M iffidi&i slovenski dnevnik v Zjcdinjenih driaTih. Mimja vsak dan lzvzemfi žtdc^ bi praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. d- TELEPO* PISARNE: 46S7 OORTLAXDT. Entered m Second-Glaes Matter, September 21,1903, at tU Poet Office at Hew York, K. T. the Act of Ooofreee ef Marci l 117». rXLEFON FZ8ASHX: 4C87 OORTLAJTDT« NO. 93. — ŠTEV. 93. NEW TORK THJURSDAY, APRIL 21, 1910. — ČETRTEK, 21. MAI*. TRAVNA 1910. VOLUME XVHL ~ LETNIK XVHL I Delavski boji v McKees Rocks, Pom. Konštablerji v McKees Rocks, Pa., kjer Štrajka jo delavci Pressed Steel Co. so včeraj napadli štrajkarje in pri tem je prišlo do boja; več ranjenih. DELAVCI SO BILI PRI ZBOROVANJU. Dva sta tako nevarno ranjena, da ne bodeta več okrevala. Nekoga be-žečega delavca je zgrabila lokomotiva in ga vrgla v vodo. — Položaj selo resen. Iz delavskih krogov. Gibanje železničarjev. Vslušbenci družbe uličnih železnic v Connecticut Co., bodo glasovali, da doženo, naj li prično s št raj kom ali ne. — Olasovanje se vrši v državah Connecticut in Massachusetts. —o— JEDNAKO GLASOVANJE V PITTSBURGH, PA Štrajk v McKees Roks, Pa., se vedno bolj razširja in v tovarnah Pressed Steel Co. delo sedaj popolnoma počiva. Obravnava proti Nemcu Wolterju. Tekom včerajšnjega dneva se je nadaljevala obravnava proti Nemcu Wolterju, ki je obdolžen umora stene-grafinje Ruth Wheeler j eve. Položaj postaja zanj vedno slabši. IZPOVED AN JE NEUGODNA. PRIČ SO ZANJ Nekaj o naseljevanju Cenejša živila,-in kakovosti naseljencev. Ugodna prorokovanja. Pri zborovanju komisije proti Blabo- Sedaj so pričele padati tudi cene umnosti se je trdilo, da je vsak če-1 krompirju in moki; kruh je postal trti naseljenec za naselitev v deželi nesposoben, ker je živel v popolnem neznanju. cenejši, oziroma večji in tudi se obljubuje, da postane sočivje cenejše. Naša sodišča ne vedo, kaj je jed "hash". Pri višjem sodišču se je razpravljalo, spada li imenovana jed k blagu, ktero se prodaja in je li mogoče restavrant, ki to jed prodaja, proglasiti bankerotnim. % | SODIŠČE JE MNENJA, DA HASH NE SPADA K BLAGU. V rokah umorjene deklice so našli lase, ki niso bili njeni, temveč naj-brže Wolterjevi. Pittsburg, Pa., 21. aprila. Med štrajka rji Pressed Steel Car Co., in konštablerji je prišlo včeraj do krvavega boja, v kterem je bilo sedem osob ranjenih. Trije ranjenci ne bodo več okrevali. Konštabler James L. Daniels je dobil kroglje v prsi in trebuh ter bode moral umreti; ranjen je bil tudi Joe Bieroot, ki je dobil tri krogi je od treh koustablerjcv. Biernot je domu iz Slovaške. V bolnico so pripeljali še je-dnega ranjenca, ki ne bode več okreval, čegar ime pa ni bilo mogoče dodati. Vse ranjence je policija stavila pod nadzorstvo, kajti smatrati jih je za aretovance. Nek štrajkar, ki je bežal iz bojišča, je prišel preblizo neki lokomotivi, kte-ra ga je zagrabila in vrgla v vodo. kjer je vtonil. Farmer, imenom Han-nan je bil ustreljen v roko in dva Hrvata, ki sta bila nekoliko obstreljena, so njuni prijatelji odnesli iz bojišča. Organizacija Industrial Workers of the World je sklicala zborovanje, ktero se je vršilo v Indian Mound. Zborovanje se je za vršilo mimo in potem sk> delavci odšli domov. Kacih 230 jih je obstalo na Bloody Anglo, kjer jim je neki prijatelj nekaj pripovedoval. Na lice mesta so prišli tudi kon-žtablerji, kteri pa govora onega delavca niso razumeli, ker je govoril v nekem evropskem jeziku. Kljub teniu so pa konštablerji in policijski šef Silver napadli štrajkarje. Ko so pričeli lopovi streljati, so jim delavci na isti način odgovorili in konštafoler Daniels je takoj padel na tla smrtno ranjen. Silver je potem pričel slepo streljati v množico in Daniels, ki je ležal na tleh. je imel še toliko moči, da je pričel streljati. Takoj so prišli na liee mesta š® drugi konštablerji. Delavci, ktere so konštablerji brez vsakega povoda napadli, so se potem hrami H z kamenjem in pogodili konštabler j a Johnsona, tako, da je padel na tla. Ko je hotol ustali, pogodil ga je drugi kamen, tako, da je zopet padel. Med tem so drugi konštablerji neprestano streljali, dokler se končno štrajkarji niso umaknili. New Haven. Conn.. 20. aprila. Vslužbenei ulične železnice oddelka New Haven od Connecticut Co., so I pri včerajšnjem zborovanju sklenili, da bodo v četrtek glasovali, naj li prično s štrajkom ali ne, da tako dosežejo povišanje plače. Worcester. Mass., 20. aprila. Vsluž-. benci tukajšnjih uličnih žrleznic so se potom glasovanja odločili za štrajk. kterega bodo v-prizorili na vseh progah Consolidated Street Railway Co., ako jim družba ne poviša plačo od 22yz centa na 2T1A centa na uro. Pittsburg, Pa-, 20. aprila. Tukajšnja unija vslužbencev uličnih železnic je z večino glasov sklenila družbeno ponudbo glede malega povišanja vlače odkloniti in tako pride najbrže v kratkem do štrajka. Pittsburg, Pa., 20. aprila. V tovarni Pressed Steel Car Co., v McJKees Rocks sedaj d?lo popolnoma počiva, kajti včeraj je prišlo na delo le 5e 800 delavcev, kteri so pa kasneje tudi to-v varno ostavili, kajti z tako malim Številom delavcev ni mogoče nadaljevati delo. Še preje je pričelo Štrajkati 5200 delavcev imenovane tovarne. Lastniki prodajalnic v McKees Rocks in v okolici so včeraj naznanili, da med- štrajkom delavcem: ne bodo dajali blaga in živila na upanje, temveč le proti gotovem plačilu. Nadalje se bode hujskalo tudi državne kon-štablerje proti štrajkarjem, ki so po veliki večini Hrvatje, Srbi in drugi Slovani. Šerif je danes naznanil, da bode vlado naprosil, da mu dopošlje dovolrno število državnih konžtabler-jev, ako pride vsled štrajka le do najmanjšega nemira. Nekteri ameriški skabje so pričeli izzivati. Tako je skab Handle pobil Hrvata, imenom Živko na tla. Pri tem je hrvatski delavec* padel na kamen in obležal nekaj časa nezavesten. Kbsneje se je dognalo, da ni nevarno poškodovan. Obravnava proti Nemcu Albert j W. Wolterju, ki je obdolžen umora NEKTERI NITI NE VEDO, OD MESARJI JAVLJAJO, DA SE ME-J KJE PRIHAJAJO. J j SO POCENI. Inozemci se naseljujejo v mestih, me-' Pridelki obetajo kar najboljše in tu-1 Konglomerat raznega blaga, nameša- nega v tej jedi, ali takozvana "Review of Reviews". — Gumbi in druge tvarine v "hashu". 151etne stenografinje R«tfh A. \Vhee-lerjeve, se je včeraj nadaljevala. Sodišče je zaslišalo razne priče in med temi tudi profesorja anatomije, dr. Huntingtona. Slednji je izpovedal, da je našel v rokah umorjene deklice več las, kteri pa niso oni umorjenke. Iz tega je sklepati, da se je nesrečna deklica s svojim moriIc?m bojevala, predno jo je umoril. Tudi coroner jev zdravnik dr. Phillip O'Hanlon je bil zaslišan. On je izpovedal, da je u-morjena deklica še živela, ko jo je morilec dejal v peč in sežgal. Oba imenovana zdravnika sta nadalje izpove- sto da bi šli na deželo; samo v New Yorku ostane vsak mesec na tisoče naseljencev. di število klavne živine se je pomnožilo, tako, da mora postati vse cenejše. Nezadovoljnost na Gubi. Vojaško posredovanje. Nezadovoljnost postaja v iztočnih pokrajinah republike vedno večja in vlada je bila prisiljena poslati vojaštvo v pokrajino Santa Clara. BAJE SE USTAJA ŠE NI PRIČELA Vojaštvo je vlada, kakor zatrjuje, poslala tjekaj le vsled tega, da je na vse pripravljena, kajti usta je ni nikjer. Dr. Sidney D. Wilgus. elan komi-. Gospodinje so se včeraj izredno sije proti slaboumnosti in član od- j razveselile, kajti v prodajalnicah, bora za naseljevanje, je včeraj pri.kjer se prodajajo živila na drobno, zborovanju imenovane komisije v ho-j so jim naznanili, da je krompir po-telu Manhattan naznanil, da prihaja- stal cenejši, da je cena moke padla jo sedaj v deželo taki naseljenci, da! in da velja to tudi o raznih konser-je med vsakimi štirimi po jeden tak,! vab. Poleg tega so tudi razni peki ki ni sposoben za Ameriko. Po