221. številka. Ljubljana, v četrtek 29. septembra. XX. leto, 1887 Izhaja vLak dan ivefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošt. i prejeman za a vstrij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 41) kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po SO kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i nit i. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. ii. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. ii pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leto........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ M jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. TJpruvništvo „8lov. Naroda*'. „Triglavv — Bismarck." Pikantna sestava teh dveh imen, napotila nas je, da smo si iz Berolina naročili pod tem naslovom naznanjeno knjižico. Dobivši jo v roke, videli smo takoj, da nema tako vsebine, kakeršno smo pričakovali, da ima pa vender nekoliko snovi, ki ni brez vse zanimivosti. Spisana je povodom Bismarckove petindvajset-letnice. „Zum 23. September 1887. Triglav — Bismarck. Eine Sage im vierten Jahrtausend u Dejanje v njej pa je nastopno: Veselih pivcev krog praznuje Bismarckovo petindvajsetletnico. Po vrsti proslavljajo ga kot dijaka, ki je na menzurah jako krepko mahal, hvalisajo znane „Bismarckbriefe", razne čine njegovega poguma in državniške spretnosti, njegove napore, kako rešiti socijalno vprašanje, kujejo ga v zvezde, ker si je v vseh položajih življenja ohranil „das Geftthl der Wurstigkeit.M LISTEK. Sopernika. Obraz s Slovaškega. — Češki spisala Gabrijela Preissova.) (Dalje.) „Od česa imam pač vedno tališaj na obrazu?!" zagrmel je jezno obračaje zdaj jedno zdaj na drugo stran k zrcalu. „To ni lišaj," odgovorila je mati njegovo kretanje opazujoč; „najbrže si šel z mokrim obrazom ven. Umij se nekolikrat s pinjenim mlekom in preide ti.' „Molči!" zagrmel je gospodar od okna. „Je-li mar dekletce, da si bo pripravljal obraz za ogled?" Sin se nasmejal, najbolje s tem namenom, da bi videl svoje drobne, bele zobe. To bil je njegov najlepši kras — sicer se mu nič ni tako podajalo, niti lasje prilegali se mu niso tako prosto, tako lepo kakor Liborju. „Po kom je pač ta Libor tako lep?" zazdelo se mu je v zavisti. „Njegov otec je tak, kakor naš — obema še ne sive lasje. Naša mati pa je postavnejša od Veroncovke, ona je suha, kakor trska . . .u Po drugi napitnici, devetdesetletnemu cesarju na čast, oglasi se nov govornik „s proroškim žarom v očesu" ter ubere drugo struno. Vse je na svetu minljivo, piavi ta nemški prorok, Cezarja država je propala, Karol Veliki umaknil se je s pozorišča, vse se spreminja in kdo ve, ne bode li „ von den Hunnenhorden — aus dem Osten oder Norden — Deutschiand einst geknechtet wird." Tedaj prišli bodo časi, ko bode nemščina, kakor sedaj grščina, mrtev jezik, poznat samo jezikoslovcem. Takrat bode 8 katedre morda učenjak učil, da Bismarcka nikoli bilo ni, da je to le izmišljena osoba, kakor Homer ali pa Nibelungi. Kot simbol so si ga izmislili, odičili z vsemi lastnostmi, da je bil podoben staremu „Triglavu", »den der gemischte VVenden — Slaven Staram ver-ehrt. Kakor je „Triglav" imel trojno žezlo, tako je Triniteta spojena tudi v Bismarcku. Troje las ima na temenu, kot tretji bil je porojen, troje imel je otrok, trikrat bil je v deželnem zboru, zmagal v treh vojnah in sklenil trocarsko zvezo. Tako in jednako učila se bode bajka o Železnem kancelar ji v četrtem tisočletji, ko že o Nemcih ne bode več niti sluha niti duba. Tako prorokuje Nemec sam, kljubu vsemu šovinizmu in skrajnemu bizantizmu, ki obdaje n.laške države krmilarja. Od kod tako tožna slute v, od kod te elegične misli? moramo se vprašati nehotoma. Odgovoril nam je deloma že Žarnooki prorok sam. Ne le, da svoje nemške vesti ne Čuti čiste, vidi tudi, da delo Bismarckovo še ni dovršeno, kajti treba še „hoch und nieder zu versohnen", posebno pa treba še — svobode. A baš svoboda je tista čarobna blaginja, ki se ne strinja z Bismarcka odurnimi načeli. Kdor je na svoj prapor zapisal srednjeveških roparskih vitezov gasio „Macht geht vorRecht", ne bode nikdar svobodi dal zavetja in narod, ki si je s takimi sredstvi stekel svojo jednoto, mora pač z bojaznijo gledati v temno bodočnost. ReB, železni kancelar ovil si je okolu svojih treh las veliko državniške in vojne slave, a ta slava nikakor ne doseza slave \Vashingtonove, kajti Bismarck svobode ni poslal, bil je in ostane samosilnik. Kruta sila in militarizem v doslej nečuveni meri gospodujeta v Nemčiji, zatiranje inih narodnostij po- stalo je državno načelo, ki se neusmiljeno izvaja z uprav nemško brezozirnostjo in odurnostjo in čitajoč, da je n. pr. s kraljevim kabinetnim ukazom po-čenši s 1. dnem oktobra brezpogojno odpravljen pouk poljskega jezika v vseh ljudskih šolah na Poz-nanskem, da Slovani v blaženi Nemčiji neso več varni svojega imetka, ob Vogezah pa mirni Francozi svojega življenja ne, se nam pač usiljuje prepričanje: da poslopje takim načinom, tako krutim ravnanjem skrpano, ne more in ne sme biti stalno. Vsaka krivica maščuje se prej ali slej, kajti „svaka sila do vremena." In tak čas bode v istini napočil in prej nego si je mislil „govornik s proroškim žarom v