ZG8. Mka. V Ljubljani, v sredo 13. novembra 1918. LI. leto. i a .Slovenski Narod' velja po poŠti: a Avstro™ O i« rs ko celo leto skopaj naprej. pol leta „ „ , Četrt leta „ „ en mesec m u K 50- - . 25 . 13 - . 4-50 za Nemdjo: celo leto naprej ... K 55* - za Ameriko in vse druge dežele • -elo leto naprej .... K 60* Vprašanjem glede f*80rrtov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Varavnttfto (pritličje levo) SnaflOTa ulica it. 9, telefon st. 85. Uhaja vsak dan svečer iitfzaaii na-laija In premika. laserati se računajo po poraoijene n orostori la sicer l ram visok, tef 54 ram Strok prostor:enkrat po 12 vt{1-. dVakrat o> 11 vin., trikrat po 10 v Poslano ;enak prostor) 33 vin., oarte in zahvala (enak prostor) 2D vin Prt večjih Inserrh*' »v> domovom. Hori narteorkl naj po*l|e|o mračili j nI u y jn» i*kiii;ol. 7"*5 Na si ta o tisaeae airoibe brei pisiatfi denarja se u mo^m aikikor ozirat! „Narodna tlstaraa" talaloi 31. 85. :efo eto nsprej -o! leta .Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom aH če se hodi ponj: četrt !eta „ . . ;ia mesec K 43-. 21 - I 12. 4« Posa nema Jtei/ilka valja 33 vinarjev. Dooisl na: se fran*iMjo. KoKopisl se ne vračaio. fveejalttva i Knaflovs allca it. 9 (m 1. niJstr ev>. telelon St 34 HM 8 413411 ¥1 m Pariz, 13. novembra. — Zastopniki srbske vlade In Narodnega Vijeća ¥ Zagrebu lin. predsednik Fašlc kot pooMaščenes SrMfo in pooblaščenci Narodnega Vijeća v lediBlk *ir. Korošec dr. Gi^igrija In dr. Žerjav so podpisali dokument, s katerim se enkrat za vselej zagotavlja usla^ovžtev v$£&9 lagcsiovanske države s 13 milijoni prebivalcev. t. J. Zagrebu pre Ameriško misiju v Palm. - Jugoslovani naj zaupajo ententi. Oddelek za Narodno obrano SHS razglasa: Poveljnik jugoslovanskega brodovja admiral Priča je poslal to - le brzojavko: Danes dopoldne je prispela semkaj ameriška misija, kateri poveljuje podadmiraJ Poularda. Misija je posedla poveljnika jugoslovanskega brodovja in admiral Poularda je tem povodom izjavil, da ima od vlade Zedi-njenih držav ameriških nalog, da umiri jugoslovansko prbivalstvo in moštvo mornarice SHS in da jih opominja na potrpljenje, z opazko, naj popolnoma zaupajo zaveznikom do končne rešitve jugoslovanskega vprašanja na mirovni konferenci. Ameriški admiral se je osobito zanimal za vprašanje, na kakšen način bi se moglo s prehrano pomagati jugoslovanskemu prebivalstvu. Admiral Koch je ameriškega admirala predvsem opozoril da se pomaga bolnikom in ranjencem v Boki Kotorski in da bi bilo umestno, da se le - tem najprvo nudi potrebna pomoč. Tej želji bo ameriška vlada ustregla na ta način, da pošlje ameriški Rdeči križ pomožno ekspedicijo v Trst, in sicer v najkrajšem času. Napovedan je prihod ameriške vojne mornarice v Pulj. lipo*!! mm mi & vlado h Narodnim Mm. Zagreb, 13. novembra. Telefonska zveza med srbsko vlado v Belgradu in Narodnim Vjećem v Zagrebu je od včeraj vzpostavljena- Srbska vlada pošlje v najkrajšem času v Zagreb svoje pooblaščence, takisto pa pošlje tudi Narodno vijeće svoje zastopnike v Belgrad, da se na ta način vzpostavi osebni stik med vlado v Belgradu in sedanjo vlado v Zagrebu. Ta zastopstva seveda ni smatrati kot poslaništva, marveč samo kot posredovalce, ki naj vzdržujejo osebne zveze, ki so potrebne za vodstvo enotne narodne politike, Srbija obljudila Hodnemu Vijeću vso pomoč. Belgrad, 13. novembra. Regent Aleksander je prispel v petek v Belgrad. Vršile so se velikanske manifestacije in prišlo je do nepopisnih prizorov navdušenja. V soboto je regent sprejel odposlanstvo Narodnega vjeca v Zagrebu ter slovesno obljubil, da je Srbija, ki se čuti združeno in jedno s H r y a t i in Slovenci, priprav* ljenastoritivse, dase čimnaj-preje v naših krajih obnove normalne razmere in da bodo srbske čete popolnoma na razpolago Narodnemu vijeću v Zagrebu. Regent Aleksander pride u Zagreb in Ljubljano. Belgrad, 13. novembra. Regent Aleksandersetedninapotiv važnih državnih poslih v Pariz. Potoval bo prek Zagreba in Ljubljane, Ktte Se Mm n Mm. Belgrad, 13. novembra. Odrejeno je bilo. da pridejo srbske čete, čim se razvije razvrstitev srbske armade, čim najprej e v Ljubljano. Srbske čete na potu v Reko. Reka, 13. novembra. Srbske čete, določene za Reko. so že na poru semkaj. Vozijo se na ententnih ladjah. Mobilizacija jugoslovanske armade. Zagreb, 13. novembra. Danes je izšel poziv ministra za Narodno obrano dr. Drinkovića, s katerim se poživlja pet najmlajših letnikov v aktivno službovanje. fflilson o premirju. VVashington, 12. novembra. (Kor. urad.) Brezžično javljajo: Predsednik Wilson je v kongresu imel nagovor, v katerem je naznanil pogoje za premirje in izvajal med drugim: Namen te vojne je dosežen. Oboroženi imperijalizem, kakor so ga umevaii možje, ki so še včeraj bili gospodarji Nemčije, je zatrt. Nasilna samovoljnost vojaške kaste je uničena. Dose/eno je, da se veliki naro-ii, ki so se bili zvezali, da jo uničijo sedaj enkrat za vselej, združijo v dosego skupnega cilja: utešitev hrepenenja vsega sveta po nesebični pravičnosti. Zastopnik v vrhovnem vojnem svetu v Versaillesu so oo soglasnem sklepu zastopnikom osrednjih sil zagotovili, da se zgodi vse, karkoli je mogoče, da se osrednje sile preskrbe z živili in se olajša beda. Storili se bodo neposredni koraki, da se te podporne odredbe or-gaeizirajo po načrtu, kakor se je zgodilo v Belgiji. Najbrž bo že kmalu mogoče rešiti zatirane narode pred popolno beda in v njih vzbuditi smisel za velike naloge političnega preustroja, ki jih sedaj čakajo. Nemalo skrbi povzroča vprašanje, s katerimi vladami In avtoritetami naj se sklene mir. Na to vprašanje sedaj ni mogoče takoj dati zadovoljivega odgovora. Upati pa je, da bo odgovor kmalu mogoč. Kažejo se znaki, da zatirani narodi poznajo pota samoodločevnnja in mirne prilagoditve ter da bodo oo njih rudi res hodili. Če to store, jih bomo podpirali na vsak možen način. Če pa tega ne store, moramo ohraniti potrpljenje in naklonjenost ter počakati njihovega ozdrav-lienia. Saj je gotovo, da bodo končno okrevali. Kapitulacijo llemflje -Nemška vlada prosi za mir. Berlin, 12. novembra. (K. u.) Wolf-fov urad javlja: Nemška vlada le s posredovanjem švicarske vlade vladi Zeti i njenih držav ameriških poslala nastopno noto: Premirje je sklenjena Nemška vlada prosi predsednika Ze-dinjenih držav ameriških, da blago roti uvesti začetek mirovnih pogajanj. Da se stvar pospeši, predlaga, da naj bi se najprej sklenil preliminarni mir. Prosi obvestila, kje in kdaj bi se moda začeti pogajanja. Ker preti pomanjkanje živil, polaga nemška vlada posebno važnost na takojšen začetek pogajanj. — Podpisal: Soli, državni tajnik za zunanje zadeve. Berolin, 12. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Kakor je včeraj z Eifflovega stolpa brezžično naznanil nemški pooblaščenec nemškemu vrhovnemu vodstvo, so se v pogojih za premirje izvršile nekatere izpremembe. Nevtralni pas na desnem bregu Rena naj se od reke razteza v širino samo 10, ne pa 30—40 kilometrov. Avtomobilov naj Nemčija odda 5000, ne na 10.000. Glede izpraznitve vzhodnega ozemlja se je določilo, da mora Nemčija takoj izprazniti Avstro - Ogrsko, Romunijo in Turčijo, ozemlja, ki so pred vojno pripadala Rusiji, pa šele tedaj, ko to določijo aliiranci. Vzhodno Afriko morajo vse nemške čete zapustiti tekom enega meseca. Glede podmornikov se je določilo: Nemčija mora izročiti vse podmomike s potaolialnimi križarkami i npolagalkami min vred. Glede blokade pravijo izpremenieni poioii: Aliiranci so mnenja, da nadaljevanje blokaae po sklepu premirja preskrbe z živili ne bodo preDrečevala v večji meri, nego se bo aliirancem zdelo primerno. Aliiranci in Zediniene države se oečaio z vprašanjem prehranjevanja Nemčije v dobi premirja. Premirje bo trajalo 35 dni in 48urnim odpovednim rokom. Beroln, 12. novembra. (Koresp. ur.) fTindenburg je izdal oklic na armado, v katerem proslavlia armadine čiiie rer pravi: Vzravnani in ponosni gremo iz borbe, svesti si, da smo svoio deželo in svojo čast branili do skrajnega. Pariz, 11. novembra. (Agence Ha-vas. K. u.) Predlog za premirje se je podpisal ob 6. zjutraj. Sovražnosti so se ustavile ob 11. dopoldne. Berolin. 12. novembra. (K. u.) Kakor poročajo listi ie odtlei. ko se ie v Potsdamu ustanovil delavski in vojaški svet. Nova palača v varstvu delavskega in vojaškega sveta. Cesarica, prestolonaslednica ter ostale princezi-nie z otroki so tam popolnoma na varnem. Cesarica ie zastopniku vojaškega sveta izrazila zahvalo za dosedanjo zaščito. Nemfka socijalistima vlada prosi usmiljenja. Berolin. 12. novembra. (K. u.) Zastopniki obeh socijalno-demokratskih stiank so s posredovanjem nemškega poslaništva v Stockholmu poslali švedskemu poslancu Brantingu nastopno brzojavko: Cenjeni sodrugf Novo sestavljena socijalno - demokratska nemška vlada je sprejela entenrine pogoje za premirje, da se krvoprelitje ne podaljša tudi ne za eno samo uro. Mi socijalisti obeh doslej ločenih, zdaj pa v delovanju za mir združenih socijalno-demokratskih strank se do proletarcev vseh dežel obračamo z nastopnim apelom: Kar so zahtevali voditelji entente, deloma ne služi samo varstvu zoper obnovitev sovražnosti ki je itak izključena, potem ko je sijajni upor revolucionarnega delavstva in vojaštva strmoglavil vojaško oblast; nekateri pogoji marveč ogrožajo fizično eksistenco osvobojenega, miru željnega nemškega ljudstva. Blokada naj se nadaljuje, Nemčija naj prehranjuje posadne čete ententnih držav, odda pa naj velik del svojih prevoznih pomoc-kov, lokomotiv, železniških voz in avtomobilov. Vsa ta prevozna sredstva so nepogrešljiva za reden, hiter odvoz čet in za vzdrževanje ljudske prehrane. Če se nam vzamejo, bi se prehranjevalne težkoče povečale do neznosnosti in smrt vsled bkote bi ogrožala neštete nedolžne ženske, otroke in bolnike. Dan osvobojenja in miru ne sme biti dan mo-riive milijonov prebivalstva. Sporazum in bratsko čuvstvovanje narodov se ne morejo uresničiti, če naj koncu bojevanja z orožjem sledi stradalna vojna zoper neoborože.ice in take, ki se ne morejo braniti Pozivamo sodruge zoper Nemčijo aliiranih dežela, da naj svoj clas povzdignejo hkrati z nami. Do Vas, čislani sodrug Branting, se obračamo s prošnjo, da ta naš apel sporočite inter-nacijonali. — Edvard Bernstetn, Oskar Cohn, Karel Kautskv, Herman MoIke>i-buhr, Herman Aiiiller. Viljem Piann-kuch. talka taliija — igpulfia. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) (Seja začasne narodne skupščine.) Predsednik dr. Dinghofer je imel globoko občuten žalni govor za umrlim državnim tajnikom dr. Adlerjem. Po prečitanju došiih vlog se je po poročilu dr. Ren-nerja v vseh branjih soglasno sprejel zakonski načrt o proglasitvi Nemške Avstrije za republiko in o njeni priklo-pitvi k Nemški republiki. Sklenilo se ie naznanilo nemško-avstrijskemu narodu. Predsednik je predlagal, naj se seja prekine, da se more pred parlamentom čakajočemu ljudstvu naznaniti sprejeti sklep. Nato se je seja prekinila. Potem ko se je seja zopet otvorila, se ie začela razprava o predlogih, da naj se ustanovi državni zakonik. Ko je o tej predlogi poročal državni notar dr. Syl-vester, je predsednik dr. Dinghofer sejo prekinil, rekoč: Kakor se mi je sporočilo, se vrsi napad na parlament, v katerem streljajo. Prekinjam sejo. — Zbo-ro v al cev se je polastila velikanska razburjenost. Ob petih se je seja nadaljevala. Predlog, da naj se zakoni in naredbe objavljajo v državnem zakoniku, zakonski načrt o nemškem-avstrijskem državljanskem pravu, kakor tudi drugi načrti in predlogi so se odkazali pristojnim odsekom. Koncem seje jc predsednik izjavil: Današnja seja se je vršila na nenavaden način. Ipak smo rešili ves dnevni red in smo s tem pokazali, da smo trdno odločeni, izvršiti svojo težavno nalogo. Pripoveduje se mi, da se z raznih strani zatrjuje, da se je streljalo iz parlamenta. Čutim dolžnost ugotoviti, da to ni res, da iz parlamenta ni bil oddan niti en sam strel ne. — Prihodnja seja v četrtek popoldne. Na dnevnem redu je predlog o amnestiji. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Ves današnji dan je stal pod vtisom proglasitve Nemške Avstrije za republiko. Že na vse zgodaj se je to pokazalo v splošnem napetem pričakovanju napovedanega dogodka. O posebnosti dneva je pričalo na zunaj dejstvo, da je mirovalo skoro vse delo — izvzeti so bili le prehranjevalni obrati, elektrarne, plinarne in prometni zavodi, ki so z delom prenehali samo za kratek čas — in da je mnogo trgovin bilo zaprtih. Kmalu po opoldanski uri so se v posameznih okrajih začeli zbirati udeležniki slavnostnega obhoda, ki je bil določen za popoldan. Potem so odkorakali pred parlament. Točno ob 4. uri popoldne so se na rampi pred parlamentom prikazali vsi trije predsedniki narodne skupščine. Predsednik dr. Dinghofer je velikanski množici ljudstva naznanil sklep narodne skupščine, da se Nemška Avstrija proglasi za republiko. Do tega trenotka se je vse razvijalo po načrtu in demonstracijski obhod je z zastavami počasi defiliral mimo parlamenta. Predsednik dr. Dinghofer je dal znamenje, da naj se pred parlamentom razvije novi rdeče-belo-rdeči nemško-avstrij-ski državni prapor. Crez Čas je na drogu pred parlamentom plapolala raztrgana rdeča zastava. Nekdo je bil namreč iz prapora iztrgal beli pas. Ta čin, ki je meščanske narodne svetovalce močno osupnil, v splošnem ni vzbudil posebnega zanimanja. Nato sta govorila državni kancler dr. Renner in predsednik Seitz. Potem so predsednik in člani narodne skupščine zopet odšli v zboro-valnico. Da se nepoklicanim osebam zabrani vstop v parlament so sluge zaprli parlamentna vrata. Borbe na Dunaju - Socijalna republika? Dunaj, 12. novembra. Kakor mirio je potekla današnja zadnja seja poslanske .zbornice, tako živahno je potekel sicer današnji dan. Ze dopoldne so poskusili razobesiti pristaši narodn. sveta pred parlamentom babenberško zastavo, rdeče-belo-rdeče ter proklamirati nemško-avstrijsko republiko. Obe nameri ste se izjalovili vsled nastopa komune, rdeče garde in socijalnih revolucionarjev, ki so skušali vdreti v parlament in ko se to ni posrečilo, povzročili krvoprelitje. Babenberške zastave so strgali z drogov ter pometali v blato. Dunaj, 12. novembra. Danes dopoldne se je vršila seja narodnega sveta pod predsedstvom dr. Rennerja. Ta je predlagal, da naj se nemško-avstrijske kionovine proglase za republiko ter pri-Kiopijo nemški republiki, ki se snuje na razvalinah bivše nemške države. Kršč. socijalisti so bili proti predlogu ter so predlagali, da naj osranejo ti deli pod habsburško dinastijo združeni v monarhijo, ali pa naj se cela akcija preloži na poznejši čas, ker ne smatrajo narodnega sveta za kompetentno oblast, sklepati o teh zadevah. Po daljši debati je vendar obveljal dr. Rennerjev predlog ter so krščanski socijaliti svoje predloge umaknili. Dunaj, 12. novembra. Danes popoldne ob 1. so se zbrali na Schwarzenber-govem trgu socijalni demokrati. Delo je počivalo po celem mestu. Po Ringu je bil postavljen Špalir. Ob tretji uri se je pomikal sprevod proti parlamentu od druge strani, od univerze pa so prišli nemški dijaki z nemškimi zastavami. Pred stopnjiščem na trgu je bilo zbranih okrog 100.000 ljudi. Rampo je bila zasedla rdeča garda, komuna in socijalni revolucionarji, ki so se zbrali pod zastavo z napisom: Živela socijalna revolucija. Po tretji uri je v imenu narodnega sveta proglasil dr. Renner sklep, da se nemška Avstrija kot republika združi z Nemčijo, nakar sta govorila prelat Hauser in poslanec Dinghofer. Ko so nato hoteli razobesiti rdeče-belo-rdečo zastavo, so jo socijalni revoluci-jonarji strgali in jo gazili po blatu. Po ponesrečenih poskusih pomiriti množico, je skušala rdeča garda s klici: »Doli z meščansko republiko, doli z meščansko vlado, živela sociialna republika, živel komunizem« vdreti v parlament. Hotela je izvršiti državni preobrat ter razgnati narodni svet Pri navalu ^ parlament so vdrli dvoje vrat vendar se jim ni posrečilo zasesti parlamenta. Pričeli so nato streljati, zlasti v okna, krogbe so poškodovale stene, prodrle celo v mramomato notranje stopnjišče ter poškodovale štiri osebe, med njimi tudi urednika Brogla. šefa tiskovnega urada narodnega sveta, ki je bil ranjen na licu. Med tem časom so poklicali narodno gardo, ki je narodnemu svetu udana. Pričel se je boj. ki je trajal četrt ure. Razven preje omenjenih štirih oseb je bilo v tem boju ranje- Stran 2. »SLOVENSKI NAROD-' dne 13. novembra 19If. 268. štev. tnh 17 oseb težko in 30 oseb lahko. Vsled premoči narodne garde se je morala rdeča garda umakniti do univerze, vendar je do sedme ure obdržala vrata na zadnji strani parlamenta v svoji posesti. Ob sedmi uri je zasedla parlament policija in čete rdeče in narodne garde so se razšle, pri čemur se te opazilo, da manjka več kot polovico rdeče garde, v kateri so bili tudi civilisti z vojaškimi čepicami in mladeniči od 17 do IS let. — Socijalni revolucionarji so med tem časom zasedli tudi poslopje »Neue Freie Presse«. kjer so izsilili dve posebni izdaji, v katerih pravijo, da se je pred parlamentom proklamirala socijalna republika. Ob osmih zvečer so zapustili rudi to poslopje in je začasno zavladal po ulicah mir. Dunaj, 12. novembra. Ker ni mogoče dobiti iz Češke in Šlezije premoga, se bo v prihodnjih dnevih železniški promet skrčil na najnujnejše vlake. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Včeraj popoldne je narodna obrana ter druge garde zasedle dunajsko vojaško poveljstvo, bivše vojno ministrstvo, cesarski dvorec ter schonbrunski grad. Kakor poročajo listi, se je zasedba izvedla v sporazumu z državnim uradom za vojaštvo, ker so se bile razširile vesti da se pripravlja monarhistična pro-tirevolucija. Zasedba imenovan, poslopij ni napravila posebnega utiska. Samo pred vojaškim poveljstvom se je nabrala večja množica ljudi, ki je jela radostno vikati, ko so dvojnega orla nad vatmi poveljstva zagrnili in razobesili rdeči prapor. Cestno lice ni bilo ne snoči ne danes zjutraj izpremcii-jeno. Inomost. 12. novembra. (K. u.) Tirolski narodni svet se ie v svoji včerajšnji sen iziavil za republikansko državno obliko Nemško Avstrije. Dunaj, 13. novembra. £ef tiskovne-a nrada nemške Avstrije je bil tekom včerajšnjih demonstracij težko ranjen. Levo njegovo oko je tako težko poškodovano, da so zdravniki mnenja, da ga ne bo mosoče več rešiti. 30 oseb je bilo težko odnosno lahko poškodovanih. V jrnjcčt le bilo po-mandranih več otrok in žena. Republikanske demonstracije so se vršile tudi v dunajskem Novem mestu in v Gradcu. Dunaj. 13. novembra. Uradni list AViener Zeitung- jc včeraj izšel prvič brez avstrijskega orla. Dunaj, 12. novembra. (Koresp. urad.) Nemški poslanik grof Wedel je bil danes v državnem uradu za zunanje zadeve na po-setu. da izrazi nemško - avstrijski vladi ofi-crjclno sožalje nemške vlade ter svoje osebno sočustvovanje zaradi smrti državnega rajnika za zunanje zadeve dr. Viktorja Adlerja. Pogreb ausfrilsiieSd patenta. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) (Poslanska zbornica.) Pred napol praznimi klopmi je predsednik Gros ob V* 12. otvoril sejo. Najprej je govoril žarnico za umrlim poslancem dr. Adlerjem. Poslanci so govor poslušali stoje. Nato je predsednik dr. Gross izvajal: Visoka zbornica! Ko se je pred nekako poldrugim letom zbornica po daljšem premoru zopet sestala, je prebivalstvo, je vsakdo izmed nas pričakoval, da bode njeno delo plodonosno. Kakor si moramo priznati, se te nade niso izpolnile. Že v prvi seji dne 30. maja preteklega leta so se v zbornici podale nekatere deklaracije, ki so kazale stremljenje po državni osvojitvi. Tako je prišlo, da se je v tej zbornici omotil pogled za velike skupne zadeve, da so razprave v tej zbornici bile napolnjene z narodnostnem boji in da se združenje vseh sil, ki bi v tej strašni vojni bilo tako nujno potrebno, ni moglo posrečiti. Debate, ki srno jih tukaj doživeli tekom prejšnjega meseca, so že bile predigra k razpadu Avstrije. Pa tudi tedaj še sem bil preverjen, in je bilo z menoj vred preverjenih mnogo drugih, da Čakajo to zbornico še važne in velike naloge, da bode zbornica na miren način izvedla delitev starega cesarstva in da bode zakonske ukrepe za tako delitev izvajala na ustavni način. Med tem pa so se razmere hipoma izprevrgle. Sedaj moramo računati s tem. da Avstrija v resnici razpade, da stopi na njeno mesto nekaj narodnostnih držav ter da si narodi starega cesarstva danes stoje sovražno, deloma celo oboroženi nasproti. Zbornica danes pač ne more vršita nobene naloge, več. Na njeno mesto so stopili razni narodni zbori, zlasti za nas pripadnike Nemške Avstrije provi-zorično nemška narodna skupščina, ki je deloma\to zbornico že vzela v posest. Naloga te skupščine je Nemško Avstrijo iz konstitucionalne monarhije prevesti v republiko. Njena velika naloga je, skrbeti za boljšo bodočnost našega naroda. Naj bi se ji ta naloga posrečila na srečo naše domovine! Danes ne bi imelo nikakega smisla tudi le markirati nadaljna posvetovanja te zbornice. Najumestnejše bi znabiti bilo, da se sami razpustimo. Toda za to nam avstrijska ustava, ki je za nas še vedno veljavna, ne nudi nobenega sredstva. Torej nam ne preostane nič drugega, nego da zbornične seje odložimo. Dovoljujem si torej staviti predlog, da visoka zbornica skleni konec dsdašnje seje, ne da bi označila dan prihodnje seje. — Predlog se je sprejel in seja se je zaključila. Obisk seje je bil jako klavern. V celi zbornici je bilo zbranih kvečjemu kakih 70 Članov parlamenta, povečini samo krščanski socijalci in nemški na-cijonalci. Čeprav je bilo na Dunaju več čeških poslancev navzočih, se niti eden ni udeležil seje. Od Jugoslovanov so -bili navzoči le dr. Šusteršič, Fon in dr. G r e go r č i č, trije Poljaki, dva Rusina, dva Romuna in italijanski po-sJaoec Pittoni. Galejija in lo|c kako*. tudi ministrska klop so bile prazne. Cela seja jc trajala le osem minut ter se med govorom predsednika dr. Gros-sa ni Čul ni jeden medklic. Klavrno kakor je bila seja otvoriena, se je tudi zaključila — za vedno. Avstrijski poraz na italijanski fronti. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Poročilo italijanskega generalnega štaba od 11. t. m.: Naše čete so dospele do Bre-nerja. Seštevanje ujetnikov in uplenjenega topovskega materijala iz bitke od 24. oktobra do 4. novembra ob 3. uri popoludne še ni končano. Doslej smo mogli našteti 10.658 častnikov, 416.116 mož ter 6.818 topov. Ker se je premirje z Nemčijo podpisalo, so se vojne operacije danes H. novembra ob 11. uri dopoldne ustavile na vsej fonti. Okupacija Budimpešte. Budimpešta, 12. novembra. (K. ur.) Vojni minister je prestoinemu mestu Budimpešti naznanil, da v nekaterih drieh v Budimpešto prispe 5 francoskih častnikov s približno 1000 možmi. Madžarski protest proti češki zasedbi. Budimpešta* 11. novembra. fK. u.) Ministrski predsednik se je napram sotrudniku >Deli Hirlapa* izrazil takole: Vladin program je bil od prve minute njenega poslovanja ta. da naj se sklene mir na podlagi VVilsonovih na-čel. Ko smo z generalom Franehetom oklenili poirodbo za premirje, vsebujoče tako težke pogoje, nam je pred očmi lebdel smoter, da rim prej sklenemo mir. Cc nam sedai V deželo prihajajo češke 5©te, mora uvideti vsakdo, da ie do neba kričeča krivica, ki se ne more označit] drugače nego navaden vlom. Vlada se je zato v okrožni brzo-18 obrnila do vseh narodov sveta in j aznanila, da zasedajo Cehi v na-btj :iu s poveljem, da se mora orožje položiti, in očitno kršeč z entento sklonjeno pogodbo za premirje, z oboroženo silo ozemlje, ki so v niera nastanjeni sami — M a d žari. Ne moremo s prekrižanimi rokami gledati, kako pohajajo po Ogrskem ozemlju Cehi. Branimo svojo deželo z oboroženo silo zoper vsak mednarodno pravo kršeči napad in bomo tem štrafunskim tolpam nasproti stopili z orožjem. — Kakor pripominja list, ie šef kabineta prejel vest, da so že odposlani ogrski vojski oddelki, ki nai preprečijo prodiranje iregularnih čeških tolp. Budimpešta, 13. novembra. Vlada je poslala v Požun madžarske mornariške čete, ki so se vrnile iz Pulja, da bi branile Požun proti Češko - slovaškim četam. Odprava plemstva na Onrskem? Budimpešta. 12. novembra. Listi prinašajo vest, da se je kralj Karol odpovedal ogrskemu prestolu. Odpravila se bodo v najkrajšem času tudi vsa plemstva. Poljaki vdrli v Poznanj. Berolin, 12. novembra. (Kor. u.) Kakor poročajo večerniki, vedo zanesljive vesti povedati, da so v Gorenjo Šlezijo in na Poznanjsko vdrli poljski legijonar-ji in nedisciplinirana krdela, ki plenijo, ropajo in zasedajo selišča Svet narodnih poverjenikov se !e skupno z delavskim in vojaškim svetom posvetoval o energičnih ukrepih za varnost tamkajšnjih naseljenih Nemcev. Poljska - nemški spori. Varšava, 11. novembra. V nedeljo se je tukaj vršilo prvo zborovanje nemškega vojaškega sveta. Sklenilo se je, z brigadirjem Pilsudskim začeti pogajanja. Pilsudski je prišel na zborovanje ter izjavil, da namerava nemške vojake vzeti v zaščito. — Nemški vojaški svet je zasedel uredništvo lista »Deutsche Warschauer Zeitung« ter izdaja ta list kot svoje glasilo. Pilsudski poljski min. predsednik. — Varšava, 13. novembra. Znani poveljnik poljskih legij Pilsudski, ki se je šele nedavno tega vrnil iz Nemčije, kjer je bil interniran, je dobil nalog, da sestavi narodno vlado. Ententa zasede Dunaj in Budimpešto. Bu dim pes ta, 13. novembra. Francoski oficir orijentske armade, ki je prispel semkaj, je izjavil, da zasedejo ententine čete po njegovih informacijah Dunaj, Budimpešto in Požun. Ententine čete v Galiciji in Bukovini. Dunaj, 12. novembra. *Zeit« poroča, da so prispeli v Krakov francoski častniki, ki naj vse pripravijo za prihod večjega števila ententnih čet. Varšava, 12. novembra. Angleške čete so vkorakale v Cernovice ter i odo prihodnje dni odšle proti Stanislavu. Italijani na potu v I no most. Inomost, 13. novejpbra. Splošno se pričakuje, da prispo prvi oddelki italijanskih čet še t ek o m današnjega dne v Inomost, Clemencau — Za člove-čanstvo. Pariz, 12. novembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča, da se je Cle-menceau v nagovoru na časnikarje iz-zil, da je Nemčija svojo kapitulacijo odlašala do svoje popolne onemoglosti. Zdaj je nezmožna, napolniti svoja skladišča za živila. Ker je položaj v Nemci in na Avstro - Ogrskem.obupen, bodo aliiranci osred-njima silama pomagali, koli- kor le morejo, ker se bore za človeštvo in ne zoper njega. Iz feho-slounike države. Praga, 13. novembra. »Narodny Listy« javljajo iz Curina: Češki minister zunanjih del dr. Beneš je v Ženevi izjavil, da so v Parizu p r -znali in sprejeli vse politične in gospodarske zahteve čeho - slovaškega naroda. Praga, 13. novembra. Profesorski kolegij češke tehnike jc izvolil predsednika Združenih držav ameriških VVilsona, Masarvka in znanega francoskega pisatelja Denisa za častne profesorje, češkega ministra zunanjih del dr. B e n e š a pa za Častnega doktorja češke tehnike v Pragi. Praga, 13. novembra. Vaclav K I o-fac je imenovan za ministra za narodno obrambo. Jiri Stfibrny za ministra pošte in brzojava. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Ceho-slovaška vlada je odredila vpoklic letnikov 1894 do 1898. Ker je v krog vpo-klicancev pritegnila tudi nekaterih obmejnih okoliših na Moravskem in v Sle-ziji nastanjene Nemce, je uemško-av-striiski državni urad za zunanje zadeve ci:ko-slovaškemu poslaniku Tusarju vročil svoj najostrejši protest proti temu kršenju mednarodnega prava, ter odklonil odgovornost za vse posledice, ki bi jih utegnilo imeti nadaljevanje take^ Postopanja. Praga. 12. novembra. (Ccško-slov. kor. urad.) Generalna direkcija za pošto in brzojav razglaša: V uajblijih dneh bo poštna hanilnica v Pragi zopet otvorila za enkrat samo svoj čekovni oddelek. Hranilniški promet poslovanje z vrednostmi papirji, se začasno še ne uvede. Za sedaj se tudi še ne bodo izplačevali blagajniški čeki. Praga. 12. novembra. Tu so iz.:le razne naredbe glede poslovnika in o osebni imuniteti članov narodnega sveto. Brno, 12. novembra. (Koresp. ur.) Kakor listi poročajo iz Olomuca, je tamošnje občinsko zastopstvo prevzel Narodni vybor. Praga. 11. novembra. »Venkov* poroča, da se v Pragi v prihodnjih dneh pričakuje prihoda 25.000 mož ententnih Čet. Praga, 12. novembra. Za protek-torja akademije je bil imenovan profesor M a s a r y k. Dosedanji protektor Je bil nadvojvoda Jožef. Pnnaj, 12. novembra. (Koresp. urad.) Na podstavi izvršilnega določila Nemško-avstrijskega državnega sveta se za Nemško Češko ustanovi višje, deželno sodišče s sedežem v Libercu. Po nadaljnjem izvršilnem določilu se pokrajine »Sudetska dežela« (Sudetenland) prideli okolišu višje deželne sodnije v Libercu nemški del iužne Češke in južne Moravske pa okoliša višje deželne sodnije na Dunaju. Spor med Čehi in Madžari. Budimpešta, 12. novembra. (Kor. urad.) Listi javljajo iz Komaroma: Doslej v Totiju štacijonirani bataljon poprej skupnega^pešpolka št. 11, katerega tvorijo sami Cehi, je na svojem potovanju na Češko snoči ob pol 8. prispel na komaronski kolodvor. Tam so ga člani Narodne straže pozvali, nai izroči orožje. Vojaki — bilo jih je približno 2800 — so odgovorili s streli. Kot prvi so iz revolverjev streljali Častniki. Nastala je nepopisna panika. Narodna straža se je morala pred premočjo umakniti, potem ko je izgubila 3 mrtvece in mnogo ranjencev. Ranjenih jc tudi več sto civilnih potnikov. Vsega skupaj so naštelf 16 mrtvih in 30 težko ranjenih. O dogodkih se je sporočilo vojnemu ministrstvu in Narodnemu svetu. Budimpešta, 12. novembra. (Kor. urad.) Ogrski korespondenčni urad poroča iz Zagreba, da je general Sarkotič, ki so ga bili po naredbi Narodnega vje-ča pridržali v Bosanskem Brodu, včeraj dospel v Zagreb. Ž njim se je pripeljalo v istem vlaku 250 vojakov njegovega spremstva. Pruska vlada v socijalno demokratičnih rokah Berlin. 12. novembra. (K. u.) Kakor poroča >Vorwarts«. je izvrševalni svet delavskega in vojaškega sveta za člare političnega kabineta za Prusko imenoval nastopne sodruge: Pavla Hirscha in Henrika Strobla kot predsednika, Otona Brauna, Evgena Ernsta in Adolfa tfoffmanna kot člane. Šesti član še ni imenovan. Posle dosedanjega poljedelskega minstrstva bosta upravljala so-dmga Oton Braun in Adolf fiofer. posle notranje uprave sodruga Pavel Hirsch in Emil Eichhorn, posle veliko-berolin-ske policije bo upravljal sodrug Evgen Einst, posle dosedanjega finančnega ministrstva sodrug Albert Sudekum, posle ministrstva za bogočastje bosta vodila sodruga Adolf Hoffmann in Konrad HSnisch. Izpopolnitev vlade se izvrši v najkrajšem času. Nemški prestolonaslednik umorjen? Dunaj, 12. novembra. Tukajšnji listi prinašajo do sedaj še nepotrjeno vest o umoru nemškega prestolonaslednika. Nemiri v Švici« Curih. 11. novembra. (K. u.) v Švicarska brzojavna agentura poroča: Vladni svet je v današnji seji kanton-skega sveta izjavil da so trije njegovi člani pripravljeni odstopiti in da namerava izvesti socijalne reforme. . Curih, 11. novembra. K. u.) švicarska brzojavna agentura poroča; Tretji dan štrajka je kazal isto podobo kakor v petek. Po ulicah je bilo mnogo živahnega gibanja. Po mestu hodijo močnejše patrulje. Javna uprava posluje. V meščanskih tiskarnah je obrat popolnoma ustavljen. Ravnateljstvo mestnega prehranjevalnega urada je storilo strožje ukrepe, da se živila po-razdeie enakomernejše ter je zasegla vsa živila. Curiški železničarji štrajka-jo. Osebje prometnega okraja VVinter-thur se jim je pridružilo. Železniški promet je deloma ustavljen. Krščanske delavske organizacije za Švico ter svobodomiselno delavstvo kantona Solo-thurn zahtevajo, da naj se švicarsko delavstvo generalnega štrajka ne udeležuje. Bero, 11. novembra. (K. u.) Po svoji večini socialno-demokratski občinski svet ie pozval uradništvo državne uprave, da nai se ne udeleži deželnega štraika. Kdor bi ^e ga udeležil, bi prelomil dolžnost. Turška kapitulacija. Pariz, 12. novembra. (Ageuce Havas.) Ena francoska in ena angleška torpedovka sta 10. t. m. preplula Dar-danele, da se zasidrata pred Carigradom. Pariz. 