Inseretl se sprejemajo in vel i A tristopna vrsta:
* kr., če s« tiska lkrat, lu	.)
* - n ii o II - *i
Ifi	„ „ 3
Pri večkratnem tiskanji se >»na primerno zmanjša.
Rokopisi
«h ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo
Naročnino prejema opravnistvo administracija) iu ekspedicija na Starem trga h. žt. 16.
SLOVENEC.
Po poŠti	prejeman velja:
/.a celo leto	. . 10 gl. — kr.
na pol leta	. . 6 .. — sta četrt leta . . 2 „ 50 ,
V administraciji velja:
/.a celo leto	. . 8 gl. 40 kr sta pol leta
Polititii list za slovenski iiarofl.
r.a četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom poSiljan velja 60 kr. več, na leto.
Vredniätvo je na Stolnem trgL hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden insice^. v torek, četrtek in soboto.
Narodna sprava pa mladoslovenci.
Že večkrat smo dejansko pokazali, da nam je sprava narodnjakov slovenskih pri srcu. V „Slovencu" in v privatnih pogovorih smo razvijali načela, po kterih bi se kaj lahko doseglo porazumljenje; pri volilnih shodih in volitvah smo ljudem priporočali složnost in edinost, ki ste nam tolikanj potrebne. Pričakovali smo, da ravno to bodo storili tudi mladoslovenci, ter dejansko pokazali, da jim je za narodno spravo in vtrjenje narodne stranke slovenske res kaj mar. A pokazalo se je, da naše upanje je bilo prazno. Edino, kar so naši mladi storili, bilo je to, da so bili nekoliko ponehali v „SI. Narodu" psovati duhovščino, zastonj pa smo pričakovali, da bodo odločno razvili svoj program in natančno zaznamovali načela, po kterih se hočejo ravnati.
Ko se je sošel letošnji deželni zbor, upali smo, da se bodo naši poslanci o tej reči dogovorili in narodno spravo dognali. Da bi mladim pokazali svojo spravljivost in tudi pri njih zbudili enakega duha, poprijeli smo se pri voiitvi deželnega poslanca na Notranjskem od mladoslovencev priporočenega kandidata ter svojim prijateljem priporočali voliti 'ga enoglasno, da bi ta volttev bila takorekoč začetek in zastava porazumljenja med rodoljubi sloven skimi. Nihče nam tedaj ne more očitati, da bi ne bili po moči pospeševali domače sprave Smemo li pa to tudi trditi o mladoslovencih? Kmalo so v deželnem zboru pokazali, da svojim nekdanjim tovarišem niti za dlako nočejo odjenjati. V mnogih vprašanjih, kakor je bilo razvideti iz poročil deželnega zbora, glasovali so zoper staroslovence z nemškutarji ter bolj ponosni bili na to, da so liberalni, nego da so narodnjaki!
Pa pri vsem tem so bili naši poslanci še vedno pripravljeni k porazumljenju ter so hoteli v to porabiti volitev novega deželnega odbornika. Sklenili so bili, da hočejo svoje glasove dati dr. Zamiku; a ker so bili oni od-jenjali toliko, so po pravici zahtevali, da tudi Mladi nekoliko odjenjajo ter g. dr. Bleiweisu naročili dr. Zamika vprašati, je li pripravljen solidarično ravnati z drugimi poslanci, in ne delati lastne svoje politike? Dr. Zarnik pa je to naravnost odbil, zato so naši poslanci dr. Zamika popustili in sklenili voliti si dr. Poklukarja.
Ko je prišla volitev, dobil je dr. Poklukar 13 glasov, dr. Zarnik G, in nemčurski kandidat 11. Pri drugi voiitvi pa so nemčurji dr. Zamiku dali svoje glasove in mu s tem pripomogli k zmagi. Kako o tej reči sodijo naši prijatelji po deželi, razvidelo se je iz našega dopisa „iz Dolenjskega", nad kterim se „Narod" silno huduje. Dr. Zamiku, pravi, se še sanjalo ni, da bi res utegnil kak nemšku tar samega sebe tako daleč zatajiti, da bi pri voiitvi njemu glas dali. Razumeva se samo ob sebi, da nij on niti enega nemškutarja v ta namen nagovoril." Nasledek kaže, da ta trditev „Narodova" je piškava. Vsak človek ve, da tudi druga, tretja in deseta volitev bi bila brez vspeha, če bi bila vsaka stranka ostala pri svojem kandidatu. Dr. Zamik je imel najmanj glasov, tedaj čisto nobenega upanja ne izvoljen biti, če bi se bila ena ostalih strank volitve zdržala, če bi tedaj ne bil imel nobenaga vzroka zanašati se na nazprotno stranko, bi bil moral pri drugi voiitvi s svojo stranko ali čisto zdržati se volitve, ali pa svoje glasove odstopiti dr. Poklukarju, ki bi bil na vsak način zmagal. Ker se ni zgodilo niti to niti uno, nam je to jasen dokaz, da se ni lagal
dopisnik „Slovenčev", ampak „Slov. Nar<vl".; Naši mladi pa so pri tej priliki zopet pokazali^ kako si spravo narodno mislijo. Da-si nas je velika večina, vendarle hočejo, da se jim brez pogodbe udamo, ker za dlako od svojega za-htevanja ne odstopijo. Nadejali smo se, da smo že blizo do tolikanj zaželene in nam tako silno potrebne sprave, sedaj pa smo se prepričali, da smo se jako motili in da z ljudmi brez trdnih načel in brez značaja sprava ni mogoča!
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. maja.