očesu" utegnejo se uresničiti njegove kot Šala, kot dovtip pri kaplji vina izrečene besede. In ne bode ga naroda, ki bi tako maščevanje obžaloval, vsak poreče: To je pravica osode! Gimnazija v Kočevji. (Od našega dolenjskega dopisnika državnim poslancem v povoljno informacijo, ministru Gauču pa za kratek čas.) Na svojem potovanji prišel sem tudi v Belo-krajino in mej Kočevce. Tu poizvedel sem zares čudne stvari o gimnaziji Kočevski. Dobro bi bilo, ko bi se kdo naših državnih poslancev malo brigal o stanji in o razmerah spodnje gimnazije Kočevske. Jaz sem na mnogih krajih in od verodostojnih krogov čul: Blizu in okolu Kočevskega mesta ustanov-Ijale so se in se še ustanavljajo trorazrednice v ta namen, da oddajajo potem svoje gojence v prvo latinsko šolo. Po Kočevskih vaseh se kar love dečki za gimnazijo v mestu, daje se jim obleka, plačuje se za uje hrena, daje se jim vse, karkoli potrebujejo, iz denarnega zavoda brezplačno, celo učnina se za dijake plačuje, a, k o i m a k a te r i dvojko ter mora ponavljati razred, da le gimnazija životari(!!). Kako je z znanjem in z dijakov vednostjo, tega ne vem, čul sem pa, da Novomeške gimnazije dijaki, prišedši na gimnazijo v Kočevji z dvojko, v kratkem času prekose Kočevske vrstnike svoje in da so koncem leta, če ne najboljši, vsaj mej pcvimi. Iz tega se lahko sklepa, kako popustljivo, kako tolerantno se postopa. Mej tem prehodil je gospodar dvakrat sobo in naglo obstal pred mladeničem. nXi" — šepetal je z zvitim svitom v očesih — „da bodeš kmalu pri kakem konci z Jenufo ..." „Saj se začel nisem," odgovoril je Tonek na glas ter se otresel mrzkosti radi prijetnega čuvstva, da imata roditelja ž njim iste namere. Snel je še s kljuke klobuk s kitico okrašen, rekel roditeljema »z Bogom" in tako hitro zaprl vrata, da so močno zaropotala. Pred hišo si je zapalil smodko, pogledal še jedenkrat skrbno svoje nove čižm*ter polagoma in krepko odšel. Idoč mimo Veroncovih preletel je z očmi štiri sprednja okna. Liborja ni opazil, a niti na misel mu ni prišlo, da bi se za njega — za tepca — brigal. Jezi se, da ga Jenftfa ne mara — kaj more on, Tonek, za to? K Louckim ga danes gotovo ne bo; saj ga je Jenufa le zato povabila, ker se je usiljeval . . . Otčeva opomuja utrdila je mladeničeve nadeje in namere. In kako je bil današnji dan lep, kljubu Liborjevemu prorokovanju . . . Dospevši na dvor Louekih pogledal je najprej v sobiuo okno, potem pa je stopil boječe v senco v vežo. Čez trenotek prišla je Loucka in pozdravil jo je s ponižnim spoštovanjem. „Dobro došel!" odgovorila je prijazno gospodinja in uganivši, da ni prišel k starima dostavila je takoj: „Jenufa utaknila se je s šivanjem nekam na vrt." „\Ii8lil sem, da so že vsi tu — —" vprašal se je raladeneč v zadregi; »priti imajo še dekleta, Laca in Libor ..." „Doslej še nikogar ni," reče mati; »menim da je v sobi odbila še-le tri četrti na dve ..." „ Torej grem na vrt, le tako ..." »Saj te ne bo izpodila!..." Tonek je poslednje besede jedva izpravil iz sebe, dasi se je v duhu veselil, da bo mogel govoriti z Jenufo brez prič. Najraje bi bil letel čez dvorišče in preskočil plot, a materi se ni smel pokazati neumnega. Zato korakal je počasi, pri stru-žici je pazil, da ne bi pohodil okolu tekajoča piščeta, pri vratih pa se je ozrl, je-li gleda Loucka za njim. Ne. S tresočo roko potegnil je usnjeni trak pri vratih in stopil na vrt. Vrt bil je velik in neraven, a Tonek opazil je Jenufo takoj. Sedela je na klopici pod jablano ter šivala moder, platnen predpasnik. Mladenič V višjo gimnazijo ne ustopi noben Kočevec Ako se pa kdo iz Kočevske gimnazije zglasi na višjo gimnazijo v Rudolfovera, je to gotovo Ribničan ali pa sin kakega Auerspergovega uradnika. Kočevci na gimnaziji Kočevski izšolani, se obračajo potem drugam, ustopajo v umetniške ali pa v trgovske učilnice. Kočevci uemajo niti talenta, niti veselja za višje šole; trgovci so, kramarji, krošnjarji s „hoch uod nieder", zato imajo nadarjenost, ki se podeduje od očeta na sina in dalje Se na poznejši rod. Ded, oče, sin, vsi so krošnjarji, vsi igrajo in prodajajo pomaranče, bodi li srečno, ali — kar je redkokrat — nesrečno. — Na gimnaziji v Kočevji se učimo „wie die Sehiilerzalil gemacht vvird." Pri tej priliki pa se smemo vpiašati, kdaj pa se je Kočevceni ustanovila njih gimnazija? Štejemo li 16 let, vidimo, da se je otvorila proti volji Ko čeveev samih za ministerstva Hohemvartovega, za ministerstva, Slovanom baje toli prijaznega. Prišla so potem druga ministerstva, ko se nam Slovencem ni dobro godilo, sedaj pa imamo zopet ministerstvo, katero se obrekuje, da je nam prijazno, katero pa je »sni Schonung des Stuatssehatzes" odpravilo gimnazijo v Kranj i, kjer morajo sedaj imovitih roditelje sinovi pohajati v zasobui prvi razred, da jim je sploh pot pristopen v srednje šole. Nareobo svojo opravičuje minister pl. Gauč s tem, da treba zajeziti rastoči duševni proletarijat. Pri tej frazi spominjamo se toli obožavanoga in v zvezde kovanega cesarja Josipa II. Tudi on je navidezno postopal radikalno, v istiui pa ne. Odpravil je uboge, siromašne samostane v Velesovem, v Za-tičini, Kostanjevici, v Ljubljani in drugod, a bogatih sanioBtanov okolu Dunaja,, kakor