski tednik. Takrat so izhajale
v našem lokalnem listu redne in
dobre gledališke kritike, nekaj-
krat pa je predstavil tudi likovno
razstavno dejavnost. Posebno
mu je bil pri srcu slikar Jan Oelt-
jen. V svojih člankih pa seje rad
zadrževal tudi pri ptujski zgodo-
vini. Pred dnevi je začel v obliki
podlistka izhajati v Delu nov
Remcev tekst z naslovom »Navje
nad reko«.
Marjan Remec je devet let
mlajši od brata. Sprva je tudi on
segel po peresu, a se je kasneje
odločil za barve in čopič. Leta
1964 je diplomiral na Akademiji
za likovno umetnost v Ljubljani
pri profesorju Gabrijelu Stupici.
Zaposlitev je našel na mariborski
gimnaziji, zdaj Družboslovni
srednji šoli. Živi in dela v Mari-
boru skupaj s soprogo Ido Briš-
nik, ki je prav tako slikarka.
Za Marjana Remca so značilni
akvareli. Z vso prizadetostjo
spremlja tegobe sodobnega sveta
in svoja občutja prenaša na pa-
pir v hladnih lazurnih barvah. V
njih se zrcali slikarjev poetičen
odnos do okolja, njegov strah
pred odtujenostjo in osamlje-
nostjo. V nenavadnih krajinah,
ki so včasih samotna prostran-
stva in včasih velike vode, se iz-
gubljajo posamična živa bitja in
se stapljajo z okoljem. To je svoj-
stven svet, ki se izmika naši iz-
kušnji in nam razkriva nova po-
dročja vsesplošne človeške sti-
ske. Skupaj s slikarjem si zasta-
vljajo vprašanja, na katera tudi
znanost ne pozna odgovorov.
Kdor bere znanstvenofantasti-
čno prozo Mihe Remca, ga bodo
akvareli brata Marjana vzpodbu-
dili k vsebinskemu primerjanju.
Remčevi akvareli dokazujejo,
s kolikšno vztrajnostjo in izvir-
nostjo se slikar že dolga leta po-
glablja v tehniko akvarela. Opu-
stil je eksperimente iz časa po
končanem študiju, ko se je pre-
skušal tudi na področju kineti-
čne umetnosti. Remčeva akvarel-
na tehnika je dosegla zavidljivo
raven in ob poznavanju njenih
tančin avtor temeljito izkorišča
njene izrazne možnosti.
Marjan Remec pa je velik del
svojih moči vložil tudi v pedago-
ško delo. Na začetku sedemdese-
tih let je na šoli, kjer uči, zaživelo
razstavišče Avla. Pod Remčevim
mentorstvom so dijaki v šolski
avli uredili razstavni prostor, v
katerega vabijo najboljše razsta-
vljalce, predstavljajo pa se tudi
dijaki sami. Razstavišče je v ne-
kaj letih postalo ugleden in pri-
ljubljen mariborski prireditveni
prostor in organizatorjem se ni
treba bati, da uveljavljeni ume-
tniki v njem ne bi hoteli sodelo-
vati. Od Ptujčanov sta tam raz-
stavljala Stojan Kerbler in Albin
Lugarič.
Marjan Remec na I*tuju ne
razstavlja prvič. Ptujskim obisko-
valcem razstav se je predstavil že
leta 1959 skupaj s Hočevarjem in
zdaj že pokojnim Anželom in na-
to še leta 1969 in 1975 skupaj s
soprogo Ido Brišnik. Leta 1971
se je udeležil Slikarske kolonije
Poetovio — F*tuj.
Tokratno razstavo je decem-
bra lani pripravil Razstavni sa-
lon Rotovž in Maribora, letos
spomladi pa je obiskala še Celje.
Ob razstavi je izšel katalog, ki ga
bo mogoče kupiti tudi na Ptuju.
Na otvoritvi razstave bo o slikar-
ju govorila Milojka Rline iz Raz-
stavnega salona Rotovž. Že v
uvodu smo opozorili, da bo otvo-
ritev razstave tudi literarni dogo-
dek. Spomnili se bomo Alojza
Remca, urednik knjižnih izdaj
pri založbi Borec Jože Stabej pa
nam bo predstavil roman Mihe
Remca »Veliki voz«. Branka Be-
zeljak je izbrala nekaj pesmi iz
opusa Alojza Remca in nekaj
odlomkov iz »Velikega voza«, ki
jih bomo poslušali v izvedbi
ptujskih igralcev. Knjigarna
Mladinska knjiga bo na otvoritvi
ponudila roman v nakup obisko-
valcem. Avtor Miha Remec
najbrž ne bo odklonil podpisa na
prvo stran.
Razstava akvarelov Marjana
Remca bo odprta od 18. septem-
bra do 2. oktobra vsak dan od 9.
do 12. in od 16. do 19. ure, ob so-
botah in nedeljah pa od 10. do
13. ure. Vabljeni!
Marjeta Ciglenečki
Šansoni v Ptuju
v četrtek, 11. septembra, smo v glasbeni šoli v Ptuju dofiveli pri-
jeten glasbeni večer pod naslovom Šansoni in kitara.
Šansone je pela Meri Avsenak ob spremljavi tria, ki so ga sesta-
vljali: mojster Bojan Adamič za klavirjem, Jože Hauko z bas kitaro in
Dušan Popovič z bobni, vsi iz Ljubljane. Vse šansone je uglasbil Bo-
jan Adamič na tekste slovenskih pesnikov Fritza, Jesiha, Menarta,
Somna, Milčinskega-Ježka, Slane. Pevka Meri Avsenak je z nastopom
dokazala, da sodi v sam vrh slovenskega šansona, uglasbitve pa so
primer študioznega pristopa besedilom tako, da besede in glasba go-
vorijo skupaj, obenem pa, ko je potrebno, vsaka zase.
Občinstvu seje predstavil tudi mladi kitarist Vladimir Makuc, ki
je izvajal dela španskih in brazilskih skladateljev. Klasične kitare v
Ptuju ne slišimo dostikrat na koncertnem odru. Makuc je v svojem iz-
vajanju osvojil občinstvo, ki jq tudi sicer zavzeto in sodelujoče sprem-
ljalo koncertni nastop, k čemur je pripomogla neposredna komunika-
cija, vodenja ali bolje razgovor z občinstvom mojstra Bojana Adami-
ča. F. LAČEN
Vabilo likovnikom
in literatom
v počastitev 120-letnice delovanja Rdečega križa na Slovenskem
in meseca boja proti alkoholizmu so se pri predsedstvu skupščine ob-
činske organizacije Rdečega križa odločili, da bo komisija za zdrav-
stveno vzgojno dejavnost razpisala natečaj za najboljša likovna in li-
terarna dela na temo ALKOHOLIZEM V MOJEM OKOLJU in KA-
JENJE V MOJEM OKOLJU.
Še do konca tega meseca je čas, da pošljete svoje literarne in li-
kovne prispevke, ki morajo biti opremljeni z imenom, priimkom in to-
čnim naslovom ter starostjo avtorja. Natečaj so namreč razdelili na
štiri starostne skupine: od 7. do 10. leta, od 10. do 15. leta, od 15. do
20. leta in za starejše. Poleg tega je še pomembno, da prispejo dela na
pravi naslov: Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj, Natašina pot
l/a.
Vsa dela bo ocenila posebna komisija, v kateri bodo poznavalci
obeh umetnostnih področij, najboljša pa bodo razstavili v avli Sred-
nješolskega centra in jih nagradili s praktičnimi nagradami.        mš
KULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
RAZPIS
za podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj za le-
to 1986.
Priznanje se imenuje OLJENKA in je dvostopenjsko:
Velika oljenka in Oljenka.
1. Priznanje se podeli
temeljnim in drugim organizacijam združenega dela,
samoupravnim in interesnim skupnostim,
družbeno-političnim in drugim organizacijam,
društvom, skupinam In posameznikom.
2. Veliko oljenko, kot najvišje priznanje Kulturne skupno-
sti občine Ptuj se podeli le Izjemno, največ vsako leto
po eno, za izjemne zasluge na področju kulture ali iz-
jemne umetniške dosežke, ki so predstavili Ptuj in ptuj-
sko občino v širšem slovenskem, jugoslovanskem In
mednarodnem kulturnem prostoru in pomenili njegovo
uveljavitev, za Izjemno življenjsko delo na področju raz-
voja kulture v ptujski občini.
3. Oljenko, kot priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj
se podeli vsako leto največ trem predlaganim za po-
sebne zasluge na kulturno-zgodovinskem, muzejskem,
likovnem, knjižnem, publicističnem, gledališkem, glas-
benem področju, na področju varstva kulturne dedišči-
ne in drugih kulturnih področij za
— organizacijsko delo na področju kulturnih dejavno-
sti v občini Ptuj,
— za dosežke na drugih za kulturni razvoj Ptuja po-
sebno pomembnih dejavnosti, za razvijanje revolu-
cionarnih tradicij NOB In njihovo prenašanje v kul-
turno življenje Ptuja.
4. Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko pošljejo or-
gani skupščine Kulturne skupnosti občine Ptuj, organi
družbeno-političnih skupnosti, družbeno-politične_ or-
ganizacije, organi temeljnih in drugih organizacij zdru-
ženega dela, druge samoupravne interesne in krajevne
skupnosti ter druge organizacije in društva.
5. Pisne predloge z utemeljitvami sprejema Odbor za sa-
moupravne, organizacijske In kadrovske zadeve Kultur-
ne skupnosti občine Ptuj, Raičeva ul. 6, do 5. decem-
bra 1986.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNE, ORGANIZACIJSKE
IN KADROVSKE ZADEVE
Anton Slodniak
8
»Veš sploh, zakaj sem prijazen z Nemci?«
»Me ne zanima.«
Marinov ponos je bil ranjen. Sicer ni poznal samoljubnosti, zdaj
pa je bil užaljen, ker nekdo ni hotel poslušati, ko mu je želel odkrito-
srčno razkriti samega sebe.