12. novembra. (Agence Havas.) Francoska pomorska divizija v Siriji je 9. t. m. zasedla Aleksandrcto. Ureditev naše valute. Zagreb. 13. novembra. Finančni odsek Narodnega vjeća je imel včeraj o ureditvi valute posvetovanje ter je sklenil, odposiati z ozirom na to vprašanje posebno komisijo na Dunaj, Pešto in Prago. Te komisije imajo nalogo, da prouče kontinuiteto denarnega poslovvnija z avstro -ogrsko banko. Razen tega je odsek sklenil, poslati posebno komisijo v Švico, da stopi v zvezo s finančnimi strokovnjaki entente. V tej komisiji bodo zastopniki Narodnega vjeća. Srbije in Črne ^ore. Valutno vprašanje je odgođeno do povratka teh komisij v domovino. Zaprisega jugoslovanskih častnikov v Rimu. Rim, 13. novembra. Jugoslovanski častniki v italijanskem vjetništvu so položili 9. t. m. tole prisego: Zaklinjam se pred Bogom Vsegamogočnim, da bom j kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev Petru I. KaragjorgjeviČu vsikdar in pri vsaki priliki veren, z vso dušo vdan in poslušen, da bom branil svobodo, nezavisnost in celokupnost države SHS na temelju srbske deklaracije, dane 20. junija 1917. in priznane v odgovoru predsednika VVilsona na avstrijsko noto dne 4. oktobra 1918, vselej in proti vsem so-viažnikom, zunanjim in notranjim, da bom priznaval njeno ustavo in njene zakone ter Jih vršil kot zvest državljan, da bom svojemu kralju, svobodi in jedinstvu domovine ostal zvest in veren v vsakem času. bilo kakor vojak ali državljan, bilo kot svoboden ali nes v oboden človek. Tako naj mi Bog pomaga. AfiSiranje govorov v hrvat« skem saboru. Zagreb. IS. novembra. Govori poslancev v hrvatskem saboru na zgodovinskega dne 29. oktobra so dotiskani in se aflširaio v vseh pokraiinah državo SHS. I--L-iliJgg^g^TLlJjmiTB____!uli_r:.ZBlC^-TT_ .ia._ JI Ms of f — od nate Komike m ojrske Slovenije. V zadnjem času je pozornost vseh Jugoslovanov obrnjena na sever, na Koroško in ogrsko Slovenijo. Komisarijat Narodnega sveta na Koroškem je poročal, da korakajo bavarske čete na Koroško baje vdržavat mir in red (?). Zakaj bi Pile imele ravno bavarske čete na Koroškem vzdržavati mir, nam ni bilo povsem jasno, zato smo z nezaupanjem vzeli to vest na znanje. Ako bi se bil zasledoval z bavarskimi četami kak drug namen, potem se ne moremo načuditi v današnjih razmerah brezmejni nemški predrznosti, ki bi se mogla primerjati samo še madžarski. Naša Koroška, ta posvečena zemlja, kjer je tekla zibelj slovenske kulture, kjer stoji Celovec, ki je bil svojčas središče našega narodnega gibanja, kjer je v oni idealni dobi deloval cvet slovenskega razumništva. ki je dajal pravec narodnemu gibanju po celi Sloveniji. — ta Koroška nai bi bila prišla pod zaščito rajhovskih čet? Proti taki nakani bi se bili seveda z vso silo uprli, toda med tem so Bavarci brez protesta — sami odšli... Drugačen pa je položaj v ogrski Sloveniji in Medžimurju. Smešno je sicer bilo. ko je oni dan madžarski delegat pri francoskem generalu Franchet d' Esperavu se hotel nekaj pregovarjati glede ogrskih Romunov, Cehov in Jugoslovanov ter se pri tem skliceval na to. da je Ogrska nevtralna, nakar Jc dobil od generala edino pravilen in umesten odgovor: »Kaj nevtralni! Poraženi ste! Treba mi je dati s a m o in i g 1 j a j, in Jugoslovani, Cehi in Romuni vas strejo v prah!« In kaj je govoril še pred nedavnim časom Jugoslovanom grof Tisza? Vsi se spominjamo njegove presmele, smešne grožnje, da bodo Madžari, predno sami po-Einelo, imeli še toliko moči, da nas strelo (»zermalmen«). Ironija usode!... Ali pa morda Madžari poskušalo uresničiti Tiszovo grožnjo samo v Medžimurju? I In prav isto velja in nič manj smešno ni, ako bi se hoteli Nemci pregovar- jati z nami glede Koroške, in se hoteli H sklicevati kjerkoli na Koroškem na ka-I ko »posest«. Tudi njim velja Franchetov l odgovor. Da so nekateri koroški Nemci, ka-I terih očetje so bili vsi Slovenci, po-I zdravljali nastop raihovskih Čet na Ko-j roškem, je pač višek nemške smele ti in gluposti. Menda nam ni treba klicati v spomin, kaj so vse počenjale rajhovske ćete v zvezi z madžarskimi na jugoslovanskem ozemlju, v Srbiji. Ne bomo pozabili, da so Nemci in Madžari morili nc-oboroženo srbsko civilno jugoslovansko ljudstvo, da so nemški in madžarski oficirji in moštvo onečaščali in klali jugoslovanske /ene in otroke. Vsa ta grozodejstva se morajo itak spraviti na dan na mirovni konferenci, da iih izve ves kulturni svet! In s takimi četami so hoteli menda vzdržavati mir in red v starosloven-skem Korotanu! Mi samo prašamo: Ali sta vredna taka naroda., kakor sta nemški in madžarski, ki sta rodila take oficirje in tako vojaštvo in njihovega zagovornika grofa Tiszo, da se jima žrtvuje s a m o e n a slovenska vas. da. s a ni o en jugoslovanski človek, samo ena ped slovanske zemlje, da bi ugodili njunim narodnim aspiraciiam in /d.ii po razširjenju in obdržaniu njihove krivične posesti? Nikdar ne! Nemci in Madžari naj nikar ne skušnjo netiti odpora Jugoslovanov in jim s tem klicati v spomin madžarska in nemška grozodejstva' Odpor izzove osveto in ta bi morala biti strašna! Zanje veljajo besede francoskega generala in te naj zapišvjo / velikimi črkami na naslov nove knjige zgodovine. Ki se pričenja s počinim porazom Nemčije in ('grške. Uspomene iz Uitirilane. Bilo je to skoro pre deset godina, pa 1 ini iako davno. Ko ie sve mogao i nadati se da će se ovo zbiti, dogoditi Be bar sa brzinom ovom ... A ondn san ia samo na nekoliko dana. prolazeći za Italiju i Svajarsku. svratio do bele. lepe Ljubljane. Sad se ti čmeovi bude u meni. uspomene se nizu iedna za drugom lepe, naile, sjajne okružene kao oreolom ... . Lepi letnii. iunski dani kad se n vozu moglo te-ko od zapare disati, ote-žnvale su i inaee dugo putovanje od Beograda do Zagreba. Ali od Zidanog mosta gde sam bio ure podne nisam više ni umor, ni vrućinu osečao. Svežina, prijatna hladovina osoeala se. Pa se umor, dosada gubila te ie nestrpljenje raslo čekajući kad ću biti u LjulV Ijani. ovom mostu, za koie sam n na-pred slutio, da će biti prijatno, lepo ... Ti trenuci bili sn kao večnost, nešto dugo kad će se irrad. varoš pojaviti. Nju sam čekao i na divnu okolinu, punu u to doba svežine slabo sam pažnje obraćao. Evo me najzad, stanica mala ali čista, prijatna izgleda Doiavi se. Li* a braće Slovenaca na kolima sam čitao vedrinu, blagost, tihu setu prolazili su tamo amo. A kako >u mi bili mili, dragi svi jer trn braća, tako daleko odvojeni od nas . . . Odmah sam žurio iz hotela u varo*. željan da LiubliHnom prodiem. nienim ulicama gazim, da se slovenskih ^ lica nagledam. Pa me čudilo, gotovo nisam verovao. da li dobro euiem. ier sam ih sve i svuda: na ulici, u radnjama, n ka fani potpuno razumevao. Kolike tjsov* imutarinie radosti, duševnog razpoloženja koje me ie zbog ovog obuzelo. pratilo. Svaki trenutak, čas mi ie bio prijatan kog Ću se doenije. kao ovo sad. s neopisanim uživanjem sećati. Kad ove redove pišem, obuzimaju Balista <"udna, pomešana ose^ania sadasniosri i prošlosti, a kojima imena ne umeis dati. Noću ovde opširno iznositi^ svoie utiske, toda dobiiene bavljenjem od Tetri dana. koje sam na drugom mestu u moiim putopisnim beleskama štampao. Ovđe mi je bas prijatno samo reći. da so mi ta četri dana kao četri sata proletela u Ljubliani. a meni ie valjalo na put i ostaviti ovo priiatno. milo mesto. Poslednieg dana bavlienia u jutru letnia kiša samo ie osvežila, zemlju nakvasila i drveće umila. oprala. Krasni iutarnii zrak želino sam disao kad sam parkom prolazio, i ulicama na periferiji varoši koie sam hteo poslednji put da obidiem. £urba, hita-nie na rad, prolaženie zaposlenih Mudi ugodno ie sve to dopunievalo živopisnu panoramu što mi se pogledu otvarala . Oko se moie radosno svuda zadržavalo, tražilo ie svaku sitnicu, makar i neznatnu stvar jer mi ie bila poznata, bliska, intimna voljena. Morao sam naizad učinili krai mom lutanju i šetnji žureći natrac: u hotel, da se za put spremim. I posle podne, voz me 1e već nosio dalie u pravcu za Postoiinske pećine, odakle sam oak nastavio ka Trstu, plavom našem Jadranu kog sam se dohvatio nešto duboko u noć . . . Di. Ćirie*. Poročilo gosp. Lasica kot kurirja iz Gorice Narodnemu svetu. Italijani so prevzeli vse javne urade razven glavarstva, vsa prometna sredstva so v njihovih rokah. Lahi pravijo, da so prišli kot zmagovalci v Gorico in njihov general, ki je imel po koncertu v kavarni Teatro govor. Je dejal, da ostane Gorica vedno laška. Magistrat je dal ukaz na prebivalstvo, da mora vsak, ki ni pristojen v Gorico, mesto takoj zapustiti. To zahtevo pa so po intervenciji Narodnega odbora v Gorici opustili. Na glavarstva plapola še vedno slovenska zastava. Včeraj je prišel Cociancig s 5 karabinerji na glavarstvo in zahteval, da se mora takoj sneti jugoslovanska zastava. Dr. Podgornik jih je zavrnil, da se zastava ne sname, dokler ne prinesejo pismenega ukaza od italijanskega poveljstva. Nato so prišli K orugič brez pismenega potrdila in 50 268. Stev. .SLOVANSKI NAKOD*1 dne 13. novembra 1918. Stran 3. iziavili, da prihajajo na povelje nekega tenente Gombija. Dr. Podgornik ie šel protestirat h generalu Pavetti Ta je izjavil, da ni dal nikakršnih povelj v tem oz.iru, je poklical Gombija k sebi in mu ukazal, da mora jugoslovansko zastavo pustiti na glavarstvu, i xi Govorijo, da pride 13. ali 14. t. m. laski kralj iz Trsta v Gorico. Magistrat z vso naglico dela laške napise za ulice m jih daje ostentativno sušiti se na ho-dišču pred magistratom. Od jugoslovanskih vojaških oblasti, oziioma poveljstev obstoja zdai samo še štacijsko poveljstvo, nadalie. ker reprezentira jugoslovansko armado v Gorici. Poročili so štacijskemu poveljstvu tudi delokrog in sicer poveljstvo nad žendarmerijo in finančno stražo. To se je zgodilo še takrat, ko je bil še drugi gorski strelski polk, ki je sinoči dosel v Ljubljano, v Gorici. Komaj ie bil 2. gorski strelski polk 15 km za Gorico, so že vzeli štacijsko poveljstvo, žendarmerijo in finančno stražo; glede štaciiskega poveljstva pa kot reprezentatorja jugoslovanske armade v Gorici so določili, da sme obstojati samo še pet dni, t i.