St. 275
Mhiuoran w li ptffl	* t
a
i \ T "
0« novembra 1923.
Posamezna številka 20 cent
Letnik XLVII
febsji. UvaeaH pondeljek, nak dmn As^ega it 20, L ntdstropj«. OoptaT pisma m mt sprejemajo, rokopisi, v tj Antee Oerbcc. — Lastnik t	TU* U&lflie
mala za stauc L 7.—, a mesece L 19.50, poHeUJ^jl— Is eei* zrn L
Za Itttaettttvo Mesečno 4 Ure več. — Telefon urednlftvi In oprave it 11-9'
-
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo * Urokosti ene kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov wun po 40 ceni osmrtnic« zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavotfov mm po L 7. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo isključno upravi Edinosti, v Trst«, ulica Frančiška Asiikeg*. štev. 20, L nadstropje. — Telefon orednlitvs in uprava Il-St
Zopet kraljevski obisk
Mussolini si na vso moč prizadeva biti originalen tudi v reševanju zunanjepolitičnih vprašanj Italije. Vsem so v spominu še njegove hude kritike za časa ilegalnega fašizma proti tedanjim vladam, ki da so tako težko oškodovale Italijo. Fašisti so rohneli proti rapallski pogodbi, proti albanski politiki Italije in proti zapostavljanju Italije v krogu velikih ententnih držav. Vseh neuspehov Italije v zunanji politiki so bili po njih mnenju krivi nespo-
obni voditelji te politike. Tako so zvenela de lanja tedaj, ko je bil fašizem še v povojih in do svojega pohoda se je posluževal tega nekoliko demagoškega orožja proti vsem, ki niso bili fašisti. In še v svojem zadnjem govoru v senatu se je Mussolini precej neusmiljeno obregnil ob prejšnje vlade. Orlando, Sforza, Bonomi so morali zopet enkrat post festum požreti kelih pelina, ki ga Mussolini tako rad toči svojim bivšim in sedanjim konkurentom.
In vendar se je moral tudi Mussolini prepričati, da je stališče Italije napram obema zapadnima velesilama-zaveznicama tako, da ne more Italija igrati v tem krogu prve violine. Zatorej ne more niti fašistovska vlada zaznamovati bogve kakšnih uspehov v zunanji politiki. Omenili smo že enkrat na tem mestu, da gredo mnenja navzkrižij, če je bila krfska zadeva z vsemi nadaljnimi posledicami v Društvu uarodov itd. plus za Italijo.
Politika velikih zaveznikov ne more imeti skupne poti. Francija gre svojo pot v evropski politiki, Anglija se trudi, da bi zmanjšala njen vpliv, Italija pa je v tem dvoboju skoraj brez moči; zato so vsa njena posredovanja brez uspehov, londonska in pariška politika se delate brez ozira na Italijo in včasih tudi proti Italiji. Primer Tangerja nam nudi en takšen najnovejši dokaz.
Govorili smo že o <csplenaxd isolation*, v katerem se je znašla Italija po krfski zadevi. Ta ^splendid isolation*, to osam-Ijenje bi bila Italija v drugačnih razmerah in časih precej neprijetno občutila, toda če pomislimo, da se vse tri velesile nahajajo v podobnem csplendid iso!ation», tedaj je mogoče, da si tudi Italija privošči ta luksus. Ob času splošnih sporov in nesporazum-ljenj so posamezni pojavi teh nespora-zumljenj, tak pojav je bila recimo tudi krfska zadeva, manj važni in se hitreje zabrišejo. V tem obstoja morda Mtissolini-jeva zmaga. On je izkoristil ugodni trenutek, da je vrgel na tehtnico mednarodne politike svojo .utež, ki je spravila to tehtnico za nekaj časa v neprijetno nihanje.
Ententa razpada. O tem si pač ne moremo delati več nikakih prevar. In razpada na tri kose. Trije veliki zavezniki iz svetovne vojne: Italija, Francija. Anglija se razhajajo, da uberejo vsaka svojo pot.
Zdi se torej, da tudi Italija ne mara delati več nobene * angleške* ali «francoske* politike, ampak da hoče začeti s svojo italijansko politiko. To je sicer fašizem vedno zasledoval, toda samo v besedah, zakaj resničnost je bila močnejša od še tako krepkih fraz in od še tako resnične volje kreniti v nove smeri.
Vsled razpadanja entente pa se stremljenje ubrati nove smeri uresničuje. In kraljevi obisk španske dvojice je en tak pojav, ki napoveduje nekaj novega na polju mednarodne politike. Saj vemo, da imajo taki obiski več ali manj politično ozadje kljub vsej vljudnostni obliki.
Italija išče zaveznikov in prijateljev. To je tembolj potrebno, ker se ententa razhaja in si je Francija že zagotovila zavezništva raznih vzhodnih držav, Anglija pa je utrdila svoj imperij na način, da ji je skoraj pol sveta na uslugo v slučaju potrebe.
Italija je srednjemorska sila. Med tremi velikimi polotoki, ki štrle naproti Afriki, predstavlja najugodnejšo pozicijo, ker je v sredi med obema, dalje je Italija po številu prebivalstva in po industriji tako močna, da nadkrili oba sosedna polotoka.
Balkan predstavlja ekspanzivno sfero povojne Italije, toda danes Italija še vedno koleba, ali naj bo ta ekspanzivnost miroljubna ali agresivna, aH naj bo politična ali pa zgolj ekonomska. Odtod ono sitmni-čerje in negodovanje napram Italiji.
Napram Španiji odpade io vprašanje, zakaj Španija ne more za sedaj nuditi hvaležnega polja za italijansko ekspanzijo na zapad, dasiravno ni izključeno, da je v bodočnosti možno tudi kaj podobnega. Španija ima površine približno 500 tisoč kvadratnih kilometrov in šteje 20 milijonov prebivalcev, torej vkljub temu, da je mnogo večja od Italije (za 160 tisoč kvadr. km) šteje dvakrat manj prebivalcev od nje. Pač pa utegne za sedaj Španija kot zaveznica Italije utrditi prestiž poslednje na Sredozemskem morju. Španija je Italiji po tradiciji in jeziku veliko sorodnejša od Francije, dalje je Španija dežela brez imperialističnih in ekspanzivnih teženj, torej bi bila vsekakor dobrodošla zaveznica ali prijateljska država, ali kakor jo hočemo že imenovati.
Gospodarsko in politično (pa tudi v kulturi) je Španija ena izmed najbolj zaostalih evropskih držav. To neugodno stanje je povzročilo sedanjo diktaturo generala de Rivera. Umevno je, da išče tudi ta diktator zaslombo in prijateljstvo v inozemstvu. Kje naj ga lažje dobi kakor v Italiji? Poleg že omenjenih okolnosti odločuje pač sorodnost obeh režimov. In d«,
Rivera se navdušuje ob fašizmu in bo našel v njem mnogo več odmeva kakor pa pri ostalih zapadnih sosedih, ki so demokratični. Zatorej ni pretirano, če rečemo, da so dani pogoji za tesno zvezo med obema latinskima sestrama, kakor jih težko dobimo pri kakih drugih morebitnih kombinacijah.