so ileiligcnkrcuz, Melk, Klosterneuburg, Korueuburg, (Jottvveich itd. ni se niti dotaknil, češ, vsaj tu doma hočem imeti mir. Njegov liberalizem tudi ni bil vreden „poče-nega groza". In ravno tako je z Gaučem. Na potu so mu bile samo češke in slovenske g mnazijc, za srednje sole na Dolenjem Avstrijskem, kjer raste proietanjat in socijalizem, kakor gobe po dežji, kjer je pri sodiščih na Dunaji, v Duuajskem Novem mestu in v Korneuburgu že par let iziurao stanje, pa ni imel prav nič paznega očesa, pustil jih je popolnem pri miru. Ondu naj se svobodno širi duševni in drugi proletarijat, v Kočevji pa naj se še dalje vzgajajo krošnjarji, ki igrajo na „hoch und nieder!" Znano je sicer, da je Dunaj Avstrije želodec, a baš zaradi tega morali bi dotični krogi spominjati se Menenija Agripe, krasne prispodobe, da želodcu služijo vsi udje človeškega telesa jednakomerno, da torej treba ozirati se na vse jednako, da treba vse jednako gojiti. Ne bodem dalje razpravljal o prerani smrti gimnazije v Kranji, to pa po pravici trdim, da bi bila žalna ta osoda davno prej morala zadeti gimnazijo „am Rinžrrluss", nego pa gimnazijo v Kranji, katere smrtna obsodba je vzbudila veliko nevoljo ne samo v Kranj! temveč po vsem Gorenjskem in po vsem Slovenskem, kajti vsak narodnjak Tsi v duhu misli: Torej tak je odgovor na slovenskih p o s 1 a n c e v spomenico, take so slovenske paral cike! Politični razgled, tfotrunje đetele« V Ljubljani JO. septembra. Nemški listi mislijo, da se bodo Čehi polagoma sprijaznili z naredbami u-ničnega miiiislrrsl» a proti srednjim šolam, ko bodo videli, da je vsa vlada solidarna z naučnim ministrom in se torej nič opraviti ne da. „Poli tik" pa misli, da se ta stvar ne bode kar tako pozabila, ampak bode Taaffe moral odpustiti Gauča, ah bode pa pala vsa vlada. Pri Opavi so v nedeljo sIcziJKlci Čehi priredili velik tabor, katerega se je udeležilo nad 5000 ljudij. Več govornikov se jh pritoževalo, da se vlada premalo ozira na češki živelj v Šleziji. Vsprejela se je z naudušenjem resolucija, v katerej se zahteva ravnopravnost v šoli in uradu, podržavljenje češke privatne gimnazije v Opavi, nadalje, da se osnujejo potrebne češke kmetijske in obrtne šole in češke puralelke na Opavskem učiteljišči. V ljudskih šolah, naglasa resolucijo, naj bi se pa poučevala nemščina le v višjih razredih in tako., da bi se ne kratil pouk v druzih predmetih. 1-ališki deželni zbor snide se dne 13. decembra Tudi drogi deželni zbori snidejo se v decembru Zasedanje gališkega deželnega zbora bode trajalo pet tednov. Vnanjc države. Zastopniki velevlasti j ofici jalno ne občujejo z 9»oIg ur.sk i m knezom. To pa nema tacega pomena, kakor bi si kdo mislil, temveč je le sama formalnost. Anglija. Italija in Avstrija vzlic temu podpirajo Koburžana. Njihovi zastopniki se pa s knezom v privatnih avdijencah vse potrebno dogovore. Brez pomoči vlasti j bi že bil moral nemški princ ostaviti Bolgarijo. Te dni je bil angleški za-stopnik pri knezu v avdijenciji, in se je ž njim jako dolgo pogovarjal. — Znani bolgarski opozijo-nalee Slavejkov pisal je knezu Ferdinandu pismo, da se z bolgarskim narodom še nikdar ni tako grdo ravnalo, kakor sedaj, četudi so Bolgari že mnogo hudega doživeli. Bolgarski narod se je nadejal, da dobi legitimnega kneza, katerega prihod bode pomiril deželo. Sedaj se pa vidi, da se je narod varal. Slavejkov spominja kneza, da je v Trnovem prisegel, da hoče deželo vladati po ustavi. Sedaj pa vlada svojevoljno postopa in narod zatira. Svojo voljo hoče usiliti z raznimi nezakonitimi sredstvi. Na ta način se novi vladar ne bode priljubil v deželi in prestol se ne bode utrdil. Če se je odpravilo obsedno stanje, se je pa upeljala cenzura za časopise. Dolgo ne bode moglo vladati z lažmi, svojevoljnostjo in silo. Si-5*s!ii radikale! so nadejajo, da bodo dobili večino pri prihodnjih volitvah za skupščino. Najbrž bode voljenih blizu jednako Število pristašev obeh strank. Večino bodo najbrž v skupščine odločevali člani, katere bode imenoval Kralj. Naprednjaki še d usedaj v nobenem volilnem okraji neso postavili svojega kandidata. Velike vojaške vaje pri Sebastopolji so pokazale, da sta riislisi vojska in mornarica dovolj izurjeni, da bosta odbili vsak napad od morske strani. Da so se vaje vršile baš ob Ornem morji, ni brez vsega pomena. Rusi so preverjeni, da bodo naprej morali braniti svoje črnoinorsko obrežje. To se bi zgodilo, ko bi zaradi Bolgarije prišlo do vojne. Ruska vlada se nikakor neče odreči svojem uplivu v Bolgariji. Če se drugače ne bodo zanje stvari na Balkanu ugodno obrnile, bode pa začela boj. Turčije pa ne bode še dolgo čakala za odškodnino, temveč bodo njene čete zasele turški del Armenije in Malo Azijo, ako Turki ne bodo poravnali zapalili obrokov. Nekateii iz JFruiivijc iztirani princi hočejo si nakupiti posestev v Rusiji in ustopiti v rusko vojsko. Morda se nadejajo na ta način pridobiti Rusijo zase, da bi jim pri priložnosti pomagala na prestol. Mogoče je pa tudi, da bodo skušali potem prodati svoja posestva na Francoskem, katere bi morda tako kedaj utegnili zgubiti. Večkrat so že radikale! v zbornici predlagali, da bi se princem k m i tisk ii vala posestva, a dosedaj