Avstrijske dežele.
Avstriji piše neki pariški dopisnik v londonskem „Observer", da ji je Pruska ponudila, bi li ne hotela zopet vstopiti v nemško zavezo? Če bi Avstrija sprejela to ponudbo, stopila bi v vrsto tistih državic, ktere so le še po imenu samostalne, v resnici pa so kro-novine pruske. Zato nikakor ne moremo misliti, da bi kak avstrijski državljan kaj tacega nameraval. Omenjeni dopis je bil v berolinski „Nat. Ztg." ponatisnjen in je naredil veliko hrupa, zlasti ker se govori, da ga je pisal grof Beust. Če je to istina, se nam je še bolj bati omenjenega slučaja, kajti dosedanje delovanje Beustovo bilo je Avstriji le na kvar.
Viceguveruei' narodne banke Rita ar s, se je 25. maja v Heiligenkreuzu pri Dunaju ustrelil. Poglavitni vzrok samomora je bilo bankrotstvo tržaških kupcev Cloetta, kterih eden, Nikolaj, se je tudi samega sebe usmrtil. Ribars je bil za nje neki sprejel za 150.000 gld. menjic, ktere bi se imele plačati v sredo, pa se je dan prej usmrtil. To je naj-

Hanani,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot —poslovenil F.Jaroslav.)
(Dalje.)
Neronova besnost in nestrpnost postajala je čedalje uestrpljivejša. Videti je bilo, da hoče vso krepost zadušiti, da bi potem mogel tim laglje se okleniti brezbožnosti, pregrehe in zločinstev. Ali s tem se strast njegova ni na-pasla. Ukazal je tudi mnoge naše modrijane pozapreti in pobijati, ker niso hoteli živeti niti v razuzdanem mestu niti na njegovem grešnem dvoru. Umeje se samo ob sebi, da takemu okrutniku, ki gazi božje in človeške postave, nista odšla naša aposteljna. Že je bil izdal ukaz, da primejo Petra, a mi smo gledali odvrniti zleg, ki bi bil zelo zadel cerkev. Jokaje smo prosili Petra, naj nemudoma iz mesta pobegne, in se odtegne sovraštvu okrut-nikovemu. Naposled se je udal. Ali gledi! Pri vratih se mu prikaže Zveličar. Peter ga vpraša,
kamo gre, a on odgovori: „V Rim, da bodem| na novo križan". Peter je razumel pomen teh besedi, spoznal je, da je blizo tisti čas, ko bo Jezus trpel po svojem namestniku. Hitreje kot jc bil bežal, se je vračal. Pripravljal se je od slej za smrt. Aposteljna sta začela še iskre-niše učiti, mnoge sta spreobrnila, celo uradnikov cesarjevih, in tudi neke nesrečne žrtve cesarjeve samopašnosti. Ta čin pa je na novo pod-pihal iskro, ki je bruhnila v tako požrešen plamen, kakor nikdar popreje.
Neron vide, da ljudstvo v Rimu in po okrajnah opušča malikovanje ter sprejema novo vero, sklene z enim udarcem zatreti cvetečo cerkev. Ali popreje hoče temelj spodkopati in vogelnik zdrobiti, zato da Petra in Pavla prijeti in posaditi v mamertinske ječe, ktere so na podnožju Kapitolovem. Ondi pa je viši naš pastir spreobrnil oba čuvaja in ju krstil z vodo, ki je na čudovit način privrela bila iz tal, in ta vir še ni usahnil, ko sem jaz odhajal iz Rima. Tisti dan pred kalendami julijevimi pe ljali so Petra na morišče. Sprva so ga bičali,
a potem pribili na križ z glavo navzdol, kakor je bil sam zahteval, češ, da ni vreden umreti tako, kakor je bil umrl mojster njpgov. Ravno ta dan so tudi Pavla pograbili na cesti Ostija, njega pa so obglavili, kajti rimsk državljaune sme sramotne smrti umreti. Gredoč na morišče spreobrnil je Pavel še dva vojaka, ktera so potem mučili. Kri mučencev rodila je novih spoznavalcev.
Iz Rima širilo se je preganjanje po okrajnah, kjer so trinogi kristijane zapirali, bičali, divjej zverini metali, da jih je trgala, križali in na stotere druge načiue ubijali. V Pisi in Luki sta mučeniško umrla Pavlin in Torpat; v Mediolanu Gervazij in Protazij, njun oče Vetalij in mati Valerija, pa Celz in Nakarij; v Ilaveni je umrl Apolinarij, v Akvileji Iler-magor, prvi ondotni biškup, in Fortunat; v Briksiji pa Aleksander. Besnost preganjalcev segla je tudi na Španjsko, kjer je apostelj Jakob stareji širil sveto vero. Oni hip, ko smo odpluli na Judovsko, poslali so na Španjsko napis za Neronov spominek. Taki-le je;
očitnejši dokaz, da nasledki borznega kraha se še niso zaravnali, in da največi bogatini dunajski stoje na jako slabih nogah.
Ogerski zbor se prične 28. avgusta. Dotično kraljevo pismo se bode med 5. in 8. junijem objavilo.
Mrliški cerkveni kongres v Karlovicah se je odložil in bode zborovala le sinoda. Vla-dini komisar Ilueber je 27. maja prišel v Karlovice, in je bil od patrijarha, škofov in vojaščine sijajno sprejet. Ker pa je bilo do sedaj v navadi, da vladini komisar sme le tedaj vdeležiti se zborovanja sinodinega, če se ima voliti kak škof, kar se pa zdaj ne bo zgodilo, in ker to tudi srbske priviligije zahtevajo, se bodo škofje pri cesarju neki pritožili, da bi vladini komisar vdeležil se sinodinega zborovanja, Češ, da hoče ogerska vlada nadzorovati patrijarha in škofe, kar močno žali njihovo lojaliteto.