- Španska kraljeva dvojica poseti tudi Vatikan. To ima tudi svoj pomen, dasiravno je čisto naravno, da se pri tej priliki predstavnik katoliške države pokloni tudi predstavniku najvišje cerkvene oblasti. Mussolini ima zelo spretno politiko napram Vatikanu. S kako lahkoto je on šel preko onih starih liberalnih predsodkov in tradicij, ki so skušale vzpostaviti neprodirno steno med cerkvijo in italijanskim narodom! Popolnoma je pobral skoraj ves program s tem, da ga je udejstvil. Se pač zaveda velike duhovne pa tudi politične sile svetovne cerkve in ni čuda, da si želi tudi to silo na svoji strani, kar mu bo zelo utrdilo pozicijo. In tako se obisk
španske kraljeve dvojice v Vatikanu lepo sklada z vsemi načrti Mussolini je ve politike.
Sedanji obisk španskega kralja zadobiva svoj eminentno politični poudarek, ker se nahaja v spremstvu španski diktator, general de Rivera.
Popolnoma razumemo trionfalni sprejem visokih španskih gostov. Italija je v povojni dobi imela v gosteh skoraj, vse može svetovne politik«. Premnogi so bili sijajno sprejeti in Italija je v polni meri izpolnila svojo gostiteljsko dolžnost. Vendar pa se ne motimo, če rečemo, da tako prisrčnega, tako odkritosrčno-navdušenega sprejema ni bil deležen nobeden prejšnjih gostov. V tem prisrčnem sprejemu ni nobenega
frenkega spomina, ne neprijetne primesi, unanji sijaj odgovarja takrat tudi notranjemu razpoloženju sprejemajočih gostiteljev.
Sestanek diktatorjev obeh latinskih polotokov utegne zares biti začetek novih smernic italijanske zunanje politike. V Španiji more dobiti Italija dragocenega zaveznika za bodoče čase, • ki so polni skrbi neznank.
Prihod bonske Mlevsbe dvojice v Rim
RIM, 19. Takoj po svojem prihodu v Speci jo se je španska kraljevska dvojica podala med burnimi ovacijami neizmerne ljudske množice na kolodvor, kjer se je izvršil pregled čet. Ob 23'19 sta se visoka gosta odpeljala proti Rimu.
Dolgo pred prihodom vlaka v prestolico se je že začela zbirati množica na ulicah, koder je imel iti kraljevski sprevod. Ob 10. so zavzele čete svoje prostore vzdolž poti od postaje do Kvirinala.
Ob 11'55 je dvorni vlak prispel na ko-bdvor. Kralj Alfonz in kraljica Viktorija sta izstopila ter se usmerila proti kralja Viktorju Emanuelu in kraljici Jeleni. Svidenje je bilo nadvse prisrčno. Oba vladarja sta si ponovno stisnila roko.
Nato so se izvršile predstave. Španskemu kralju so bili predstavljeni visoki državni dostojanstveniki, člani vlade in zastopstva senata in poslanske zbornice. Stvorjen je bil sprevod, ki se je začel med navdušeno pozdravljajočo množico pomikati proti Kvirinalu. Častno službo so vršile čete presidija in 112. legija fašistovske milice.
V Vatikanu
Po kratkem odmoru v Kvirinalu se je španska kraljevska dvojica podala na špansko poslaništvo pri Vatikanu, odkoder se je odpeljala v avtomobilu v baziliko sv. Petra. Četa švicarske straže je visoki par spremila v dvorano koncistorija, kjer je na došleca čakal papež s sv. kolegijem. Na strani papeškega prestola sta bila postavljena prestola za španska vladarja.
Ko sta španski kralj in kraljica prišla pred papeški prestol, sta pokleknila ter
Vtis Httssollnllevlh Izlao o Ml ln inozemstva
Francosko časopisje vznevoljeno
PARIZ, 19. Pričakovati je bilo, da ne bo francoska javnost sprejela ravno z navdušenjem Musaolinijevih izjav o odškodninskem vprašanju. « Petit Parisien» pripominja, da se Anglija in Francija trudita, da bi si medsebojno razjasnili svoja stališča glede odškodninskega vprašanja; nato nadaljuje list: obžalovanja vredno je, da je Mussolini — mesto da bi posnemal rezer-viranost Baldwina in Poinca*eja — podal izjave, ki prav gotovo ne bodo pospešile sprave, katero si tako želi italijanski delegat na poslanički konferenci. «Matin» priporoča, da bi i>ilo dobro večkrat govoriti z italijanskim ministrskim predsednikom, ki gre preko germanofilskih vesti, ki jih prinaša italijanski tisk. Mussolini je mož zdravega razuma in trdne volje, ki smatra zmago za skupno last in se ne vda mali skušnjavi, da bi spravil zaveznike v zadrego. Nekaterih mest njegovega govora ni ravno prijetno čitati; toda dvomimo, da bi bil italijanski ministrski predsednik dovolj poučen o podrobnosth našega stališča. «Eclaire» pravi, da je potreba, da pride med Parizom in Rimom do bolj tesnega sodelovanja ter zaključuje, da je sestanek med Mussolini jem in Poincarejem nujno potreben.
Mussolini na strani Anglije
LONDON, 19. «Daily Express* pravi v članku «Mussolini z nami», da se je Mussolini s s\pjim govorom v senatu odločno postavil na stran Anglije in proti Poincare-jevi politiki.
Zadovoljnost v Nemčiji
BERLIN, 19. Ves nemški tisk je z velikim veseljem pozdravil Mussolinijev govor, ker
p«!'4""" f------- .--r------, Vtfseijeui	»
poljubila papežu nogo m prstan, lrenotek ga sraatra za obsodbo Poincarčjeve polije bil nadvse veličasten. Vladarja m papež tycc	v naslovih samih se izraža to
so vidno ginjeni, ravnotako ne morejo osebnosti spremstva prikrivati svojega ga-
zadoščenje. «Berliner Tagblatt» je naslovil članek: Mussolini zahteva izpraznitev
useuimsii apicuiono j/.u«..««---j t j cianeK: mussonm zanieva uprn^uiiev
notja. Katoliški kralj se je zgrudil pred porurjiL ItaKja na strani Anglije; «Vor-
___i___——	Unlal ia na ta narin	.	k_____i - - ___t • D •____-:___
zastopnikom Krista: hotel je na ta način pred polnoštevilnim sv. kolegijem pokazati svojo vdanost papežu pri obredu, ki bo ostal zapisan v zgodovini Vatikana. Najmanjši šum ni motil globoke tišine svečanega trenotka.