•»Pravilneje bi bilo, da me prej spoznaš, preden me obsojaš,« je
hladno pripomnil, dasi je gorel v razžaljenosti in nemiru. Krenil je
sam proti šoli. Za seboj je slišal glasen, dasi nerazumljiv pogovor to-
varišev, ki je odmeval po njem kakor zabijanje krste v kmetski koči.
Taval je po ulici. Ni videl ničesar izven sebe. V sebi pa je gledal strme
sanje svojega otroštva: Nebo zasenčujejo cerkve, ki se hočejo zrušiti
nanj, ko je s smrtno vrtoglavico po brezštevilnih stopnicah dospel do
njih. Zdramil se je šele pred šolskimi vrati, ko so za njim prihrumeli
tovariši, kličoč vratarja Fritza, ki je za primerno nagrado spuščal dija-
ke med poukom iz šole in v šolo.
Bilo je tik pred začetkom ure. Pred razredom se je že sprehajal
Krapf. Pravkar je z drsajočimi koraki, izbočenih kolen kakor na ledu
korakal v smeri od prišlecev proti nasprotni steni. Prostor med njim
in vrati razreda se je večal, toda treba bi bilo le obrata in vsi bi padli v
oblast njegovih oči. Vendar so se vsi razen Marina neopazno splazili
v učilnico, njega pa je pri vratih v naglem obratu ujel. Poklical ga je k
sebi.
»Kaj mi boš povedal? O njej!« Notranji ogenj je za hip obžaril
njegov obraz. Tudi Marin se mu je nasmehnil. A že sta se zavedala in
sta zastrmela drug v drugega kakor dvoje zrcal, večno lačnih ujeti res-
nico pred seboj.
»Včeraj sem te videl z njo.«
»Ni res. Bil sem ves čas doma.«
»Tudi jaz. Na postelji sem ležal oblečen in sem gledal v strop.«
Marin je molčal in se ni trudil razumeti vsebino njegovih besed.
»Torej, videl sem vaju skupaj. Bliže sta si bila, kakor se spodobi.
Imaš kaka poročila, ki se tičejo mene?«
»Ne, gospod profesor,« je odgovoril dijak s poudarkom na zad-'
nji besedi. Krapf ga je razumel. Stopil je v razred kakor v areno. Ma-
rin je izginil na svoj sedež.
Profesorje položil na mizo svojo zlato uro in obzirno ovil verižico
okoli nje. Zagledal se je v učence. Srd ga je objel, ko je zapazil Mari-
na drzno zravnanega. Za hip se mu je zmedlo^ oči so se mu zameglile
in v megli je videl rasti učenca v velikana. »Čakaj, fantič,« je zamol-
klo siknil z zoprno dvignjenimi ustnicami. Marin je zbral vso duševno
moč, oči je drzno uprl v profesorjeve, nalašč je povesil levo stran
obraza, desno pa je dvignil, da je razgalil del zob, v glavi je začutil
razkošno omotico. Zdržal je, profesorje umaknil pogled. Nikdo v ra-
zredu ni opazil tega dvoboja, vsi pa so podzavestno čutili težko hudo-
urno ozračje in križanje smrtonosnih misli.
Profesorje začel predavati. Razčlenjeval je po vseh pravilih sred-
nješolske didaktike Schillerjevo življenje in pesniško delovanje. V mr-
tvo snov razreda, ki je živela nekje v prostosti in v svojih sanjah, je
metal prazne življenske dobe, razbil je ideje in zarodke pesnikovih
del, barval je ta svobodni duh z vsenemško miselnostjo, ker je bil slep
in gluh za njegovo vsečloveško svobodnjaštvo. Marinu seje zdelo, ka-
kor da bi se s topo sekiro zaletaval v stržen čudovitega, neba se doti-
kajočega drevesa. Neusmiljeno je udrihal mož s topostjo svojega
uma, drevo je stalo mirno, razred je obupno iskal zveze med škripajo-
čim železjem profesorjevih stavkov in pa pojočim soncem november-
skega dopoldneva, ki se je zdelo naklonjeno vsaki želji.
Marin je čutil potrebo ugovarjati. Naenkrat so se mu pojavili ja-
sno, kakor da bi jih bral pred seboj na tabli, Heinejevi verzi, ki si jih
je zaradi humorističnega zvenenja zapomnil iz neke nemške literarne
zgodovine. Polglasno jih je zamrmral predse. Moral jih je.
Krapf je napel ušesa in je krčevito zavrl voz duševnega gramoza,
s katerim je hotel zasuti prepade med učenci. Iskal je krivca. Posebno
po slovenskem hudournem kotu, kakor je krstil zadnje klopi desne
polovice razreda, kjer so sedeli okoli Podkoritnika skoraj sami slo-
venski fantje, je švrkal z bičem razjarjenih oči. Toda vsi so tajili.
Waldmann, ki je sedel pred to gručo poleg Marina, je metal nanj iz-
dajalske poglede, češ tale je bil. Marin je čutil to izdajanje, vendar je
bil zadovoljen, da je razjezil profesorja. Ta se je slednjič pomiril s
tem, da je ves hudourni kot vpisal v razrednico, ne sicer zato, ker so
motili pouk, temveč, kakor jim je prebral pozneje otročje zlobni in
otroško dobri razrednik, zato ker so bili podlo strahopetni. Profesor
je potegnil zapisnik iz žepa. Nalašč je listal po njem in študiral imena.
Žrtve je imel že izbrane.
Prvi je prišel k tabli VValdmann. Na stavljena vprašanja je odgo-
varjal s točnostjo ali pa z obupno napačnostjo stroja. Profesor ni bil
zadovoljen, mršil in gubal je čelo v pokrajino na luni, govoričil o
nemškem poreklu študenta in ga zmerjal, da kljub temu ne pokaže
boljšega znanja. Nato je poklical Podkoritnika. Ta se zaradi sinočnje-
ga kroka ni naučil, zato je kljub premišljevanju in napenjanju mo-
žgan, ki mu je orosilo konico nosu, nekajkrat odgovoril napačno, na-
to pa umolknil. Med zlobnim zasmehovanjem, ki je grozilo fničiti
njegovo odliko, je dijak olajšeno sedel, dasi sta jeza in ponižanje po-,
tegnila čez njegov obraz rdečico sramu.
Nato je prihajal k tabli in odhajal v klop ves hudourni kot, ki pa
je bil danes zelo milo razpoložen. Poslednje je začelo to množično
ubijanje že zabavati, s smehom so sedali na svoja mesta. Profesor je
zdivjal.
»Tako je, če barbara povedeš v svetišče poezije in kulture. Pones-
naži ti svete prostore. Nič čudnega, v vsej Srbiji in Rusiji, ki ju je za-
sedla naša hrabra vojska, niso našli poštenega stranišča.« <
Marin je vstal. Proti volji so se mu spremenili prejšnji Heinejevi
verzi v nekaj novega in to je vrgel profesorju v obraz.
»Fritz, kehr zuruck nach Preussens Kot, denn ein grosses W. C.
ist fiir dich ein Morgenrot der Kultur.«
S smešno skandirajočim naglasom je izrekel te besede, ki so-se
mu zdele nujne. Profesorje molčal. Namesto da bi zmerjal, je skušal
razumeti to, kar je slišal. Ni si bil na jasnem.
Nadaljevanje prihodnjič.;
6 - ZA RAZVEDRILO
18. september 1986 - TEDNIK
Plesna telovadba za
ženske in dekleta
Kot vsako jesen, tudi letos vabimo na organizirano in strokovno
vodeno rekreacijo dekleta in žene, ki se zavedajo, da je zunanji videz
nekaj več, kot so modna garderoba, pričeska in ličilo.
Kaj je rekreacija?
Okrepilo, osvežitev, razvedrilo — piše v slovarju tujk. V življenj-
ski praksi sodobnega človeka je rekreacija niz raznovrstnih, premišlje-
no izbranih telesnih aktivnosti v prostem času ali v odmorih med de-
lom. Ta dejavnost pripomore predvsem k hitrejši vsestranski obnovi
Ena od vaj za krepitev mišic trupa.
organizma po delu v pogojih sodobnega mestnega življenja, razvija in
dviga ustvarjalne sposobnosti, ohranja duševno in telesno zdravje. Po
redni telesni vadbi se počutimo sproščeni in vedrejši, naša drža in ob-
našanje postaneta samozavestnejša. Redna telovadba pripomore k
ravnovesju med telesnimi in duševnimi komponentami naše osebno-
sti, kar bistveno vpliva na zunanji videz.
Plesna telovadba, ki jo organizira Plesna skupina T4 Kluba mla-
dih Ptuj pod vodstvom Mire Mijačevič, je sistem vaj, s katerimi »pre-
delamo« in prekrvavimo vse mišične skupine, poudarek pa je na kre-
pitvi mišic trupa. Del treninga je posvečen tudi aktivnemu psihofizi-
čnemu sproščanju, ki ga dosegamo z določenimi tehnikami joge in av-
togenega treninga. Vse vaje izvajamo ob glasbi.
Vse, ki ste se odločile za plesno telovadbo, vabimo na prvi »delo-
vni sestanek« (telovadna oprema je skorajda nujna za tovrsne »seje«)
v četrtek, 25. septembra, ob 19.30 v telovadnici stare ekonomske šole
(OŠ Ljudevita Pivka.)