Vnanje države.
i*ruski poslanec v Londonu, grof Münster, pride neki v Berolin, da se bo opravičil zarad neprevidnega svojega govora, v kterem je bil izbleknil, da poglavitni namen cerkvene borbe pruske je vuičenje papežtva in katoliške cerkve. „Za trdno pričakujemo", piše „Genn.", „da se bode to vresničilo, in da se bode z inerodajnega mesta v pomirjenje katoličanov pojasnil pomen in obseg poslančevega govora. Sploh pa se razodeva velika brezozirnost do cele tretjine državljanov pruskih, da se v tej reči do sedaj še nič ni zgodilo, razun kar se je poljubilo nekterim podkupljenim listom, ki so grajali obnašanje grofa Miinstera. To v tako očitnem slučaju ne zadostuje, razun če se naši državniki v svoji politiki dejansko na katoličane le še ozirajo, kadar jim je treba davkov in vojakov." Kar grof Münster v Londonu, trdil je tudi neki pruski minister nekemu diplomatu, kakor je grof Landsberg-Vehlen pred nekimi dnevi pripovedoval v gosposki zbornici pruski. „Take izpovedi poslancev in ministrov", zdihuje vsled tega neki vraden list, „naši dobri in pravični reči le škodujejo, in nihče se ne sme čuditi, da je to v najvišjem krogu jako osupnilo in da za izvrševanje kulturne borbe nočejo nobenih pripomočkov več dovoliti. Zagotavlja se nam, da nedavno se je neko dotično zahtevanje odločno odbilo."
Srliskcga kneza, ki potuje po deželi, ljudstvo tako navdušeno sprejema, kakor še nobenega njegovih prednikov ne. Neka deputacija mu je rekla: „Gospod, življenje in blago hočemo žrtvovati, za te hočemo živeti in
umreti", poslan v
— Marinovič, ki je bil od kneza Petrograd, se je te dni povrnil domov. „Augsb. Allg. Ztg." nični, da je za kneza snubil neko rusko princesinjo. To se je enkrat že govorilo, pa kmalo zopet zanikalo.
IŠpaiijskcgtt se poroča, da admiral Barcaztegui, ki je hotel Karlistom za-braniti po morju prišla orožja spraviti na suho, je bil od neke krogle usmrten, dva častnika pa sta bila ranjena.
Izvirni dopisi.
Oil Orave, 28. maja. Po naključbi mi pride 10. število „Slov. Učitelja" pod roke. Prinese mi ga .prijatelj, češ, da bom morebiti ložej razumel nek dopis v omenjeuem listu iz Gradca 25. aprila silno strastno pisan v neki divji slovenščini, v kteri radi dopisujejo zasra-movavci sv. vere na Slovenskem.
Dopis prebravšemu, mi pride na misel, „gosp. N., učiteljski pripravnik v Gradcu", mora logu doma biti; ker tako neumno in strastno modri možje — naj si bodo kakega koli pre pričanja — ne pišejo. Nisem se motil. G. N. je iztiran bogoslovec iz Mariborskega semi-nišča, in je doma v neki vasi, ki ima od „loga" svoje ime. Kako moder je ta pripravnik, se vidi kmalo iz omenjenega dopisa, v kterem si učeni dopisun svoj učiteljski smoter v to stavi, ,bičati" duhovnike, češ, ljudi „slepijo." Kako lepega zadrženja je dotični gospod N., uči se iz tega, ker je moral zarad pijančevanja Mariborsko semenišče zapustiti. Da je tudi hvaležen sin svojih starišev, spoznamo iz dopisov, ktere je o svojem času pošiljal v „SI. Narod" kterih zasramuje celo svojega dobro starega očeta. Dal to je vseh odpadnikov in brezzna-čajnikov znamenje, da tiste napadajo, od kterih so poprej dobrote dobivali, če se čutijo od istih zavržene. Dopisnik v „Slov. Učitelju' ni edini med takimi. Po vsem Slovenskem jih imamo dovolj, ki strastno napadajo „rimskim fanatizmom nadobnote (I)" svečenike, pri kterih še so malo časa pred lazili, hoteči od njih podpore. Sramota za take „učiteljske pripravnike." Na vseh veternih odpadnikih najdemo to lastnost, da nimajo toliko dostojnosti, da bi o slabosti svojih nekdanjih kolegov molčali kar tirja že navadna človeška omika. Rad ometujejo tiste, ki niso njihovega prepričanja z blatom ogovarjanja in opravljanja in so še pri tem tako slepi, da ne spoznajo, da se sami oblatujejo. To mi pride na misel pri omenje
„Klavdiju Neronu, sijajnemu cesarju in višjemu duhovniku.
Ker je okrajno očistil razbojništva in onih, kteri so v krivoverstvo zapeljavali človeštvo."
Ti krvavi a zgodovinski dnevi ostanejo dika in ponos našej cerkvi in najkrasnejši kinč njen. Hvala Bogu, da so bratje naši stanovitni bili!" s povzdignjenima rokama moli Esenec in svetle solze se mu utrinjajo. „No, tudi o svojem očetu mi kaj povedi".