Kot prvi je imel španski kralj svoj po-
waerts»: Mussolini proti Poincareju; « Deutsche AUgemeine Zeitung*: Italija proti razdrobitvi Nemčije; c Boe r sen Zei-tung>: Tudi Italija zavrača Poincarejevo politiko. List pravi, da bo govor italijanskega ministrskega predsednika vzbudil večje senzacije kakor Baldwinove izjave,
ivuv ^ii ti	•«»•»»• r — --------f —•	r	TCVjv	ui..«.«	. •—J— - — 1
zdravni govor, nakar je odgovoril papež kcr vsebuje obsodbo francoske politike v ter podelil visokima gostoma apostolski Porurju in naznanitev sporazuma s Španijo blagoslov. Po končanem obredu je papež j v Svrho obrambe interesov v Sredozem-
zapustil dvorano koncistorija, španska vladarja sta si pa ogledala Vatikan v spremstvu več kardinalov. Na to sta bila ponovno sprejeta od papeža v privatni knjižnici, kjer sta prejela v dar dva prekrasna mozaika.
Od tu se je kraljevski sprevod povrnil v baziliko sv. Petra, kjer se je izvršil svečan sprejem španskih vladarjev pri zaprtih vratih.
Iz bazilike sv. Petra sta se vladarja povrnila na špansko poslaništvo pri Vatikanu.	_
Senat slavi Španskega kralja
RIM, 19. Ob 15. uri je bila otvorjena seja senata. Govoril je prvi Bonin Longare, ki je poudarjal zgodovinsko važnost obiska španske kraljevske dvojice. Nato je sen. Vitelli opomnil, da je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika ter na naučnega ministra v zadevi šol. Naučni minister Gentile je odgovoril tudi v predsednikovem imenu, da bo Vitelli razvil interpelacijo pri razpravi o podaljšanju pooblastilnega zakona. Sen. Indri je stavil predlog, naj se jutri ne vrši seja, ker se bo vršila v Centocelle velika vojaška manifestacija, ter predlog naj se preloži razprava o preosnovi zakonika na četrtek. Predloga sta bila sprejeta. Seja je bila zaključena ob 16'15; prihodnja seja v sredo ob 15. uri. _______
Požar t gledališča
NEAPOLJ, 18. Snoči je izbruhnil požar v gledališču Trianon, ki je eno izmed najboljše obiskanih gledališč v Neapolju. Ogenj je povzročil med gledalci veliko paniko; vsi so drli proti izhodom. Človeških žrtev ni bilo; le kakih 10 oseb je zadobilo nekaj lahkih poškodb.
skem morju in severni Afriki pred nad-vladjem in poželjivostjo Francije,
SSorza in Bonomi odgovarjata M«*soImi;u «11 Mondo> o uspehih fašistovske vnanje politike
RIM, 19. Ko se je g. Mussolini v senatu obregnil ob ministrske predsednike, ki so vladali v Italiji pred njim, se je takoj vedelo, da njegove kaj brezobzirne izjave ne bodo ostale brez odmeva. In res so se oglasili tisti, ki jih je zadel. Bivši minister vnanjih stvari grof Sforza je vrnil klofuto na prav diplomatski način. Izjavil je, da se toliko CHolitti in Bonomi kolikor on preveč zavedajo svoje dolžnosti kot patri-joti, da bi se spuščali z Mussolinijem v kako razpravo o njegovih izjavah, medtem ko pogajanja za Reko še niso končana. Klofuta je dana sicer zelo nežno, z roko v rokavici, toda klofuta je vendar le, in g. Mussolini ni tako neumen, da bi jo ne občutil in je, seveda, na drugi strani tudi prepameten, da bi pokazal, da jo čuti. —
Giolitti, katerega Mussolini sicer ni direktno napadel, molči in s tem pač najbolje odgovarja.
Bonomi, bivši vojni minister, je bil še bolj darežljiv nego Sforza. Uredniku lista «11 Mondo* je izjavil, da je Mussolini izbral med toliko brzojavkami, ki jih je on, Bonomi, poslal v času umika iz Valone, pač ono, ki mu je prišla najbolj prav. Sicer pa da ravno brzojavka generalu Piacenti-niju, kateremu je javil, da ni mogoče pošiljati vojske v Valono, ker tega ne dovoljujejo notranje razmere v Italiji, jasno suka položaj, v katerem se je nahajala Italija ▼ tistih žalostnih dneh. Ni mogel kot vojni minister tvegati pohoda na Valono, ker bi to bilo pomenilo razkroj vojske in bi bilo Italijo diskreditiralo tudi pred inozemstvom. Poslal pa je vojsko v Albanijo iz Dalmacije. Izdal je tudi proglas za orostovolino nritfUjtflev v vaiilco v ta
namen, toda pozivu se je odzvalo le — nekoliko Sicilijancev.
Vkljub takim razmeram je on privede! tako daleč, da je mogla vlada pod njegovim predsedništvom že I. 1921. pripraviti sijajni pogreb Neznanega vojaka.
Zdi se, kakor da je hotel Bonomi vprašati: Kje ste pa bili tedaj, ko sem Vas klical pod orožje? —
Mussolinijevi vladi prijazni listi s posebnim poudarkom podčrtavajo odstavke v Mussolini je vem govoru« Iti kažejo, da bo Italija zavzela v francosko-angleškem sporu stališče bolj prijazno Angliji in Nemčiji.
«Epoca» pravi, da je hotel g. Mussolini letos zavzeti strategične točke za bodočo italijansko politično bitko, ki ima v Evropi in na Sredozemskem morju cilje, kateri so nam že znani.
Popolnoma drugačnega mnenja je, seveda «11 Mondo». List pravi, da je imela Italija v prejšnjih časih vkljub napakam in usodnim šibkostim vodilnih mož vendar neko idejo in nekak sistem v vnanji politiki. »Literatura rimskega imperija pa —- pripominja list — ki preplavlja pripitomljene stopce listov nove dobe, se lahko obreza do brezumnosti ob minulost, ne bo se ji pa posrečilo nikoli uničiti dejstvo — neizpodbitno in neizbrišno — katero so nam dali oni sistemi: najprej trideset let miru in pripravljanja in nato vojno in zmago.
Po vojni si je Italija ponovno poizkušala dati vnanjo politiko, ni pa uspela. Ali nam je dal fašizem politiko, ki nam je manjkala?*
List navaja te-le posledice italijanske politike: Amerika se vedno bolj umika evropskim zadevam, Anglija se vedno bolj briga za svoje stvari, Nemčiji grozi pobal-kanjenje, Francija si utrjuje jnadvlado s pomočjo majhnih držav, ki s francosko pomočjo in kot njeni zavezniki izolirajo in obkoljujejo Italijo.
KRALJ PODPISAL ZAKON ZA VOLILNO REFORMO
RIM, 19. Včeraj je kra*j podpisal novi zakon za politične volitve, kateri je bil že odobren v poslanski zbornici in v senatu.
Porlomeotaml položni v Jugoslaviji
Pašićeva bolezen - Skupščina se sestane 26. novembra
BEOGRAD, 18. Vlada je sklenila, da se pričnejo plenarne seje Narodne skupščine v pondeljek, 26. novembra. Na dnevnem redu bodo predvsem volitve raznih odborov, med drugim odbora za proučevanje konvencij z drugimi državami ter odbora za pretres zakona o novem brodarskem sindikatu, ki naj prevzame plovbo na Donavi in Savi. Tozadevni zakonski predlog je prometni minister danes izročil predsedništvu parlamenta.