Vpisi za vse predšolske in šolske skupine so zaključeni. Ker pa je
medtem prišlo do sprememb v predvidenem urniku, objavljamo nove-
ga:
Strelci na delovno akcijo
Pri OSZ Ptuj so že v polnem zamahu priprave na tradicionalni strelski tro-
boj med občinami Varaždin, Maribor in Ptuj. Zato so se pri OSZ odločili, da bi
s prostovoljno delovno akcijo vsaj nekako uredili strelišče v Babosekovi grabi,
da bi se strelci na tem tekmovanju prijetno počutili.
Akcija bo v sredo, 24. septembra, od 16.00 ure dalje na odprtem strelišču.
Ob tem naprošajo, da bi se akcije udeležilo vsaj nekaj članov strelskih družin,
ki delujejo v okviru OSZ Ptuj. Ravno tako pa strelce naprošajo, da s seboj pri-
nesejo delovno orodje, kajti tega dne bi orožje zamenjali za kramp in lopato ter
z malo dobre volje uredili strelišče in izboljšali pogoje strelcem na bližnjem tek-
movanju.
ZB
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 19. SEPTEMBRA:
LJ 1: 17.35 Poročila; Spored
za otroke: Pesmi in zgodbe za
vas: 17.40 Zlata goska, poučna
oddaja; 17.55 Modro poletje, 14.
del španske nadaljevanke; 18.20
Industrijsko oblikovanje: Grafi-
čno oblikovanje; 18.45 Risanka;
19.00 Danes: Obzornik ljubljan-
skega območja; 19.30 TV dnev-
nik; 20.05 Afrika, 3. del angleški
dokumentarne serije; 21.10 Der-
rick, nemška nanizanka 22.10 TV
dnevnik; 22.25 Poceni li^ektiv,
ameriški film.
LJ II: 14.55 DRA^tervisu (ž) -
finale, prenos; I7.25/'TV dnev-
nik; 17.45 Dajmo, družimo se,
otroška serija; 18.45 Kulturna
dediščina, izobraževalna oddaja;
18.45 Narodna glasba; 19.30 Pre-
mor; 19.35 Firenze: EP v šport-
no—ritmični gimnastiki (posa-
meznice skupine A), prenos;
21.30/40 Poročila; 21.35/45 Po-
rota, kontaktna oddaja; 22.40/50
Nočni kino: Šest junijskih dni,
jugoslovanski film.
ZG I: 8.25 Dajmo, družimo se,
serija za otroke; 8.55 TV v šoli
(do 12.40); 16.40 Izobraževalni
program; 17.45 Dajmo, družimo
se; 18.15 Kulturna dediščina;
18.45 TV koledar; 18.55 Številke
in črke, kviz; 19.15 Risanka;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Dogo-
divščine Sherlocka Holmesa, se-
rijski film; 20.55 Klub 4, zaba-
vna oddaja; 21.40 TV dnevnik;
21.55 V petek ob 22-tih; 23.25
Program plus.
SOBOTA, 20. SEPTEMBRA:
LJ I: 8.00 Poročila; Otroška
matineja — ponovitev oddaj:
8.05 Zlatorog; 8.20 Slovenske
ljudske pravljice: O treh kralje-
vih sinovih, 1. del; 8.35 J. Ribi-
čič: Miškolin-Miškolin v krem-
pljih; 8.45 Cirule-čarule: Carov-
ska dežela; 8.50 Pesmi in zgodbe
za vas: Zlata goska; 9.05 Festival
MPZ Celje '85, 5. oddaja; 9.35
Periskop; 10.20 Afrika, ponovi-
tev 3. dela angleške dokumentar-
ne serije; 11.20 Ljudje in zemlja
— ponovitev; 11.50 Poročila;
15.15 poročila; 15.20 Charlle in
Marija, švedski mladinski film;
16.14 Nikšič: DP v nogometu —
Sutjeska—Hajduk, prenos; 18.00
Človek in voda, dokumentarna
oddaja TV Novi Sad; 18.30 Na
zvezi, oddaja za stik z gledalci;
18.50 Risanka; 19.00 Danes: V
šesti prestavi; 19.30 TV dnevnik;
20.15 Igrani film; 21.55 TV dnev-
nik; 22.10 Videogodba;
LJII: 13.55 DP v tenisu (m)-
finale, prenos; 16.00 Poročila;
16.05 TV koledar; 16.15 Kotal-
karska pravljica; 16.45 Štiri
skladbe za harfo; 17.00 Kože, 2.
del nadaljevanke; 18.00 Šabac:
EP v športno-ritmični gimnasti-
ki, posameznice skupine A,
vključitev v prenos; 20.40/50
Premor; 20.55/21.05 Poročila;
21.00/10 Športna sobota;
21.20/30 Glasbeni večer — Jubi-
lej glasbene šole »Kornelije
Stankovič; 22.50/23.00 Kronika
bitefa.
ZG I: 9.00 Izbor iz izobraže-
valnega programa (do 10.30);
13.05 Sedem TV dni; 13.35 Kako
biti skupaj, informativno — za-
bavna oddaja; 14.05 Miti in le-
gende; 14.20 Ciklus filmov Grete
Garbo: Marija Valevska; 16.05
TV koledar; 16.15 Nogomet:
Sutjeska—Hajduk, prenos; 18.00
Zvoki s kamna, oddaja ljudje
glasbe; 18.30 Prisrčno vaši, do-
kumentarna serija; 19.15 Risan-
ka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 La-
dy Caroline, angleški film; 21.45
TV dnevnik; 22.00 Od našega
dopisnika; 23.30 Program plus.
NEDEUA, 21. SEPTEMBRA:
8.05 Poročila; Otroška matine-
ja: 8.10 Živ žav: Risanka, Smrk-
ci; 9.05 Flipper, 20. del ameriške
nanizanke; 9.30 A. Berkasi: Pra-
govi, 3. del madžarske nadalje-
vanke; 10.30 Domači ansambli:
Ansambla Slovenija in Henček;
11.00 Rašica pri Velikih Laščah:
Prenos Trubarjevih slavnosti;
12.30 Poročiila; 14.35 Moby
Dick, ameriški film; 16.25 Poro-
čila; 16.30 Retrospektiva nagra-
jenih športnih in turističnih fil-
mov v Kranju: Srebrna cesta,
švedski film; 17.00 Pod lipo, pre-
nos iz Trnave v Savinski dolini;
18.45 Risanka; 19.00 Danes: po-
trošniška porota; 19.30 TV dnev-
nik; 20.00 A. Sidran: Oče na
službenem potovanju, 3. del na-
daljevanke; 21.00 Jazz na ekra-
nu: Big band RTV Ljubljana;
21.30 Reportaža z nogometne
tekme - CZ-VELEZ; 22.00
Športni pregled; 22.30 Poročila.
LJ II: 8.55 Poročila; 9.00 Od-
daje za JLA in Sen, jugoslovan-
ski film; 12.00 Ob jubileju: APZ
Tone Tomšič; 14.00 Iman: Pokal
ZOI v smučarskih skokih, pre-
nos; 15.25 Estoril: Avtomobilske
dirke F-1 za VN Portugalske,
prenos; 17.10/15 Firenze: EP v
ritmični gimnastiki, vključitev v
prenos; 18.55/19.00 Prometni
krog; 19.15 Premor; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Afrika: Druga-
čni, a enakovredni, 1. del angle-
ške dokumentarne serije; 21.00
Včeraj, danes, jutri; 21.15 Malu,
9. del brazilske nadaljevanke;
22.00 Poezija; 22.30 Neobvezno
2, oddaja iz kulture.
ZG I: 10.30 Nedeljsko do-
poldne za otroke; 12.00 Kmetij-
ska oddaja; 13.00 Družinski ma-
gazin; 13.30 Zdravilne rastline;
14.00 Risanke; 14.15 Mala hiša v
preriji; 15.05 Sestanek brez
dnevnega reda; 17.15 Filmski ci-
klus J. Fonda; 18.55 Športnik
Billy, risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Oče na službeni poti,
dramska serija; 20.55 Reportaža;
21.30 Nogomet: Crvena zvez-
da—Velež,    reportaža;    22.00
športni pregled; 22.45 TV dnev-
nik; 23.05 Program plus.
PONEDELJEK, 22. SEPTEM-
BRA:
LJ I: 17.50 Poročila; Spored
za otroke; 17.10 Planinski domo-
vi; 17.35 Modro poletje, 15. del
španske nadaljevanke; 18.00 Po-
letni festival 86: Teatro de danza
Espanola, (španski plesi); 18.45
Risanka; 19.00 Danes: Podrav-
ski obzornik; 19.30 TV dnevnik;
20.05 L. B. Berton: Omožila sem
se s Klondikom, 2. del kanadske
nadaljevanke; 21.00 Omizje;
23.00 Poročila.
LJ II: 18.00 Beograjski TV
program; 18.55 Premor; 19.00
Indirekt; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Znanost; 20.50 Včeraj, da-
nes, jutri; 21.10 Ptice trnovke, 1.
del avstralske nadaljevanke;
22.00 Dobre vibracije; 23.00 En
Avtor, en film — P. Krelja: Spre-
jemna postaja; 23.25 Šahovski
komentar.
ZG I: 9.00 TV v šoli (do
12.40); 16.50 Kronika; 17.15 TV
koledar; 17.25 Številke in črke,
kviz; 17.45 Na krilih pesmi;
18.00 Mima, Bane in lutke; 18.15
Izumitelji; 18.45 Zdravo mladi;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnev-
nik; 20.00 Drama; 21.15 Mali
koncert; 21.30 Knjige in ideje;
22.00 Meridijani, zunanja politi-
ka; 22.30 TV dnevnik; 22.50 Pro-
gram plus.