„Očeta mojega", nadaljuje Emilij, „pokri-stijanil je neki učenec apostoljskega kneza. Oče namreč bil je zapustil službo cesarjevo zavoljo njegove okrutnosti in požara, ter je potem mirno in tiho živel na svojem domu, kjer je preganjane vernike sprejemal in svetoval jim. Naposled so vohuni tudi njega izvohali in izdali Neronu, ki je dal obglaviti ga, a to skrivaj, ker se je bal Rimcev, kteri so očeta jako cenili zarad državljanskih njegovih kreposti".
„Ali Bi tudi ti zapustil službo cesarsko?"
„Ne, ker ravno takrat postal sem tribun in predniki naše občine so mi svetovali, na ostanem v službi, kajti utegnem mnogo kori stiti cerkvi. Jaz sem se udal in učinil, česar so želeli. Kedar sem odšel iz Rima na Sirsko izročil mi je Lin, naslednik Petrov, neke liste kakor sem ti bil poprej omenil, da jih izročim biškupu jeruzalemskemu. Dospevšemu na Sirsko došlo mi je povelje od Cestija Gala, davnega mojega znanca, naj grem v Jeruzalem poizve dat, kako narod sodi Flora, ki nam ga vedno tožijo. Jaz sem jako rad sprejel ta posel, ker se mi je s tem ponudila lepa prilika, da mo ram osebno spoznati vašega kiškupa in točno izvršiti naročilo. Toda čudom sem se čudil, ko sem došedši le-sem opazil, da se je mesto bilo vzburilo in Rimce izgnalo. Kako je to?"
„Bojim se", odgovori Ilanani tresoč glavo, „da ne bi ta ustaja navalila silue ne sreče na Judovsko. Svetopisemska prerokovanja so se začela spolnovati."
(Dalje sledi.)
nem dopisu, v kterem govori „učiteljski pripravnik", kako je hodil s svojimi nekdanjimi kolegi po raznih mariborskih spelunkah.
Kakega značaja je g. N., se vidi tudi iz tega, da dobiva podporo od tistega sramotnega društva v Gradcu, ki inm namen podpirati du-lovnike, ki so sveto prisego dano pri mešni-fovem posveČenju prelomili. Ker pa takih du-lovnikov dotično društvo ne dobi, podpira tudi odpodene bogoslovce, češ, „bolje je bobova slama kakor prazne jasli." Mi nikakor ne čestitamo slavnemu in poštenemu učiteljstvu za tak „prirastek" kakor je g. N., ker osebe, ki so danes druzega, juti o druzega prepričanja, niso možje, temuč veternjaki, ki nobenemu stanu ne delajo časti; najmanj pa bodo to storili učiteljskemu, kteremu je dandanašnji zna-čajnikov treba, da učitelji ne bodo popolnama odpadli od tega, kar v resnici koristi našemu blagemu slov. narodu. Naj opomnim še to, da je obžalovanja vreden list, ki se imenuje „glasilo učiteljskega društva za slov. Štajer," ki pa svoje predale odpira tako neumnim in strastnim dopisom, dopisom, ki nimajo nobenega druzega namena kakor prepir delati. G. N. imenuje „SI. Gospodarja" „zabeški listič", ki gotovo poštenim učiteljem ni nobene zapreke delal in tudi gotovo ne bode, ker je omenjeni list „Glasilo poštenih kat. Sloveucev za spodnji Štajer." Slednjič bi g. „učiteljskemu pripravniku" še priporočali, naj bere „Olikanega Slovenca;" ali pa zdaj, ker je v nemškem Gradcu: „Ivnigges Umgang mit Menschen."
Od tLjiitoiiicra, 27. maja. (Oblet-n i c a.) Minulo je več let, odkar se je naša čitalnica prekrstila. Dobila je ime politično društvo. Kakor nekdaj čitalnica, tako pripravlja sedaj i njeno dete —politično društvo — vsakojake igre: včasih v spomin „besede", ki je bila ob tisočletnici slavjauskih apostolov — sv. Cirila in Metodija, — drugoč v spomin vstanovljenja naše „narodne čitalnice", spet v spomin prvega slovenskega tabora itd. itd. Tako smo tudi letos videvali že več časa na poslopju „ljudske šole" prilepljen velik trobojni papir z nekim novim napisom. Brali smo: „Dne 2G. majnika bo v prostorih „političnega društva" večerna zabava v spomin rojstnega dne neumrlega in nepozabljivega dr. Ant. Klemenčiča. Program: i. Govor, II. Ravni pot - najboljši pot, III. Ne vem, IV. Dekla-macije in petje. Začetek zvečer ob 7. uri."
Ob napovedanem času zbralo se je silo ljudstva iz trga in okolice, starih in mladih, tako da je skoro prostora primanjkovalo; — dokaz, kako je bil pokojnik ljudstvu priljubljen. Videl sem med množico i mnogo nenarodnjakov.
Veselica začne se slavnostnim govorom, v kojem se razloži iste pomen in namen, ter se iztekne delovanje pokojnika za Slovence v obče, a imenito za ljutomerski trg in okolico; opomni, da mu spomenek, ki ga je narod daroval, že krije gomilo, ter obžaluje, da se nije mogel s posebno svečanostjo postaviti, ker so razmere med Slovenci bile preneugodne; načrta kratki životopis pokojnikov, spomenovši, daje bil podravnatelj bogoslovskega semenišča in profesor morale na vseučilišču v Gradcu; od tod prišel je v Ljutomer za župnika, bilje člen raznih društev itd., ter da se edino njemu imamo zahvaliti, da je ljudstvo ljutomerskega okraja doseglo sedanjo stopnjo omike. Da bi povsodi po Slovenskem taka politična zrelost vladala, mogli bi naši poslanci porabiti zlati čas doma v boljšo svrho, kakor v zbornicah, kjer so vse njihove besede bob ob steno. Resnične so tore besede na stečku zlatimi črkami napisane:
„Buditelj narodov, Bil vodno si goreč, Razširjal blagoslov Za domorodno reč".
