107
Gospodarske izkušnje.
.   Kako globoko je seme pod zemljo spraviti.
Profesor Wollny v Monakovem naredil je v tej zadevi poskušnje s zimsko pšenico, zimsko in jaro ržjo, prosom, ječmenom, turšico, grahom, fižolom, grahoro, deteljo, jaro repico, krompirjem in sladkorno peso. Dobra letina je uže odvisna tudi od zemlje in rastline same, splošno pa vendar velja, da je dobro letino do-
seči s plitvim sejanjem. Preveč plitvo semenska zrna pod zemljo spravlja se ve da ni svetovati, ker se zrnje posuši, pregloboko v zemljo dejano zrnje se pa zaduši. Od onih zrnov, kateri ležijo v zemlji med tema skrajnima mejama, pridejo plitveje ležeči poprej na svit-lobo, zamorejo toraj njih tvorilne snovi sami narediti, med tem, ko globokeje ležeča zrna vzamejo tvorilne snovi iz prihranjenih snovi, toraj pridejo na zemljino površje uže nekako oslabljeni. Njih organi upodobe, kakor listje so slabotni in ravno tako tudi korenine. Mraz zamore različno vplivati na mlade setve. Kolikor plitveja je bila setev, toliko trdnejša je nasproti mrazu in tako narobe. Krompirjeva bolezen je tudi nekako v zvezi z globokostjo, v katero pride semenska gomolja. Wollny trdi, da globoko v zemljo vsajene krompirjeve gomolje so bolj ohranjene pred vpljivom gliv, zato v tem slučaji krompir manj bolan postane.
108