TOREK, 23. SEPTEMBRA:
LJ I: 17.20 Poročila; Spored
za otroke; 17.25 Baletna šola
Maribor; 17.50 Živi planet: Novi
svetovi, 12. zadnji del angleške
dokumentarne serije; 18.45 Ri-
sanka; 19.00 Danes: Zasavski
obzornik; 19.30 TV dnevnik;
20.05 G. Materadze: Zgodbe o
prvi ljubezni, gruzinska drama;
21.15 Integrali; 22.30 TV dnev-
nik.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Kdor hoče, ta zmore, dokumen-
tarna otroška oddaja; 18.15 Gra-
ničarji, izobraževalna oddaja;
18.45 Zabavnoglasbena oddaja;
19.30 TV dnevnik; 20.00 V torek
ob osmih, narodna glasba; 20.45
Žrebanje lota; 20.50 Včeraj, da-
nes, jutri; 21.05 Čas podvigov,
dokumentarna oddaja; 21.50 Po
sledeh Trojanske vojne: Oblega-
nje legende, 1. in 2. del doku-
mentarne oddaje.
ZG I: 8.30 Kdor hoče, ta zmo-
re, oddaja za otroke; 9.00 TV v
šoli (do 12.35); 16.20 Izobraže-
valni program; 17.20 Vesti in
kronika skupnosti občin Osije-
ka; 17.45 Kdor hoče, ta zmore;
18.15 Graničarji; 18.45 TV kole-
dar; 18.55 Številke in črke, kviz;
19.15 Risanka; 19.30 TV dnev-
nik; 20.00 Žrebanje lota; 20.05
Dialogi, notranja politika; 21.10
Dobro se imam, angleški film;
22.30 TV dnevnik; 22.50 Pro-
gram plus.
SREDA, 24. SEPTEMBRA:
LJ I: 16.10 Sombor: DP v ro-
kometu (ž) — Bane Sekulič —
Belinka Olimpija, prenos; 17.25
Poročila; Spored za otroke;
17.30 Slovenske ljudske pravlji-
ce: O treh kraljevih sinovih, 2.
del; 17.50 Modro poletje, 16. del
španske nadaljevanke; 18.15 La-
dje na Jadranu: Zibelka ladij, 1.
del izobraževalne serije; 18.45
Risanka; 19.00 Danes: Dolenjski
obzornik; 19.30 TV dnevnik;
20.05 Dokumentarec meseca:
Dva, tri kroge nad peklom; 20.50
Film tedna: Quilombo, brazilski
film; 22.45 TV dnevnik.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Burleske; 18.15 Muzeji na pro-
stem; 18.45 Mali, veliki svet, do-
kumentarno zabavna oddaja;
19.30 TV dnevnik; 20.00 Oddaja
resne glasbe; 21.00 Jazz Messam
— Lala Kovačev; 21.50 Šahovski
komentar; 22.20 Dokumentarna
oddaja.
ZG I: 8.30 Burleske; 9.00 TV v
šoli (do 12.35); 15.50 Izobraže-
valni program; 16.50 Vesti in
kronika skupnosti občin Karlov-
ca, Siska in Gospiča; 17.15 TV
koledar; 17.25 Številke in črke,
kviz; 17.45 Burleske; 18.15 Mu-
zeji na prostem; 18.45 Prijatelji
glasbe; 19.15 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 KINO OKO,
film; 22.30 TV dnevnik; 22.50
Program plus.
ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA:
LJ I: 17.35 Poročila; Spored
za otroke: 17.40 J. Ribičič: Mi-
školin — Miškolin junak; 17.50
Čirule-čarule: Čudežna pijača;
17.55 Modro poletje, 17. del
španske nadaljevanke; 18.20
Mozaik kratkega filma: Otok do-
brega blaga, angleški film; 18.45
Risanka; 19.00 Danes: Obalno-
kraški obzornik; 19.30 TV dnev-
nik; 20.05 Tednik; 21.05 Kuhar-
ski nasveti; 21.15 K. Mann: Sre-
čanje v Neskončnosti, 1. del za-
hodnonemške nadaljevanke;
22.15 TV dnevnik.
LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45
Mali upornik, otroška serija;
18.15 Znanost; 18.45 Dobre, sta-
re uspešnice, zabavnoglasbena
oddaja; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Hiša, 10. del poljske nadaljevan-
ke; 21.15 Poročila; 21.20 Ume-
tniški večer;. .. Kronika Bite-
fa ...
ZG I: 8.30 Mali upornik, seri-
ja za otroke; 9.00 TV v šoli (do
12.55); 16.10 Izobraževalni pro-
gram; 17.20 Vesti in kronika
skupnosti občin Splita; 17.45
Mali upornik; 18.15 Znanost;
18.45 TV koledar; 18.55 Številke
in črke, kviz; 19.30 TV dnevnik;
20.00 Spekter, politični magazin;
21.10 Pot v središče znanja, kviz;
22.10 TV dnevnik; 22.30 Pro-
gram plus.
TEDNIK - 18- september 1986
ŠPOICT IN DRUŠTVA - 7
Nov uspeh
ptujskih strelcev
v soboto je bilo na strelišču
Strelske zveze Slovenije v Lju-
bljani republiško tekmovanje za
pokal maršala Tita v streljanju z
^alokalibrsko puško, nacionalni
program (60 metkov leže). Tek-
jjiovanja se je udeležila tudi eki-
pa strelcev SD Turnišče. Ekipa, v
Icateri so bili Zdenka Matjašič,
pavid Ribič ter Adolf in Bojan
[Vlihelač, je zasedla odlično 4.
niesto (med 22-timi ekipami iz
vse Slovenije), le 5 krogov za
drugo in tretje uvrščenimi (ekipa
SD Turnišče — 2048, drugouvr-
ščeni - 2053).
Ponovna uvrstitev ptujskih
strelcev v sam vrh slovenskega
strelstva je dokaz, da navkljub
(iinogim težavam se vedno držijo
korak z najboljšimi.
Med posamezniki je (med 88
tekmovalci) Bojan Mihelač s 532
Icrogi osvojil 6. mesto, za drugou-
vrščenim je zaostal za 5 krogov.
V soboto bo v Osijeku državno
prvenstvo v streljanju z MK pu-
ško, nacionalni program (tristav
_ leže, stoje, kleče, 3 x 20), ka-
terega se bo udeležila tudi Zden-
ka Matjašič iz SD Turnišče. Za-
želimo ji srečno pot in da nas bi
tako kot lani, ko je zasedla drugo
mesto, tudi letos razveselila s po-
dobnim uspehom. B. M.
Tržeč že drugič izgubil doma
v soboto in nedeljo je bilo odigrano 2. kolo v
vseh treh ligah MNZ Ptuj. Tržeč je že drugič izgu-
bil na svojem igrišču. Prejšnjo nedeljo ga je pre-
magala Hajdina, visoko z 0:5, zdaj pa še Drava z
1:2. Presenetljivo je predvsem to, ker ima Tržeč ze-
lo dober igralski kader. Imena kot so Hvaleč (tre-
ner in igralec), Tement, Šmigoc, Šibila, Mere,
Kmetec, Arifi že sama povedo, da gre za dobre in
prekaljene igralce, saj so skoraj vsi igrali za Alu-
minij v slovenski ligi.
Rezultati A—liga 2. kolo
Gerečja vas —Boč 1:1, Hajdina —Slovenja vas
4:1, Tržeč—Drava 1:2; Zg. Polskava —Pragersko
3:3; Oplotnica —Skorba 3:1; Središče —Osankari-
ca 1:0.
LESTVICA PO 2. KOLU
1. Hajdina 2   2   O   O   9:1   4
2. Drava 2   2   O   O   7:1   4
3. Oplotnica 2   2   O   O   6:2   4
4. Središče 2   2   O   O   3:1   4
5. Slov. vas 2 1 O 1 4:4 2
'6. Gerečja vas 2   O   2   O   3:3   2
7. Osankarica 2   O   1   1   2:3   1
8. Pragersko 2   0   1    1   4:6   1
9. Boč 2   O   1   1   1:4   1
10. Zg. Polskava 2   O   1   1   3:8   1
11. Skorba 2   O   O   2   2:5   O
12. Tržeč 2   O   O   2   1:7   O
V lestvici je že upoštevan rezultat tekme Boč—
Slovenja vas 0:3 PFF (tekma se je končala z 8:1 za
Boč). Boč je tekmo izgubil za zeleno mizo, ker je
nastopil z igralcem, ki ni imel pravice nastopa.
Pari A—liga 3. kolo — nedelja, 21. septembra
ob 10.30 uri: Drava—Hajdina, Pragersko—Tržeč,
Skorba —Zg. Polskava, Osankarica —Oplotnica,
Boč—Središče, Slovenja vas—Gerečja vas.
Rezultati B—liga 2. kolo
Stojnci —Gorišnica, 3:1; Rogoznica —Markove!
0:0; Videm —Kicar 1:1; Dornava—Grajena 2:0;
Podvinci —Sp. Polskava 3:1.
Lestvica po 2. kolo
1. Podvinci 2   2   O   O   4:0   4
2. Dornava 2   1   1   O   3:1   3
3. Videm 2   1   I   O   4:3   3
4. Markovci 2   1   1   1   2:1   3
5. Stojnci 2   1   O   1   4:4   2
6. Sp. Polskava 2   1   O   1   4:4   2
7. Kicar 2   O   2   O   2:2   2
8. Rogoznica 2   O   1   1   0:2   1
9. Gorišnica 2 O O 2 3:6 O
10. Grajena 2   0   0   2   1:4   O
Pari B —liga 3. kolo — sobota, 20. septembra ob
16.30 uri: Spodnja Polskava —Rogoznica, Gorišni-
ca—Podvinci, Markovci —Dornava, Grajena —Vi-
dem, Kicar—Stojnci (igrajo v nedeljo 21. septem-
bra ob 10.30).