Kdaj bo prišel v razpravo redni proračun, je povsem negotovo. V pondeljek se še le prične debata v finančnem odboru. Računati je, da bo proračunska razprava v plenumu pričela v decembru. Verjetno je, da se bo skupščina med tem bavila z zakonom o organizaciji sodišč.
Vesti, da je Pašič ozdravel, izgleda da niso točne. Nasprotno se računa, da bo ministrski predsednik dalj časa še primoran ostati v postelji. Kljub temu so včeraj pričele zopet redne ministrske seje, ki jim predseduje minister za izjednačenje zakonov Marko Trifkovič, kot najstarejši Član kabineta. Na včerajšnji seji je bilo določeno, da bo g. Trifkovič zastopal g. Pašića tudi v parlamentu.
za dan«
Bdno&ii Jasoslnvijg z Bolgarijo ia Romunijo
BEOGRAD, 18. Ministrski svet je na včerajšnji seji po referatu ministra Ninčiča odobril sporazum glede korekture meje napram Rumuniji. Ker je tudi rumunska vlada že odobrila pogodbo, bosta minister Ninčič in rumunski poslanik Emandi v ponedeljek podpisala protokol. V smislu pogodbe izroči Jugoslavija Rumuniji Žem-boljo v zameno za občine Moroš, Pardanj in Modrič. Istočasno pa se bodo morala evakuirati šc nekatera sela, ki pripadajo Rumuniji po sevreški mirovni pogodbi, a so bila dosedaj od nas zasedena. Za evakuacijo se pripravlja poseben načrt in se bodo mogli prebivalci tudi izseliti. Razmejitvena komisija začne poslovati dne 20. t. m.
Ministrski svet je dalje pooblastil ministra Ninčiča, da podpiše konvencijo z Bolgarijo glede izvršitve neuillske mirovne pogodbe ter sporazum o odškodnini za rekvizicije bolgarskih čet v Srbiji za časa vojne. Poslaniku Rakiču so bila poslana potrebna navodila. Jugoslovenska delegacija se verjetno vrne v četrtek iz Sofije.
Predsednik jugoslovenske delegacije za ureditev cerkveno-šolskih vprašanj med Jugoslavijo in Rumunijo, poslanec dr. Ra-donič, je dobil od zunanjega ministra nove instrukcije in je zopet odpotoval v Temi-švar. V šolskih vprašanjih je že dosežen sporazum, rešiti pa je treba še cerkvena vprašanja. Rumunija zahteva med drugim rumunskega škofa s sedežem v Vršcu, češ, da ima tudi Jugoslavija svojega škofa v Temišvaru. Pripomniti pa je treba, da je srbska pravoslavna škofija obstojala tamkaj že v 17. stoletju, dočim Rumuni v tem delu Banata sploh nikdar niso imeli škofije.
Na snoenji seji ministrskega sveta je bila odobrena vloga Jugoslavije na mednarodno razsodišče v Haagu radi znanega sofijskega incidenta. Jugoslavija zahteva za napad na atašeja Krstića 300.000 frankov odškodnine.
Pesimizem ▼ Parizu
PARIZ, 19. Včeraj se je z veliko napetostjo pričakovala vest o sklicanju posla-niške konference. Ob 17. je angleški poslanik sporočil tajništvu konference, da ni še pripravljen za sklepanje s svojimi tovariši ter prosil za odgoditev konference na pondeljek zjutraj.
V resnici ni mogoče reči, da li je bil sestanek odgoden, ker se je hotelo s tem izogniti neposredni ugotovitvi neozdravljivega spora, ali pa radi tega, ker ni še angleška vlada izrekla svoje sodbe o novem položaju. Dokler ne bo izgovorjena zadnja beseda, se ne more govoriti o kakem popolnem sporu. Upanje na kompromis ni še izginilo in danes se je že javno govorilo o kombinaciji, ki bi zadovoljila i Anglijo i Francijo na podlagi medsebojnih koncesij. Po teh govoricah se je Francija odrekla zahtevi po izročitvi bivšega kronprinza in po vojaški kontroli pod pogojem, da prizna Anglija zakonitost porurske zasedbe ter se pridruži nekaterim ukrepom napram Nemčiji v zasedenih pokrajinah.
Vendar pa prevladuje povsod odprt pesimizem glede uspeha diplomatićnih korakov ter se čaka na zadnjo besedo Poinca-reja, ki je predvčerajšnjim dokazal, da si hoče na vsak način pridržati popolno svobodo dejanja, a vendar ni nasproten kaki krajši odgoditvi odločitve v pričakovanju, da se bo dal sporazum vendarle doseči.
«Temps» trdi tudi, da bi ne nie^lo Poin-carejevega stališča z ozirom na medzavez-niške dolgove zavrniti nobeno mednarodno razsodišče. Ako se je hotelo poklicati Zedinjene države na pomoč pri reševanju odškodninskega vprašanja, ne bi smela Anglija sklepati z njimi separatnih dogovorov glede vojnih dolgov.
S svoje strani pripominja «Journal des Debats», da ne dela Angliji nikake časti očitanje, da je francoska politika vzrok nereda v Evropi. Edina vzroka splošne bede sta namreč upiranje Nemčije proti izpolnitvi mirovnih pogodb in nevednost angleške vlade napram tej rezistenci. ANGLIJA VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU
PARIZ, 19. «Petit Parisien.> poroča, da je lord Crewje sinoči sporočil Cambonu, da bo Anglija vztraja na svojem stališču in da se ne bo pridružila Franciji v vprašanju sankcij. List dostavlja, da je stopil potem lord Crewe v zvezo z Londonom, da bi dobil formulo, ki bi lahko služila za podlago razpravi na današnji seji posla-niške konference. Ta pogovor lorda Cre-weja z Londonom omenja tudi Pertinax v listu «Echo de Paris». Včeraj — tako piše ta list — je izgledalo, da bo sporazum dosežen na sledečem kompromisu: izvrševanje vojaške kontrole, odgoditev vsake sankcije do nove ugotovitve slabe volje Nemčije, izključitev teritorijalnih in vojaških sankcij in zadovoljitev z gospodarskimi in upravnimi sankcijami na zasedenem ozemlju. «Echo de Pariš* in «Petit Journalv se obširno bavita s popuščajočimi navodili Poincareja, katera naj bi odprla pot do sporazuma. Pertinax meni, da sta Belgija in Mala ententa na strani Francije. «Petit Journal« dostavlja, da misli francoska vlada pri svoji želji po spravi le na gospodarske ukrepe proti Nemčiji.
Poincore o Honfersnci izvedencev
NEUILLV, 19. Včeraj jc ob priliki odkritja spomenika padlim junakom govori! Poincare o vprašanjih, ki postajajo v zadnjim času vedno bolj pereča. Govor se je tikal zadev 1'ran-cije in zaveznikov z ozirom na sedanje stanje glede vojnu odškodnine.