nje- naznanili, da bode že te dni kruh po-govih nazorih pošilja Evropa sedaj j stal cenejši, oziroma večji, kakor je semkaj najslabše ljudi, in sicer vsako bil dosedaj. Peki so sklenili uam-leto po četrt milijona. Zborovanju reč prodajati hlebce, ki bodo po dve je prisostvoval tudi uaselniški komi- 1 unči težji od sedanjih* za isto ceno. sar William Williams, in njegovo j Groeerji nadalje naznanjajo, da bo mnenje je ravno tako. kakor imeno- i sočivje že te dni postalo cenejše in vanega zdravnika. Po zatrdilu zdrav- sicer v toliki meri, da bode stvar zadala, da je bila pokojna deklica posi- jnika so nekteri naseljenci, ki pril-a- dobila celo senzacijonelno lice. Ijena in šele potem umorjena. | iaj° sedaj iz Evrope, na tako nizki j Cene mesu so še nespremenjene. Sodišče je zaslišalo tudi sestro u- stopinji kulture, da niti svojih last- t-oda zastopniki zapadnih mesavjev morjen? Ruth, Adelaide Wheeler, kte- ' imen ne vedo in da so na poto- naznanjajo, da je v kratkem pričako-ra je spoznala prstan, kterega so na- j vanju v Ameriko celo pozabili imena vati. da bode tudi cena raznim vr-šli na roki umorjenega dekleta, kol onih krajev, iz kterih prihajajo in da stam mesa izdatno padla, laet svoje pokojne sestre. To indenti- i tudi ne vedo. kako se imenujejo dne- Iz Chicaga se namreč javlja, da je fikacijo je smatrati kot zelo važno. | vi v tednu. postala krma za živino cenejša. Ker kajti s tem je dokazano, da je ono ! Tako naseljevanje se pa ne more je temu tako. bodo zamogli tudi far-truplo, ktero so našli v vreči, v res- preprečiti drugače, kakor ako se za-imerji poslat^ na trgovišče več živine niči bilo truplo nesrečne deklice. Iz-jkonito določi, da se dovoli naseljeva- za manjši denar, kakor dosedaj. Ta-poved Adlelai.de je napravila na porot- j nje le onim ljudem, >ki imajo gotovo koj nato bodo cene mesu padle. Vse-nike velik vtis, kajti sestra je tudi j stopinjo olike in ako se poviša tako-; kako bode pa treba za to še nekaj ča-pripovedovala, kako je spoznala trup- jzvani naselniški davek. Nadalje najisa čakati. Moka je postala pri sodu lo svoje umorjene sestre. Povedala je, j se tudi ona doba treh let, v kteri se-za sedemdeset centov cenejša in tako da je videla truplo šele na policijski j zamore vsakega naseljenca poslati se je pekom omogočilo peči tak kruh, postaji in da j? svojo sestro takoj ■ nazaj v Evropo na stroške one paro-j kakor je bil običajen v normalnih ča-spoznala po njenih laseh in zobeh. Na jbrodne družbe, s ktero je semkaj sih, oziroma do tedaj, ko se je pričela policijski postaji so jej pokazali le i prišel, podaljša, -kajti čestokrat se moka prodajati jpo sedem dolarjev |pripeti, da postane naseljenec šele po sod. — srlavo. O potresu v Costa Rid. San Jose, Costa Rica, 18. aprila. Zvedenci izjavljajo, da je potrebna nevarnost sedaj odstranjena, tako, da saj za nekaj časa ni pričaikovatr potresnih sunkov. Tekom zadnjih tre4i dni se je pripetilo nekaj nad 60 potresnih sunkov, tako, da so skoraj vsa poslopja deloma razdejana, deloma poškodovana. Največjo škodo je napravil potres v Cartago. Glasom poročil iz dežele, ni bil tamkaj nik.jer kak človek ubit. Z prometom in trgovino »o zopet pričeli. 54 biserov v jedni ikolki. Atlantic City, N. J., 20. aprila. Pr. J. Bensel, ki ima v tukajšnjem mestu restavrant, je včeraj odpiral ostrige in med temi je tudi našel najdražjo Školjko, Jcar se jih je dosedaj odprlo v Atlantic City, kajti v njej je našel 54 biserov različnih velikosti. Biseri so veliki, kakor malo ptičje zrno. do-čim so največji toliki, kakor grah. Razni obiskovalci njegovega refctav-rant» so mu ponujali velike svote denarja za bisere, toda on svoje najdbe isečc prodati, kajti- dal bode napraviti broio » svojo ženo. V kolikor je ______ _ ■ . i NAŠLI STARO BLAGAJNO IN V NJEJ $60.000. 0 Blagajno je odnesla voda povodom povod nji, ki je leta 1875 razdejala mesto Indi&nolo, Tex. —o— Galveston, Tex.. 19. aprila. V Me-j hikanskem gulfu so včeraj našli veli-1 ko staro blagajno, in v njej diamantov ter denarja za $50.000 do $60.000. Ona blagajna je bila izgubljena v letu 1875 in sicer povodom tedanje velike po-vodnji, ktera je razdejala mesto Indi-anolo, Tex. Tedaj je visoka plima, ki je preplavila mesto, razdejala skoraj vse hiše in tako je tudi blagajno potem odtekajoča voda odnesla seboj v Gulf. Mesto Indianola je stalo na polotoku Powderhorn. kteri je segal daleč v morje. Najdena blagajna je bila last Janves Williamsa, ki je bil zlatar. Ko je pričel tedaj divjati vihar, je Williams spravil vso zlaitn-ino in dragulje, kakor tudi denar v blagajno, ktero je pa portem vodfe odnesla. Krna 1 o na to je tudi on zajedno s svojo hčerjo vtoniL Tedaj se je trdilo, da je bilo v blagajni za $75.000 premoženja in več let je bila razpisana nagrada v znesku $10.000, ktero bi dobil oni, ki bi našel blagajno. Slednjo je neki Frank Bauer neprestano iskal in sedaj jo je našel v morju miljo daleč od onega mesta, kjer je preje stala Williamsova hiša. Blagajna je bežala v dvajset bila skoraj Ko je priča vse to pripovedovala, je sedel Wolter povsem hladnokrvno kraj svojega odvetnikaa. — Adelaida jo spoznala tudi dežnik, kterega so našli v Wolterjevem stanovanju, kot last svoje umorjene sestre. Zagovornik Scott je neštetokrat protestiral proti raznim vprašanjem, toda sodnik Foster je njegove proteste vedno zavrnil. Nadalje so včeraj zaslišali tudi prodajalko. ktera je Wolterju prodala zeleno barvo, s ktero je prebarval ka-Trin, v kterem je sežgal, oziroma skušal sežgati truplo umorjenega dekleta. Prodajalka je Wolterja spoznala in povedala, da mu je prodala barvo. Navedla je tudi oni dan, ko je barvo kupil. Kot priča je bil zaslišan tudi dr. John H. Larkin, kteri je kemično pre-iskal dva žepna robca, ki sta bila krvava in ktera so našli pri Wolterju. Preiskal je nadalje tudi krvavo srajco, ktero 1 Pittsburg. Pa., 20. aprila. V zapadnih pokrajinah Penrtsylvanije je včeraj snežilo in jednaka poročila prihajajo tudi iz nekterih pokrajin West Vakginije. Toplomer kaže le 43 stopinj nad ničlo. Sadjerejci bodo imeli veliko škodo. Winchester, Va.. 20. aprila. V okrajih, kjer se ljudstvo v Virginiji peča s sadjerejo, je včeraj padal sneg, na-mešan s točo, in temperatura je tekom jednega dneva padla za 43 stopinj. Sadjerejci se boje za svoj letošnji pridelek. Cleveland, Ohio, 20. aprila. Po vsej državi Ohio je včeraj proti večeru snežilo. Snega je padlo šest palcev in ker je bil zelo moker, je polomil mnogo drevja in telefonskih napeljav, tako, da je škoda velika. -o- Podražitev mleka in bojkot. Boston, Mass., 20. aprila. Tukaj se govori, da se v Boston« in v okolici v kratkem prične z bojkotom proti mleku. Prodajalci mleka namreč naznanjajo, da bode mleko tudi v poletju ravno tako drago, kakor je bilo po zimi in se sklicujejo pri tem na dejstvo, da je krma za živino postala izredno dražja. Poleg tega je postalo tudi vse drugo dražje, tako da je naravno treba tudi mleko podražiti. Prodajalci mleka pa, ki kupčujejo na drobno, izjavljajo, da mleka raje ne bodo prodajali, ako bi hoteli veletržci mleko podražiti. Dosedaj so se vršile med veletržci in prodajalei obravnave glede sporazuma, toda pri tem se ni ničesar doseglo in tako je pričakovati, da se v kratkem prične bojkot. i ROOSEVELT NA POTU V PARIZ. —o— Papežev nuncij na Dunaju bode odpo-zvan in nek redovnik je disciplinarno kaznovan. Budimpešta. 20. aprila. Včeraj zve-j čer je biv.ši predsednik Theodore lioo-j sevelt s svojim sinom Kermitorr. odpotoval z ekspresnim vlakom iz Budimpešte v Pariz. Tekom dneva je obiskoval državno kobilarno v Šabloni lil ko se je vračal v mesto, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Mi-nisterski predsednik Kliuen Ilederva-rv mu je priredil zvečer pred od pot o- vanjem sijajen banket. # * * Monakovo. Bavarska. 