Rezultati 2. kolo C—liga
Bukovci —Hajdoše   1:2;   Bratstvo —Mladinec
3:3; Leskovec—Apače 4:3;
Lestvica po 2. kolu
1. Hajdoše 2   2   O   O   8:1   4
2. Mladinec 2   O   2   O   5:5   2
3. Bukovci 2   1   O   1   5:3   2
4. Leskovec 2   1   O   1   4:9   2
5. Apače 2   O   1   1   5:6   1
6. Bratstvo 2   O   1   1   4:8   1
Pari C —liga 3. kolo — nedelja, 21. septembra
ob 10.30: Hajdoše —Bratstvo, Apače—Bukovci,
Mladinec— Leskovec.
V četrtek, 18. septembra, ob 16. uri je osmina fi-
nala YU-pokala. Pari so bili objavljeni v prejšnji
številki Tednika. Branko Kirbiš
KAKOR GORA
UKAŽE (3)
(Piše Darja Lukman)
Dočakali smo jasno jutro in se
odpeljali v Le Fayet, od koder
pelje zobata gorska železnica do
ledenika Glacier de Boinnassay.
Od tam naprej pa smo bili pre-
puščeni svojim sposobnostim.
Najprej smo se dvigali po kruš-
ljivem svetu, nato pa prihajali
vse bližje stenam pod kočo Aigu-
ille du Gouter (3865), ki smo si
jo zbrali za cilj prvega dne vzpo-
na. Že prej smo se v kampu po-
govarjali, da bo najtežji del goto-
vo pod temi stenami, saj je na tej
poti potrebno prečiti tako ime-
novani »Veliki Koluar«, po kate-
rem neprestano pada zahodno
kamenje, kar je še posebej izrazi-
to v opoldanskem iri popoldan-
skem času, ko vanj posije sonce
in podlaga še bolj odpušča ka-
menje in proži včasih kar cele
skale. Prečenje tega žleba traja
sicer res le nekaj minut, toda ob-
čutek, da moraš čim prej prečiti
po spolzki in ozki poti, je kaj ne-
prijeten. K sreči si planinci pri
prečenju pomagaj^, saj se opo-
zarjajo na padajoče kamenje, ki
ga vidijo ves čas vzpona na obeh
straneh grebena.
Mi smo imeli srečo in smo
brez težav prečili ta žleb ter se
zelo hitro povzpeli do koče. Vre-
me je bilo čudovito in ker smo
imeli še ves popoldan časa, smo
se odločili, da še isti dan nada-
ljujemo vzpon do zavetišča Val-
lot (4362 m). To nam je tudi
uspelo in po treh urah smo se
zrinili v zavetišče, v katerem so
bila ležišča in sedišča že popol-
noma natrpana. Ker smo ta dan
premagali višinsko razliko več
kot 2000 m, smo to že tudi pošte-
no čutili po oteženem dihanju,
glavobolih in ohladitvi, še pose-
bej pa ponoči, ko smo poskušali
predremati vsaj nekaj uric pred
vzponom na vrh.
Noč v zavetišču je bila zelo ne-
prijetna. Ljudje so, kadar so v
težjih razmerah, precej bolj sebi-
čni. Vsak skrbi zase — da bo
imel dovolj prostora, da ga ne bo
zeblo . .. toda v tem zavetišču je
bilo tega le preveč. Nekateri so
se raztegnili čez ves prostor in si
prigrabili največ koc. Skratka,
obnašali so se, kot da so sami v
tem zavetišču in smo ostali, ki'
smo prišli pozneje, nezaželeni.
Nekako smo vendarle predrema-
li noč in zjutraj okoli četrte ure
pogledali iz zavetišča. Na žalost
je zunaj snežilo, veter je neusmi-
ljeno zavijal okoli oglov zavetiš- j
ča in odločili smo se, da bomo še i
počakali. Vedeli smo, da veliko
časa nimamo, saj smo se dogovo-
rili, da se bomo še isti dan spusti-
li v dolino in se preselili v Zer-
mat v Švici, kjer smo nameravali
opraviti še vzpon na Monte Ro-
so. Zraven tega pa smo želeli
prečiti Veliki Koluar še v dopol-
danskem času. Medtem ko smo
čakali, da se bo vreme uredilo,
so se naša mnenja razdelila. Ne-
kateri smo menili, da se vreme
ne bo pravočasno uredilo in je
bolje, da se pod vrhom obrnemo
in se čim prej spustimo v dolino.
Najmlajši udeleženec naše od-
prave pa se ni pustil vremenu in
je na vsak način želel na vrh.
Okoli sedme ure zjutraj smo se
tik pod vrhom ločili. Bojan je po-
čakal manj kot pol ure in je bil
za to bogato nagrajen na vrhu
Mont Blanca, ostali pa smo se,
žal prehitro umaknili.' V takšnih
trenutkih sprejema človek odlo-
čitve hitro, in šele ko je vse za
njim in to prespi, se mu zdi, da
bi lahko naredil kako drugače
kot je. Samo, takrat je Morit*
Blanc že daleč vstran in lahko le
še kuje načrte in se tolaži, da bo
drugič bolj potrpežljiv in se bo
gori prilagodil, kajti ona je tista,
ki te privabi ali pa odbije. V
vseh, ki smo se ji približali ali jo
osvojili, pa je pustila nepozabne
trenutke hoje po belih prostran-
stvih, ritem premikanja navez in
obilo nepozabnih razgledov s
strehe Evrope.
Zavetišče Vallot na višini 4362 m, kjer smo preživeli neprijetno noč.
Vzrok ni bil v mrazu ali utrujenosti, temveč v ljudeh — sebičnih in ne-
strpnili.
Vrh Mont Blanca je prostoren, pravo nasprotje ozkih grebenov po kate-
rih prideš nanj.
Zjutraj sneži vihar in megla, čez dve uri pa čudovit razgled.
^ začetka vzpona je bila hoja enostavna, speljana čez krušljiv svet ob le-
<l«nikih.
Italijanu, ki je sklenil postaviti rekord v dolžini prebivanja na vrhu, ni
dolgčas, saj ima veliko obiskovalcev — pomagajo pa mu tudi piloti heli-
kopterjev, ki mu pripeljejo najnujnejše za preživetje.
Fotografije: Bojan Reisman
V soboto drugoiigaški boks
v soboto, 20. septembra, bo v novi dvorani srednješolskega cen-
tra v Ptuju v okviru tekmovanja II. zvezne lige-zahod boksarsKo sre-
čanje med Železničarjem (Maribor) in Varaždinom. To bo tekma dru-
fega kola. V prvem se je mariborski klub srečal z BK Celik (Zenica).
Lot smo že poročali, bodo za mariborski klub v borbah v II. zvezni li-
gi-zahod nastopali tudi boksarji BK Partizan (Ptuj), v skladu s spora-
zumom naših dveh klubov. Že v prvem srečanju (proti Celiku) sta na-
stopila Mere in Bezjak. Trenerja obeh klubov sta se dogovorila, da
bosta postopoma uvajala vedno več boksarjev ptujskega kluba. Odlo-
čala bo seveda kakovost posameznikov. Resni Kandidati za prvo mo-
štvo so zraven Merca, Bezjaka in Antoliča še Flajšer, Kos in Kajses-
berger. Sodeč po interesu v šoli boksa, ki jo vodita trenerja Bauman
in PučkOj jih bo čez nekaj časa še več. Talentov ne manjka. Prvenstvo
je dolgo in vsi bodo dobili priložnost. Sicer pa fantje pričakujejo prvo
zmago v II zvezni ligi. Sodeč po zavzetosti na treningih je optimizem
upravičen.
»Varaždince dobro poznam. Gledal sem jih minuli teden v Ca-
kovcu v srečanju s Splitčani. Kljub temu, da so bolj izkušeni od naših
fantov, sem prepričan, da bomo vknjižili prve di-ugoligaške točke.
Menim, da je kakovost le na naši strani. Borbenost in želja po zmagi
pred domačo publiko sta naša prednost. Pričakujem pomoč naše pu-
blike, ker se kot bivši boksar zavedam, da je publika lahko pomemb-
na spodbuda.
Iz Maribora so nam sporočili, da pride na Ptuj veliko število nji-
hovih navijačev. Z združenimi močmi lahko storimo veliko. Verja-
mem, da bo odziv publike velik in da bo nova dvorana prvič polna. S
športnim navijanjem bo občinstvo gotovo pomagalo v borbah za prve
točke v zveznem merilu. Fantje obljubljajo zagrizen boj,« izjavlja tre-
ner Ptujčanov Vlado Bauman.
Dvoboj se bo začel ob 18. uri. Vstopnice bodo po popularnih ce-
nah. Vabljeni!
O.I.
Ptujčanom peto mesto
v nedeljo je bilo v Novi Gorici republiško finalno strelsko tek-
movanje invalidov. Tekmovalo je enajst ekip, ki so se uvrstile v finale
na medregijskem tekmovanju. Iz mariborske in pomurske regije sta se
uvrstili ekipi Društva Invalidov Ptuj in Ormož. Ormož se tega tekmo-
vanja ni udeležil. Ekipa Društva invalidov F*tuj je v zelo močni kon-
kurenci osvojila 5. mesto. Štiričlansko ekipo F>tuja so sestavljali: Šte-
fan Skok, Srečko Majcenovič, Jože Pinterič in Franc Cetl. Ekipno
smo nastreljali 652 krogov od 800 možnih. Pred nas so se uvrstile sle-
deče ekipe: Slovenske Konjice, Titovo Velenje, Kranj in Postojna, za
nami pa organizator Nova Gorica in drugi. Ce bi ocenjevali nastop
naše elcipe, moram poudariti, da smo želeli več, vendar nam športna
sreča ni bila naklonjena. Na domove smo se srečno vrnili toda tokrat
brez medalj, dobili pa smo lepo pisno priznanje za soaelovanje na
drugem republiškem strelskem finalu.