Dalje podaja govornik — kar bi pa bil bona fide lahko opustil — razmerje med pokojnikom in sedanjim njegovim naslednikom; povdarja, da se ne bi ono razdiralo, kar se je enkrat težko sezidalo; odbija sumičenje, da bi bil njegov naslednik narodni nasprotnik ali vsaj mlačnež za to, ker se inače piše, kakor mu ime med narodom doni itd.
Govor bil je tu i tam pretrgan več ali manje živahnimi klici: „slava pokojniku", „živel nam v spominu 1"
Vsled programa sledi: „Ravni pot — najboljši pot", šaloigra, koja se k boljšim ra-čuui ter je pov.se pristojna za naš oder. Tako i burka: „Ne vem". — Baron jc svojo nalogo hvalevredno dovršil, pokazavši, da ima sposobnosti za resnobne uloge. Tona, ker še prvič na odru, bila je malo plaha. Raven se je sicer malo neokretno držal, kar pa gledalcev vendar nije zmotilo, Bedke sposobnosti pa ima za predstave učitelj Krivec; pri njem je vse naravno; kdor ga samo vidi, mora se nehotice sladko nasmejati. Marjeta se je pokazala zelo veščo šaljivim ulogam. Tudi stari sluga Jakob, čeravno je imel malo govoriti, vendar se že iz tega vidi, da je spreten za ozbiljne značaje. A c e r k o v 11 i k, ki je vse prav dobro pogodil, nas je vse razveselil.
Po igrah slišali smo še deklamacije, in naposled zapel je „Sokol" več pesmi; najboljša
bila je dvospev „sanje".
*
* *
Da, pravo, vse to bile so puste---
sanje. Politično društvo snuje se, že ne znam kako dolgo — z besedami. Čitalnica je zaspala, ter se nedavno spet iz globokega sna, ki ga je snivala leto in dan, vzbudila, — a spomin na onega, ki je v krogu svojih prijateljev slavil včerajšnji*) dan, še nije zaspal, bdije, in živi v srcu vsakega, koj je pokojnika imel čast poznavati. Vječnaja mu pamjat!
t-& iUitwcidv na Saksonskem, 25. maja. (Pogreb županov. — Višji dijaki.) Zadnjič že sem vam obljubil poročati o pogrebu tukajšnjega župana, toraj naj danes ob kratkem to omenim. Pripeljali so njegovo truplo v nedeljo 9. maja sem v Mitweido, in popoldne ob 3. uri je bil slovesen pogreb. Nazoči so bili vsi višji državni in mestni uradniki, mnogo slavnih družin, vsa društva tega mesta s svojimi zastavami, učenci tukajšnje tehnike in meščanske šole. Na grobu so peli udje pevskega društva na tehniki, in nadgrobui govor je govoril gospod župnik dr. Büchner, ki je povdarjal zasluge ranjcega.
V zadnjem dopisu sem omenil, da Rusi nočejo stopiti v slovansko društvo „Oguisco", danes pa imam vam povedati, da zdaj sami mislijo osnovati enako društvo. Natančnejega o tem še ne vem iu bom že o ugodnem času poročal. Veselje je, da tukajšnji Slovani snujejo svoja društva, da se tem ložej branijo potujčevanja.
Med tukajšnjimi dijaki na tehniki se godi mnogo nereda; hočejo se dijakom na vseučiliščih v enako vrsto postaviti v vsem, razun v vedah. Tako so sklenili napraviti lastno aka-demično sodnijo, kar pa, se ve da, jim ni bilo dovoljeno. Po vseh nemških višjih šolah se pa pridno po komanu (komanmässig) pije, tudi v tem nočejo za drugimi šolami zaostajati, am-
*) Rodil se jo 26. majuika 1819 v fari sv. Magdalene pri Kapeli kraj Radgone; preminol 11. nov. 1873.	P'»-
pak jim še v izgled biti. Večji del nemških dijaških društev nima nobenega pomena, kakor prav zelo pijančevati, n. pr. „Plattdeutscher Verein", „Turiinger Verein" itd., prekosi društvo „Arminia", kterega udje se vsak četrtek in vsako soboto v kakej pivnici zbirajo in celi večer poskušajo, kdo bi mogel več piva izpiti. Ali ravno to nezmerno popivanje ima jako slabe nasledke. Pijani začnejo razgrajati in tukajšnja policija ima ž njimi dovolj opraviti. Tudi sodnija ima ž njimi opraviti in mnogo jih mora plačevati denarne kazni ali pa v ječi zaprtim sedeti. Na črni tabli so vedno napisane postave zoper ponočno rogoviljenje, poboje itd., pa vse to nič ne zda. Ker ne morejo tukaj dovolj razgrajati, pa gredo še v sosedne kraje. V sredi aprila je bila policija v Chem-nitzu tri ua enkrat zaprla in ondotna sodnija obsodila, da so plačali po 30 mark kazni. V začetku maja je bil soineuj v Hainichen-u, več dijakov od tu je bilo šlo tje in so tam škandale napravili; ondotna straža je hotela enega zapreti, pa so ga jej njegovi tovariši iztrgali iz rok. Med tem ravsanjem je celo eden s samokresom na stražnike ustrelil, pa, hvala Bogu, ni nobenega zadel. Potem so pa vsi odnesli pete. Dva sta med begom zgubila kape, ktere so pa našli, iu v kapah so bila imena zapisana, in tako so zvedeli, kteri so bili pri razsajanji; zdaj bo neki proti njim očitna sodnijska obravnava. Gotovo boste mislili, da vodstvo, kteremu tako obnašanje dijakov gotovo ni v čast, rogovileže ostro kaznuje. Res, da včasih kteremu žuga z izključenjem, ali nihče se za žuganje ne zmeni, če pa kterega izključi, ga druzega pol leta zopet nazaj v šolo sprejme. Tako sta bila prejšnjega pol leta dva izključena, pa še od tod nista šla, ampak sta čakala začetka tega polletja.