se za tak predlog ni mogla dobiti večina. Kdo ve, Če se stvari v bodoče za radikalce ugodnejše ne zasučejo in dobe" kedaj za svoje predloge večine v zbornici. Na Francoskem se tako stvari pogostem preminjajo. Naseljen je francoskih prinčev v Rusiji bi pa nikakor ne utrdilo ru8ko-francoskega prijateljstva, kajti republikanci bi potem nič ne zaupali ruskej politiki. Sicer je pa ta vest iz poljskega, torej motnega vira. \Vm«-i hočejo na vsak način zatreti poljsko narodnost v Prusiji. S kraljevim ukazom se je sedaj odredilo, da se poljščina niti kot predmet ne bode več učila v ljudskih šolah na Poznanjsketn. V šolah se od sedaj ne bode več čul noben poljski glas. (■trski kralj pride dne 1. oktobra na Dunaj, kjer bode ostal več dnij. Z Dunaja vrne se skozi Trst na Grško. Domače stvari. — (Imenovanje.) Gosp. Vigilij Pitscheider imenovan je c. kr. notarjem v Buzetu. — (Umrl) je v Kamniku tamošnji frančiškanski gvardijan o. Albert Pintar. V lavantinski škofiji sta umrla gg: Fran Bezjak, župnik pri sv. Marku pri Ptuji, v 73., Fran RoŠker, kaplan v Zavreči, v 70. letu. — (Strokovna šola za lesno obrt) v Wolfsbergu se bode opustila, ministerstvo jo misli premestiti v Ljubljano. — (Število davčnih uradov) v Dalmaciji se bode pomanjšalo, za to se pa pomnožilo število davkarij na Goriškem, Češkem in v Istri. — (Iz Gorice) se nam piše: (Znamenje časa.) Zadnja tukajšnja mestna učiteljska konferenca 24. dne t. m. je bila, kakor se pripoveduje, jako buma. Posebnega se ni sklenilo nič. Izvoljen je bil v mestni šolski svet gospod vodja Ipavec s tremi glasovi večine; ostale glasove dobil je gosp. Lipicer. Mej posvetovanjem omenjal je gospod predsednik konference, mestni šolski nadzornik in c kr. profesor, večkrat posameznih tukajšnjih c. kr. šol in jih vedno imenoval „stcuole regic" (šole kraljevske). Početkom se je mislilo, da se je gospodu le zatekalo; ko pa dalje rabi izraz kraljevske, oporeka nekdo, v kar dobi ukor: „Sehweigen sie, \venn ich rede! Potem protestuje nek ud konference proti izrazu kraljevske in pojasni, da so v avstrijski Gorici razen zasobnih in mestnih šol tudi cesarsko-kraljevske, a kraljevskih še ni. Predsednik na to nič ne odgovori, poslužuje se pa pa še dalje prav ostentativno izraza kraljevske šole. Če že taki smejo učiteljatvu tako namigovati, potem se pa že mora vsacega polastiti misel, da so nas že odločili pod kralja onostran luže. — (O postopanji slovenskih poslancev) nasproti Gauču in vladi, pišejo včerajšnje »Novice": „Državni zbor prične se dne 11. oktobra in slovenskih poslancev čaka težavna naloga. Položaj, kakoršnega je pouzročilo postopanje naučnega ministra Gauč-a, je zamotan. Jedro vprašanja bode po našem prepričanji to, ali se Taaffe-jeva vlada stekel je z grička kakor veter in z žarnim nasmehom pozdravil: „Dober dan!" Devojka obsedela je mirno „Dobro došel ali si sam ?■ rekla je nonavljaje njegov nasmeh. Tonek zdel se jej je danes lepši nego sicer, uprav prazničen. „No, doslej sam," reče mladenič, izkaje pripravno mesto, kamor bi sel. Našel je je blizu Je-nirie ter pričel se pogovarjati: „Kaj delaš tu V" „Saj vidiš —- predpasnik." „I'a je greh v nedeljo šivati." nO ni, samo dopoludne dokler se bere sveta maša. Saj itak v delavnik ne pridem do šivanja. Dekleta mi očitajo: sama jedinica si, — zato pase mučim za sebe in za sestre, katerih nimam." „Ko bi smel, gotovo bi ti v vsem pomagal!" izpregovoril je Tonek s prijaznim glasom ter vzel v roko skrinjico z različno pavolo in svilo. „Ali s tem vezeš one lepe cvetice?" vprašal je. „To so grozdići, gobčki in zobci", razkladala je devojka. Ampak, Tonek, vezti bi vender nikdar ne mogel." Ob, storil bi za-te vse . . »Kaj bi zame ..." odgovorila je deklica za-rdevaje; „jaz ne bi jamčila za to, da bi — no — smejati se moram ..." „Še več! Le ko bi te dobil, Jenufa!. . ." Tonek izgovoril je te besede naglo, a z utešenim, ganljivim glasom. Jenufa ga niti pogledati ni mogla. »Ti ciganiš!" rekla je v zadregi zakrivajoč si z vezenim delom obraz. „Ne ciganim, za Boga !" odgovoril je mladenič, in v njegovih besedah zvenela je močno resnica. „Nikdar si nisem mislil, da bo tako prišlo. . Nastal je mučen trenotek molka. Jenftfa ni vedela, kaj bi odgovorila, a Tonek čakal je s strahom odgovora. „Saj si imel Anešo rad —" rekla je končno z negotovim glasom. „Tega mi ni treba očitati!" vskliknil je mladec bolestno, „to ju bila moja usoda; ljubil je nisem nikdar tako resnično, kakor tebe ..." »Ne govori tako glasno!" dejalo je dekle utešujoče ter skočilo po konci. »Morda so že Do-chova dekleta pri nas, obrnila je pogovor v drug tir, „ pojdi, greva pogledat ..." Govorila je nena- vadno nežno in se dotaknila mladeničeve rame, sileč ga, da ustane in gre ž njo na dvorišče. „Navadila bi se zdaj predolgo sedeti", govorila je šaleč se, „in zvečer bi nama šle noge slabo od tal. Ali se tudi veseliš? Osem tednov že nismo imeli nobene godbe." Tonek pukima! je z glavo. „Ali boš z menoj veliko plesala?" vprašal je mehko. „Saj veš, če boš velikokrat po me prišel! — — Aha, Kristina gre!" vsklikuila je devojka. Nikdar še nihče ni čakal Kristine z večjo nestrpnostjo. Jenufa hitela jej je nasproti, srčno stisnila jej je roko in stopivši