V uvodnih besedah jc ugotovil, da je šla Francija takoj po sklepu miru strumno na delo. Francija bi napravila za splošni prerod mnogo več, če ne hi potrebovala svojih moči za obnovitev porušenih krajev. Toda skozi štiri leta je na lastne stroške vzpostavljala tovarne, naselbine, cesle, želcznice in druge naprave, ki so jih Nemci tekom vojne uničili. Če pa zahteva točno izvršitev prevzetih obveznosti naleti na odpor Nemcev in celo na indiferentnost, ki se včasih spremeni celo v odpor mnogih drugih nazorov, ki očitajo Franciji ozkosrčnost in striktno držanje besedila sklenjenih pogodb, češ, da ne gre tu samo za pravna, marveč tudi diploraatičnna vprašanja. Francija pa stoji na elementarnem načelu zakonitosti in versailleska, sanžermenska, trianonska in neuillska pogodba tvorijo skupno veliko stavbo, ki se takoj zruši, čim odpade en sestavni del. S tem torej, da brani Francija svoje pravice, čuva tudi pravico o-stalih zaveznikov Italije, Čchoslovaške, Poljske, Jugoslavije in Romunske. Čire torej za evropske zadeve in Francija hoče bili njihov branitelj. Dovolj jc bilo popuščanje glede obveznosti Nemčije po pogodbi. To so videli vsi narodi in vendar niso bili ob priliki, ko je .Francija, sporazumno z Belgijo zasedla Po-rurje, vsi zavezniki na strani Francije. Razumljivo in naravno je torej, da se je čutila Nemčija ojačeno. Vendar nam jc dal nadaljni razvoj dogodkov prav in Nemčija je v spoznanju svoje zmote popustila. Če bi to storila prej bi si prihranila brezpredmetne zagovore, mučna zvijanja, nevarne nerede, kajti vedeti je morala, da mi ne odnehamo. Toda tudi v opustitvi pasivnega odpora, je skušala najti dvoumnosti. Obveščena po nas, da nismo pripravljeni k popuščanju, se je pričela stopnje-ma prilagajati dejanskemu stanju. Ko so ve-leindustrijci, ki so vajeni ukazovati, sprevide-' li, da morajo dovoliti razne dobave, so skušali to breme prevaliti na delavstvo. Mi pa nismo bili naklonjeni tem sebičnim namenom nemških veleindustrijcev in večina teh se je odločila za sporazum; dobave v naravi bodo progresivno urejene. Industrijci so pričeli popuščati že, ko je prišlo do predloga glede Icooffiren^e izvedencev.
Kar se tiče te konference ie Poincare pripomnil« da ima že reparacnslca komisija dovolj »trotovnih moči, da lahko ugotovi plačilno zmožnost Nemčije. Vendar pa je Francija F ozirom na zaveznike privolila k njeni se-ptavi toda s pridržkom, da ne sme imeti več pravic kot reparacii&ka komisija in tudi ne vpreminjati stanja, Ki ga je ustvarila mirovna pogodba. Razen tega smo zahtevali, da mora Vzeti izvedeniška konferenca v poštev vse pemško premoženje, tudi ono, ki so ga industrij ci naložili v inozemstvu. Toda zahteva Francije je naletela sa odpor glede časovne omejitve, kajti Francija je stala na stališču, Iđa se ne sme segati predaleč v bodočnost in upoštevati predvsem sedanje gospodarsko »tanje. Poincarćju pa se dozdeva, da ravno Iskanje skritega nemškega premoženja nekaterim ne ugaja. Zanimanje za konferenco je postajalo vedno manjše. Francija bi se čutila jrečno, čc bi prišlo v tem oziru do sporazuma, ▼endar pa se ne more strinjati s sporazumom, ki bi imel kvarne posledice.
Ne preostaja torej drugo kot povrnitev k pogodbi. V nadaljnem govoru je Poincare omenil dosedanje zadržanje Nemčije, ki je preprečila vzpostavitev kontrolne komisije, dovolila povratek konprinzu, kar pomenja za laveznlke, da merajo biti oprezni. Francija je trdno odločena, da ne zapusti nemškega ozemlja prej nego bodo izpoljnjene nemške obveznosti.
POPOLEN SPORAZUM NA POSLAN1ŠKI KONFERENCI
PARIZ, 19. Na današnji seji poslaniške konference, ki je trajala do 13'30. je bil dosežen načeloma sporazum in sicer kar se tiče medzavezniške kontrole Nemčije in povrnitve kronprinza.
JUGOSLOVENSKI PARLAMENTARCI V LVOVU
LVOV, 18. Včeraj ob 3. so dospeli semkaj jugoslovenski parlamentarci in novinarji. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki civilnih in vojaških oblasti. V imenu Jugoslovenov je govoril poslanec Agatonović. Nato so si jugoslovenski gostje ogledali razstavo v trgovski in obrtni zbornici in izrazili svoje začudenje, koliko blaga bi mogla Poljska dobavljati Jugoslaviji.
Nezaupnica poljski vladi zavrnjena
VARŠAVA, 18. Poslanska zbornica je zavrnila s 195 proti 176 glasovom nezaupnico vladi, ki jo je predlagal socijalist Czapiski.
FRANCIJA SE DOGOVARJA S TURČIJO IN SIRIJO?
PARIZ, 19. Zanikajo se angleške vesti o potovanju generala Woyganda v Andoro, kjer se je baje razgovarjal o odnošajih s Sirijo in Turčijo,
Dopolnilne volitve v irancoski senat
PARIZ, 19, Volitve za obnovitev tretjine senata se bodo vršile dne 6. januarja 1924.
Francija odobrila pogodbo z Italijo
PARIZ, 19. Uradni list prinaša zakon, ki odobruje pogodbo, ki je bila sklenjena med Francijo in Italijo glede mej med Tri-polisom in sosednjimi francoksimi kolonijami.	_
Posojilo nemškim železnicam.
BEERLIN, 19. Wolfov dopisni urad poroča, da so dobile nemške železnice 3 milijone funtov šterlingov angleškega posojila, ki ga bodo uporabili za nabavo angleškega premoga, ki ga Nemčija zopet potrebuje, ker so se pogajanja med industrijci in zasedbenimi oblastvi prekinila.
Nemška ljudska stranka sa Stresemanna.
BERLIN, 19. Osrednji odbor nemške ljudske stranke je izrekel z 206 proti II glasovom popolno zaupnico Stresemannu.	,
Grška nota zavezniškim silam.
ATENE, 19. Grška je poslala državam, ki so podpisale lausanski mir noto. ki pravi, da bo vlada nastanila grške izseljence v pokrajinah, ki jih bodo izprazniti Turki Vendar pa bodo Turki svobodno razpolagali s svojimi premičninami. Poleg tega opozarja nota na krivice, ki se gode Grkom na turškem ozemlju in prosi podpisnike pogodbe za uljudno posredovanje pri angorski vladi.
Republikansko gibanje na Grškem.
ATENE, 19. Vladni listi, naklonjeni revoluciji in večji del Vcnizelistov se priznava k republikanskemu mišljenju. Volitve se bodo vršile z geslom za ali proti republiki. Volitvam bo sledil ljudski referendum.