Binkoštne praznike smo imeli jako prijetne in tukajšnje strelno društvo je praznovalo svoj pomladanski praznik. Dva uda sta dobila svetinje, ker sta v društvu že 50 let. Ljudstvo pa je ob teh praznikih zelo popotovalo; vsi vlaki so bili natlačeni. V obrtnijskem mestu Chemnitzu, kakor se sliši, so inorafr zraven rednih vlakov v teh praznikih napraviti še 60 izvanrednih. Pa pri tukajšnji železnični vožnji ni tako natančujega nadzorovanja zastran vož-nili listov, ko na avstrijskih železnicah, ampak vse je prepuščeno kondukterjem, vratar pa se čisto nič za to ne peča. Tukajšnje občinstvo je pa v tem obziru še zadosti pošteno, da ne skuša brez plačila oditi.
Domače novice.
V Ljubljani, 1, junija.
{Brnika „Slovenija") je imela včeraj popoldne ob 4. uri svoj občni zbor, kterega se je vdeležilo 18 delničarjev, ki so zastopali 481 akcij. Bilanca kaže, da banka ima po odbitih vseh stroških 278 goldinarjev 28 kraje, dobička, kar je, se ve da, malo, pa vendar le kaže, da se banka krepi. G. Urh je izstopil iz odbora, v kterega so bili voljeni prav veljavni in zanesljivi možje. Tudi je bil sprejet nasvet g. Urlia, da bi se delničarjem, kterih delnice so zapadle, sčasoma vplačani denar nekoliko povrnil, če bode banka imela velik dobiček.
Obširneje poročilo prihodnjič.
(,.Narod") nam očita, da iz fanatične zagrizenosti nismo ponatisnili za celo deželo pre-važne interpelacije o volitvah, samo zavoljo tega ne, ker jo je dr. Zarnik sostavil. To je hudovoljno sumičenje. Da dr. Z a r u i k o v e predloge, ki so deželi na korist, enako čislamo
kakor predloge dr. Bleiweisove in drugih, pokazali smo lani, ko smo interpelacijo Zarnikovo o ponemčevanju šol in vradov celo ponatisnili. Bili bi tudi interpelacijo o volitvah za kupčijsko zbornico, da nam bi jo bil g. dr. Zarnik poslal, ali pa saj vredništvo „Slov. Naroda", da bi jo bili ob enem z njim vred objavili. Tega pa nočemo, da bi objavljali zastarele od drugih listov že pozabljene reči.
(Popravek.) Iz Dunaja nam pošlje rodoljub sledeče vrstice: „Slovenec" ima o dr. Andriju Gostiši, daje rojen v Ornicah blizo Idrije, kar ni res. Gostiša je bil rojen v č r-n e m v r h u ob vipavsko-idrijski cesti, prav za prav v Plestenicah za Logom, ktera soseska spada pod črnovrško cerkev. — Priob-čevaje ta popravek izrekamo zahvalo prijaznemu dopisniku za-nj. ®
(Gosp. J. Nolli,) vodja slovenskega gledališča v Ljubljani, je bil povabljen v Zagreb, da bi tam v par operah pel. Kakor slišimo, je v soboto res stopil na oder, Hrvatje so ga sprejeli z glasno pohvalo in priletelo mu je več vencev na oder.
(Poslanica) Po posebnih opravilih prišel sem nedavno v staro poslopje šolsko, v kterem domujejo sedaj razun gimnazije pripravnica učiteljska, vadnica in druga mestna šola, odkar se je iz njega popolnoma preselila realka. Spodej so se po tlaku na obeh straneh sprehajali s svojim ravnateljem ljudski gospodje učitelji, in med tem, ko so prihajali raznih vrst učenčki in učenci, hrabro pušili tobak, da se jc kadilo krog in krog kakor v kosami ali tovarni, in vendar je šola svetišče. No, si mislim, to je napredek in svoboda! Dokler sem jaz hodil v šolo, kaj tacega po šolskih prostorih ni bilo videti; tudi sedaj v prvem in drugem nadstropji tega nisem bil opazil. Morda je gospodom profesorjem dosta dima prihajalo že od spodej. Učenci so se mi po večini dozdevali borni po opravi in telesnem zdravji. Tem se prepoveduje — in po pravici — tokak; ne bi li gospod šolski nadzornik Pirker, kteri po ljudskih šolah na deželi viteško preganja slovenske zemljovide in sploh narodne stvari, pregnati hotel iz javnega šolskega pošlopja vsaj tega nerodnega tobakarstva? Prosimo odgovora: (dotičnikom, se ve, ne nam. Vredn.)
Razne reči.