21. aprila. Bivši predsednik Zjedinjenih držav T. Roosevelt je sedaj na potu proti Parizu. Včeraj zvečer ob G. uri je dospel na tukajšnji kolodvor, kjer ^ra je pričakoval princ vladar Luitpold. Vladar era je iskreno pozdravil in mil izročil šopek cvetlic. Xa kolodvoru se je nabrala velika množica radovednih ljudi. London. 21. aprila. Iz Rima se sem-j kaj brzojavlja. da bodo pap v. odpo-! zval svojeera nueija Pignatellija iz Dunaja. To je papež storil najbrže vsled I tejja. ker je nuncij na Dunaju obiskal ' Roosevelta. kteri se je papežu n«po-| pisno zameril vsled tega, ker ira ni [hotel obiskati in ker se ni hotel podvreči nekterim ozkosrčnim papeževim ' pogojem. — Nadalje je papež tudi prisilil tajnika konirrc^acije redovnikov, "pater" Janssensa. da je podal re-signacijo in pole? tc«a mora imenovani redovnik iti za kazen za tri mesece v nek samostan. Ko se je Roosevelt mudil v iBenet-kah ga je hotel Janssens obiskati, ker ga pa ni našel doma, je ostavil v Rooseveltovem stanovanju svojo posetnico. S tem se je vatikan-cem zameril in sedaj mora iti. Kadar si namenjen sorodnike ali prijatelje vzeti v Ameriko, obrni se za vožnje cene in pojasnila na tvrdko Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., Hew York, N. Y., ktera zastopa vseparobrodne družbo in daje tozadevna noiasnU? brezplačne. "GLAS NARODA" 1 mnogo gorja, ali pa mora razveljaviti j prvotno razsodbo in tako potrditi o-! pravičenost trustov, kot pojav naše-l • * tja se ni čuditi, ako se člani najviš-rUc» of Bu^ineraot the corporation and ,.„„ ..... »ddm-^ of ub-.ve offieern : 82 Cortlandt JeKa sodišča boje izdati razsodbo IjUeet, Borough of Manhattan, New York proti obstoju trustov. To je tudi vzrok, da s končno razsodbo vedno odlašajo. (Slov«nl6 Dally./ Owned and published by the [GiOv«nlo Pubil«h1ng Co. (a corporation. ) PRANK SAKSER, Piwident VICTOR VALJAVEC, Scci»tarT. LOUIS BENEDIK, Treasurer. —■ —■■ Vzroki in bistvo modem ženske emancipacije. Blodnji. (Konec.) Pil nisem. Mirno sem se vračal domov in le za trenotek sem postal pred viso-ko hišo ob vodi. Po dnevi še nisem videl te liiše. Prvič me je vodila mimo nje pot, noč je bila mesečna in ■a celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 J - pol leta.........1.50 ** teto za mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 S* Evropo za vse leto . . . . 4.60 j* " " pol leta.....2.60 " " četrt leta .... 1.75 DOPIS!. Claridge, Pa. ^6LA8 NARODA" izhaja vsak dan iz- Cenjeno uredništvo: vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") ttroed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. advcrti.sftment« on bi Rojakom širom Združenih držav naznanjam, da tukaj delo še vedno počiva. Imeli smo tudi nekaj neumnih skabov, ki ne morejo presoditi, da škodujejo s svojim skabskim delom sebi. nam in sploh celi stvari. Še bolj nas pa žalosti, da se je v mi-Dopki brez podpisa in osebnosti se ne nolem tednu napotilo nekaj clariških Mbenejo. .... ! skabov nekam v Greensburg, oziroma Denar naj se blagovoli pošiljati po — . .. - , . ,. . , Honev Order. i okolico, lam bodo opravljali skab- Pri epreinembi kraja naročnikov sko delo. Izvedel sem, da dobi ESSJi&TJIE^Si .S^SjC;'' Boardi,,,-^'ako ima pet pro-wo naslovnika. : mogarjev, ki skabajo, na hrani, na dan sodček ječmenovca, ako jih ima pa petnajst, dva dolarja na dan. Xa ta način mu ni treba delati in lal.iko pomaga doma ženi. Sramota in fej takim skabom, ki zavržejo za nekaj časa večje plače lastno korist in korist svojih delavcev-trpinov. Ako ne bodemo vsi skupaj držali, smo izgubljeni. One, ki opravljajo skabsko delo, sedaj vprašujem: Ali se niste naveličali trpeti in delati kakor ži-jvina za slabo plačo? Ali ste poza-kako ste morali težko delati? andidiral za predsedniško mesto. -1AU ste P°zabili- kolik^ ste Dasiravno ljudje v Washington« nje- mo'ah liaredltl zastoui* Rojaki v Greensburgu: Sprejmite L K tematam, ki se redno spravljajo na dnevni red. spada v prvi vrsti ženska emancipacija. Pod isto razumevamo težnjo ženskega dela kul- sladkoopojua. Nekje zadaj je bilo o-; turnega prebivalstva po povzdigi iz kno polodprto in svetlo. Prihajala je kroga, v kterem je imelo še pred če- od tam mehka, očarljiva godba klavir-jtrt stoletja glavno torišče svojega !ja; še nikdar je nisem čul v tem dolu. j delovanja, namreč iz ozkega kroga ' Druga okna si bila zamrežena z gar-j družine. Seveda ni ženska emanci- dinami, da je bilo le tuintam videti ; pacija v tem smislu šele produkt zad- kak žarek luči. Nisem inisrlil na dom. | njih desetletij, ampak bilo je že v. Taun onkraj ceste je šepetalo po ko-prejšnjih časih žensk, ki s« iskale j svoj poklic izven družinskega kroga, j zunaj v viharnem boju življenja. Ta-;ke "emancipirane" ženske nahajamo pri starih narodih — svečenice in j mučenice v prvi krščanski dobi. To-(da ta emancipacija ima od današnje popolnoma drug značaj. vDanašnja emancipacija izvira ali j iz pritiska potrebe, ali — kar je še skovabljivi glasovi, ki jih je žejno sr- I\r.Richter*C r"PAI EXPELLER" 1 Kaj ti koristijo močne mišice, £e trpiš na revmatizmu- PAIN-EXPELLER dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bolečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St.. slovensko katoliSkd sati lipL Pod njo je samevalo trhlo razpelo, že davno ovenele cvetice so molele izmed prekrižanih nog, lesketajoče se od rose. Sel sem na kamen, ki je bilo vanj utrjeno razpelo. Hotel sem se nasloniti na les, pa se je zamajal v strahu in toliko, da se ni podrlo in zaropotalo. Bal sem1 se, da bi se to zgodilo, ker bi morda utihnili siren- podp.društvo G sveteBarba "7D slabše — iz rastočega pomanjkanja pravega ženskega družinskega smisla. Veličina in obseg moderne ženske emancipacije se naravno zelo pretirava; predstavlja se tako. kakor bi kala moja duša . . . Tam daleč na vasi se je glasilo pozno kladivo v stolpu. Ni mi bilo do postelje, kakor druge noči, vriskajoče v mesečini. Nič sladkega nisem doživel v njih. Luna Dopisom iu pošiljatvam naredite ta na *>v : "OLAS NARODA" M Cortland t St., New York City. tVHHBMMMMWWMIHMMMMHM« Telefon 4687 Cortlandt. Taft ne kandidira. Nedavno je predsednik Taft kar dvakrat izjavil, da na nikak način, in pod nikakim pogojem ne bode več 1 1 večini žensk manjkalo pravega smi-jje hladno obsevala zglavje, v trenila se ! sla za družino. To trditev nahaja-1 je solza od žalostnega spomina in so mo zlasti pri možkih pisateljih o ženski emancipaciji, tako, da se mir- (se zaprle oči: to je bila vsa poezija mojih mesečnih noči, dožitih v dolini. nemu opazovalcu nehote vsiljuje mi- Zasnu-1 sem zapuščen, nič ni bilo pred sel. da li ni morda ta sodba preveč i ^^i sladke podobe, ki bi me božala, pristranska, ali da morda bolj in hi- j dihala vame radost in upanje in mi treje izgublja možki nego ženski del zaprla trepalnice v mehki sen. Xi bi go v o izjavo ne smatrajo za resno, , ,, i-- „ - , . te stavkokaze tako, kakor zaslužijo. vendar niliee nima razloga, cemu bi » .. . ... J Taft a ne verjel. Oni ni bojevite narave. kakor je bil njegov prednik, in skušnje, ktere je nabral v prvem le-"tii svojega predsedovanja, so take, da z njimi nikakor ne more biti zadovoljen. Taft obruti preveč breme svojih I,,. v . . , . . dolžnosti, kajti ne le ono, kar sam :kIjUtUje™ SV« dopis 111 Mravljam pove in izjavi, temveč tudi vse napa- jvse zavedn* Slovenee in Slovenke ši- » • v . . T ro,n Amerike, Tebi Glas Naroda pa Jve, ktere izvrse elam njesrovega ka- . .. * bin.,t, «vnncf |želim mnogo vspehov in novih naroč- ile ne bi odnehali tukaj skabat. bi dobili prav krepke brce, ktere bi bile popolnoma zaslužene. Tukaj jim ni bila prava prilika in želimo, da bi se jim tudi drugje ne bi posrečilo. Xe odnehajmo, dokler ne dosežemo svojih pravic in s tem klicem za- smisel za družino. Toda zadržavali se ne bodemo