-do 15. novembra 1918. Med italijanskim vojaštvom sicer ni videti nobenega navdušenja, nasproti, vlada med njimi velika Dotrtost, s seboj nimajo niti živeža, niti denarja, tako da sami stradajo. Živež rekvirirajo ter so tamošnji aprovizaciji vzeli celo sk! šče živil (sladkorja, moke in tobaka). Kolikor po trgovinah in gostilnah občujejo, zaračunavajo 1 K za 33 cm: vadno pa vojaki nič ne plačajo. Prihaj i vsak dan več italijanskega vojaštva, posebno veliko artiljerije. Z gospodom vojnim kuratom Budinom sva potovala Čez Šempas. Ajdovščino, Vipavo. Št. Vid, Razdrto. Postojno, Logatec. Povsod marširajo italijanske čete v smeri na Postojno, v Št. Vidu je nastala cela italijanska divizija Ferrara. Naše ljudstvo je silno^ razburjeno in nestrpno pričakuje nomoci od Narodne vlade v Zagrebu. Vlada splošno prepričanje, da v kratkem začne prodirati jugoslovanska armada, ki spodi Italijane z juogoslovanskega ozemlja. Politične ¥@sii. = Jugoslavija in češko-slovaška država nerjosredni sosedi! Jugoslovani bivajo do Črnega morja, istotako pa tudi Severni Slovani; in vendar si niso nikjer tako blizu, kakor na zapadni meji Ogrske. Severno Radgone, na levem bregu Mure so tri slovenske vasi, katerih vzhodna, z imenom Potrna, meji na Ogrsko; le stik z ogrskimi Slovenci je tamošnje Slovence obvaroval pred germanizacijo. Na ogrskem ozemlju segajo Slovenci proti severu do znamenitega ogrskega samostana St. Gotard; na nasprotni strani pa segajo Čeho-Slo-vaki do Požuna (Pressburg) m preko. Od St Gotarda do Požuna je razdalja le dve uri. Edino na tem ozkem koridorju sta Nemec in Madjar v neposredni »seščini. Da bo tudi sedaj tamkajšnje ljudstvo, ki je itak že zelo mešano vsled ugodnejših življenskih razmer v slovanskih državah, gravitiralo na slovan. stran, je jasno. Pri določitvi mej naše in Ceho-slovaške države je pač vso pozornost na to obračati, da se nobena vas, nobena hiša s slovanskim prebivalstvom iz Jugoslavije, oziroma iz Ceho-slovaške države ne izloči na tem koridoru, ker tukaj je morda najvažnejša točka pri ureditvi mej! Ako ;si sedaj Jugoslovani in Čeho-Slovaki le idealno v roke segajo, si bodo tukaj kot neposredni sosedje podali dejansko roke. Morda bi kazalo, ta ozki pas že *sedaj obema državama priklopiti, s či-,mur bi bil most od Balta do Jadrana zgrajen, pa ne nemški, ampak s lo v a n-;ski most Prebivalstvo bi se gotovo ravnalo po načeln: res victrix diis pla-tuit! ne pa po načelu: sed victa Catoni! S tem bi bilo Germanstvo za vedno od Madjarstva odrezano in eventualna prometna zveza od Balta do Jadrana bi tekla izključno po slovanskih državah. Dr. P i r n a t = »Narodni Llstv« o Italijansko jugoslovanskem sporu, Včeraj sem kij došli »Narodni Listv« priobčujejo z ozi-rom na okupacijo slovensk'b krajev po italijanskih četah in glede na spor o jugoslovanski mornarici članek, v katerem pravijo med drugimi: Ne verujemo sicer, da bi bile resnične vesti tujih nam sovražnih listov o poostritvi spora med Italijani in Jugoslovani. Vendar pa bi bilo napačno, ako bi se ne zavedali, da je v resnici sporazum glede razdelitve ozemlja na jadranskih bregovih veleva žna stvar, in da je ta sporazum daleko težji, nego na primer naš sporazum s Poljaki. Vendar pa ta sporazum ni 'tako brez vsake nade, kakor je bil pred letom, ko je Italija še vstrajala na londonskem dogovoru z dne 26. aprila 1915. Ta dogovor pa je bil v maju lanskega leta v Londonu revidiran in obe prepirajoči se stranki ste se sporazumeli na tej podlagi:" 1.) Priznava se združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov V jedno jednotno samostalno državo. 2.) Italija je upravičena osvoboditi avstrijske Italijane, in 3.) z ozirom na narodne meje med Italijo in Jugoslavijo velja narodnostno n a č e 1 o. Tudi minister zunanjih del Sonnino je v svojem glasilu »Giomale d'Italiac priznal, da Italija in Jugoslovani morajo dati drug drugemu koncesije, zakaj italijan. zahteve so neizpre-menljive samo proti Avstro-Ogrski. List zaključuje svoj članek s prepričanjem, jda se v doglednem časn posreči har-jmoničen sporazum med Italijo in Jugoslovani. . m = Tuje časopisje o Jugoslaviji. Vrlo težko je kontrolirati, kako piše inozemsko časopisje o zadnjih dogodkih na našem slovanskem jugu, ker smo vsled okupacije zanarinfiga dela naš« domovine s strani italijanskih čet ki zro v nas nasprotnike, docela odrezani od poštnega in brzojavnega prometa z nam prijaznim inozemstvom. Moramo se torej omejiti samb na poročila, ki jih najdemo v raznih nam dostopnih listih. V >Journale de Genevec čitamo članek, ki ga je napisal vseučiliški profesor Mi-chels. Ta članek nam ni baš posebno prijazen. Michels reklamira na podlagi narodnega prava Trst za Italijo in poudarja, da nimajo Jugoslovani nobene pravice do tega mesta. Vendar pa je sMcarski profesor toliko posten, da priznava, da je zaledje tržaškega mesta docela jugoslovansko in da je težko zagovarjati aspiracije Italijanov, da bi slovenska okolica pripadla Italijanom. Michels pravi končno, da bi priporočal Italijanom in Slovencem glede Trsta pošten sporazum, ker edino na temeliu sporazuma v bodoče lahko uspeva Trst. — Nemški list v Bernu »Bund«. ki je tekom vojne dokaj očitno stal na strani centralnih sil, je priobčil nedavno članek «Der siidslavische Staat vom Isonzo bis zum Vardar«, v katerem iz-veščuje javnost o znanem dalekosež-nem sklepu hrvatskega sabora, ki je bil začetek dalekosežnih posledic na slovanskem jugu in ki je dal tudi povod, da sc ie na vseh koncih in krajih jugoslovanskega ozemlja proglasila neodvisna država SHS., ki naj sega od Soče 1 riglava in Jadrana do Vardarja in E^ejskega morja. List naglasa, da se vidijo že konture te nove države, ki ima brez dvoma nalogo, da postane močan jez proti vsakemu nemškemu prodiranju na jug, na Balkan in v Orijent. Govoreč o kriški pogodbi iz !eta 1917, po-vdarja, da je v tej pogodbi zmagala pravična in vzvišena misel jednakoprav-nosti vseh jugoslovanskih plemen. = Kako ?e sodil Sonnlno svojčas o Trstu. Sedanji italijanski zunanji minister Sonnino zastopa ta čas ravno tako energično, kakor vsi njegovi kolegi, »svete pravice« do »neodrešenega« avstrijskega ozemlja. Svoičas pa je Lil Sonnino v tem vprašanju precej drugačnega mnenja. V svojem tedniku vRassegna Settimanale« je izvajal kot izrazit nasprotnik iredentizma o vrednosti in stališču Trsta in Tridenta za Avstrijo na jedni in za Italijo na dru£i strani tole: Posest Trsta ie za Avstro-Ogrsko največje važnosti in ta bi se borila do skrajnosti. Dredno bi opustila svoje pristanišče. Nadalje je Trst naj-priprrrvnejše pristanišče za vse nemško ozemlje. Prebivalstvo Trsta je mesajio, kakor vsega prebivalstva ob meji. Zahteva po Trstu bi pomenila pretiravanje narodnostnega principa brez resničnega interesa za našo obrambo. Trident je italiianska zemlja in bi predstavljal izpopolnitev naše obrambe, ne da bi imel za Avstrijo pomen Trsta. = Trst in Trident. L u g a n o . 12. novembra; Poročilo o zavzetju Trsta in Tridenta se je razširilo po italijanskih mestih včeraj zvečer ter razvi tlo vihar radosti in veselja. Posebno je Italijane navduševala okolnost, da so sami brez pomoči svojih zaveznikov zasedli največje jadransko pristanišče. Italijansko časopisje slavi ta dogodek s velikim zanosom. »Sijajna imena Trident m Trst se bleste kakor zvezde na našem nebu. Upanja, ki so se nam zdela kakor v žalost zavite sanie, so se danes uresničila.« Tako piše milanski »Corriere«. — Sedaj so stopili razgovori med Jugoslovani in Italijani, ki so bili do sedaj le bolj teoretičnega pomena, v praktični stadij. Kaka velika na-sprotstva in kake težave je treba še premostiti, je povedal sam ministrski predsednik Orlando nekemu žurnalistu, ko je zapuščal zvezno konferenco v Parizu. Rekel je med drugim: fiabsbur-žani so v zadnjih desetletjih po svojem starem načelu: divide et impera. vedno izigravali Italijane napram Jugoslovanom in obratno ter na ta način se;ali prepir. Ni čuda. da se je na ta način ostvarilo umetno nesoglasje in zavist. Oba dela morata premagati primeroma male diference ter pričeti zidati hišo prijateljstva na -trdnih temeljih. Vse ma-hinacije naših sovražnikov, da bi nas razdvojili ali da bi nam sami ušli iz zanjke, bomo vedeli skuono preprečiti. — *Seccolo« piše. da je Italija sedaj praktično izvedla svoje pravice do Trsta in Istre, da pa bo upoštevala jezik in šege slovanske manišine. Ne more se pa odpovedati strategični varnosti svojih mej. ter ne more radi tega preprečiti, da bi ne prišle tudi jezikovno mešani okrait pod italijansko upravo. Sicer pa tudi Srbija pri svojih zahtevah ne gleda vedno na meje svoje narodnosti. = Wi!son se osebno udeleži mirovne konference. »Times« poroča iz Newyorka, da je Wi1son sklenil, da se udeleži mirovne konference osebno. = Nekaj v zabavo In dobro voljo. Takozvani »Ministerratsorasidium« !e poslal včeraj listom službeno obvestilo, da je avstro - ogrsko ministrstvo zuna* njih del sporazumno z ministrstvom no. tranjih del in prometa, ki žotzdavnaj več ne obstojajo, dovolilo zopetno dohajanje inozemskih političnih listov v Avstrijo. Takisto je te dni izšla najnovejša številka revije »Neue osterreichische Blat-ter«, ki na čelu svojih člankov priobču-je dolgovezen oklic, ki izzveni končno v poziv: Velikoavstrijci vseh narodnosti, združite se, češ. da brez Avstrije ni spasa za noben narod, živeč v bivši Avstriji. Najzanimivejša pa je takozvana »Kriegskorrespondenz«. ki lo je nam tudi včeraj doposlal prosluli Kriegs-presseouartier. V tej boršuri se nahaja na odličnem mestu članek »Pomanjkanje y Angliji«. Neka Nemka, ki se je baje* nedavno tega vrnila iz angleškega vjetništva. pripoveduje, da je Anglija vsled podmorskih čolnov, vsled delavskih stavk in železniških nesreč tako na koncu, da bo primorana v najkrajšem času skleniti mir. Zatrjuje, da je povsod v Angliji videla samo pomanjkanje in bedo in da ie Izven vsakega dvoma, da bo Anglija zapadla ne v mesecih, ampak v tednih najobčutnejši lakoti, ki jo bo prisilila skleniti mir z Nemčijo pod vsakim pogojem. Nemška dama zaključuje svojo pravljico z vzklikom: »a pri nas v Nemčiji imamo še vsega toliko, da brez težav lahko vzdi-žimo še to zimo.