—	Iz Celovca se nam piše: Kakor sem vam že naznanil, se je tukaj vstanovilo društvo za ljudsko kuhinjo. Ker je bilo občinstvo pri nabiranju darov zelo radodarno, bode omenjenemu društvu mogoče to koristno napravo s 1. junijem pričeti. Kuhinja bo v samostanu čč gg. Benediktinov na benediktinskem trgu.
—	Profesor V o n b a n k, ki je pred 15 leti podučeval na gimnaziji ljubljanski, pozneje pa vredoval predarelski časnik, je sedaj odgojitelj dednega princa Isenburg-Birsteina. Pred nekimi dnevi šla je po časnikih novica, da ga je pruska vlada iz nemških dežel izgnala in da se hoče knez Isenburg zarad tega pritožiti na Dunaju in v Berolinu, češ, da mu nihče ne more braniti izbrati si odgojitelja za svoje otroke. „Germania" pa iz prav zanesljivega vira poroča, da vlada je od profesorja Vonbanka le zahtevala, da naj si pridobi nemško domovinsko pravico, ker ga je imela za dvornega kaplana knezovega. Ko se ji je pa povedalo, da je le odgojitelj, ni nič več ugovarjala in knezu ni bilo treba pritožiti se niti v Berolinu niti na Dunaju.
—	Procesije sv. Ii. T. v M n i h o-v e m se je vdeležilo jako veliko ljudstva, zlasti pa uenavaduo veliko vseučilišnikor, ki so bili prostovoljno prišli in so se prav lepo iu spod-budljivo obnašali. Še nobeno leto jih ni bilo toliko videti.
—	O procesijah S. U. T. je Linzer „Tagespost" imela bogokleten članek ter je bila zarad tega konfiscirana.
—	„U e b e r Interessenvertretung im Staate mit besonderer Beziehug auf Oesterreich" — se imenuja knjižica, ktero je izdal knez Alojzij Liechtenstein, založil pa knjigotržec Sartori na Dunaji. V uvodu omenja pisatelj na kratko zdaj v Evropi za gospodstvo borečih se strank, posebno liberalcev in socijalistov, ki zdaj največ ropota delajo in so res že države pritirali do pogube. Nalogo in moč rešenja ima le tretja stranka, katoliško konservativna; ta, zdaj sicer nikjer na krmilu, ima prihodnost za-se, ker oni dve stranki, namreč liberalna, ki je zdaj na vrhuncu moči, in socijalistična, ki hoče le pre-kucijo, morate kmalu razpasti. In ravno ker bo imela ta velika po vsi Evropi razširjena katoliško konservativna stranka v bodočnosti važno nalogo, popraviti, kar so druge stranke pokvarile, in zopet zidati, kar so pokončale; ravno zato treba, da se že zdaj pripravlja za to velikansko in veličastno delo. V tej omenjeni knjigi pa jej je dan nekak kažipot vsaj za prvi pričetek. Naj tu navedemo zadržaj posameznih oddelkov. Knjiga obsega namreč. I. Notranje sedanje politične razmere držav evropskih v obče. — Ideje konservativne. — II. Novo oživljenje konservativnih idej v sedanjih kupčijskih in obrtnijskih, odvetniških in nota-rijskih zbornicah (kamorah). -- III. Treba, da se ustanovijo kamore za kmetijstvo kot samoupravni uradi za pospeševanje blagra posestnikov zemljišč, namreč 1. veliko-posestnikov, 2. kmetovalcev. — IV. Kupčijske in obrtnij-ske zbornice so samoupravni uradi le za zastopanje zadev velikega trgovstva in velike obrtnije. — V. Treba, da se osnujejo kamore, ki bodo samoupravni uradi za zastopanje bla-
gra manjšega (drobnega) trgovstva in manjše obrtnije. — VI. Treba, da se napravijo kamore kot samoupravni uradi za zastopanje blagra delavcev ali pomagačev. — VII. Konečne opazke. — Po tem podaja pisatelj postavo, po kteri naj bi se kupčijske in obrtniške zbornice uredile in popravile, isto tako o odvetniških in notarijskih kamorah ter poročilo državnega zbora o peticiji dunajskih delavcev. Knjiga je res mikavna in podučna za vsacega, ki se peča z vprašanji sedanjega časa, in to je menda dandanes vsak misleči človek. Dobiva se pri vsakem knjigarji iu velja 50 kr.
Prihajajoči in odhajajoči železnični vlaki v Ljubljani.
Južna železnica.
Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uri 4 min. popoldne.
„	,,	bizovlak ,,	6,	,,	8	,,	zvečer.
,	,,	hitri pošt. vi. „	2.	,,	48	,,	ponoči.
,	„	zmešani vlak „	9.	„	17	„	zvečer.
Iz Trsta	brzovlak	10.	„	31	,,	zjutraj.
„	„	poštni vlak	12.	„	67	„	opoldne,
,,	,,	hitri poštni vlak	3.	„	43	,,	ponoči.
,,	.,	zmešani vlak	4.	,,	45	„	zjutraj.
(Brzovlaki stoje po 4 min., navadni vlaVi po 10 min., zmešani po pol ure.)
Itiuloll'ovn (gorenjska) železnica.
Odhajajo na dan po 3 vlaki; pri i ob 3. uri 55 min. ponoči.
drugi „ 10. ,, 40 „ dopoldne, tretji „ 6. „ 35 „ popoldne. Prihajajo pa trije: ob 2 uri 35 min. ponoči odsv. Valentina.
„ 7. „45 „ zjutraj „ „ „ „ 6. ,, — „ zvečer od Lesec.