Franc Cetl
Članice tretje
Atleti in atletinje AK Ptuj so imeli spet naporen konec tedna. V
Kranju so nastopili v prvem kolu republiškega ekipnega prvenstva za
člane in članice. Članice sp bile uspešnejše od članov in so zasedle
tretje mesto za atletinjami Železničarskega atletskega kluba Ljubljana
in Nove Gorice. Posamične zmage sta oosegli Marija Šešerko v teku
na sto metrov z ovirami, Hedvika Korošak pa v skoku v daljino. Med
člani se je najbolje odrezal Mirko Vindiš, ki je zmagal v teku na 3000
m.
Naimlajši ptujski atleti in atletinje pa so sodelovali na republi-
škem atletskem prvenstvu za pionirke in pionirje v Celju. Zasedli so
dve drugi mesti — Vrhovšek v skoku s palico in Zamuda v metu kro-
gle, ter dve tretji mesti — Potočnik v teku na 600 m in Gregor v teku
na 2000 m.
d. 1.
Velika Nedelja premagala Dravo
v soboto in nedeljo ie bilo prvo kolo novega prvenstva v republi-
ških rokometnih ligah. Članice Drave so se v srečanju II. SRL —
vzhod v F*tuju pomerile z ravenskim Fužinarjem in ga zasluženo pre-
magale z 21:1/(11:7). Včeraj so igrale v Zagorju v soboto bodo na-
stopile v Brežicah, v sredo (24. 9. ob 17.30) pa se bodo v Ftuiu pome-
rile z Beltinko (gre za same derbi tekme v tej ligi1). Drava: Sirovnik,
Hentak 6, Šoba \ Vtič, Korošak 4, Lašič 8, Fridl, Bratušek, Koštro,
Juršič, Malek 2, Gregorec.
V Veliki Nedelji pa je bilo zanimivo srečanje članov, v katerem
so domači igralci z 20:17 (10:9) premagali Dravo. Tekma je bilajprava
prvenstvena in na trenutke zelo ostra, domačini pa so se pritožili na
nas^^op novega igralca Drave Ivico Hrupiča. Velika Nedelja: Lah, Sok
1, Cerček, Mesarec 7, Cvetko 4, Hržič 6, Ranfl, Kosi, Podlesnik, P.
Prejac 2, M. Prejac, Zoreč;
Drava: Valenko, Korpar, S. Matjašič 4, Pucko 3, Žuran 2, Osterc,
Peklar, Hrupič 2, Horvat 1, Terbuc 2, Baklan 3, A. Matjašič.
V soboto (ob 19.00) bo v Ormožu tekma Ormož—Krog, Velika
Nedelja bo gostovala v Bakovcih, Drava pa se bo v nedeljo dopoldan
(ob 11.00) v Ptuju pomerila s prvimi favoriti lige — Branikom iz Ma-
ribora.
I. k.
Zmagali šahisti iz Spuhlje
Minulo soboto je v organizaciji TVD Partizan Markovci potekalo šahovsko
tekmovanje med KS Spuhlja in KS Marko\ci. Prehodni pokal so osvojili šahisti
iz Spuhlje, ki so zmagali z rezultatom 27,5 : 8,5. Najboljši posamezniki (Mirko
Kuhar, Stanko Kosec in Franc Pičerko) so prejeli diplome.
Dan pred tem tekmovanjem pa je Šaho\ska sekcija Spuhlja začela z jesen-
skim delom šahovskega tekmo\ anja za pridobitev četrte oziroma tretje kategori-
je. 14 igralcev bo vsak drugi petek merilo svoje šahovsko znanje. Njihovo igro
si lahko ljubitelji šaha ogledajo v domu krajanov v Spuhlji.
(sp)
Pričetek kegljaške tekmovalne sezone
v nedeljo se je na kegljišču Habakuk v Mariboru pričelo tekmovanje regij-
skega prvenstva v A skupini. Prvo kolo jesenskega dela prvenstva, oziroma red-
no 6. kolo so Ptujčani odkegljali v standardni postavi. Povprečen rezultat 806
podrtih kegljev je dokaj dober glede za to, da sta llič in Špehonja imela precej
smole v drugem delu nastopa. Drava je nastopila v naslednji postavi: Špehonja
780, SeidI 801, llič 750. Plajnšek 817, Šeruga 846 in Colnarič 842.
S. vičar
IzobraŽevanje za hojo v gore
Za mesec september velja, da zna za planince pripraviti še obilo
lepih, sončnih in ne preveč vročih dni. Vsaj za letošnjega lahko reče-
mo, da s tem ni bil skop. Preteklo nedeljo se je več kot devetdeset
ptujskih planincev udeležilo praznovanja dneva planincev pri Mozir-
ski koči na Golteh. prihodnji konec tedna pa bodo vodniki in mentor-
ji tri dni obnavljali znanje, ki so si ga pridobili na tečajih planinske
Zveze.
Letos so si za kraj izobraževanja izbrali Frišaufov dom na Okreš-
Hu. Praktična znanja "bodo obnavljali na turi skozi Turški žleb, prek
štajerske. Kranjske in Koroške Rinke na Turško goro čez Kotliče po-
novno na Okreselj. Posebej pa bodo gibanje vadili v ostenju Brane ali
Planjave. Pripravili bodo tudi več predavanj iz nevarnosti v gorah,
vremenoslovja. opreme za visokogorje in varstva narave.
Za konec septembra pripravljajo še srečanje mentorjev planin-
skih skupin v Sloveniji. Na tečajih Planinske Zveze Slovenije je na-
mreč sklenjenih obilo prijateljskih stikov in delovnih dogovorov, ki
jih velja negovati. Letos se bodo mentorji zbrali v Ruju in prehodili
zadnii del Haloške planinske poti od Narapelj do Donačke gore.
Kmalu se bo pričela tudi sezona tekmovanj v planinski orientaci-
ji, katerih se udeležujejo tudi ptujski orientacisti.
S treningi bodo pričeli prav "kmalu in vanje bi radi vključili čim
več '^io'^iriev
d. 1.
8 - ZA RAZVEDRILO
18. september 1986 -   TEDNIK
TEDNIK ~     »eptember 1986
OGLASI IN OBJAVE - 9
POPEVKA VESELE
JESENI 86
Zraven zlatih
še platinasta
klopotca
v veliki večnamenski dvorani
Tabor v Mariboru je v soboto,
13. septembra, izzvenel jubilejni
— 20. slovenski festival narečnih
popevk Vesela jesen 86. Številni
obiskovalci v dvorani in doma
ob radijskih sprejemnikih so z
navdušenjem sprejeli 16 novih
narečnih popevk, ki jih je stroko-
vna komisija izbrala med 82 pri-
javljenimi. Na splošno velja oce-
na, da je bil ta festival vsebinsko
najbolj kakovosten od vseh dose-
danjih.
Prvo nagrado so občinstvo in
komisija radijskih postaj name-
nili skladbi Slovenija, narlepša si
dežela, ki sta jo odlično zapela
Oto Pestner in Nace Junker.
Drugo nagrado občinstva in
hkrati nagrado za najboljše nare-
čno popevko je prejel Marjan
Smode za popevko Maček, Ma-
ček, grdi pacek. Naslov najboljše
narečne popevke in tretjo nagra-
do občinstva pa si je pripel koro-
ški Duo Kora za skladbo Koro-
ška pesem. Nagrado za najboljšo
narečno besedilo je tokrat prejel
Srečko Niedorfer za pesem Son-
ce da, če delaš kak za dva. Naj-
boljšo priredbo je naredil Dečo
Žgur, najboljši debitant festivala
pa je postal Pepej Krop in njego-
va Energija. Poleg teh nagrad sta
bila podeljena tudi dva platina-
sta klopotca. Za izjemne uspehe
pri dosedanjih festivalih sta ju
prejela tandema Berti Rodošek
in Alfi Nipič. Ozmec
Vrt v septembru
Kaj hitro smo se srečali s prvim jesenskim mese-
cem, ki ga ob cvetočem maju prištevamo za najpri-
jetnejši mesec v letu. Odlikujeta ga prijetna toplo-
ta ter dozorevanje in spravilo plodov. September
pa nas lahko tudi preseneti s kakšno zgodnjo je-
sensko slano, ko bodo nočne temperature po dež-
ju oziroma zjasnitvi zdrknile le toliko pod ničlo,
da bodo občutljivejše, predvsem enoletne zelnate
rastline pomrznile. Kot kažejo izkušnje, se po pr-
vih nočnih mrazovih zmeraj pojavijo tudi še lepi
in topli dnevi z vsemi pogoji nadaljevanja vegeta-
cije. Zato je prav, da nekatere občutljive rastline,
kot so gomoljne begonije, pelargonije, cinije, dali-
je, gladiole, krizanteme in še nekatere, pred prvimi
mrazovi zavarujemo s folijo, papirjem, juto ali čim
podobnim. Če pa so rastline že rahlo prizadete od
nočnega mraza, jih še pred sončnim vzhodom po-
rosimo z vodo ali pokrijemo, da sonce ne posije
nanje neposredno, preden se odtajajo. Če niso
zmrznile preveč, si take rastline potem še opomo-
rejo.