pri tem vprašanju — sicer bi morali na-i pisati celo knjižico o tem! Zadovoljimo se s tem. da konštati-ramo obstanek ženske emancipacije. Umljivo je, da je vsled napredka kulture, kakor vse drugo, tako tudi razumevanje socijalnih elementov, iu med temi razumevanje bistva in naloge družine, podvrženo spremembi. Imeti moramo pred očmi, da so se morale v našem valovitem času prometa stare stabilne, patrijarhalične družinske razmere umakniti manje vezani obliki Zginile še niso trdne družinske ve" v tej to razočaranje! Vtoni- >ta. javnost njemu podtika in nikov. Slovenski delavec. smatra le njega odgovornim. On je našemu ljudstvu za vse odgovoren, toda pri tem nima one agresivne moči, ktero bi potreboval, da bi bil v vsaki stvari vodja. To se je dokazalo v prvič tedaj, ko je povodom veE pa jc S]ovakov' PolJakm'> Ttali posvetovanja o tarifu iznenadil nadejJ?aov \n 1]udij druSiu »»rodnosti. Vposleni smo v tukajšnjem premo- Yukon, Pa. Dragi Glas Naroda:— Tukaj nas je okolu 80 Slovencev, cov. Pol drufrili tisočerih in tisočerih naših prebivalcev s tem. da se je popolnoma podvrgel vodjem senata in zastopniške zbornice, mesto da bi jih) prisilil, da bi se oni njemu uklonili. Tedaj mu je bilo povsem lahko, da bi prepirajoče se skupinje svoje stranke združil. Mesto tega se je pa udal reak-eijonarnejsim slojem post a voda je in je tako nasprotstvo med temi in naprednejšimi sloji republikancev še povečal. govern rovu Magee Mine, ki je last Westmoreland Coal Co. Cenjenim bralcem "Glas Naroda" sporočam, da sedaj tukaj vse delo poriva. Dne 12. t. m. so delavci pričeli s štrajkom in od tega dne ni šel še uikdo na delo, akoravno nam bossi in delodajalci grozijo na vse mogoče načine, da bi nas zopet na delo spravili. Tako n. pr. pravijo, da bodemo vsi izgubili delo in družinam v dru- ži. toda omajale so se vsled negotovega pojmovanja našega stoletja. Cut, ljubezen in spoštovanje do družinskega ognjišča ne izginejo in ne smejo izginiti nikdar: močnejši, nego razkrajajoči vpliv kulture se kaže v tem slučaju naravni čut, ki je položen človeku v srce. Na tem živem čutu skupnosti temelji tudi obstanek vse države, družina in ostane najtrdnejši steber narodov, zato se je ne sme v njenem obstanku popolnoma podkopati: družina združuje svoje člane preko ciljev zakona in tvori tako velik trden elementaren lo pestrih barv, .mehkih obli'k udov, da bi se potopil vanje, vsesal s sta-stjo. Še sanj ni bilo. Življenja nisem cenil, ne mladosti; kako neki! Sreča-val sem ljudi: tuje. medle in prazne obraze in nobena podoba se ni vpisala v srce. Elitno sem šel in sem pozabil, kakor bi ne srečal . . . Tesno je tako človeku broditi po takem življenju. ki je bi! prej razvajen: . . . bogato odičene dvorane, razsvetljene, lesketajoče se, da je dušilo pogled, deklice nedolžne v duši in na ustih, bohotnih udov in prsi, v šumečih krilih, zvonki glasi godbe — ah. kje so časi. še sanje so umrle! ... In zdaj siromak ljiv sen, kar me nosi življenje po dolu. kakor bi bil baš ti noč . . . Blodil sem dalje, zamotavale so se noge in zašel sem na trpko in žalostno ]x>t. z vejami ob strani in s koščeno belo roko nad vejevjem . . . Spotaknil sem se ob velikem kamenu ter obležal krvav . . . Pohlepno se je stezalo k meni. da bi me zajelo in udušilo---- Sklonile so se utrujene trepalnice in onemogle misli so ugasnile. Ivo se je razlilo mlado jutro nad dolino in me predramilo — visel sem na visokem pokopališkem zidu. 2a Zjedinjene države Severne Ameaih*- - \ Sedež: Forest City, Pa-. takorporiraoo dne 31. Jančarja 1902 v držat i ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box GS5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREZAN, Box 51, Mineral, Kans. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OSTIR. 1134 E. GOtli Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. To io ono. ti mdra vsa radost, ko se odtaja globoko v srcu skrit spomin.---- Tako se me je oprijela mahoma melanholija. Razpelo je dremalo nad mano in včasi je kanilo od rosnega posušenega cvetja, vtaknjenega zo noge. Rad bi bil čul kak glasek iz grla. Po-lotevala se me je radovednost in hrepenenje, da bi ozrl prstke, ki se spretno premičejo po klavijaturi v plavajočih gestah, da bi videl lice, oči, polne usmiljenih pogledov, usaiiee, vabeče in žejne. Prisrkal bi se na čelo, izgubil se v gostih, razpletenih laseh in bi bil pripravljen darovati življe- , organi- -c za ejiQ samo ,minuto te sladkosti zem človeške družbe. Ker pa je žena | po svojih telesnih in duševnih) zmož- | nostih najboljši zaklad družinskega ! Nihče ne dvomi, da Taft ne skuša Žbenih. lližah nabiJaJ'° lepake, 3 kte- stonti vse, kar je najboljše za naše ljudstvo, toda njemu ni mogoče osta-viti ozkosreno politiko republikanske večine, in 011 ne razume, da je vsled sedanjega sistema med ljudstvom zavladala velika nezadovoljnost. V evropskih drŽavah so pričeli v novejših letih uvaževati želje mase prebivalstva in tako s0 tamkaj izdelali mnogo zakonov, ki so namenjeni direktno tem masam. Pri nas se pa vsaki poskus izboljšati položaj delavstva že v naprej prepreči s tem, da se tozadevne zakonske predloge proglasi protiustavnim. Vsled tega bode bodočnost le 11a strani onega moža. kteri bode vse stare običaje odstranil in izposloval ljudstvu prosto pot. Toda predsednik Taft ni tak mož, in vsled tega mu lahko verjamemo, da v drugič ne bode kandidiral za predsedniško mesto. Najvišje sodišče. Poročali smo. da se je najvišje sodišče republike bavilo z dvema velikima trustoma, in sicer tako, da končne razsodbe ni izdalo tedaj, ko bi je moralo izdati. To izgleda tako, kakor da bi se imenovano sodišče balo odgovornosti in posledic svoje lastne razsodbe proti trustom in baš vsled tega še vedno čaka z izdan jem končnega odloka. V prvič v naši zgodovini se je najvišje sodišče v deželi prestrašilo svoje lastne nezmotljivosti, o kteri je bilo deloma tudi ljudstvo prepričano. Sodišče mora namreč razsoditi o "ustavnosti" neke ustanovitve dvajsetega stoletja, dasiravno so ustavo izdelali naši predniki še v osemnajstem stoletju, ko se ni vedelo, kake naprave bodo nastale v dvajsetem stoletja. f Imenovano sodišče mora ali potr-razsodbo nižje inštanee in tako la krizo, paniko in ... rimi jim grozijo, da se morajo tekom štirih dnij izseliti, Če ne gredo na delo. Tudi naše orodje iz rova so nam pripeljali. A vse te grožnje nas ne prestrašijo, da bi zopet šli na delo. Složni smo v boju zoper naše tlačit el je, in ne gremo preje delat, dokler ne zmagamo. Zahtevamo, da družba pripozna unijo in sploh osem-urno delo, in da nam da plačo od ta-kozvanega mrtvega dela, ktero smo morali sedaj zastonj opravljati. Tukaj ves okraj štrajka in sicer po vsem Westmoreland eountyju. kakor Her-minie No. 1 in 2, Madison, Arona, Rillton, Jaxshaft, Claridge itd. Vsi delavci v tukajšnjem okraju se hočemo organizovati in zahtevamo pri-poznanje unije. Rojake, ki so vposleni pri drugih premogovih rovih, prosim, da vedno poročajo v list Glas Naroda o sedanjem delavskem položaju, kako je pri njih' glede štrajka. Držimo složno skupaj kakor en mož, ne glede na na- I rodnost enega ali drugega. Ako se Jljoclemo po tem načelu ravnali, bode- 1 nio dosegli, kar želimo, in zmaga bo j naša. S pozdravom G. M. Fuhrman. Kje je T Tukaj nas je pet bratov in iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim-čevasi štev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znamr nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojafeov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-7) Iščem FRANKA OBREZA. Doma je iz Dolenje vasi pri Rakeku. Pred enim letom je bival nekje v West Vinginiji. Cenjene rojake prosim, ee kdo ve, da uri naznani njegov naslov) za 'kar mu bodem zelo hvaležen. — John Možina, Bijch, Mich, . (19-21—4) ... Pa to je bilo le mladostno