« === Nemški cesar najbesnejši sovražnik proletarstva. »Arbeiter Ztg « piše k nemški revoluciji o bivšem nemškem cesarju: Odkar je bil nastopil vlado, je bil Viljem II. najbesnejši sovražnik proletarske demokracije. On je rekel proletarskim vojakom, da bodo morali streljati na očete in matere, ako jim bo on to ukazal. Socijalne demokrate je imenoval brezdomovinske ničvredneže, ki se po krivem imenujejo Nemce. Na cesti je proslavljal s sramotnim denarjem državne zveze za pobijanje socijalne demokracije kupljeno volilno zmago. On je bil predstavitelj srednjeveškega praznoverja o kraljestvu po božji milosti, on je bil trdovraten predstav itelj osebnega regimenta.1 Kar je bilo pa še mnogo usodnejše, ie bilo to, da ie cn zastopal oni imperijalizem, ki je spi a vil Nemčijo v vojno z vsem svetom in vr-gel nemški narod v najstrašnejšo* katastrofo. Ona pomorska politika, ki je morala spraviti Nemčijo v konflikt z Anglijo, oni požrešni in istočasno nesmotreni in neuspešni aneksionizem, ki je iskal plena sedaj na Kitajskem, sedrj v Turčiji, sedaj v Maroku, ne da bi bil mogel priboriti kak resnični uspeh, ki je* pa stalno dra/il druge narode, ona otročja politika, ki je žalila nasprotnika z izzivajočinti frazami, ne da bi koristila svojemu lastnemu narodu — taka je bila politika Viljema II. Vse to je prenašal nemški narod potrpežljivo. Da celo, ko je bil zapleten v to strahovito vojno in ko ie kljub brezprimernemu junaštvu, kljub nezaslišani požrtvovalnosti svojih sinov v tej vojni videl, da je zapadel volji zmagovalca, celo še tedaj se je zadovoljeval z demokratičnimi reformami, ki naj bi bile še ostale v okvirju monarhične ustave. Vedno očitnejše pa je postajalo, da bi mir s podpisom Viljem II. naložil nemškemu narodu najtežje žrtve, na kar so začeli vedno širši sloji nemškega, naroda zahtevati, naj Viljem II. ne onemogoča več nemškemu narodu hitrega sklepa znosnega miru. Razglasi narodne ulnife. PREMOG. Vrhovni rudarski urad Narodne vlade SHS v Ljubljani razglaša: 1. da veljajo še nadalje dne 3L oktobra 1918 veljavne cene za premog in da ne sme noben lastnik premogovnika samovoljno prekoračiti teh cen; 2. vsa vodstva premogovnikov morajo dnevno produkcijo naznaniti vsak dan po dopisnici premogovnemu nadzorniku Ivanu Jakšetu, stavbnemu svetniku v Ljubljani 'deželna vlada); 3. vsa naročila za premog se naj odstopijo imenovanemu, ker ima le on pravico dispozicije nad premogom; 4. vsa načelstva železniških postaj se prosijo, da odpošiljajo le od imenovanega nakazani premog; 5. kot nadzorni organ za razpošiljanje premoga je nastavljen od poverjeništva za javna dela in obrt gospod stotnik Fran Gombač, ki ima pravico, na postajah odpo-šiljanje premoga nadzorovati ter ima pravico vpogleda v knjige in tovorne liste; 6. pristojbine za rudniške mere in pro-stoslede se plačujejo finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani kratkim Dotom ali pa po poštni nakaznici. Na poštni nakaznici je natančno označiti namen vplačila (pristojbina za prostoslede, oziroma pristojbina za rudniške mere). Dnevne vesti. — Vodstvo civilnega veterinarskega oddelka noverieništva za kmetijstvo ie izročeno bivšemu c. kr. vladnemu svetniku Ivanu M u n d i. Voditelj civilnega veterinarskega oddelka vrši vse posle glede živinozdra-vstva v ob-mociu vlade SHS. nieiuu so podrejeni vsi državni živin o zdravnik i in se ie glede vseh živHnozdravni.ških vprašani obračati na veterinarski oddelek, po-verieništva za kmetiistvo. ki pnsluie v prej^niem veterinarskem oddelku hiše deželne vlade v LinMiani, na Erjavčevi esti. — Poverjenik: Prelat A. Kalan. 1. r — Narodno darilo. Tz Karlovca nam ooročaio, da ie daroval znani ve-leindustriialec v Karlovcu naš roiak g. Andrei .T a k i 1 Narodnemu vieču Slo-venaon. Hrvata i Srha v Zarrebu znesek 100 000 K. Želimo, da bi našel Jakil rnnoero posnemovalcev med Slovenci. Hrvati in Srbr. — Poveljstvo 17. nn. se iskreno zahvaliuie vsemu ceni en emu občinstvu za prisrčen snreiem povodom prihod.«* polka v Linbliano ter za vse velikodušne darove. — Po?ebna zahvala na bodi izrečena spoštovanem narodnim damam. si. meštari občini ter >Zadružni zvezi« za. izvrstno noarosHtev. — Makarska denutpciia v Ljubljani. Pri Narodnem svem. v Liubliani se ie zerlnsila danes denutaciia> sestoie-ča iz treh sospodov. ki so se izkazali s pooblastili madžarske vlade v Budimpešti. Tziavili so. da so na pobi v Liubllano živila, namenjena madžarskim četam, ki so na notu z bivše italijanske fronte v domovino Gospode so napotili k predsedstva Narodne vlade SHS. — Iz nolitiene službe. Vladni tajnik Josip Friedl iz RarTovliice ie ore-meščen k mestnemu magistratu v Celie. okrajni komisar Ludovik Pinkawa iz-Litije k okrainenm glavarstvu v Celie, okra ini komisar dr. Fran Oerrin iz <*r-nomlia k okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Abs. jurist dr. Jelko Ravnikar ie imenovan za koncenrnesra praktikanta nri politični upravi Narodne vlade SHS v Tnka na liublian*kih srednjih šolah. Ravnateljstva obeh enmnazii. realke in liceja naznanjajo, da se prično redni pouk zonet v ponedeljek, dne 1& novembra t. L — Izpiti na zagrebškem vsenči-lišču. Ker tvorimo s Hrvati in Srbi eno državo, ie samoobsebi umevno, da veljajo izoiti. položeni na zacrrebških visokih šolah, rudi v obmociu Narodne vlade SHS v Liubliani. Veliavni so pa seveda začasno tudi vsi izpiti, položeni na dosedanjih avstrijskih visokih šolah. — Divizijska blagajna na strehi vacona. Prve dni, ko so se pričeli vojaški transporti, so na nekem vagonu našli zaboj, katerega ie Čuval neki nemški infanterist. Ko so preiskali zaboi. so našli v m>m diviziisko blagaino v znesku dva milii^a kron. Jasno ie. da ie bila ta ukradenn divizijska blagajna zaplenjena. — Iz mestne aprovizaciie. Danes dopoldne se ie poslovil od svojega uradništva in uslužbencev oddelni načelnik aprovizačnega urada na Poljanski cesti št. 13, mestni tržni nadzor^'1 Adolf R i h n i k a. r. ki ie odslej do-delien v službovanje v Zagreb. Pri tei priliki so se zbrali uslužbenci v načel-nikovi pisarni in se ie v imenu uslužbencev spominjal masrisrratni asistent Ivan Tavčar dolerih štirih let. v katerih se ie razvila mestna aprovizaciia po nemalih zaslugah tržnega nadzornika Ribnikarja iz skromnih začetkov v velikansko podietie z več oddelki. Nele uslužbenci, ampak tudi stranke, ki so imele opravka z uradom, so vedele ceniti vestnost načelnikovega uradnega poslovanja, ki je bilo vedno nenristransko in* pravilno. Vse aprovi-zacno delo so bo mosrlo oceniti šele potem, ko bodo minuli današnii časi pomanjkanja. Takrat se bo gotovo priznalo tudi aprovizačnemu delu v Liubliani pohvalo in priznanje. Tržni nadzornik Ribnikar se zahvali za poslovilne besede in poudaria, da ie uradnl-etvo skozi vsa leta vestno vršilo ukaze, ljudem pa delilo to. kar ie dala mačehovska avstriiska vlada. Če tudi se je ustvaril naiboliši razdelievalni šestem, vendar ie umliivo, da pri tem ni bilo m o sroče ustreči vsem. Govornik ie prepričan, da bo aprovizačno urad-ništvo tudi v bodoče posvečalo svoje najboljše moči splošnemu liudskemn blagru. ne glede na to, bo li kdo njihovo delo priznaval ali ne. Biti uslužbenec mestne aprovizaciie ie skraino nehvaležno. Primerjal bi ta posel z opravilom sodnega ali davčnega ekse-kutoria, ki tudi ne čuie v svoiem ura-dovaniu lepih besedi. Vzlic temu je ekselcutor potreben in niesrova na Iona ie. da vrši v vsakem slučaju uradno dolžnost, ne glede na levo in desno. TJradniStvo mestne aprovizaciie ni le ZAdoatilo svoii uradni dolžnosti, mar- več se lahko zaveda, da ie vršilo v najtežjih časih, v katerih se ie nahajalo prebivalstvo, radi svoio narodno dolžnost, zlasti na soeiialnem poliu. — Nemško gledališče. Najlepši dokaz za visoko stopinjo naše kulture in našo miroljubnost je dejstvo, da se vzlic znanim svetovnim dogodkom igra nemoteno naprej v Ljubljani v — nemškem gledališču. Popolnoma je pozabljeno, da ifi moral biti dolga in dolga leta zaprt hram naše slovenske Talije, ko je furor .teutonicus brezstidno besnel po nekdanji Avstriji mej tem ko so krvaveli naši sinovi po ruskih planjavah in kraških skalah, sinovi državo ohranjujoče-ga naroda — gospodov se pa solnčili lepo v zaledju, lepo na varnem. Privoščimo gostom svobodne naše Jugoslavije, da se zabavajo po svoje v nemškem gledališču. Imamo le eno skromno željico: Naši gostje, ki pohajajo nemško gledališče, so vseskozi v dobrih, naravnost sijajnih gmotnih razmerah. Tudi ne bomo izdali nobene tajnosti, če pribijemo suho dejstvo, da so bili ti redni pohajalci nemškega gledališča, kadar je bilo treba poseči v žep za mal dar za domovino, vedno zašitih žepov, zaprtih rok. Zato jim dajmo sedaj v svobodni Jugoslaviji pnliko, da odpro nekoliko svoje tolste roke, nekoliko izpraznijo svoje prenapolnjene žepe . . . Nemško gledališče v Ljubljani naj igra svobodno in nemoteno na-prei. Toda od vsake svoje predstave naj plača na oltar dofliovfne najmanj en sto kron davka. Ta davek, ki naj ga plačuje nemško gledališče od vsake predstave, stekaj se v zaklad, ki naj ho namenjen na pr. slovenskim invalidom. Saj so ravno ti invalidi žrtvovali svoje roke, svoje noge za one svetinje, ki so posebno pri srcu poiiajalcem nemškega gledališkega hrama. Tem pehajalcem bo pa z našim predlogom nedvomno ustreženo, ker jim tem potom nudimo natlepšo nrtliko. da se iz globoke hvaležnosti oddolžijo onim našim fantom in možem, ki hodijo ob palicah in bergljah mimo nemškega gledališkega poslopja proti svoiemu domu v Obrtni šoli. Prepričani smo. da naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi. — Železniška nesreča. Pri vlaku št. 830 se ie včerai ob VkI. zvečer med Preseriem in Brezovico pri 11 vozu od zadai zlomilo kolo. vsled^ česar se ie voz prevrnil in so ^kočili naslednji trije vozovi iz tira. Drugi tir ie ostal prost. Mrtvi so 4. težko ranieni & lahko ranjenih več oseb. Pomožni vlak z zdravniki ie takoj ob 8 odšel iz LfuV liane. Ob pol 3. ziutrai sta bila prva tira prosta in železniški promet se more že neovirano zopet vršiti. — Državne železnice. Občinstvo se opozaria. da ie od danes naprei dovoljen vstop v vlake v Liubliani tud- na državnem in doleniskem kolodvoru. — Iz Gradca nam poročajo, da od ?. t. m. naprej tamkajšnja poŠta ne spreieaia več zavojev, nakaznic in denarnih nisem v kraje južno od Drave. — Kdor bi kai vedel o Jerneju Zupančiču, ki ie služil ori domobranskem pešpolku št. 27. in se ga pogroša od 26. avgusta 1914. nai prijazno sporoči njeerovi ženi Fran'iški Zupančič Ilovea -39. Ljubljana. Stroški se po-vrneio. — Krma za konie! Poslovalnica za krmila v Ljnbliani ima v tovarni v Medvodah za melasno krmo. ki jo oddaja za vso okolico na licu mesta v tovarni v Medvodah in sicer za (Wno 44 kron za 100 kg. Kupci io lahko dobe brez posebnega nakazila in nai pri-neso seboi potrebne vreče. — Raihovski voiaki s tisočaki. Na dan. ko*ie bila potopljena oklopniea >Viribus Unitis*. so se pripeljali prvi raihovski momarii iz Pulia v Liub-li?no. Tu so bili ustavljeni in preiskani. V takozvanih >Brotsackih< so na£li pri vsakem naravnost neverjetno število avstriisikh bankovcev - tisočakov. Kje so te tisočake dobili, ie vpra&anie. Zaslužili iih gotovo niso Ti bankovci so bili seveda zapleaicni. — Kupovanje vojaških kon). S kupovanjem vojaških konj, ki prihajajo z boji-v se lahko zaneso kužne bolezni, kakor smrkavost garje itd Vsled tega se naroča vsem onim strankam, kmetovalcem, posestnikom i. t. d., ki stanujejo v mestnem okrožju Indijanskem In bi kupili vojaške konje aH jih vzeli v najem, da takoj naznanijo mestnemu magistratu dan nakupa ali prevzema. V ostalem se dotičnim kupcem naznanja, da morajo 1.) imeti nakupljene konle skozi 60 