na prste, kajti Kristina bila je za glavo večja, poljubila jo je odkritosrčno na lice. „Ali pridejo tudi Dochove?" vprašala je ozirajoč se proti dverim. Zdelo se jej je, da je prišel še jeden s Kristino in da stoji še na dvorišči. Stopila je k vratom, odprla jih — a nihče se ni skrival za njimi, niti na dvorišči ni zaostal . . . Čez nekoliko časa prišel je tudi Laca z Do-chovimi devojkami, in zabava dobila je veselejše lice. Laca delal je same norčije; splezal je na hruško in tresoč ovočje, sel je na najvišji vrh smelo {zreće a koraki naučnega ministra solidarno ali ne. Ako ostala vlada odgovornost za storjene korake prepusti naučnemu ministru samemu, potem bodo prizadeti krogi računih ž njim. Slovenski poslanci izrekoma nimajo računati z naučno upravo samo zarad razpuščene kranjskegimnazije, ne samo zarad zaprek stavljenih zabranjenega vzdrževanja prvega razreda na lastne stroške, dalje tudi ne le zarad zaprek, katere je storil o sprejemanji učencev v slovenske paralelke Ljubljanske gimnazije, ampak obračunati je z naučnim ministrom tudi zaradi preziranja onih skromnih zahtev glede srednjih, obrtnijskih in ljudskih šol slovenski mladini namenjenih. — Ne bode ga razumnega Človeka, ki bi po vsem, kar se je zgodilo do sedaj, mogel slovenskim poslancem očitati, da njihova potrpežljivost ni bila skrajna, da bi bile zahteve napete. — Po pravici smejo zastopniki našega ua-roda zahtevati, da vlada prestopi od obljub kdejanju. K tem korakom pa je treba, naj ae jim že obeta kaj uspeha ali ne, složnega in soglasnega postopanja vseh slovenskih poslancev.0 — Istina, složnega in soglasnega postopanja vseh poslancev treba, poleg tega pa tudi več odločnosti, nego je je bilo doslej. Te lepe lastnosti nedostaje mnogim naših poslancev. Kadar jo boderao zapazili, jo bodemo z veseljem zabeležili, dokler je pa ni, se pa tudi „najskuše-nejšim našim državnikom" ne more prizanašati. — (Za zaprtega dr. D. StarČeviea) je njegov zagovornik že dve prošnji uložil, da bi ga spustili na prosto, dokler ni pravda gotova v zadnji instanci. V zadnji prošnji je branitelj dokazoval, da ni sedaj za preiskovalni zapor nobenega razloga več, ker Starčević dejanja ne more več ponavljati in ker se po končani obravnavi ne bode več s pričami pogovarjal. Glede pridrževalnega zapora, da bi namreč Starčević ne ubežal, ponudila se je primerna varščina. Sodišče odklonilo je tudi zadnjo prošnjo, rekoč v nagibih, da se v tej zadevi ničesar premenilo ni. — (Semenj o sv. Mihelu) je mestni za-stop Tržaški letos prepovedal. „Edinost" piše o tem: „ Vsako leto o tem času se dovaža mnogo posod za vino, čebrov in sodov iz Kranjske in bližnje trž-.ške okolice na prodaj. Stvar je popolnem utemeljena v tem, ker se ob istem času vrše trgatve fn vsak vinogradnik potrebuje več ali manj novih posod. — Letos pa je naša diktatura to razprodajo prepovedala, izgovarjaje se, da se je bati kolere, ako se združi mnogo kupcev (!!?) — Celo tržaški, Slovencem ne posebno prijazni listi obsojajo ostro to naredbo in naravnost izrekajo, da je goli izraz sovraštva proti okoličanom in Slovencem sploh! Že je prišlo nekoliko prodajalcev iz Kranjske s svojimi izdelki, ali mestni biriči so iih odpravili! To je dokaz, da je bil dotični oglas mestnega magistrata jako pomanjkljiv ali nerazumljiv, kajti celo mi do danes o takej naredbi nismo imeli niti pojma. Kam tedaj pes taco moli, to je dovolj jasno." — (Slovensko otroško zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu) v ulici Giuliani Št. 26 otvori se v soboto dne 1. oktobra s sv. mašo. Vspre- jemljejo se samo otroci (od 3. do zvršenega 6. leta) slovenskih roditeljev, ki občujejo mej seboj slovenski. UpiBavanje je odslej vsak dan. — (Tržaško veslarsko društvo „Glauco") udeležilo se ie bilo regate v Benetkah. V tej zadevi pričela se je preiskava, ki je sedaj končana. Od zatoženih 10 članov so 4 oproščeni, dva sta obsojena po 50 gld., ostali 4 po 20 gld. globe. — (Štajerski hmeljarji) so se obrnili do poljedelskega ministerstva, da bi se hmelj sme! prodajati na Dunajski borzi za poljske pridelke in moko. Borzna komora se je že izjavila, da nema nič proti temu in stvar se bode najbrž za hmeljarje ugodno rešila. — (Na Vipavskem) je letos trta izvrstno obrodila, GOletni možje se ne spominjajo tako izborne kapljice, kakor je letos. Torej krčmarji in vinski trgovci pojdite kupovat v Vipavo ! Dobili bo dete jako dobro vino in denar, ki ste ga doslej nosili za Sternovo zavrenko v Zagreb, ostal bode v deželi, mej našimi rojaki. — (Učiteljsko društvo za sežanski okraj) bode zborovala dne 13. oktobra ob 9. uri dopoludne v Dutovljah. Dnevni red: 1. Verifikovanje zapisnika minulega zborovanja. 2. O rabi prihod njika (predavanje). 3. Kmetijstvo v nadaljevalnem tečaji. (Konec). 4. Misli o učitelji (branje). 