Venizelos proti revoluciji.
ATENE, 19. V svojem pismu, ki se tiče grškega režima se Venizelos izreka proti vsaki nasilni spremembi sedanjega stauja. Plebiscit pred volitvami pod neodgovorno, revolucionarno vlado, bi značil komedijo brez vsake moralne vrednosti. Tako početje bi Grško 5e bolj ponižalo v očeh ostalega sveta.
DNEVNE VESTI
eiAUAii jrtinniSffa Vrhka lneš- Rekel je, da se pripravlja preobrat med
vrwnc [posameznimi Rusi, Ruski emigranti pridejo
Pred nekoliko dnevi smo sporočili, kako je ! sčasoma do spoznanja, da se morejo vrniti v g. Vrbka, donedavno župnik v Lanišču, hotel Rusij0 bodi iz katerihkoli političnih razlogov v Irst na ordinarijat, da opravi tam svofe vsie(j sprememb v katerikoli smeri. Vlada de-zadnje posle, prodno — po sili razmer — za- ]uje na <ja se stvar v ugodnem trenutku pusti Istro po 33-lctncm vesinem službovanju, likvidira v tem zmislu v interesu Rusije. Mi-in kako so ga medpotoma v Buzetu aretirali nistrstvo za vnanje stvari vodi to akcijo^z In ga gnali nazaj do postaje Lupoglava. Danes resnično ljubeznijo in politično previdnostjo, pa naj še sporočamo, kako je moral ta sveče- " nik Se v zadnjem trenutku izpiti zadnjo kapljo iz keliha grenkobe. Iz Lanišča so ga prignali v Trst. Tu je moral prebiti dva dni v policijskem zaporu v družbi kakih sedem ali osem oseb z Bog ve kakimi grehi na vesti. Iz policijskega zapora ga je rešilo še le neko posredovanje, na kar so ga — zopet v neprijetnem spremstvu odpravili do meje. Mož je
to zemljo, ki mu je postala druga domovina	. _	.
in jo je srčno vzljubil, zapuščal s solzami v Včeraj se je imelo ustaviti delo v premogovni očeh. S kakimi čustvi v duši, tega menda ni; kih «Arsa». Vodstvo je pa odgodilo zapretje treba pripovedovali. Saj je moral odhajati tako'	—
poniževalno, kakor kak navadni zločinec. — Župnik Vrbka je Ceh in povrnil se je v svojo češko domovino. In čc bo lam gori pripovedo-
val svoje spomine iz Istre?! Bo-li to v prilog j "jata, ki streljata na orožnik«. Predsinočnjim prizadevanjem naše vlade za prijateljske od- k ' ure je nek orožnik, idoč po ulici Ros-nešajc s češkim narodom m za vzpostavztev	zasačil moža, ki je skušal bdtrgati me-
gospodarskih stikov s to bogato deželo m nje ^ d	- ^ ^ ^ ^	ne_
trgovino in industrijo?! Če so ga ze hoteli	zapazil orožnika, se je spustil v beg,
odpraviti, naj bi bili storili to ^a, na načm, orQŽnik Pza njim, NapravU e komaj par kolu ne bi bil tako poniževalen za akadcmicno	„+„ -„„.jJl..
ker hoče s tako kulturno politiko delovati za bodočnost ob sodelovanju z Rusijo. Ima pred očmi ruski narod in ne kako stranko. Za nas je to — je naglašal poslanec Bubnik — prava slovanska politika in v tem duhu jo bomo vodili tudi nadalje. V bodočnosti bodo vsi pri nas, pa tudi vse ruske stranke, priznavale, da smo prav postopali,
Zapretje premogovnikov «Arsa» odgodeno.
za en teden, ker se pričakujejo med tem tozadevne odločitve iz Rima.
Bz tržaškega iivllenia
naobražene^a, mirnega, resnega in siarega člo-
vcKa.
l'ožne Wm ministra dr. BeeeJa o vpid&nlu KohenzoSkrnces In o ruski emigraciji
rakov, kar sta nenadoma izza nekega vogala počila dva strela, ki jih je najbrže izpalil kak tovariš tata z namenom, da bi preprečil njega aretacijo. Orožnik je ostal nepoškodovan, a je moral opustiti zasledovanje zlikovcev, ki sta izginila v temi.
Žrtev gonje na bandita Collariga. — Orož-
V seji proračunskega odbora ^hoslovaškega
parlamenta dne 14. novembra	^	~ \ mesecev brezuspešno zasledujejo znanega
sterza vnanje stvari . .Bencs daljše poroč. o	Collariga, o katerega drziiih činih se
o stvareh vnanjc politike, g lavami , j	fc Večkrat £mu bili orožniki
bilo neka, takih, ki so v vi«ner«Jzanimiv.am vsakokrat se • drzncžu posre.
za splosno Javnost. Na pr!T>^san,e "oben- H	enkrat tu, drugikrat
zollerncev, ki seda, vZnemir,a ves pohtiski ^	> večinoma v Istri; enkrat
svet. Dr. Beneš ,e izjavil da tt .o ga videli celo tu v Trstu; vsakokrat pa je kakor m notranje nemško vprašanje Istotako, K kakor prikazen. Pred tudi ne habsburško m stvar Matorske. Na ^ kim« . celo govorilo, da je bil aretiran tem staliscu da so vse drža ve, ki so P^ak španskem, ko je bil na begu <v Ameriko, a mirovne pogodbe. Ne gre za vojaške ^ izkazala za neresnično. Zasledo-ukrepc Vprašanje Hitlerjevega puča more, ibuja vsekakor tudi nagrada 10000 biti notranje vprašanje Nemčije, nkakor pa P razpisana na njegovo glavo; kljub ne vprašanje Hohcnzollerncev. Ta izjava mi-' » mogel priti do živega, nistra Beneša kaze, kako sc motijo usu,	____.	- -
•a Kili nrniniki
menijo, da jc povratek cesarja Viljema v Nem
Hohen-
Predsinočnjim okoli 18. ure so bili orožniki v Pomjanu pri Kopru baje obveščeni, da se
čijo, ali celo vzp osla v amonarhije s Hohen-	^ ^^	^ y bUžnjem krafu Cro-
zolkrnci na čelu neizogibna stvar bl^ bo-	Qrožniki £Jerim so se pridružili dva
dočnosti, m ki ze vidijo radi ^a nepo^edno j	čuvaja m vojak državne milice, so se
SIL.^Ut!1^	konfll t CC'° mcd takoj podali na lov na nevarnega bandita.
r^,nrn'	Prišedši na označeno mesto, so obkolili hišo.
državami antante same.