2e nekolikokrat je bilo v teh prispevkih, s kate-
rimi želimo spodbujati k urejanju našega okolja.,
omenjeno, kako negovati okrasne rastline v vrtu
ko odcveto. Grede z enoletnicami in drugim cvetli-
čnim rastlinjem, ki smo jih poleti občudovali, nas
lahko tudi v jeseni še razveseljujejo s svojo lepot-
no zgradbo in barvitostjo, vendar pa le, če smo
sproti odstranjevali stebla z odcvetenimi socvetji
ali njihove glavice v pritličnih nasadih. Ageratom
skoraj gotovo ponovno vzcveti, če mu postrižemo
odcvetela stebelca ter vršičke in je še toplo. Enako
se s cvetnimi glavicami obrašča alisum. Pol visoke
vrste enoletnic, ki jih režemo za šopke, še posebej
pa to velja za vse vrste vrtnic, s tem lepše obrašča-
jo in cvetijo, čim bolj intenzivno jih režemo. Gre-
de z dalijami so lep okras le, če jih ne kazijo odmr-
li cvetovi.
Sedaj je primeren čas, da spomladi in poleti
cvetoče trajnice, ki v tem obdobju dozorevajo, pre-
sadimo. Nemalokrat se tudi posamezen grmič ozi-
roma rastlina tako razraste, da jo moramo razdeli-
ti in te dele odstraniti ali pa jih uporabiti kot nove
rastline za razsajevanje. V septembru sadimo zim-
zelene grmovnice, listopadne pa začnemo presaja-
ti, ko odpadejo listi.
Tokrat je nekaj več namenjenega nasvetom o
opravilih v okrasnem vrtu, ker v zelenjavnem in
sadnem vrtu v tem času ni toliko zahtevnih opravil
pri negi rastlinja.
Najprijetnejše in težko pričakovano vrtnikovo
opravilo v tem mesecu je pač za večino sadnih vrst
in vrtnin spravilo pridelkov. Preden smo se name-
nili obirati sadje, pregledamo škropilni načrt in
ugotovimo karenco pesticidov, s katerimi smo
škropili v avgustu npr. proti bolšicam pri hruškah
ali črvivosti jabolk.
Pri spravilu sadja pa velja opozorilo, da ločimo
drevesno in užitno zrelost sadja. Če sadje želimo
hraniti za ozimnico kot svežega, ga obiramo v fazi
drevesne zrelosti, ker bo kot tako skladiščno zdr-
žalo, užitno zrelost pa bo dobilo v dobi skladišče-
nja. Drevesno zrel je sad, ki ima zrele peške oziro-
ma seme in ko je prenehal dotok hranilnih snovi iz
drevesa v plodove, kar preprosto zaznamo, ko se
loči pecelj od veje oziroma ploda. Vskladišči se le
skrbno obrano sadje, trešeno sadje uporabimo za
predelavo. Gnile plodove, okužene z glivično bo-
leznijo monilijo, poberemo in najmanj 30 cm glo-
boko zakopljemo v zemljo.
S pobiranjem zelenjave za shrambo ne hitimo!
Poberemo le tisto zelenjavo, ki jo bomo spravili v
zamrzovalno skrinjo, kot so mlado korenje, listi
mangolda, zelen peteršilj, listi zelene, mlada kole-
rabica. Zelenjavo bomo spravili čim kasneje v je-
seni, ko se temperature že približujejo zmrzišču,
da bi dalje zdržala, sicer pa bomo o tem več govo-
rili v naslednjem prispevku čez mesec dni.
Kar je bilo rečeno za okrasni vrt, velja toliko
bolj za zelenjavni vrt, kjer moramo vse dozorele
rastline in rastlinske odpadke pobrati in komposti-
rati, bolne pa sežgati, da se ne bodo širile bolezni.
Koncem septembra in v začetku oktobra sadimo
spomladi cvetoče čebulnice: zvonček kronico, kro-
kuse, hrušice, hijacinte, tulipane, podlesek in car-
ski tulipan. Uspevajo najbolje v peščeno-ilovnati
prsti. Škodujeta jim sveži kompost in še neprede-
lan hlevski gnoj. Čebulice sadimo trikrat tako glo-
boko kot so debele s tem, da ne smejo biti sajene
plitveje od 5 cm in ne globje od 30 cm. Razdalja
med posameznimi čebulicami naj bo trikratna de-
belina. Čebulic po barvi ne mešamo, temveč sadi-
mo po skupinah iste barve, da bodo ob cvetenju
izrazitejše.
Miran Glušič, ing. agronom.
Prvi obiskovalci so bili s ponudbo zelo zadovoljni
foto: M. Ozmec
Otroški butik Pinoccio
se predstavlja
v Cankarjevi šest v Ptuju je v soboto, 13. septembra, Alenka Ko-
larič odprla prvi otroški butik v Ptuju in tudi v ptujski občini. Lokal je
prijetno urejen, kar je brez dvoma Alenkina zasluga, saj se je v začet-
ku spogledovala tudi z aranžerstvom. Pri ureditvi ji je pomagal še
Janko Nahberger, v veliki meri pa tudi mož.
S sredstvi je na pomoč priskočila PE KBM v Ptuju. Lokal je do-
delila samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj, kije poskrbe-
la za njegovo grobo ureditev, delali pa so tudi delavci Drave.
V butiku bomo izbirali najrazličnejša otroška oblačila za otroke
od drugega do dvanajstega leta starosti. Posebnost so ročno pleteni
puloverji, ki jih bodo spretne mamice, ko jih bodo otroci prerasli, lah-
ko z malo iznajdljivosti prenovile.
Alenka je pripravila tudi igračke, za nestrpne malčke pa je uredi-
la igralnico, v kateri se bodo brezskrbno igrali, medtem ko bodo ma-
mice izbirale oblačila.
Dnevno bo odprt od 9. do 12. ure in od 14,30 do 19. ure, v soboto
do 12. ure.
»Butik je nov izziv zame, zato ne vem, kako bo. Potrudila pa se
bom, da bodo moji kupci zadovoljni,« pravi prijazna lastnica.
MG
Sadje tudi za izvoz
v temeljni organizaciji Sadjarstvo Osojnik Ptuj pričakujejo, da
bodo letos pridelali od 250 do 300 vagonov sadjarske in vinogradni-
ške letine. Že junija so pobrali okoli 100 tisoč kilogramov visenj, ki so
jih prek Slovenija sadja izvozili za predelavo. Hrušk bodo pobrali
Med obiranjem poznih sort jabolk
(foto: M. Ozmec)
okoli 700 tisoč, jabolk prek milijon in grozdja okoli 500 tisoč kilogra-
mov. Poleg tega so pridelali še precej lešnikov in nekoliko manj bre-
skev. Predvidevajo, da bodo ob zaključku pobiranja letošnjega pridel-
ka skoraj polovico pridelanega sadja — predvsem hrušk in nekaj ja-
bolk — tudi izvozili. —OM
Žalost nad Anželovo domačijo
Nad Anželovo domačijo na
Mestnem vrhu 36 pri Ptuju leži
žalost. Pred dobrim tednom dni,
v soboto, 6. septembra se je med
vožnjo s kolesom smrtno pone-
srečil gospodar Otmar Anžel.
Njegovo življenje je ugasnilo v
46. letu. Kakšna dva kilometra
od domačije je na kolesu počila
prednja vilica, zaradi česar je pa-
del na cekar, v katerem je peljal
mesarske nože. Eden od nožev
se je gospodarju zapičil v vrat,
zaradi česar je izkrvavel na kraju
nesreče.
Da je tragedija še večja, za
njim žalujeta dva otroka, 17-let-
na Marija in 20-letni Milan, kije
povrhu vsega še na odsluženju
vojaškega roka, doma pa leži ne-
pokretna pokojnikova žena,
43-letna Rozalija Anžel. Ko smo
jih v začetku te^a tedna obiskali
na njihovem domu, so bili vsi tri-
je zbrani ob ležeči materi. Pri
hišnih opravilih pa sta pomagali
tudi stara mama in soseda. Tež-
ko je govoriti o grenkih rečeh, pa
vendar je mati Rozalija zbrala
toliko poguma:
»Nad našo hišo je prišla nesre-
ča že pred dvema letoma, ko sem
padla s traktorja tako nerodno,
da sem si zlomila dve hrbtenični
vretenci. Od takrat sem nepo-
kretna, še jesti ne morem sama.
Moževa nenadna smrt me je zato
toliko bolj prizadela. Sedaj sva
ostali s hčerko Marijo, ki mi veli-
ko pomaga. Milan bo danes (v
ponedeljek, 15. septembra) spet
odšel nazaj k vojakom v Jastre-
barsko in ostali bova sami. Saj
skrbijo za naju, vsak dan me
obišče medicinska negovalka, pa
tudi patronažna sestra prihaja
skoraj vsako dopoldne. Tudi ma-
ma in sestra pogosto prihajata,
pa ostali sorodniki.«
Poleg hiše, ki je sicer res lepo
urejena, imate tudi precej zemlje '
in nekaj živine, kajne?
»Da. tri hektare in pol zemlje
imamo, pa dve kravi in pet praši-
čev. Doma ob meni je ostala
hčerka Marija, ki je že pred dve-
ma letoma zaradi moje bolezni
pustila šiviljsko šolo in pretežni
del bremena je prav na njenih ra-
menih. Za sina smo poslali proš-
njo vojaškim oblastem, da bi ga
morda pustili od vojakov prej,
da bi mu skrajšali vojaški rok ali
pa da bi vsaj sedaj v jeseni dobil
kakšna dva meseca izrednega
dopusta, da bi pospravili pridel-
ke. Do sedaj odgovora še nismo
dobili, pričakujemo da ga bomo
v kratkem. Veste, Milan je tako
kot pokojni mož zelo pridno de-
lal, na kmetiji veliko pomagal in
močno ju pogrešamo. Rada bi se
vsem, ki mi pomagajo, tudi sose-
dom in znancem, toplo zahvalila
za pomoč, ki mi zares izredno ve-
liko pomeni. Želela bi, da bi pri-
hajali in pomagali tudi naprej,
kajti sama ne morem zares nič
storiti. Če ne drugo, da bi prišli
vsaj na obisk, veste, če se s kom
pogovarjam, lažje prestajam vse
te srčne bolečine . ..«
20-letni sin Milan se je že pri-
pravljal na vrnitev med vojaške
tovariše, a sva kljub temu našla
čas za nekaj besed:
»Težko je, a moramo zdržati.