5. Na-Bveti. — (Nežo Mavric), ki je bila pred porotnim sodiščem, ker je svojega lastnega otroka vrgla v morje, obsojena na smrt, pozneje pa pomiloščena na lGletno ječo, odpeljali so v kaznilnico v Begunje. — (V Zerovnici) mej Javornikom in Lescami otvori se s 1. dnem oktobra novo postajališče za osobe in prtljago. Ostajali bodo ondu vlaki štev. 1711, 1712, 1713,1714, 1715 in 171G. — (Ilazpisane) so v šolskem okraji radovljiškem naslednje službe: V Itilmem pri Bledu služba učitelja in vodje. Plača 450 gld., opravnina 30 gld. in stanovanje. — Na dvorazrednici v Bledu služba učiteljice, oziroma druzega učitelja. Plača 450 gld. — Na trorazrednici na Jesenicah služba tretjega učitelja. Plača 400 gld. — Na dvorazrednici v Kropi služba učiteljice. Plača 4O0 gld. in stanovanje. Prošnje do 12. oktobra t 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Budimpešta 29. septembra. Cesar otvoill državni zbor. JPrestolni govor poudarja varčnost in pomnoženje dohodkov, ne da bi se narod preveč obremenil. Popolnilo in zbolj šalo se bode pravno varstvo, odkupile regalije, obnovila finančna nagodba s Hrvatsko in bram-benega zakona Odnošaji z vsemi inozemskimi državami so dobri. Svetovno vprašanje pa zahteva, da se popolni in zboljša vojna s:,a. Vlada si marljivo piizadeva, da se ohrani mir in upanje je osnovano, da se mir še nadalje ohran5. Dunaj 28. septembra. V Felixdorfu pri Dunajskem Novem mestu razleteli sta se danes zvečer dve stopi za smodnik. Doslej dognano, da je dvanajst vojakov ubitih. in brezskrbno kakor vrabec. Za njim splezal je Tonek, da bi imela dekleta kaj pobirati, in razveselil se je videč, kako skrbno pazi in ga opominja Jenufa, da bi ne pal. „Ali Libor ne' pride ?- obrnila se je naglo Marvša Dochova s tihim vprašanjem k njegovi sestri. Jenufa pa je vender slišala. „Rekel mi je, da ne pojde sem. Ko sem odhajala, sedel je na klopici in čital neki koledar." Jenufa obrnila se je proč pobirajoč hruške po tleh in dolgo časa ni mogla izpregovoriti besede. Pozneje vrnila se je v staro trmo in s Tonkom zabavala sta se tako srčno, da Laca ni mogel, da ja ne bi podražil. „Zdi se mi, da bo vama čez leto dnij naš otec pripravljal oltar!" Tonek pogledal ga je zahvalno. Zdaj je že vedel, da ubogi Laca ne misli na Jenufo. Jenufa zopet je pogledala Kristino: pletla je pridno čipke in bila je videti nekako tuja. * * Ob deseti uri odpravljal se je Libor polagoma od doma h gostilni že od daleč šumeči in žareči. Niti mislil ni, da bi te radostil v sicer tako pri- ljubljenem plesu, hotel je le za trenotek tija pogledati in izpiti kupico piva. Brez tega bi doma dolgo ne zaspal in roditelji bi povpraševali, čemu ne gre h godbi ? Libor je bil mrzek in mračen, sestra mu je na večer povedala, čemur preje ni hotel verjeti . . . Pri kraji je bilo z njegovo ljubo nado — vso radostjo — vso srečo ... I ji bor sramoval se je čutov, ki so ga zdaj mučili, skrival jih je . . . Kaka škoda pač za jedno žensko! Sklenil je, da se ne bode za onadva, katera je v duši sovražil — katera je zavidal — nikdar brigal. Prerinil se je v gostilničuo sobo, a ker se mu je tu ravno v prvem paru, katerega je zagledal, pokazal Tonek z Jenufo, ni hotel tu ostati. Šel je dalje v pivnico ter si naročil steklenico piva. Tu ga je zopet razjezilo, da se je jel ž njim pogovarjati striček Vavruš, Kratinski poštni sel, dober ali blebetav človek. Silil je v vanj z vprašanji, čemu je tako pozno prišel, čemu ne pleše, ni li ostavil vse veselosti pri vojakih, kako se mu je tam godilo — in dasi je Libor začetkoma razumno in iz-ogibno odgovarjal, razjaril se je konečno vender le na Vavruša. Ustal je od mize, ustavil ga samega in šel zopet stat \ gostilničuo sobo. I, Dalje pri h.) Pariz 28. septembra. Flourens dobil danes obširno izvestje dr/avnega prokuratorja Sadoula o dogodku pri Raonu. Izvestje potrjuje, da se je dogodek vršil na Francoski zemlji. Vlada nakazala je obitelji ubitega Brig-nona za prve potrebščine 500 frankov. Wangen se relativno dobro poetiti. Razne vesti. * ( It u s k o - f r a n c o s k i list.) „Novoje Vremja" javlja, da se je v Parizu sestavilo društvo za izdavanje mesečnika z naslovom „Itevue de Pariš et de St. Petersbourg." Glavni urednik bode Arsene Houssvave, pomočnik njegov Armand Silvestre, so-trudniki: A Dumas sin, Renan, Sardou Jules Simon, Pasteur, Henri Floque, Bocheforte, Auguste Vaciiuerie, Flamarion i. t. d. * (Vila od papirja) gradi se nedaleč od Orauienbauma na Ruskem, kakor javlja „Sin Ote-četstva". Vila bode vsa od papirja po ameriški sistemi, zunaj pa bode ometana. Dijaška kuhinja v Celji. Darovali so za šolsko leto 1886/87: Pokrovitelji po 50 gld.: Prečastiti gospodje: 1. Mih. Vošnj-ak, državni in deželni poslanec v Celji. 2. .Tur. Detiček, c. kr. notar v Gornjem Gradu. 3. Davorin Škerbec, vikar v Konjicah. 4- Janez Schepitz, trgovec v Konjicah. 5. Dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji. 6. Slavna posojilnica v Žavei. 7. Slavna posojilnica v bosta« nji. 8. Slavui okrajni odbor v Gornjem Gradu. 9. Slavna družba sv. Cirila in Metoda je darovala 50 gld. 10. Posojilnica v Celji 100 gld. 11. Prepustiti gospod Josip Žehel, župnik v Mozirji, •/< del letos 12 gld. 50 kr. Letniki po 5 gld naslednji prečastiti gospodje: 1. Mikuš Fran, dekan v Konjicah. 2. Ivan Modic, župnik na Prilmvi. 3. Janez Pospišel, lekar v Konjicah. 4. M. Ogorevc, trgovec v Konjicah. 5. Dr. Prus, zdravnik v Konjicah. 6. Novak Mih., c. kr. sod. pristav v Konjicah. 7. Gospa Josipina Prus, roj. pl. Uhl, v Konjicah. 8. Karol Gmeiner, župnik Sirski. 9. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu. 10. Anton Frohlich, nadžupnik v Slatini 11. Andrej Elsbaher, trgovec na Laškem. 12. Reich Anton, c. kr. uradnik v Gradci 13. Dr. J. MurSec v Gradci. 14. A. Brumen, c. kr. sod. prist. v Slov. Bistrici. 15. Slavna rodbina Šket v Dramljah. 16. Turnšek, trgovec v Nacaretu. 17. Fr. Skaza, veleposestnik v Smariji. 18. Dr. Josip Vošnjak, dež. odbornik v Ljubljani. 19. Gospa E. Žolgar v Celji. 20. J. Zič-kar, vikar v Celji. 21. Jerman, trgovec v Celji. 22. Lovro Baš, c. kr. notar v Celji. 23. Dr. Ivan Dečko v Celji. 24. L. Potočnik, dekan v Gornjem Gradu. 25. Dr. Filipič. odvetnik v Celji. 26. Štef. Kocijančič, oskrbnik Steiriauerjevih fužin v Oplotnici. 27. Dr. Noušek, c. kr. sodnik v Gornjem Gradu. 28. Sredenšek Janez, župnik na Ponkvi. 29. Jukret Anton, kaplan na Ponkvi. 30. Dr. Srebre, odvetnik v Brežicah. 31. Podhostnik Andrej, kaplan v Mozirji. 32. Andrej Krek, župnik na Polzeli. 33. Ivan llausenbihler v Žavci. 34. Makso Kos, trgovec v Podsredi. 35. Govedič, župnik v Šoštanji. 30. Anton Balon, župnik na Vranskem. 37. Lenček Fran, veleposestnik na Blanici. 38. Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici. 39. Fran Veršec, c. kr. notar v Sevnici. 40. Ivan Fišer, c. kr. notar v Mokronogu. 41. Martin Sevnik, župnik v Št. Petru pod Sv. Gorami. 42. Anton Fišer, vikar na Laškem. 43. Fran Hra-stel, kaplan na Laškem. 44. Josip Kodella, ingener v Mariboru. 45. Dr. \Veingerl v Zagrebu. 46. Gospa Marija Potočin, Zidanimost. 47. Prevz. knez Win-discbgratz. 48. Peter Dobnik iz Zreč. 49. Ferd. Roš v Hrastniku. 50. Ivan Stožir, profesor v Zagrebu. 51. Dr. Josip Fon, primarij v Zagrebu. 52. R. Mar-zidovšek, c. kr. vojni kaplan v Zadru. 53. Norb. Zamier, trgovec v Št. Pavlu. 54. Oset Simon, trgovec na Vranskem. 55. Prevzv. Hugo knez Win-dischgratz. 56. Dr. L. Gregorec, drž. poslanec v Novi cerkvi. 57. Josip Sever, župnik v Zavod jem. 58. Bohinc Jak. Filip, dekan v Braslovčah. 59. Eme-ran Šlander. oskrbnik v Radgoni. 60. Val. Par, župnik v Gotovljah. 61. Prof. Makso Pleteršnik v Ljubljani. 62. Jeraj Josip, župnik v Žavci. 63. Pintar Matej, kaplan,' Radče 64 Makso Koser, notar v Juriji. 65. Bratanič Josip, župnik v Vitanji. 6G. Anton Lednik, župnik v Podsredi. 67. pbčma Vran-ska. 68. Fran Kačie, c. kr. notar v Soštanji. 69. Janez Opat v Št. Jurju pod Taborom. 70. Fran Janesch, trgovec v Celji. 71. Miha Rakoše. župnik v Bučah. 72. Erjavec Peter, župnik v Trbovljah. 73. Občina sv. Jeronima pri Vranskem. 74. Josip Kronvogel v Celji. 75. Slavni okrajni odbor Vran-ski. 76. Dr. Čuček v Orbiči daroval je 0 gld. Po 10 gld. so darovali naslednji prečastiti gospodje : 77. Prevzv. Verian knez Windischgriitz. 78. Dr. Fran Firbas, c. kr. notar v Brežicah. 79. Klan-čnik, def. duh. o. p. v Braslovčah. 80. Josip Peč-nak, Teharje. 81. Matija Koreu, župnik v Bučah. Mesečnimi po 50 kr. na mesec so darovali naslednji prečastiti gospodje: 1. Fran Kugler v Celji. 2. Ivan Janežič, poštui uradnik, zdaj v Plznu. 3. Rojnik Fran. 4. Vehovar. o. Dr. Horvart. 6. Dr. Urban Lemež. 7. Dr. Vrečko. 8. RobiČ. 9. T. Schucb. Vsi v Celji. 10. Gaberšek Ivan, tajnik na Vranskem. 11. Drobnič z Laškega. 12. E. Sirca iz Žavca. 13. Neimenovan iz Žavca. 14. KolŠek Vinc, notar, kandidat v Mokronogu. 15. Petriček, učitelj v Žavci. (Konec prih.) „LJUBLJANSKI ZVON" »toji (192—139) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. liOtrrifne srečke V Pragi: 2, 51, 27. septembra. 74, 77, 89. Tulci; 28. septembra. Pii Mlemmi Falk iz Berolina. — Gula z Dunaja. — Potočnik iz Solonaua. — Lohnert iz Stevra. — prof. dr. pl. KroneB, Ruderer iz Gradca. — Veselinovič, Skorič, Ra-duhovič, SpučiČ, Lazareuič, Simič iz Slavonije. — Czipara iz Karlovca. —^Pruss iz Ptuja. — Stajer iz Metlike. — Schollmaver iz Šneperka. — Schollmaver iz Ljubljane. — Konte iz Trsta. Pri SI»IIrtlr Angela, Kas, Bock iz Dunaja. — Loser iz BudimreSte. — Kramer iz Inomosta. — Jerzabock iz Du najskega Novega mesta — Gabler iz Linca. — Gschirbackl iz Prage. — Busch iz Prusije. — Wagula iz Gradca. — Printz iz Pulja. Pri bnvttrMkeiii dvoru: Leschitz, Lackner iz Prusije. — Preschl iz Gradca. — Maierle, Stimpfl iz Kočevja. — Teuchert iz Ljubljane. Pri južnem kolodvora: Sandany z Dunaja. — Wagenpfeil iz Celovca. — Nauka, Ilici, Dpncovič, Nezič iz Belgr^da. — Pri »vNlrijakem eeaarjt: OlifčiČ iz Beljaka. — Binder iz Maribora. — Ufieničnik iz Poljan. Tržne cene v Ljubljani dne 29. septembra t. 1. gtikr. Speh povojen, kgr. . Sl.ikr. Plenica, hktl. ... 5 85 —164 Rež, n • • 4;55 Surovo maslo, „ - 90 Ječmen, » 3 25 Jajce, jedno .... — ti Oves, ... 2 60 Mleko, liter .... — i 8 Ajda, . . • 4 22 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, Koruza, n ... 3 90 Telečje „ „ — 50 s • • • 4 ;T> Svinjsko „ „ — 60 Krompir, n ... 2 32 KoStrunovo , „ — 34 Leča, ... 111- — 45 Grah, ... 121- — i17 Fižol, ■ ... 10 — Seno, 100 kilo . . 2 41 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . Drva trda, 4Qmetr. 169 Mast, n * — 66 6 30 Speh friien, H — [60 „ mehka, „ „ 4 10 Meteorologično poročilo. i Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 28. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. »veder 725- 86 mm. 726 20 mm. 726- 78 nun. 7-4° C 15 0« C 10 6« C si. zah. si. zali. si. zah. j a*, dež. dež. 21-OOm. dežja. gld Srednja temperatura 11*0°, za 2-8° pod normalom ID"CLXi.a,3sls:a. borza dne 29. septembra t. 1. (.Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... „ Zlata renta......„ 5% marčna renta .... „ Akcije narodne hanke . . , Kreditne akcije.....„ London........„ Srebro ........ „ Napol.........„ C kr. cekini......, Nemške marke.....„ 4"/f, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlat« renta 4n/u 81-15 8240 112-5 5 ^6-45 880 — 282-20 125-85 9 96 — „ 5-95 - „ 61-52«/, - „ 250 gld. 130 gld. 100 , 16H , ... 100 . Ogerska papirna renta 5'„..... 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig. . . 104 Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 119 Zemlj. obč. avstr. 4'/,',/0 zlati zaat. listi . 126 Prior, oblig. Elisabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico 100 Kreditne srečke.....100 gld. 178 Rudolfove srečke.....10 , 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 111 Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 231 danes 81- 25 82- 40 112 55 96-20 880-— 283-40 125-80 9-95 5-95 61-52«/, 75 fcr r» 20 , 10 50 50 . 50 n 25 „ 25 50 75 „ 75 Poslano. (T- 36) Zahvala. Najiskrenejfio in najsrčnejšo zahvalo izrekava vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znau-cem za sočutje, katero bo skazali na tako prisrčni način ob »mrti najinega nepozabljivega deteta in vsem, ki so darovali lepe vence, ali se blago-voIjdo udeležili pogreba. Ivan Velkavrh, c. kr. nadporočnik v p.. st-iriši. Franja Velkavrh, (701) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luine KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkušan liek proti trajnom kašlju plucevlne I ieludna bolsstl (jrkljana I proti mehnrnlm katr.ru, II IN K K MATTftNIJA Karlovi vari i VVidn. Y „Narodni Tiskarni" ¥ Ljubljani v ■ v prodajajo E po znižani ceni. 1. zvezek 2. zvezek 3. zvezek 4. zvezek 5. zvezek 6. zvezek Deseti brat. Koinan. L Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi {»olharji. Črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna Eovest iz časov lutrovske reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. ! I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Kločterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. L Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telćčja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. —IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (79—57) „NARODNI TISKARNI" tt HOmTolJetnl, Kongresni trg, Gledališka stolba. Vozni listi za vožnjo po železnici in 50 morji f pri c. kr. konc. Anchor Line, Duuaj, I., Koloivratrlng 4. Naznanilo. V hiši Jakoba Gašperija v Selščekn poleg Begunj, pošta Cerknica pri Rakeku, prodalo se bode vsled odloka okrajnega sodišča v Lo-gatci I dne 13. julija 1887 št. 5681 pojavni dražbi tudi pod naznanjeno ceno dne 4. ok.tol>r» I ss7: 2 vola, cenjena po 130 gld. um 260 gld. 2 kravi, cenjeni „ 50 n = 100 „ 1 junček, cenjen 80 gld. <697—2) Hiša z jednim nadstropjem, s prodajalnico, v najlepšem stanu, na prav ugodnem mestu v Vrhniškem trmi. a popolno štacuusko opravo, vrtom, nekaj gozda, jedno njivo in jedno senožetijo, se da v najem ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Natančneje izve se pri Antonu Komotar*|l, c. kr. notarji na Vrhniki. (*>68—3) V pričetku sezije za kurjavo priporočam svojo zalogo drv in premoga. Naročila, tudi najmanjša, izvrše se takoj in po nizki ceni ter natanko po naročilu. (683—2) Blagovoljne naročbe naj se oddajajo pri Henriku Geltner-ji, KIolodTr orslca vlIIco žit. 2©- Dobra kuharica se takoj vsprejme 4{ v Mallnerjevem hotelu na Bledu, kamor naj pošljejo svoja spričevala, katere žele te službe. (681—7) Fin med y satovji A kilo 00 kr. dobiva se pri (672—4) OROSLAVU DOLENCU v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. Pošilja se tudi po polti od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačilu. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žaljeni, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah croti bradovicam in vsem drugim trdim iz paskom kože. — Uspeh zajamčen. — gOV Cena ikutijici 60 kr. a. v. ~W Glavna razpošiljalnlca: L. Schwenk-ova lekarna v Meidliiigu pri Dunaj i. Pristnega imajo v LJublfaul J. Svvoboda, U. pl. Trnkoczv; v Iludolf oveni D. Rizolli; v Celo vel A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbacher; ▼ Brezah A. Aichinger; v Beljaku F. Scholz; v Wolf»« bergu A. Huth. Pristen aamo9 če imata navod in obliž varstveno znamko in podpiB, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: Luaerjev obliž (fladter) sa turlate'*. (608—5) o rt H V OD m r (D (Ji I I i ° I MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač .iV^T* Jedina in največja kristijanska krojačuica in zaloga vsakovrstnega sukna ter /imslii Nakot . KiniHke hlače . . Zimska Nukuja Salonska obleka Obleka za dečke V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Naročbe se hitro in ličtio izvršujejo po najnoiejietn kroji za vsak stan in po poiteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. od g'd. 9.— naprej. n . K — n » n ■ »— T) n « *5.— n n p 1.75 r Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r.