kopr-nenje. kri, žejna strast, saj nisem vi-..... - , del nikjer žive duše, nisem sliSal še- smisla m ker ima ženska emancipa- ta, le sotlll sem lu živel ob domi_ fija ravno to tendenco, da otopi žen-i;jj;ji ski (smisel za družinsko delovanje, I'* potilmil je klavir, vclika luž je lice ne morda celo odtuji, tedaj je go- t(mila za ?ardinami in zadaj se je sve-tovo nevarnost, da se polagoma po- j tilo oUno, skoro ^major-e od skrom-polnoma razkroji družinski duh. | uega oljevega plamena. Ni bilo podo-z.ato je v prvi vrsti potrebno za j be? ni sencet niti diha, igralo je in je slovensko zenstvo, da temeljiteje spo-|ob časoi vtihnilo: kakor avtoma*. In znava bistvo te emancipacije: nevar- vendar ni biI avt(>rnat, saj sem čutil dušo v tistih Iahnoizvabljivih glasih . . Vstal sem in korak se mi je opote-kel po široki cesti. Morda me je opo-jila slast, slabega sem sc čutil in misli so dremale. Koncem hiše je šele-stel vrt, visoke veje smrek so si namiga vale skrivoma, pripovedovale po nekaj neumljivcga, prikimavale z drznim ponosom in samozavestjo. Šel sem mimo, videl sem in nisem razumei, šel sem kakor mLmo ljudi, ki niso segli do duše. Včasi sem pogledal nazaj, da bi za-zrl vsaj seneo. Ničesar, in ko bi se stokrat ozrl! Mirno, turobno življenje kraljičine v zakletem- gradu, zapaže-ne s trnjem in zidovi . . . Vso pot se mi je plela v glavi -uganka, kdo nek biva pod tisto streho, tam daleč na samoti? Lepo je res šepetanje valov doli pod okom. izginja j očih čez slap ;n v turbino. Pač saj je vse to izginjalo neopaženo. Nikdar niso pogledale doli prijazne oči, nikdar ni občudoval pogled te krasote, tega živega hrepenenja, teh bolnih vzdihov . . . kdo prebiva tu na samoti f Mislil sem še dalje, oči so gledale v tla. Mesec se je že skrival za oblake, ki so se bili pritepli od reke, razkropljeni, kakor bi kdo razgnal gručo paglavcev. Mraz mi je bilo. Privi-hal sem ovratnik, roke v žepih. Včasi sem v opogumi j,en je ali v pozahnost zažvižgal polglasno arijo iz "Trubadurja". Ni se mi dolgo lju-bilo. Vrinile so se spet nadležne misli, ki sem se jih hotel otresti. Stresel sem se včasi od božajoče slasti-- In šel sem dalje in sem taval opotekajoč se po trudnih tujih potih. Tam daleč nekje se je svetila luč sko-Kje je FRAN NAH^TIGAL? Doma jejzi gole veje, kakor skozi veliko, gosto zamreženo okno. Visoko je šuštelo po poljanah, segajoč tja do poti. Kje je bil moj cilj? Nemenjen sem bil domov. Legel bi, sladka misel pred očroi in mesečina razlita .po zglavju in po stenah^isem še usnitl v tako mam- nost je ze napol premagana, kjerkoli naj se taka pokaže, Če se potrudimo, da jo z vestno resnostjo utemeljimo. Naša moderna ženska emancipacija je nastala iz dveh, čeprav medsebojno v gotovi zvezi stoječih vzrokov: iz materijalnega in idejalnega. Na eni strani je velik pritisk potrebe priboriti si eksistenco, kar sili tisoče in tisoče žensk, da se "ernao-cipirajo?ter izstopajo iz varnega družinskega kroga in prevzemajo boj za življenski obstanek z vsemi njega ne prilikami; ne samo možki, marveč, žalibog, tudi velik del žensk mora dandanes ven v "sovražno življenje". Iz tega, kar bodemo še nadalje izvajali, se rodi del ženske emancipacije. 1 Ako pa ta vrsta emancipacije vzbuja simpatijo in sočutje vseh resno-mislečih značajev, tedaj se bo obsojalo toliko bolj drugo vrsto, ki smo jo že prej omenili z imenom idealno. To je ona emaneipaeija, ki bi se najboljše imenovala "duševna prenapetost'', ki pa nastopa le prevečkrat v taki obliki, da bi po pravici lahko rabili se ostrejših izrazov. Saj poznamo vsi tisto vrsto eman-cipiranih žensk, na odru in v romanu se nam predstavlja, se karikira: žensko gigerlstvo. ktero se dobro počuti na opolzkem parketu življenja, čegar "živci" pa ne morejo ali nočejo več prenašati vzdulia kuhinje ali otroške sobe. Psihologično ne brez interesa je ta vrsta ženske emancipacije za socijo-loga žalosten produkt naše družbe. Ruski gostje na slovanskem jugu. Kakor poročajo iz Petrograda, priredi društvo "Obščestvo slavjanskoj vzaimnosti" meseca maja izlet v jugoslovanske dežele avstrijske monar-Ldje. Koncem maja pridejo ruski gostje v Ljubljano. Obiskati hočejo tudi Postojno in Bled, nakar se odpeljejo v Zagreb. Iz Zagreba se odpeljejo v Dalmacijo. Bosno. Črno Goro in Srbijo, a od tu se podajo v Sofijo na vseslovanski kongres, ki se bode vršil začetkom julija. Voditelj tega potovanja je znani Vseslovan general Volodimirov. "Slovenska Matica". "Slovenska Matica" ima 4069 članov. kar je v razmerju s številom slovenske inteligence — vsaj ta bi morala biti naročena na Matične publikacije — vsekakor premalo. Po našem mnenju bi se moralo reorganizo-vati poverjeništvo v smislu, da bi po verjeniki z večjim navdušenjem nabirali člane. Marsikdo bi rad da^ one 4 krouice za "Matico", pa vse leto ni nikogar k njemu, da bi pobral članarino. Treba pač več agitacije, pa pojde! Češko-radikalna mladina hoče zopet pričeti s protivojasko propagando. Poslanec Klofiič se temu protivi, medtem ko dela urednik Ha-tina na to, da se propaganda nadaljuje. Vsled tega je radikalna mladinska organizacija razdeljena v dva tabora. Proti germanizaciji pruskih Poljakov je odločno nastopila "Kdlnische Zei-tung", jeden največjih in najuglednejših nemških listov. V tozadevnem članku pravi, da se pruski državi nikdar ne posreči ponemeiti Poljakov, kterih je na Pruskem tli milijone in pol. Nova era na Hrvatskem? Profesor dr. Šurmin, od Rauchove vlade brezvestno suspendiran od službe vseučiliškega profesorja, je re-aktiviran. Tozadevni dekret je že prišel v Zagreb. Osemdesetletnica Fran Josipovega rojstva. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Bos GS3, Forest City. Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUČEN ELI, starejši, II. nadzornik, Bs Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Kans. JOS PETERXEL, I. porotnik, P. O. Box 93, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAN, P. 0. 7, Forest City, Pa, Društveno glasilo je "GLAS NARODA." I Pozor slovenski farmerji! t Vsled občue zahteve, naročili smo tudi letos večje število j? H pravih domačih & I ^ kranjskih kos ^ | ^ V zalogi jih imamo dolge po 05, 70 in 75 cm. Kose so izdelane & 5I iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem, lste^ ^ se pritrdijo na kosišče z rinkcanii. & Cena I kose je Pri večje] naračitbl znaten popust. ^m Naročeno imamo tudi klopalno orodje iz finega jekla in? 2! pristne '-Bergamo"' brusilce kamne (osle.) 5j Cena 1 garniture klepanja je 1 brusnega kamna 30c. Rojake opozarjamo da se z naročili požnrijo dokler zaloga na poide. Naročilu priložili je denar ali Postai Money Order. Slovenic Publishing Co. 83 Cortlandt St., New York, IN V. f: ____ -------»T««™™«^^ £ & & It Iz tnžne Bosne. Predsednik bosanskega deželnega zbora postane, kakor poroča '•Avrra-mer Tagblatt", bivši predsednik hrvatskega sabora, Vašo Gjurgjevie. . Hamburg-American Line. POZDRAV. Iz obrežja Atlantskega oceana i>o-zdravljamo vse znanec in prijatelje širom Amerike, posebno pa člane in ••laniee društva sv. Rešneira Telesa št. 77 J. S. K. J. v Crabtree. l'a., in jim kličemo: Z Botrom! Xew York, 20. mal. travna. 1010. Fran Triller. Fran Tomšič, . Stefan Križaj. I Ekspresni in redni promet r paroiki na dva vijaka med Pred odhodom v staro domovino i NEW-YORKOM IN HAMBURGOM. pozdravljam vse rojake širom Ameri- Veliki komodni parniki, opremljeni ke. j »osebno pa one v Carona. Kan-1 ž vsemi modernimi napravami, ka-sas, in jim kličem: Na veselo svi- kor tudi z brezžičnim brzojavom denje! ter podmorskimi signalnimi aparati, New York. 20. mal. travna. 