Minister Beneš jc govoril tudi o ruski emigraciji. Ugotovil je, da živi sedaj v Cehoslo-
» 1 - I 7 • I n/u\A _____T 'l. J!! _ 1___J 1.1. J. ::k
kjer stanuje družina Gracogna; tam se je bil baje skril bandit. Niso se še utegnili razpo-
itudira okolo 4300 na vseučilišču in
vaški kakih 7000 ruskih dijakov Od teh da uh ^ nenadoma planil iz hiše nek mla-fttudira okolo 4300 na ^eučili.ču jn Jehnik , d » pričel bežati Orožniki, misleč, da drugi Pa na srednjih gos^arskih, Žo^skd , bežeH 'ndkdenič Collarig, so mu veleK, naj strokovnih šolah m na učiteljiščih. Pri tej svoj. ^ Ker se pa begunec ni zmenil za ta emigracjiiski politiki izključuje čehoslovaška	„	___
strokovnih šolah in na učiteljiščih. Pri tej svoji
i j	. . v*---«	poziv, so izpalili za njim par strelov; smrtno
daks0e	j ^jet. se je ^..denii ^ - tU, bU je Ukoj
smejo baviti s političnimi vprašanji. Čehoslo-
mrtev.
Pozneje so prihiteli na lice mesta orožniki
nnlifike !" Kopra, ki so bili obveščeni o dogodku. Tedaj cije kot kulturno vprašanje sUrranske politike	P '	umorjeni mUdenič ni Colla-
ter bo tudi odslej nasprotovala temu, da bi se, J »	dokumentov, ki so jih našli pri mrtve-
ruski dijaki bod« od katerekoli strani izrab-- 8	^ razvidno' ^ . \a nek V?ktor Sto-
Ijali za kakoršne si bodi politične cilje. Ne i^J® °Ji__..	M]aln^ n^tnvan«
bo dopuščala akcij,
strankam	_
znano, zakaj se Stocovaz ni ustavil na
'za rusko emigracijo v inozemstvu, ^^^^ orožniki streljati predno so se prepričali, da
^I^t^M.8 JSf^f: je begunec Collarig.	# , .
Včeraj se je podala na lice mesta sodna Komisija, da sestavi zapisnik o dogodku.
•i v u	i - u covaz, doma iz Pule. Mladenič se je opetovano
uščaia nikakih pt^revolucijonarnih	^ Croceri ter se ustavil pri Gracogne-
istotako ne nroti drugim pnhtxčnim X ba]e je hodU tja vasovat tfekoč je riel, m v Rusiji, ćehoslovaska vlada jemlie me;da 'y ^ d& . \n bandit Collarig. enostavno v poštev ves ruski narod Vnan]e-	znanQ zakaj se Stocovaz ni ustavU na
£?	Poziv orožnikov. Ćudno je tudi, kako so mogU
v drugačni obl:
da ustvarja kulturne stike. Na ta način sta postala Praga in Čehoslovaška sploh resnično središče ruske inozemske kulture — kulture, ki radi sedanjih političnih razmer v Rusiji ne more priti do veljave. Ta akcija pa ni naperjena proti današji Rusiji.
K tem izjavam je podal poslanec Bubnik nekaj pripomb, s katerimi soglaša tudi dr. Bc-
Iz IržaSke pokrajine
Iz Nabrežine. Z ozirom na dopis v nedeljski
številki iz Nabrežine blagovolite priobčiti nastopno pojasnilo:
Navedba, da bi bil gospod Amato Scoppl oklofutal mladeniča T. A-t ne odgovarja resnici. Pač pa je resnično, da jc De Cilia oklofutal nekega mladeniča in ga lafiL Ugotovljamo pa, da se -ta poslednji nanaja v sežanskih zai ravno radi tega dejanja in pričakujemo, da ga tudi zadene zaslužena kazen. Ob tej priliki bi prosili glavarje milice, naj oni sami brzdajo osamezne nemirne elemente, da pridemo en-rat do toli potrebnega mirnega sožitja in do medsebojnega spoštovanja.
E!
Borzna
Valuta aa
ogrske krone« • ♦ • . avstrijske krone . . . Češkoslovaške krone # dinarji , , • . . , . Icji •••t«it«« marke dolarji
francoski franki • • . švicarski franki • • . angleški funti papirnati
porotila*
tržaškem trgu.
cm
0.0380 67.25
26. ia— 12.-
i . 'J
406*—
101.20
0-13 0.0385 67.75
26 35 12.50
33i65 123.75 409.— 101*45
Hali oglasi
isce
KROJAŠKI POMOČNIK, b oljia moč.....
stalno službo. Plača po dogovoru. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod «Boljša moč» na upravništvo.^	1615
NOVA MODERNA HI5A, letos izgrajena, s hlevom in lopo, z velikim vrtom, se ugodno
Eroda. Pripravna je za trgovino ali kakrino-oli obrt.- Stoji na najlepšem n najpromet-nejšem kraju St. Petra na Krasu. Betonirane
kleti, krasni lokali, 5 parketiranih in novo opremljenih sob, voda in električna razsvetljava v hiši. S hišo se odda v podna jem ali proda dobro vpeljana pekarija za dobo treh let. Pojasnila daje lastnik Anton Mlakar, Sv. Peter na Krasu, št. 38.	1617
BRIL J ANTE« zlato, srebro in platin po naj* višjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, U.	(45)
KRONE« srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
BABICA« diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1.	1506
POHIŠTVO se proda v Via Chiozza 36 vrata 7.	1612
SPALNO SOBO in moderno kuhinjo prodam. Sprejemam naročila in popratfla. Mizar« Via Udine 28, vogal Torquato Tasso.
1614
ZANESLJIVA« pridna služkinja, vešča vseh hišnih del, išče službe. Naslov pove uprav-ništvo.	1615
BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Tajnost. — Via Giulia 29.
1569
Po kratki in mučni bolezni je preminula
Maffla vdovo Babuder
v 75. letu svoje starosti previđena s sv. zakramenti za umirajoče.
Žalujoči otroci Andrej« Fran, Peter, Kari (odsoten) in Anton« snahe Marija in Justina, sestre in brat naznanjajo to bridko izgubo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Pogreb se bo vršil v torek 20. t. m. ob 14.30 iz hiše žalosti 5t. 151 v Zgornji Carboli.
Trst, 19. novembra 1923.	627
Pogrebno podjetje Capellan, Corso 45.
KOVAČ PURIČ v via Media št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej.
(59)
ZAHVALA. <*o
Podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem
vdeležnikom pogreba po svoji nepozabni roprogi
PAVLI.
Posebej se zahvaljujem preč. duhovščini iz Dornberga, Prvačine in Gradišča, obenem preč. domačima gosp. župnikoma za pogoste tolažilne obiske ob času dolge bolezni, slavnemu dornberškemu županstvu za korporativno udeležbo pri pogrebu, velecenjenemu domačemu učiteljstvu in učiteljstvu iz raznih občin, gospodu nadučitelju Alojziju UrbanciČu za pretresljiv nagrobni govor, zastopnikom Vin. in gospod, zadruge, posojilnice in hranilnice ter kulturnih društev v Dornbergu, domačim pevcem, mnogobrojnemu občinstvu iz Dornberga in drugih občin.
Najtoplejša zahvala za mnoge vence in šopke, za mnogoštevilne pismene in ustne izraze sožalja ter sploh za vsak znak sočutja, ki je tolažba globoko ranjeni duši.
V Dornbergu, 17. novembra 1923. Jakob Rojic, naduč. Miran in Sonija, otroka.