Marijica bo pomagala mami, jaz
pa bom poskušal storiti vse, da
bi vsaj sedaj dobil kakšen izredni
dopust, da bi lažje opravili jesen-
sko delo na poljih. Ker imamo
dobre sosede, sem prepričan, da
nam bodo tudi oni pomagali.«
Kaj pa mladinska organizaci-
ja, vam je priskočila na pomoč?
»Kot mladinec nisem bil naj-
bolj aktiven, saj med šolanjem
zares nisem imel časa. Sestra pa
je bila kar precej aktivna in prav
zaradi tega pričakujem, da se bo-
do tudi mladinci spomnili na
nas.«
Ves čas je ob materi 17-letna
Marija, ki je pravzaprav prevzela
vlogo hišne gospodinje. Zmotil
sem jo med delom v kuhinji:
»Res je precej dela, a ni mi
težko, saj vem da je mamica pri-
klenjena na posteljo. Zjutraj, ko
se vstanem, jo najprej nahranim,
zatem pospravim po hiši, nato pa
je na vrsti hlevsko delo. Brž ko
imam čas, skočim na vrt ali na
njivo, povsod je sedaj veliko da-
la. Opoldne nama skuham kosi-
lo, vmes pričakam negovalko ali
patronažno sestro, skratka ves
čas moram biti doma. Nakupe v
mestu opravi teta ali sosedje, ki
so nama v veliko pomoč. Zelo
veseli bi bili, če bi brata pustili
od vojakov. Sedaj, ko ni več
očka, nama je še kako potreben.
Vsak dan se tolaživa, bo že ka-
ko ...«
Prepričani smo, da Anželovi z
Mestnega vrha v svoji nesreči ne
bodo ostali sami in da človeška
solidarnost tudi tokrat ne bo od-
povedala. V Centru za socialno
delo v Ptuju so nam povedali, da
za družino skrbijo, enako so po-
vedali tudi Anželovi. Čeprav je v
njihovih srcih žalost in bolečina
se zavedajo, da življenje teče na-
prej. Kakšno bo to življenje, pa
je v veliki meri odvisno od dobre
volje sosedov, sokrajanov, nas
vseh! M. Ozmec
17-Ietna IViarija Anžel z bratom Milanom, ki sta in bosta vedno ostala v
pomoč bolni materi Rozaliji. (foto: M. Ozmec)
Obrtniška noč
v soboto, 20. septembra, bo v
Ljudskem vrtu pri ribniku prva
obrtniška noč občine F*tuj, ki jo
organizira ptujsko Obrtno zdru-
ženje s svojimi člani v zameno za
obrtniški piknik. Tokrat bodo
razvili obrtniški prapor in pode-
lili priznanja najzaslužnejšim
obrtnikom za delo v obrtnem
združenju in priznanja za šport-
ne dosežke.
V kulturnem programu bodo
sodelovali člani folklorne skupi-
ne iz Cirkovc in nonet obrtnega
združenja, za zabavo in ples pa
bosta skrbela ansambla Štajer-
skih sedem in Toneta Kmetca.
S prireditvijo bodo pričeli že
ob trinajsti uri popoldan. Nanjo
vabijo vse obrtnike in pri njih za-
poslene delavce ter upokojene
obrtnike in seveda ostale občane.
Morda bo tokratna prireditev
oživila prizadevanja, da Ljudske-
mu vrtu povrnemu nekdanji slo-
ves športno-rekreativnega centra,
ki se je ponašal z imenom Švica-
rja. MG
Razvili bodo
svoj prapor
v krajevni skupnosti Ivan
Spolenak v Ptuju so v letu 1984
ustanovili društvo upokojencev,
ki so ga poimenovali po zasluž-
nem krajanu Ivanu Rudolfu —
dolgoletnemu predsedniku KK
SZDL in glavnemu iniciatorju
ureditve nekdanjega »koruzni-
ka« na Bregu za potrebe kraja-
nov, današnji Dom krajanov.
Po slabih dveh letih dela so se
v društvu odločili, da bodo iz-
vedli akcijo zbiranja denarja za
svoj prapor. Obrnili so se na ne-
katere delovne organizacije, obr-
tnike in člane, tako da ga bodo
že to soboto uradno razvili na
slavnosti, ki se bo v domu kraja-
nov začela ob petnajsti uri.
Društvo upokojencev Ivan
Rudolf ima trenutno 206 članov,
nekatere tudi iz sosednjih krajev-
nih skupnosti, sobotna sloves-
nost pa sovpada v obeležitev
40-letnice delovanja društev
upokojencev Jugoslavije in Slo-
venije, mš
ČRNA KRONIKA
v tednu od 9. do vključno 16. septembra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali le v štirih lažjih prometnih nesrečah, v kate-
rih so bile tri osebe lažje telesno poškodovane. Hudih poškodb na srečo
tokrat ni bilo. materialna škoda na vozilih pa je bila ocenjena na okoli
350 tisočakov. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje prednosti, pretesno sreče-
vanje in neprevidnost pešca. Drugih posebnosti tokrat ni bilo.
-OM
PO NASIPU v DREVO
V soboto, 13. septembra, se je
Janko Repič iz Kicarja pri Or-
možu peljal z osebnim avtomobi-
lom od Ljutomera proti Ormožu.
Zunaj naselja Ivanjkovci je, ver-
jetno zaradi neprimerne hitrosti,
na ovinku zapeljal naravnost in
po sedem metrov visokem nasi-
pu ter se nazadnje zaletel v dre-
vo. Pri tem je bil voznik hudo ra-
njen, prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico. Škodo na vozilu oce-
njujejo na okoli 300.000 dinar-
jev.
KOKOŠ ZMEDLA KOLESAR-
JA
Od Ptuja proti Bratislavcem se
je v soboto na kolesu peljal Peter
Brumen s Polenšaka. Ko je vozil
po klancu navzdoL mu ie pred
kolo skočila kokoš. Poskušal seji
je izogniti, pri tem pa je s kole-
som zavozil v jarek, padel je in
se hudo ranil. Zdravi se v ptujski
bolnišnici.
PADEL IZ KABINE TRAK-
TORJA
V nedeljo je Bojan Ranfl iz
Borovcev vozil traktor s priklo-
pljenim vozom po lokalni cesti
na Beljski vrh. Z vzvratno vožnjo
je nameraval postaviti voz na do-
vozno pot. Pri tem je traktor
zdrsnil po strmini in se začel pre-
vračati. Traktorist je padel iz ka-
bine in se hudo ranil.
FF
Rodile so:
Ana Junger,  Šturmovci 28/a
— dečka; Jadranka Ščavničar,
Gibina 50, Ljutomer — Jana;
Ida Bedenik, Volkmerjeva 23 —
Simono; Jožica Cafuta, Str-
mec 45 — Damjana; Tatjana
Pongračič, Potrčeva 50/a — de-
čka; Renata Fridl, Sp. Hajdi-
na 72 — Patricijo; Brigita Jun-
ger, Majski vrh 42 — Petra; Maj-
da Hrnčič, Vel. Nedelja 8 - Pa-
tricka; Darinka Jelen, Zg. Gru-
škovje 35 — deklico; Edita Senf,
Potrčeva 32 — Dietra; Marija
Bezjak, Gajevci 23 — deklico;
Marija Petek, Polenci 36/b -
Marjana; Lidija Mandelc,
Breg 44 — Marka; Dragica Teo-
dorovič, Potrčeva 44 — dečka;
Dragica Serdinšek, Apače 183 —
Vanjo; Lidija Kosi, Kidričevo,
Kajuhova 7 — deklico; Milena
Erjavec, Žabjak 20 — dečka; Jel-
ka Mlinaric, Ul. 25 maja 6 —
Aljaža; Irena Korent, Črmlja 20
— Jožeta; Katarina Svenšek, Se-
la 29 — deklico; Marija Zajšek,
Podlehnik 106 — dečka; Terezi-
ja Kujavec, Pacinje21 — dekli-
co; Danica Ilič, Anželova 6/a —
Sandija; Danica Hanžekovič,
Godeninci 30 — Nušo; Ljudmila
Zelenjak, Lahonci 22 — Alojza;
Popravek: Objava v Tedniku v
štev. 33, dne 28. avgusta 1986, se
pravilno glasi: Irena Murselovič,
Trubarjeva 11 — Emino!
Poroke:
Mirko Korpar, Potrčfeva 59 in
Majda Kolar, Potrčeva 59; Vla-
dimir Ivnik, Ul. Lackove čete 13
in Suzana Žemljic, Ul. Lackove
čete 5/a.
Umrli so:
Marija Fridl, Zg. Hajdina 77,
roj. 1911, umrla 7. sept. 1986;
Ana, Koželj, Sedlašek 102, roj.
1920, umrla 9. sept. 1986; Julija-
na Zebec, Turški vrh 40, roj.
1915, umrla 10. sept. 1986; Ceci-
lija Moravec, Ob Grajeni 4, roj.
1927, umrl 13. sept. 1986.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO—
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (082) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša A.OOO dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu Je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.