1910.1 kar znači kombinacijo Ivan Brank. j VARNOSTI, HITROSTI --; IN UDOBNOSTI. POZOR DEKLETA! POSEBNA SKRB IN P0I>-t Želim se seznaniti s Slovenko staro TORBA ZA SLOVENCE. od 17 <1(> 20 let in to v svrho ženit ve. BATAVIA — odpluje "i. maja. Samo one. ktere resno mislijo, naj! "AMBUIiG - cKlplaje 10. maj«. pišejo in pošljejo sliko, ktero rad IZa Vv°žnje !istks in VOŽnji rcd' P° vprašajte pri vrnem, 11a: rtv Neki odbor, ki se je sestavil 11a Dunaju, misli darovati cesarju za njegovo osemdesetletnico album, ki bode obsegal fotografije cesarjevih! vrstnikov, rojenih leta 1S30. Vsaka slika bode spojena tudi s kratkim življenjem dotičnika. Krščanski socijalci med seboj. Po smrti dunajskega župana Lue-gerja se krščanski soeijalci prav ^ pridno kregajo. Na nekem javnem j " zborovanju je dunajski občinski svet-j Ernest Slopec, Virginia. Minn. Hamburg-American Lise, ="~r—■ ^^—■ ~ " SS ali pa pri lokalnih agentih. Kje je moja sestra ZOFIJA MLI- — NAR? Stara je 15 let in se na- Kje se.nahaja IVAN MEDEN, bivši haja nekje v Cumberlandu, Wyo., kjer so stariši umrli. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se mi pa sama javi. Anthony Mlinar, 5 Seeley Street. Little Falls, N. Y. iz Jurke vasi na Dolenjskem. Pred 5 leti je bil "~'~ ^ Luegerjeve in niso mogli pričakati jednem dam tudi šolo za pouk. Cena trenotka, da so si razdelili plen. Se- je $40. Pišite na: veda je vzbudil ta govor med Gess-! Pran Barbič, man novimi pristaši veliko ogorčenje. 1832 S. Center Ave., Chicago. 111. Sloga v krščansko-socijalni stranki .....' '"aassssssr je legla v grob menda z Luegerjem. Ta spor gotovo ne ostane osamljen. izdelovatelj vina, agent itd. v Chi-cagn, 111. ? Ojiominjam ga. ako noče sramote, naj se takoj oglasi, če ne. je meni tudi prav, nakar bo vse, zgodovina in značaj v nakraj-šem času v vseh časopisih obelodanjeno. Toraj Meden, kadar vidiš oglas, stori svojo dolžnost, ker res ne vem. zakaj bi Te varoval, da vsaj ljudstvo ve. s kom ima za opraviti. — F. Gram, Navlor, Mo. NA PRODAJ. Ženska emancipacija. Prodam pohištvo za 5 sob za jako nizko ceno in to radi odhoda od tu-kaj. Podrobnosti dobite pri: HARMONIKA NA PRODAJ. Leopold Štrukelj, Harmoniko na 4 glasove. Kaizer- 213 Willow Ave., Hoboken, N. J. jevega dela. prav fino oglašeno. pro- (21-22—i) ;dam radi posebnega vzroka za jako ski svetnici dve dami, ena socijalisti-nja in ena konservativka. — Za slučaj obstrukcije bosta izvrstno služili! V občinski svet v Stockholmu na nizko ceno" Glasovi so ^ Kje je moj brat ALOJZIJ PAJNIČt Švedskem sta bili izvoljeni za občin- ^Jf f^™0 Za njegov naslov prosi njegova se- no doneč. Podrobnosti se izve pri: Anthony Gorop. i stra: Mar-V U Panian Kl,?in' P- 320 Frederick St., Steelton, Pa. Box H Roundup, Mont. (20-21—4) '(20-21—4) Jugoslovanska dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Cl.ica-o, 111 Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bos 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. 0. Box 424, Ely, Minn Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠN1K, L. Box 383, Rock Sprin-s Wyoming. ° ' _ Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIR ANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E 2Sth St Lorain, Ohio. ' * IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Bos 641, Eveleth Minn M11IAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 - 7th Str' Calumet Michigan. ' je sedelo že 53 Srbov v ječah, ne da bi j Osmi mednarodni socialistični kon- vedeli zakaj. Še le 16. januarja 1909 so dobili v pogled v obtožnico, iz ka- 'se bode vršil letos od 28. avgusta do tere so zvedeli, da so obtoženi vele- 3. septembra v Kodanju na Danskem. izdaje in da se jim obetajo vislice____ Na dnevnem redu bode med drugim ! Obtožnica, tek procesa in ravnanje vprašanje brezposelnosti, razoroženja. sodila z obtoženimi je razburilo jav- odprave smrtne kazni, posledice de-no-rraienje cele Evrope; škandal je ra- lavske zakonodaje in organizacija fetel z vsakim dnevom, protesti so se mednarodne solidarnosti, množili in celo avstrijski parlament je izrek?l uničujočo razsodbo; bila je kruta in krivična, pa vendar dokaj milejša, ko se je pričakovalo. Javno mnenje, ljudski glas je dokazal svojo odpluje dne 23. aprila v Liverpool. KBETANJE PARNIKOV. CELTIC POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Bos 138 Burdine, Pa. 1 IVAN MERIT AR. drugi porotnik, Bx Do, Ely, Minn STEFAN PAVLIŠIČ, tretji porotnik, Bx 3 Pinerille, MLnn. Vrhovni zdravnik: Joliet, 111. Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. aprila gg?r v z ben- nar v Slovenjgradcu je tožil narodnega Slovenca, ker se je baje proti nekomu izraail. da je Rebul Čeh. Sodišče je razsodilo, da Rt-iml sedaj ni več Čeh. ker ima tukaj domovinsko I pravico in toženca za besedo "Čeh" [obsodilo na 50 K e je po neprevidnosti ne- TTT1TT . k,,a fanta vnel. Blasencgger je bila HRVATSKE NOVICE, takoj cela v o-nju in se je }>0 Ysrm ■ Pri občinskih volitvah v Karlovcih, telesu hudo opekla. Ivo bi jej ne bil k->er Je biIa dosedaj trdnjava srbskih inženir Hessel, ki .se je sam ož^-al, str- ! radikalcev (srbskih frankovc?v), je gal obleke s telesa, bi bila gotovo ! zma-aIa na ccli hrvatsko-srbska ZgoreLa. Reva leži v bolnišnici. Umor na Begunjščicl Razprava proti lovcu Eisenpassu se je končala, kakor je bil mce. pričakovati na podla.qi obtož- | koalicija. Finale zagrebškega procesa. Sesula se je torej i poslednja laž v prazen nič. Neofieijehio že zdavnaj za- ki je bila bolj zagovor; Eisen- ^ ^ ^ ° krivdi ljudi, kateri so bili pas< je bil olrsojen zaradi nepazljivo-1 ,lne °ktobra 1909 ob prvi obletnici Mti pri streljanju na 14 dni zapora. | slavne arreksije na njeno večjo čast Za ustanovitev slov. socialističnega ,n slavo obsojeni na težko ječo po več ---"" predpriprave I,rL Pa so šli hvdi zadnji ostan- mia izvršiti tiskovna družba v Ljub- j veto s 30.000 K !>irala zagrebška sodba. Zaprtim in v knjigah in 100 kronami v denarju. ! ohsycui^ SlJ,om n? bode nikdo po-Osumili ip zaprli so buzarja J. Dre- vrni1 težki[l fizičnih in gmotnih škod. novske-a, ki je za slu-o pri vojaškemu !nika° ,la!rrao iskat in so res našli >ramota hrvatske justice, katera se je vse m: d drvi, le onih 100 kron goto- la!a tako poniževalno vdinjati nizkim veča denarja je manjkalo. Uvedena J)olit*nim intrigam. Zagrebški prose ^spravila jasnost v katere je bil cel potek procesa samo eno veliko razžaljen je. S prostim preklican jen: razsodbe ne more biti omnia moč. Dvaindvajset obtožencev je bilo osvobojenih, triintrideset pa obsojenih na težko ječo od 5 do 12 let. Kar je sledilo, je še celemu svetu v živem spominu: decointora 1900 se je vršil Friedjungov proces, v katerem se je izkazalo, da so bili znani veleiz-dajmiški dokumenti najprostejša po-tvara.... Ta proces je bil prva težka moralna zaušnica za A:hrenlhala, kateri je sledila z razsodbo hrvaškega septemviralnega so-iišea druga. RAZNOTEROSTI. "Neue Freie Preese" o bližnji politični bodočnosti. "N. F. P." priob- čuje izjavo nek?ga ' dobro poaičencza' visoko stoječega politika o sedaj aktualnih vprašanjih v državnem zboru. Po tej izjavi bode došlo koj v prvi seji po Veliki noči -»lo e:bojnega srlasova-nja": Pattai bode gotovo postavil posojilno predlogo na prvo mesto v dnevnem redu, do česar ima sicer pravico, a čemur se 'bode Slovanska je-dnota takoj uprla v plan umu. če ne bode poprej v tej zadevi konference klubovih načelnikov. — Takoj v prvih dneh zasedanja pa hoče Bienertli zopet začeti s pogajanji; vabil bo odlične parlamentarce k sebi na dogovor glede delovnega programa in rekonstrukcije. V tem oziru dostavlja hitro "N. F. P." — se pa dosedteuije stališče vlade ni prav nič spremenilo.... Ivrščansko-socij. koresp. ': Avstria'' pravi, da če bi s? posrečilo Slov. Jed. preprečiti dovolitev 1S2 milijonskega posojila v tem zasedanju, je izbruh <.^tie krize gotov in vlada bode uporabila najskrajnejša sredstva. Meti te-1 mi je. kakor piše "Dtzieunik polski" tudi razpust državne zbornice. Pogrebi v Švici, v kantonu Tlrargau se izvršujejo zastonj. Leta 1009 so stali vsi pogrebi, ki so se vršili za ljudstvo brezplačno. 