TelcKrnličiic (lenarile cene 31. maja. Papirna renta 70.05. — Srebrna renta 74.45. — 18601etno državno posojilo 111.75 — Hankine akcije 96?. — Kreditne akcijo 23.5.50. — 'London 111.35 — Srebro 102.—. — Ces. kr. cekini 5.26. — 20Napoleon 8.88.
ktero hoče ustanoviti „Drauiatičuo društvo" v Ljubljani, se bode začela s I. jnmijciii t. 1. Poduk v (leklamaciji, mimiki, petji iu v drugih k dramatiki spadajočih predmetih bode brezplačen.	(38—3)
Oglasi se sprejemajo v dramatični pisarni (v čitalnici I. nadstropje) v uradnih urah od 2.—4. ure popoldne. V Ljubljen i 24. majal875.
Odbor dram. društva.
i—minMi
Pri Dunajski razstavi lota 1873 2 mcdaliji za napredek za H zvonov s skupno težo 300 centov vlitih zh votivno cerkev na Dunaji in razstavljenih.
Eksekutivne dražbe.
4.	junija. 3. Tone Her-ščak-ovo iz Prema (1000 gl.),
—	1, Jan. Boštjančiu evo iz Smerja (1800 gl.), — 1. Jož. Zadnek evo iz Celja (1700 gl.), vse v Bistrici. — 2. Fr. Bra-tovž evo iz Podgriča (1037 gl.) v Ipavi. — 2. Fr. Pirc-evo iz Malenske vasi (700 gl.),
—	3. J. črček ovo iz Hrastja (1200 gl.), — 1. Mat. Da-rovic-evo (963 gl.), vse v Rudolfovem. — 2. Lor. Jerak-ovo iz Dovskega (1582 gl.),
—	2. Luk. Burja-vo iz Vrba (2000 gl.), obe na Brdu. — 3. Tone Trost-ovo iz Podbrcga (188 gl.), — 1. Jože Kopa-čin-ovoiz Podrage (1380 gl.), obe v Vipavi. — 1. J- Pin-sar-jevo iz spodnje Lipnice (1095 gl.) v ltadoljici. — 3. Jan. Ulčer-jevo iz vrha (86 gl.) v Litiji.
5.	junija. 3. Jak. Za-lar-jcvo iz Studenca (1724 gl.),
—	3. Valentin Bergant-ovo iz zgornje Šiške (2717 gl.), — 1. Jože Strle-jevo iz Matene (06 gl.), — 3. Matej Smole-jevo iz Ljubljano (100 gl.),
—	1. Miha Narobe jevo iz Zbil (1068 gl.), vse v Ljubljani. —
Leopold Götsi,
stanujoč blizo nunske cerkve lis.-sl. 25, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznih
podobarskih, malarskih in zlatarskih
reči, na papirju, platnu ali kositarju;
podobe rezljane iz lesa, ali narejene iz gipsa.	(40—3)
Prodaja tudi vse, kar se potrebuje za šolo in sploh pisarske reči.
Na Prodaj je lep kri/.ev pot z okvirjem visok 25" in širok 20"; ravno tako tabernakelj in za krsten kamen, več velikih podob Križanega za pokopališča in več druzega.
Priporočam se vsim duhovnim gospor dom tudi za prenovljenje ali izdelovanje oltarjev, prižme in križevih potov, z eno besedo, vsili cerkveni h reči ter obetam pošteno delo in kolikor mogoče po nizki ceni.
Prevzamem in sprejamem tudi vsa naročila cerkvenih oblek, banderjev in pa cerkvenega perila ter obetam vsa naročila izvrševati po željah prečastitih naročnikov in jim z dobrim blagom postreči.
Dramatična šila,
Pobožnim Slovencem naznanujemo, da do četrtka bodo gotove podobice
presv. Jezusovega Srca
z molitvijo,
s ktero naj bi se po namenu sv. očeta papeža Pija najsvetejšemu Srcu posvetili in darovale.	(40—1)
Dobivale se bodo pri g. Ničmanu.
ter tudi za vsake	izdelke iz vlitega metala.
Za prej odločeni glas ali čisto har.	Tudi se zvonovi tako vredijo, da
monični akord naročenega zvonovja (vc,i	so pri zvonenji vsi lepo vjemajo in
zvonov) se dajo poroštvo. Zvonovom ae	kemblji drug za drugim v lepem redu
pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz	bijejo. /.a tako vredenje jo iznašla tali-
lesa ali žclezja po najboljši iu najnovejši	j varna novo sisteino, po kteri vsak novo
šegi narejeni, ti.ko da se veliki in težki	I opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v
zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po	zvoniku en sam človek v kakih urah po
zobcih na novo iznajden način j tudi sc	zi 1<5 priprosti napravi brez vseli stroškov
lahko presučejo, kedar koli treba, brez	tako vrediti more, da zvonovi enako
posebne naprave, tako da zvonovi dalje	hitreje ali bolj počasi tekö. Ta napra-
trpe in mnogo lepši pojo.	va so da posebno vgodno napraviti pri
Naročila so izgotovljajo natančno	jnrnili iz železa «kovanih ki tek6 na
in po ceni.	okroglih zebeh po lastni c. li. izključ-
Zarad plače so vgodni pogoji.	I.jlvo priv. iznajdbi.
Kar la livarna obstoji, 33 let, je vlila 2930 vecili zvonov, ki so tehtali 12800 ccntov.
dvorna livarna za zvonove in metale Ignacija Hilserja & sinov
(8-5)	v Dunajskem Novem mestu
(Ignac Hilzer & JSolin in Wiener-IVeustadt.)
se priporoča za naročevanje
zvonov vsake teže in vsakega glasa