RRZPIS SLUŽBE.
Občina Bovec sprejme	t^miMi
uradnika
sposobnega slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru.
Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja naj se vložijo do 1. decembra 1923. Nastop službe najpozneje 1. januarja 1924. ŽUPANSTVO V BOVCU, 2. nov. 1923. 616	Župan: Anton Durjava.
Zaloga Lntzoolh peči!
Postavlja na dom po zmernih cenah«
Zastopstvo: Križe Maks, Postajna, trgoiiu ieleuiK.
prvovrstnih domačih in inozemskih tvrdk prodaja po konkurenčnih cenah
TOFFOLI & C®
Trst - Via Malollca 17 - Trst
Telefon 36-92. (&24)
Najvišje cene plačujem za
WL O ^
kun, zlatic,
lisic,
dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev«
D. WSNDSPACH
Trst, Via Cesare Battisti št. 10 II, nadst., vrata 16 35
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
i
S tužnim srcem-javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znacem, da jo gospod
JUST DIEETZ
sodni svetnik in predstojnik sodnije v Tolminu
danes ob 14*/,, po močni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajočo, mirno v Gospoda zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo iz Trsta v Gorico dne 20. t. m. Pogreb se bo vršil še isti dan ob 15. uri od sožkega mosta prt Standrežu na pokopališče rojstne vasi v Podgori.
Maše zadušnice se bodo brale v sredo 21. t. m. v župui cerkvi v Podgori in v torek 27. t. m, v župni cerkvi v Tolminu.	(629)
T0LMIN-G0KICA, 17. novembra 1923.	ŽA1UJOČI OSTAM.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se najtopleje prijateljem, znancem in vsem onim, ki so v takem Številu spremili k zadrtemu počitku nepozabnega nam soproga, očeta, starega očeta, tasta, zeta in svaka
JOSIPA VOLK-A
ter tako doprinesli vse, da se jo pogreb blagopokojnika dostojno izvršil. Zahvaljujemo se posebno iskreno pevskemu društvu Hrušica-Podgrađ, ki je pod vodstvom g. M. Pla-niška zapel zadnji pozdrav, žalostinke v cerkvi in pri odprtom grobu.
Naj iskre nej a zahrala tadi tukajšnjemu g. zdravniku dr. Balbu za njegovo požrtvovalno prizadevanje tekom težke brezupne bolezni predragega nam pokojnika.
<
FODGRAD, 19. novembra 1923.
Obitelji: Volk, WajSeS in Tonti?.
BANCA
□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□paaaa □ □□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □
• -Q
Ustanovljena lesa 1905. Delniika glavnica Lil. 15.000.000-— popolnoma vp Saša na. Glavni sedež: Trst* Via S. Hicol6 9 (Lastna paiaia). — Podružnici: AS8&Z9A, ZA&a.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo
z Jugoslavijo
potom zaveznega zavoda
Jadranska Banka v Beogradu Ljubljani in Zagrebu
in njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.
ktogii subvencij« na blago. Inkasl efektov in računov. Informacije. Kupuje in prodaja dinarje i ° In dru se valute« Jamstvene pUme in drug« operacije po neJugodnejSih pogojih.
iD
□ □□□□□□□□ anoopoooooopoo o □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □
P O D L I S T
Ljudmila Pivkovs:
KRIMINAL
(37)
S to ženo živim. Njeno ime sem čitala često v inseratih. — Človeška dražba defilira v teh prostorih mimo tebe. VidiS in slišiš stvari, o katerih bi inače v življenju niti ne slutila.
14. Sestrini obiski.
Z mislijo na selitev na Dunaj sem se pomirila.
Nekega večera me je poklicala paznica na hodnik. Kdo je bil pred menoj? Sestra, rrn utis sem imela, da ne smem verjeti lastnim
°aem' ..« • • t« Veliko hvaležnost sem čutila k paznici, ki
je posredovala pri najinem svidenju in s tem
toliko riskirala. Njene koleginje v pazniški
službi so odšle v gledališče in ta dobra oseba
jc izrabila priliko ter privedla sestro k meni.
•Nihče ne sme tega zvedeti!*
«Da, midve znava molčati,« ji zatrjujeva.
Na-hodniku je precej temno, v polmraku.
Kaj vse si imava povedati v naglici) O ječi, koje sva že vajeni, o domačih, o Dunaju. Sestra trdi, da bi bila venomer lačna, ako bi ji ne^ pošiljali znanci pomoči. Obe imava solzne oči in hitiva, da si poveva po možnosti vse. Na Dunaj se torej preselimo. Bog pomagal Nič se ne bojimo, tudi odondod se vrnemo! — Ela se boji, da bo morala nemški odgovarjati. «Kaj na tem,* jo tolažim, «saj nisva Nemki. Govoriš, kolikor znai.» Vožnja na Dunaj bo lepa in prijetna, opozarjam sestro. «Meni je vseeno, tebi pa ni, ki rada potuješ.»
Najin razgovor ni trajal dolgo časa, toda koliko s.eče, koliko nove moči je bilo v njem! Neizmerno sem bila hvaležna dekletu, ki je pripravilo sestanek in obljubilo, da privede zopet sestro kadar bo prilika.
Poslali so nama že perilo za Dunaj in nekaj čtiva za potovanje, termina pa ie nisva zvedeli, kdaj odpotujemo. Moja tovarišica — porodna babica je izpuščena na svobodo, ker ima Že določen rok za sodno razpravo.
Višji oticijal S. mi je prinesel račune, ki jih moram poravnati za hrano iz gostilne. Vprašala sem ga, kdaj >e odpeljemo, a ni hotel povedati, ker sem menda nevarna ietnica, ki ne sme zvedeti niti are svojega odhoda.
«Ali bi bili tako ljubeznivi, da mi oddaste
dve pismi, eno za teto glede kruha za potovanje, drugo učiteljici K., ki bi jo prosila, d* mi pošlje ročno delo?» «Prosim.»
«A morali bi poslali naravnost na stanovanje. Po pošti menda nc bo več časa.»
Želel mi je, da bi se rai na Dunaju dobro-godilo, zlasti pa, da bi se mogla vrniti f svoji deci.
«Ali so vam znane razmere na Dunaju?-* Izognil se je odgovoru in rekel: »Nekateri hvalijo, drugi se pritožujejo.« Oziral se je p moji celici, ki je bila sedaj čista in jc imela* boljši zrak, odkar sem stanovala sama, tec je dodal, «No, tako lepo, kakor tukaj, ne boste imelif»
A nič me ni splašil s to opazko. — Paznica mi je pravila, da se vozijo na Dunaj vselej ponoči.
«Kcr še danes nismo obveščeni, sc peljeta Šele jutri zvečer.*
Kljub temu sem skladala obleko in sc pripravila na pot. Razdelila sem si perilo na dva kupa: enega pošljem po teti domov, drugega si vzamem s seboj. Pripravila sem si zavoj« torbo in zvila sem si plašč. Na dvorišče sem Šla z občutkom, da pojdem jutri zadnjič.