68.270 frankov. To so plačale vse občine, a ker Šteje kanton Thurgau krog 120.000 duš, in je plačala država k temu še 31.377 frankov, stane vsak pogreb kro^ 50 centov (vinarjev). Ta soeijalna ureditev je res velikanskega pomena za manj premožne ljudi. Naselbina Hrvatov v Afriki. Poznani profesor dr. Gjuro Friedrieh iz Karlovca. ki prebiva sedaj mimogrede v Afriki ob Nilu, je poslal nedavno 2o-poj v Karlovcc razglednico s sliko večih mladih ljudi, o katerih trdi, da so Hrvati-naselniki v Afriki. V 16. stoletju je Selim I. osvojil Egipt in ira vtelesil turškemu cesarstvu. Vse se je pokorilo, le Nubijanci so se vedno upirali, vsled česar je Selim naselil v strmi trdnjavi Ibrim muslimanske iHrvate iz Bosne, da bi Nubijance stra-liovali. To naseljevanje je trajalo do i leta 1811 in Hrvati so bili strah in NEW YORK odpluje 23. aprila v Southampton. LAPLAND odpluje 23. aprila v Antwerpen. PRESIDENT LINCOLN odpluje 23. aprila v Hamburg. KRONPRINZESSIN CECTLTF. odpluje 26. aprila v Bremen. RYNDAM odpluje 26. aprila v Rotterdam. LAURA odpluje 27. aprila v Trst. MAJESTIC odpluje 27. aprila v Southampton. LA BRETAGNE odpluje 28. aprila v Havre. CINCINNATI odpluje 28. aprila v Hamburg. ZIETEN odpluje 28. aprila v Bremen. COLUMBIA odpluje 30. aprila v Glasgow. ST. PAUL odpluje 30. aprila v Southampton. KROONLAND odpluje 30. aprila v Antwerpen. CEDRIC odpluje 30. aprila v Liverpool. AMERIKA odpluje 30. aprila v Hamburg. POTSDAM i odpluje 3. maja v Rotterdam. KRONPRINZ WILIIELM odpluje 3. maja v Bremen. PRESIDENT GRANT odpluje 4. maja v Hamburg. OCEANIA odpluje 4. maja v Trst. ADRIATIC odpluje 4. aja v Southampton. LA LORRAINE odpluje 5. maja v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 5. maja v Hamburg. PHILADELPHIA odpluje 7. maja v Southampton. FINLAND odpluje 7. maja v Antwerpen. KAISER WILHELM II. odpluje 10. maja v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 10. maja v Rotterdam. TEUTONIC odpluje 11. maja v Southampton. LA SAVOIE odpluje dne 12. maja. BREMEN odpluje dne 12. maja. BALTIC cr!pluje dne 14. maja. * VA DERLAND odpluje dne 14. maja. ST. LOUIS odpluje dne 14. maja. 50.000 knjižic ZASTONJ MOŽEM. Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku. Ako trpite na kterikoli tajni moSki bolezni, želimo, da tikoj piSete po to čudežno knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako se na domu temeljito zdravi sifilis ali zastrupljen je krvi, životna slabost. /"_'uba spoine krepo-ti, revma-tizem ali kostobol, oiganske bolezni, želodec, jetra in bolezni na otiistih in v mehurju. Vsem tistim, kteri so -e že nasitili in naveličali veT-nega plat'evanta brez vsakega v^peha, je ta brezplačna knjižica vredna Motine dolarjev. Ona \>m todi pove, zakaj da trpite in kako lahRo pridete do trdnetja zdravja. Ti*xe mož je zadobilo perfektno rdravje, te lesno moč in poživljenje potom Uf dragocene knjižice, ki je zalrva znanosti in vsebuje .stvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite -i, ta knjiži« a >e dobi popolaem* zastonj. Mi plavamo tndi poštnino. Izpolnite odn-zek spodaj in j<»?lit«- nam vra še danes, na kar vam mi pošljemo nato knjižico v vasem materinem jeziku popolnoma zastonj. POŠLJITE NAM TA ODREZEK DANES. ■ 702 Northwestern lildg, 22 Fifth Ave., Cliic: Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brez plači Ime ZASTONJ MOŽEM p -i-■'j Dr. J OS. LISTER & CO., An? Chicago, 111. in prosim, da mi jo pošljete takoj. Poeta Priava. Kje je FRAN K UK MAN? Doma je i7. Gradenja pri Beli Cerkvi na Dolenjskem. Pred 4 leti je bil vNew-burgUt, Ohio." Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Joseph Kukman, 5924 Collins Avenue, Col lin wood, Cleveland. Ohio. (20-22—4) , Slovenska prodajalnica 6312 BUTLER ST. PITTSBURG, PAi Kje je moj prijatelj IVAN PKČ-NIK? Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Frank Sotošek, Helenen Strasse No. 12, Sehmidt-horst Rhl., Germany. {19-21—i) Priporočava centenim rojakom najtopleje na5o zalogo razne pi- salne potrebščine, molitveaike ic (Iruu- ilovenike Iccjigr, razglednice, podobe in okvirje. Pooblaščeno zastopništvo FRANK SAKSER CO. v New York t?. Sprejemava naročnino za "Glas Narcda*', Koledar in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Posredujeva za pošiljanje „ denarjev v staro domovino. Za obila naročila in poset se priporočata JAKOB ZABUKOVEC in IGNAC PODYASNIK, 5312 BUTLER ST., PITTSBURG, PA — CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI AKO AKO AKO Mi smo zastopniki zanesljivih družb želite kupiti lote v mestu Pulnth-Superior, blizu novih tovarn, ali želite kopiti lepo farmo v sadjerejskem pasu države Michigan, aii imate kaj posestva zavarovati proti ognjn, obrnite se vedno na podpisane. •preiskava bode zadevo. ces ostane v zgodovini justice za vselej zapisan kot pa miz padel v po- 'ffZ " ^ r^LT ^ tok in bi bil ntonil. da -a ni rešil on Ad° moral ustavitl nedvomno pri za-gmov nezavesten. Peljali so *a še tisti ^^ V™***-- • • večer v kandijsko bolnico, kjer je pa I Kakor r^eno: sramoten m žalo-Že ob eni uri ponoči umrl. Nekateri ?ten 1rno, 5. aprila. Včeraj in predvee-rajšnjim se je vršila tu deželna konferenca avtonomističnih strokovnih organizacij, katera je sklenila lastno deželno zvezo strokovnih organizacij, katera se pridruži češko-slovanski zvezi stroko\-nih organizacij. — Ob istem času se je vršila konferenca centrali-stov. ki je sklenila ustanovitev lastnega češki pisanerra glasila, katero bole izhajalo na Dunaju. Goljufivi ruski intendanti 'Strašni' senator Garin se je lotil sedaj preiskovanja ranner v petrograjski vojni in-tendant-uri. Že po prvem poskusu se je odredila preiskava proti 40 uradni- j narožil od 50 gal ne sprejmem. kom in častnikom, med njimi 6 generalom. Višji inte-ndant general Šuva- Ne pozabite, da edino jas žgern BRINJEVEC iz importiranega brinja. BRINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DP.OŽNTK, galona $2.75. Razpošiljam v a-j.iih od 4y2 do 10 ali 50 gal on. TROPIN JE VEg, galona $2-50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 50ne še dosedaj na svetu ni bi!o. "1 katere moškim in ženskim fusti in do!sri la.";e »■esnitno popolrurna zrastejo ia ne bodo Teč izpadali, ter ne osireli. Kavno tako mož Vim t 6. tednih krasni brki popol-rokah nogah Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Inemostu iz, LjnfijaBe. Poštri pa-r.IIc oo. na dva vijaka................ lov hoče odstopiti. POZOR ROJAKI! Kjer je vas vee skupaj, zložite se | S.T^nehlS^idranun. kprja očesa za eelo karo, to za približno 60 Sgg^MiTItiJjS&r po ccnik katerejra pošljem zastoju. JAKOB VAI-1ČIČ, P. O. Box [69. CLEVELAND. O. "I.a Provence" '"Ij Savoie" 4,La Lorrains" "I-i Tonr-ire" "Li P?etagne" *'La Gascogne" . 14.200 ton, S0.000 konjskih moO .i2,»00 25 0<«0 " 1J (00 " *• — . iO 12 000 " " . {•• f-«^ " i* 0f<*j ** . S.tfK) U.fK/0 - » sodov in dam znižano ceno, za ktero se pismeno dogovorimo. t Z naročilom se pošlje polovico de- Varujte se sleparja MATIJE narja v u«b«> Sb, Denver, Colorado Glavna agencija: ?9 STATE S7NEW YORK corner Peari Street, ChcsebroogL Bcfld^. Parniki odplajejo od stidj nsnrej vedno cb četrtki^ c' cri dopsluoae k pristanišča itev. 42 Norih River, oc Tdvnoa St.. N. Y.: LA BRETAGNE 28. aprila, 1910. *LA PROVENCE *LA LORRAINE 5. maja 1910."LA TOURA1NE 12.maja 1910. *LA LORRAINE LA SAVOIE 19. maja 1910. 26. maja 1910. 2. junija 1910. Lepi parnik POSEBNA PLOVITBA. V HA VEH: CHICAGO" odpluje dne 2. m.ijniV* ob 3. uri popoludno. Parniki z zvezda zaznamovani imajo po dra vijaka.". Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge net knjižice in na te= M I Ol koči račun ter je obrestuje po čiatih^B- 3 |o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kuno. Naš zastopnik za Zjedii^jene države je tvrdka m FRANK SAKSBR CO., Cortlandt Street, New York. - Podružnice * - Spfjet, Celovec, Trst - in Sarajsra, Rezervni fond K. 300.000. - , - * I« '; ■ >> - VrtaaoTljeoa dne K. arpsta 1908. Inkorporlrana aprila 1909 vdrfovl Penna. • sedežem ▼ ConemaugK, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Box 523, Conemangh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangk, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemangh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaogh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRAŽIČAiR, nadzornik, Bx 511 Conemaogfc, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dnnlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemangh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: 2 * S. A. E. BRA TJ,TER, Greeve St., Conemangh, Pa. ! r BY lUXlCILINS. Cenjena druStva, oziroma njih nradniki bo ulju dno proleni pošiljati 8enar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali' sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. DnŠtr—m glasilo fe "GLAS HABODUL" S aX\ PRIZNANJA TISOG IN TISOČIH ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in slavnega ravnatelja od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci veeele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela aii kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVt)RE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED'NEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo "in pridobil zopetno popolno zdravje. Pridite osebno ali pa pišite na The Collins N. Y. Medical Institute 140 W. 34th Street, New York City. Dr. S. E- Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradne ure so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do l popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 are dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od T do 8 ure zvečer. PO ZAPISKIH DETEKTIVA SHERLOCK HOLMBSA. H Za "G. N." priredil Bert P. Lakner. (Dalje.) seeili. zapustil — dovolj dolgo. da razumete moje hrepenje. Pričakuj me gotovo v časni, kakor ga naznanjam, tudi če bi krasila od nekega angleškega umetnika slikana slika, ki je predstavljala William Ald?rsihota. ^ v m. ; Sherlock Holmes si je dobro vtisnil IjnA T TT^kT 1 J^ 1\JT"D S i v sPomin siiko na steni in se je začel O-M.1 lVj V UN Z/HIN lxv. * pripravljati, da bi krsto odprl. __; V trenutku, ko se je sklonil nad ^ njo, se je zdrznil. "Ali ste dobili kako poročilo. ^ Alderchot, da je bila krsta m?d Tebe-^[ranorn in tukaj odprta?" Odkimala je z glavo. ' ''Potem mi dovolite, da se o tem prepiičam pri uradu za zunanje zadeve," je rekel ter šel k telefonu. Čez ---- V drugem se počutim zdrave- popisati, ker je bil zastrt z gostim paj- pct minut se je vrnil. ga, nadaljuje v svojem pi^moi, in upam !čolanom. Videl je samo velike oči, in ' "Urad za zunanje zadeVe mi zagro-sigumo, da se bodem mogel vrniti v okoli in okoli meglo iu vzdub — a v j tavlja, da ipredleži katenjivo dejanje, London že v dwh. kvečjem treh me- j trenutku, ko je zraven priskočil, je vse ! če je kdo skušal, krsto odpreti." Ravno eno leto je, kar sem vas izginilo. j <rom postaviti trdnega ston, smrtnobled obraz?" Končno je počasi zmajala z glavo temelja. ; "Videl sem ga. Mrs. Aldershot." m6dtem ko se ji je iz prs izvil globok Obljubim vam pa, da se bodem na "Ta obraz se mi vedno prikaizuje, vsak način zavzel za va^o zadevo in da I Mr. Holmes. Sprva sem mislila, da jo izpeljem, tudi če bi moral v slučaju imam prikazni. Naenkrat, ponoči, ko potrebe napraviti majhen izlet v Te- sveti svetilka, vidim ta strašni obraz jfolliam je— usmiljeni Bog, kako pa heran." jpritisnjen na šipe, in oči so trdno in ^leda? Takega izraza vendar nima Mlada soproga je vstala. predirljivo name obrnjene. Že več- , mrtvec? ki je umri na kapi?! "Tega vendar niste resno govorili, krat sem se opogtrmila in sem hitela | se mj ' olzami. "Vendar sem že pomirjena, ker vem, da bodete zavozljane vrvic« te skrivnosti razrešili. Ke pretiravam. <-e vam povem, da nimam ne podnevi ne ponoči mirne ure, da beži spanec mojim očem in da moratr. oknom fina. modra megla proti nebu. Sedaj sem 2a celo pri vas videla, Mr vaš soprog že več tednov mrtev, m da zdravniki, ki so ea v Teheranu Holmes, vi sami ste prikazen videli — balzamiran, ni50 v tem posln tako ali smem še dvomiti, da je ni? All vam je sedaj razumljivo, zakaj sem vedno premišljevati skrivnostno zade- vas vprašala, ee je možno sporazum-vo, ki mi pripravlja vee boleti, kakor Ijenje med mrtvimi in živimi?" me je že nzalo^tila *mrt mojejra so- ' Govorila je tiho in šepetaje. med-pro-^a. Vedno in vedno se vprašujem, tem. ko je v mrzličnem stralvu- g-Ieiala Mr. Holmes, če bi bilo mogoče, da bi proti oknu. Harry je prišel v sabo mrtvec, katerega veže neizrečena lju- in rekel: liezen do aiveaa, poročal istemu z nad- | "Ničesar nisem mogel najti, naravno "močjo, kar hoče sporočiti?" j Holmes." Zopet ee je moral detektiv za smeh-j "Ali nisi videl nikake sledi?" I jati. A bil je bolesten, žalosten smeh-I "To ni mogoče. Pomislite, da že .Ijaj. ] osem dni ni deževalo. Zemlja je trda "Vaša žalost vas je napotila na kri-j kakor kamen." nir" vi vdovi vhod v vo pot. Mrs. Aldershot. Ne dajte sej "Nočem vas dalje zadrževati," je ^ prevaliti od spiritističnih. okulist ič-j rekla Mrs. Aldershot tiho. "Vi ste iiih in drugih družb. Jaz, ki sem smrti edini človek, kateremu popolnoma za- vešči, kakor so evropejski zdravniki. Vendar hočem mrliča natančneje preiskati." "Storite to, Mr. Holmes, medtem vas brnil pogled od nje. "Da. William je imel krasne zobe, in izgubil ni niti enega." Sherlock Holmes je pokknal. "Lahko vas pomirim, Mrs. Alder-chot, da nisem na truplu vašega soproga našel ni ene poškodbe. Vendar mislim, da je moja dolžnost, da krsto sope t zaprem. Čez kake pol ure pošljem uradnika, ki bode preskrbel, da NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naroč-1 nino za "Glas Naroda" in knjige' kakor tudi za vse druge ▼ našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: John Debevc, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. j i Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-, man. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Za Chicago, HI. Frank Jurjovec, 181 - 202nd. St. Za Chicago, I1L Alois Leskovar. La Salle, III: Mat. Komp,, South Chicago, HI.: Joaip Kom-pare. Waukegan, 111.: Frank Petkoviek. Gary, Ind.: Jovan Mili6. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Iron Mountain, Mich, in okolica: Marko Badovin&c. South Range, Mich.: John BahoriS. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Manistique, Mich, in okolica: John B. Kotzian. Ely, Minn, in okolica: J. Skerjanc. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Eveleth, Minn, in okolica: Nick MiletiA Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Nafehwauk, Minn:.Geo Maurin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovaiii Arstro-Amerikanska črta [preje bratje GosulicH] NajprlpravnejSa in najcenejša parobrodna črta 7.a Sievence in Hnale. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". » Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RebOw Cene voznih listov iz New Torka sa JXL mrel TB8TA............................................135 00 LJTJBLJAJSTH...................................— 8560 Ttnnm.............................................. 35.00 ZAGBBBA........................................ 3« 20 - KABLOVCA....................................- 3^25 -—" iH. BAfTBHD do TRSTA i&SIKl...................... »SMt, Nkft 1 (9H9t Geo. • Agenta 21 Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajobres-štfcni braojav: ALIO H, LAURA, MASTHHA WAEHOTGTO* ARGranETA. OCEANIA.