dni ločene od drugih konj; 2.) paziti na njih zdravstveno stanje; 3.) naznaniti mestnemu magistratu vsako sumljivo oboljenje; 4.) da širijo te konje skozi 60 dni rabiti za delo z omejitvijo, da ne pridejo z drugimi konji v nobeno dotiko. — Smrkavi konti na Kranjskem. Po neprevidnosti neke narodne straže je bil zaiet med Logatcem in Preseriem večji transport smrkavih in smrkavosti sumljivih koni. ki ie bil potem razpu-šcen. Vsled tega ie nastopila velika nevarnost, đaj se ta strahovita konjska bolezen razširi. Vsak sumljiv slučaj nai se tedai nemudoma naznani okrajnemu glavarstvu. Znamenja te bolezni so: močan smrkeli. trde raadčelinstne žleze in ugniide na kožni površini. Konjska smrkavost je tudi silno nevarna za ljudi. — Poverjenik za poljedelstvo : Prelat Kalan. — Oddaja plemenskih kobil. Priznano dobrim konierejcem. se bodo v kratkem oddajale lepe olemen^ko kobile. Pogoji: Prevzemnik se zaveže, da bo dal kobilo trikrat plemeniti, potem postane kobila niegova lastnina. Podrobne pogoje izve reflektant pri rit-moi8tru Teuberiu v Liubliani, Nu-šakova vojašnica. Na ta naslov nai se pošiljajo za sedai vse prijave fin želie glede pasme.) — Poverjenik za poljedelstvo : Prelat Kalan. — Vse mule nai 9e pošiljajo v Nu-Sakovo vojašnico k ritmoistru Teuberiu. ki ie prevzel zbero tega vprežnegra materijala za kraško ozemlje. To navodilo na1 vpoštevaio vsa poveljstva, ki imajo zbirališča koni itd. — Poverjenik za poljedelstvo: Prelat Kalan. — Hlevi za konje. Vsa županstva in zasebniki ?e prosijo, da nemudoma naznaniio Franu K r a p e ž u . kavar-narju v Liubliani. vse prazne večio hleve, ki bi iih bilo mogoče vporabiti za konie v slučaju slabega vremena. Tozadevne informacije so nuine, ker ie zima pred durmi. — Poverjenik za poljedelstvo: Prelat Kalan. — Nobenih preHnravic. Kakor je znano, se moralo v Ljubljani zapirati gostilne ob 8, kavarne ob 9. zvečer. Slovenski lastniki teh podjetij budno pazijo, da se policijska ura ne preko-ra&L K Kfl^ni pa se oči vidno nunliiot Stran 4, gsLuvnrv;si\i miruju - gnc itf. novem ora t^io 3». 5e vredno živimo v stari Avstriji, kjer so v živali Nemci novsodi privilegije. Ne malo se ne oziraio na policijsko uro in docim so po vsei Liubliani vse gostilne in kavarne že davno za-tvoriene. so kazinski gostilniški in kavarniški prostori se vedno otvorieni in raasvetlieni. Včeraj n. pr. ie bila ob 10. zvečer ne samo se razsvetljena kavarna, ampak so bili otvorieni se tudi gostilniški prostori s steklenim salonom vred. Menimo, da veljajo policijski predpisi za vse in da ne pripuščalo nikakih iziem. — Oddaja repe za krmo. Jutri v četrtek 14. t. m. od 9. ure dopoldne dalje se bo oddajala na dvorišču >Union« ske< pivovarne v Šiški rena za krmo na drobno in debelo po 20 K za 100 kg. — Poslovalnica za krmila. — Mestna aprcvizaciia potrebuje delavcev. 2e nekaj ča3a se opaža nenavadno pomanjkanje delavskih moči. Namesto, da bi jih bilo vedno več. jih ie vedno manj. Tudi mostna aproviza-cija občuti to pomanjkanje znatno, zlasti zadnje dni, kar močno ovira redno dovažanje blaga in poslovanje me&tne aprovizacije. Tako je. kakor da bi bila cela vrsta ljudi čez noč obogatela in bi ne hotela več delati. Delo se plača dobro, vendar manjka delavcev. Apeliramo zato na delavce, naj se priglasijo nemudoma pri mestni aprovizaciii, da bo mogla nemoteno dedovati. Toliko se zahteva z vseh strani točnosti v prehrani in hitro se dobi glasnega neza-dovoljneža ob malem nedostatku, sedaj pa manjka delavcev! Kako nai se potem vrši prehrana zadovoljivo! Priča« kujemo torej, da se odzove temu vabilu takoj zadostno število delavcev. — Liska železnica Iz Zagreba nam javljajo, da se vrše tamkaj že dva dni konference glede nadaljevanja gradbenih del na lišTd železnici. — Umrli so: V Ljubljani ga. Pranja Trtnik. vdova deželnega blagaini-ka in posestniea. — V Kranju gdč. Ma-rica Rakove. — V Blokah g. Anton Lenarčič. — V Elbingu ob Vzhodnem morju g. inženir Leo Pavlin. Poroka. V Kamniku ?e ie poročil 'dne 10. novembra 1918 z gdč. Štefko Bergantovo g. Makso P o h 1 i n Man Narodno obrambe. Mladima poro-čencema obilo sreče! Iz Sodražice se nam poroča: Nas župan Lovrenčič je po hudem pritisku s strani ljudstva vendar odstopil. Minila je doba 41etnega terorizma, kakors-nega ne pomni kmalu kaka občina na Kranjskem. Iz Kandije pri Novem mestu nam poročajo crlede na dopis v št. 230 o od-dajalnici ljudskega blaga v Novem mestu, da trditev glede onega najbogatejših gostilničarjev v »Kamini ne odgovarja resnici. Ni res, da je dotičnik na-kunil lansko leto vina po 3 K, pač pa rudi po 12 K. in tudi ni res. da je raz-ven hčere učiteljice, kateri drugi član njegove družine prejel iz omenjene od-dajalnice kako obleko. Učiteljice pa so vse dobile. Iz Žužemberka nam poročajo; Tudi tu se gibljemo! Odbor N. vječa ie organiziral Narodno Obrano, kateri ie prijavljenih že nad 600 mož in fantov iz občin Žužemberk, Zagradec Am-brus. Dvor in Ajdovec. Dne 7. novembra t. 1. vršila se je na glavnem trgu slovesna zaprisega, norem ko ie "preie nagovoril moštvo s času in preobratu primernim nagovorom tukaišni javni notar Anton Carli. Promet je živahen, skozi prihajaio karavane vračaiočih se vojakov, vendar nerodnosti dosedai ni bilo. Samo pri N. O. bi želeli več smisla in resnosti za stvar. V kratkem odidejo vojaki k svojim kadrom, od koder upamo, da se kmalu zopet vrnejo do- mov. V Kozjem se je ustanovil krajevni odbor Jugoslov. demokratske stranke za trg Kozje. , O /uph.uu v Radjroui pl. Kodoliču je poročili graški - TaerblatU. da je bil aretiran na ukaz jugoslovanske oblasti. Ta vest se sedai dementira s pristojnega slovenskega mesta. Iz Slovenjema gradca nam pišejo: Odbor tukaišnieera Narodnega sveta ie prevzel okrajno glavarstvo, občino, pošto in žandarmerijo. Dela je ogromno in primanjkuje delavnih narodnih, moči, za katere je takoj treba poskrbeti. Drugod je ueitolistvo narodno in steber vsega življenja. In pri nas? Vodja tuk. okol. šole je ne samo mlač-než — ampak celo sovražnik vse narodne ideje, ki si ni >upaK podpirati izjave za deklaraciio. ima še danes pomisleke glede Jugoslavije, katera se mu zdi nemogoča in ki se ie pred otroci izrazil: >Kaj hocaio Undlšaiii z Jugoslavijo"? Ta dični mož ie vpoko-Jugoslavijo"? >Ta dični moi ra vpoko-vreden sodrug ie učitelj Rtrnove, ki uganja politiko po najbolj zagrizenih nemskutarskih gosuinah. Kot tretji -vzgojitelj* je nadzornik SehecheL pred kratkim imenovan za nadučitelia na okol. šoli. Poživljamo vse tri, da se nemudoma oducn eto službi prostovoljno in zapuste ta mesta. Mi rabimo ravno pri nas odločnih, narodnih učiteljev in to t ako i ! Ne odlagati! Kaj i o z nemško šolo? Imajo .-amo par nemških otrok, vse druee &o tirali v to šolo. Opozarjamo Narodni svet v Ljubljani — osobito g. dr. Verstovšeka. da napravi takoj v tem oziru red! Hrvatsko goveie mesrf v Gradcu. V Gradcu so prodajali 11. t. m. hrvatsko goveie meso kakor nreisnu teden, in sicer kiloerram sprednjega mesa po ^6 K. v zadnjih delili po ?»U K. Nemiri v moŠiSki dolini na Koroškem. Pretekli torek so bili izbruhnili v možiški dolini veliki nemiri. Začelo so je v Prevaljah. kier ^o oplenili transportni vlak. Boliševiška množira ie oropala hišo pri Biziaku in razdejala par trgovin, V Guštainu so oplenili par trgovin. Istočasno so ropali v Črni in Možici. Vojaštvo, došlo iz Celja, je napravilo takoj red v Sp. Dravogradu, v Guštaniu in Preval lah. Celovški >Wehrausschuss« poslnie tako nespametno, da zadržuje oro^ie za slovenske kraie. Novi tajnik Matice Hrvatske«. Gospodin dr. Tugonrir Alnunović odrekao se tajništva i uredništva »Matice Hrvatske«, pošto ie_ pozvan u Sarajevo kao povjerenik N. V. za nastavu i prosvjetu u Herceg-Bosni. Nieerovim zamjenikom u >M. H.fraila«. Kdor jo nazaj pripelje dobi nagrado v nisi Ambrožev trg št. 10., I. nadstr. narodno gledališče. — Iz gledališke pisarne: Danes se ponovi Molierova burka :>Namišlieni bolnik« za aboneraent >Bc, — Gledališka predstava v čast srbske po«adke. V p^tek. 15. t. m. se bo vršila v čast srbske posadke v Ljubljani predstava >D i v i i love izven abonementa. P. n. dame. ki imaio lastne narodne noše. se prosi, da bi pri tej predstavi sodelovale na odru. Priiaviio nai se ta-koi pri upravitelju drame. Da se nu srbskim bratom čim lepša in pestrejša slika iz živiienia našega kmetskoga naroda, prosi ravnateljstvo, da se priglasi čim več dam v pristnih narodnih krojih. Obenem sc izraža naiživ,>i*a prošnja, da blagovolijo narodne dame v čim večjem številu zasesti proste loze, tako, da bo tudi gledališče podajalo »Srbom sliko resnično narodnega slovenskega gledališča. Tega dne bodo na gledališču vihrale zastave države SHS, pred predstavo sodeluje orkester ter so vrši oiieiieien pozdrav trb-ski posadUi. Namišljeni bolnik«. Perečo satiro na zdravniško šarlatanstvo 17. stoletja. Molierovega Nauiišlienega bolnika«, so spravili včeraj v relativno precej zadovoljivi obliki na oder. Tiste zaokroženosti, kakršno potrebuje klasična igra. sicer ni bilo — tudi ie ni lahko zahtevati ob sedanjih razmerah — ali i elo se je vsaj. da je bila predstava dobro pripravljena in da se je os< po individualni zmožnosti izvečine vsrlobilo v svote vloee. Namifelieneera bolnika je igral g. P o v h e z uspešno, dusi časih pretirano komiko; bil ie popolnoma vešč SVOJI partiji, očrtoval pa je po nekod premalo svojo navidezno telesno prepalost in njegova maska bi bila lahko nekoliko starejša. V celoti pa je »bil njegov bolnik zaslužna stvaritev, Id je zbujala vefl večer obilo veselosti. Pretkano služkinjo tiste vrste, ki v starejših igrah tako odločilno po-sezajo v delo in nedelo svoje gospode, je predstavljala gospa Juvanova z živini temperamentom, s primerno odrezavostjo in affilnostio; gladko zna-.nje. obsežne vloge in degažirano nastopanj sta poleg všečne zunanjosti ustvarili figuro, ki ii gre najlepše priznanje. — Drture vloge so kolikor toliko podrejene velinve. vendar ie treba omeniti slasti crospoda Danoša kot bebastega Thomasa Diafoirusa, ki ie bil Imeniten po maski in jo originalno sdrdraJ oba svota nagovora; dalje gospoda Pecka. ki čil nadutega zdravnika Diafoirusa. Drugo osebje, tako go.-»pa B u k š e k o-v a, gospodični seri č e v a in Vera Danilova kakor tudi gospodje Z e-1 c z n i k. Strniša, D r e n o v e c in L o č n i k. r-o storili svojo dolžnost; gospod Danilo pa je z raznimi >ta-kp«, >dac, Jurag] brate, ^dragi moi< itd. inašil vrzeli zevaiočesra neznanja. — Posebno prvo deianie so igrali iako živahno in lepo zaokroženo, tako da so bili tukaj — kakor deloma tudi v drugem deianiu — nekateri prizori v prirodno pogojenem tonu kakor zajeti iz resničnega živiienia. Molierove pusice zoper zdravniško ignoranco nie-gove dobe seveda dandanes niso več aktualne, vendar ie iNamiŠljeni bolnike še vedno učinkovit, zanimiv pojav vesele eledališke književnosti. — Kdaj bo iz slovenskega iezika izginila spaka >Bolan izgleda«? izgledati« vendar ni niti za trohico boljši od ljubljanskega »vun videti«! Zakaj -se ne bi reklo: >Bolan se mi zdi fvidi)« ali >Zdi (vidi) se mi (dejal bi), da ie bolan«? — Gledališče ie bilo iako dobro zasedeno. —n— -r Krušne komisije bodo ur3dovale v petek une 15. t. m. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za premog. 4- Gg. načelniki krušnih komisij se vubijo. da se zanesljivo udeleže seic, ki se vrši v četrtek dne 14. novembra t. 1. ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici. 4- Za zamujene izkaznice za živjla te ne izdala novih. Vsak nai pravočasno kupi blasK>, sicer naj Škodo pripiše sam sebi. Razne stvori. * Place državnih tajnikov v novi nem-ssoavttrijski državi Je določena na leto na 40.000 K brez pravice do pokojnine. •Budimpešta brez drv. »Hrv. drvptr-žac« javlja, da so Izčrpane VSi zaloge drv v Budimpešti. * Krupova tovarna odpušča delavce. Kakor poročajo z Berolina, je odpustila Krupova tovarna v Essenu 10.000 delavcev. Med delavstvom vlada veliko razburjenje. * 75 milijonov frankov za porušene francoske cerkve. »Osservatore Romano« poroča, da so nabrali v Ameriki 75 milijonov frankov za gradbo porušenih in poškodovanih cerkva na francoskem. *Nemiki cesarski gradovi kot lazareti iz Berolina poročajo, da je sedaj že bivši utmJki cesar pričetkom novembra ponudil okoli 60 gradov in dvornih poslopij v svrho zavetišča za ranjence. * Zaplenjen nemški plen. Hrvatski listi poročajo, da se posrečilo zadržati okoli 500 vagonov koruze in moke, ki so Jo hoteli Nemci odpeljati s seboj Iz Srbije. Sedaj se vse to blago nahaja v rokah vlade Na-odnega Vječa. * Zaplenjen nemški papir. Na Donavi sta bila ustavljena dva broda, nakrcana s papirjem, ki ga je bolela nemška armada na svojem umiku iz Srbije odoeljati s seboj v Nemčijo. Zaplenjeni papir je vreden nad 1 milijon kron. •Cehi skrbe za svoje rojake na Dunaju. ^Videnskr Dennik« poroča, da se izdajajo za one dunajske Cehe, ki se hočejo preskrbeti na Češkem In Moravskem z živili, posebne legitimaeje. Češka obmejna straia ima nalog, da teh Živil ne konfiscira. * Trockij f vežba za aviiatika. Iz Kopenhagna poročajo, da se vežba Trockii v Moskvi za avijatika. Obenem si je nabavil privatno dva aeroplana. Trockij namerava po dovršenem avijatičnem kurzu osnovati močno bbljševiško zrakoplovno eska-dro, kateri bo on vrhovni poveljnik. * 20 milijonov kron v Budimpešti potnikom zaplenjenih. Iz Budimpešte poročajo, da ie železniška straža neposredno po izbruhu revolucije zaplenila potnikom okoli 20 milijonov kron mo pri enem so zaplenili 410.000 K. Pustili so iim denarja samo za neobhodno osebno potrebo. * V tunelu južne železnice našli 297 trupel vojakov. Iz Inomosta poročajo, da so v tunelu južne železnice našli 297 trupel voiakov. Voiaki so stisnjeni po vlakih, stoje na stopnicah in na strehah ie poln zadnji kotiček. Po v#čini so oslabeli in lačni. Ni čuda torej, ako ie toliko nesreč. 'Milijonska sleparija pri solnogrnški deželni vladi. Na Dunaju je bil aretiran prezidijalni šef solnograške vlade vladni svetnik dr. Eduard Rambousek, ki je ob-dolien soudeležbe pri velikih sleparijah v nakupni poslovalnici deželne vlade. Nekaj drugih uradnikov so tudi že prijeli. Gre za izginoli znesek 6 milijonov kron. katerega pa so našli v arerlrančevem stanovanju. * Bitka med vojaki na železnici v Ml-gkolcl na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da sta dne 7. novembra njijla v Mlškol-co dva vlaka. Bila sta natlačena vojaštva, tudi strehe vozov so bile polne. Dvema vojakoma sta bili pod mostom odtrgani glavi. Železniški poveljnik ie zahteval od vojakov, naj zapuste streho. Vojaki so pričeli streljati nanje iz strojne puške. Trije vojaki so padli mrtvi s streh, več pa so jih odnesli močno ranjenih v bolnišnico. * Invalidi, vdovo Jn siroto — Viljema. Italijanski Usti priobčujejo nastopno odprto pismo cesarju Viljemu: AH si bil na bojišču* ko Je bflo ob grmenju topov, ob pokanju pušk in praskanju granat na stoti-3oče moz na tvoj ukaz pognanih v naročje, smrti/ — Alt si bil v zakopih. ko SO tam naši očetje bratje in sinovi v mrazu ln na dc/ju poleti in pozimi, podnevi in ponoči vsled tvoje volje gledali smrti v obraz? — Ali si bil na morju, ko je bilo na stotine ljudi s tvojim torpedom vrženih z ladij In so se brez pomoči potapljali? — Ali si videl zgorela mesta, zapaljene vasi te opustošeno polje? — Ali si videl mlake ljudske krvi, grmade trupel, tisoče pohabljenih teles? — Ali si slišal krik groze in obupa, stokanje in vzdihovanje ranjenih in umirajočih? — Ali nisi slišal obupnih klicev in joka vdov in sirot, ali nisi slišal preklinjanja milijonov ljudi, zrarzleluu lačnih in obubožanih? — Samo misel na gorje, na strahote in na bolesti, ki si jih ti zakrivil, raz-greva dušo, stiska srce in s solzami zaliva, oči, v tebi pa ni niti trohice časti in vesti. Nisi vreden življenja. Pojd! In daj svoje telo vodnim roparskim pticam, da boi vsaj njim za užitek. — In val idi, vdove tn-sirote. ♦ Kako se ie zabaval nemški kron- princ na tron ti. Senzacijo je vzbudila v Nemčiji vest lista »Staatsburzer Zeitung« o nemškem kronprincu in njegovem razkošnem življenju v vojnem glavnem stanu. Žena njegova ga je hotela nenadoma pose ti ti. Pripeljala se Je v glavni stan z avtomobilom. Ko se je ustavil avtomobil in so ordonanci spoznali princeztnjo, so to hitro naznanili kronprincu, ki se Je nahajal ▼ velikem poslopju v I. nadstropju sredi velikega števila »dam* in oficirjev. Oospodjo in »dame« so si bili deloma zamenjali obleke, nekatere >dame« so bile prec©J brez oblek Kronprinc ie baš s težkim jezikom imel govor, ko je vstopil ordonanc in mu Javil dohod njene visokosti. Princ Je pre~ bledel in splošna panika se Je polastila razposajene družbe. Neki častnik je hitro skočil iz dvorane in srečal princezinjo, baš ko le hotela po stopnicah v !. nadstropje. Žaro Hi Jo je. da mora f, nJim nemudoma ▼ kleti, ker preti velik zračni naoad. Spočetka ni hotela verjeti, slednjič Jo le vendar pregovoril, da nai se izogne In nikar ne Izpostavi i a smrtni nevarnosti. Ko je prinesel to poročilo ordonanc v dvorano prinčeve razkošnosti. so se vsi oddahnili. Pol are kasneif je šel princ do svoje žene ln Ji sporočil, da ie nevarnost že pri kraju. Gospoaarslva — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet me-eea oktobra 1918. 1906 strank je uložilo 4.814.534 K 27 vin, 1453 strank ie dviamilo 2.5)97.652 K 12 vin., torej več uložilo i.*216.882 K 16 Stanje ulocr 72,473.076 K 62 v. Število uložnih kniižic 37.492. — Ce^ka indurtriialna banka »visu ie delniško glavnico. Na podlai?. Proda se: mlada kosa in dva mlada kozliča danske pasme. — Kolodvorska ulica štev. 7. 64U5 ZAHVALA. Povodom prebridke izgube naše dobre in iskreno ljubljene hčerke, sestre in tete, gospodične MILKE ŠLIBER izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo za vse izkazano sožalje. — Posebej se še prav iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali vence na njeno krsto in ki so nepozabno pokojnico spremili na zadnjem potu. ¥ Seloih, dne 12. novembra 1918. Žalnfo&l ostali. IS- ISfem službo gospođini« k gosoodu, Če tudi s par otroki. Stara sem 40 let. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega ^Naroda« pod „Pridnost 110 6372*«. Proda so dobro ohranjeno moško kolo Se s staro pnevmatiko in nova suknja, predvojno blago. — Naslov v upravni stvu »Slovenskega Naroda«. — 6420 Proda se tlns svila in lepo zimsko tem o-moaro blago po ugodni ceni. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. — 6413 Za trgooce! Prode se nekaj ovojnega papirja, rjavega in belega (superior). — Pisma pod »Ovojni papir Llnbljana, postni predal 74'«. 62&2 se sprejmeta takoj pri tvrdki J. J Naglas, Ljubljana, Kongresni trg. — se da lahko takoj v najem. — Marije Jelenić, Starapot 1. LJubljane. 6431 Kupi dobro ohranjena spalnica Is trdega lesa in kuhinjska opreva. Ponudbe pod ,-Rml 64i9" na upr. »Slov. Nar« Mleko se Uče proti prav dobremu plačitu sli zameni za barhantaste hlače, cigarete, figovo kavo ali obleko. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 6424 B9~ Mirna stranka tiče~W MEBLOVANE SOBE z dvema posteljama. Če mogoče vsaj deloma z vporabo kuhinje. Ponudbe poq MRml 6417" na upr. »Slov. Naroda«. Prešernove slike prodala io polllja po ptitnon potzelli Cena sliki • kron. Iv. Bonač v ljubljeni. D8B 2fo stev. „SLOVENSKI NAPOD-, dne 13. novembra 1918. Stran 5. Posor! Boljši samski mož, lesni trgovec, seda; vojaščine prost, Isce m takoj kompanjona, ki bi imel večjo vsoto gotovega denaria. Cenj. ponudbe pod , kompanjon 6382" na upr. »SI. N' Vetja množina SLIVOVKE se dobi po primerni ceni pri Frana Š v igel! na Bregu, p. Borovica. 63^9 3* - t Profesor Anton Lenarčič javlja zase in za svojce, da je umr! njegov nad vse dobri, preskrbni oče, stari oče, tast Anton Lenarčič, bivši posestnik v S6. letu starosti. Pokopali bomo dragega očeta v četrtek, 14. listopada dopoldne pri farni cerkvi sv. Mihaela v Blokah. Blag mu spomin ! 6422 L,ubijan.-Bloke, 13. listopada 1918. • - ■ '>t*v^SaŠ Irti poieSnega obrMtfl«. Naš preljubi sin in brat, gospod I ing. Leo je dne 28. m. m. po kratki mučni bolezni v 2tj. letu svoje dobe v Elbingu ob Vzhodnjem morju preminul. Pogreb dragega ranjkega se je vršil v ponedeljek dne 11. t. m. s Podnarta na Podbreško pokopališče, kjer počiva poleg blagega očeta v ljubljeni, prosti domači zemlji. V Gradcu in ?odbrez]ah, 12. novembra 1918. Marila Pavlin, mati. Dr Ciril in dr. Fran Pavlin, brata. ■- 1 ■■- .T. Fiat u *■* *■> ■. Ji^ • *:^ie V*5 v***- ■.»»/>l." '» '■'Si* t ■ teto Našo nadvse ljubljeno hčerko, sestro, svakinjo in je Bog po dolgoletni bolezni in trpljenju, 24 let staro, previđeno s svetotajstvi, danes ob 3. uri zjutraj poklical k Sebi. Ostane nam nenadomestna in nepozabna! Pogreb ljubljenke se vrši v četrtek ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. V Kranju, 12. novembra 1918. Ivan Rakove, tovarnar, Anka Pol k roj. Rakove, Mara Rakove, Olga Rakovo, starši. sestri. Ing. Karol Polak, tovarnar, svak. Đa£a Polak, nečakinja. Gonilni jermeni brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). Transportni trakovi. Kaftner & Co, Gradec 14. Vsaka množina raznovrstnih finih bonbonov se dobi pri tvrdki Fran Medica, LJubljana, Trlsska cesta 4. — 6418 Hiša za trgovino aii trgovski lokali Kupim hfšo, v kateri se nahaja trgovina v Ljubljani, v predmestju ali okolici, oziroma vzamem v najem prostore za trgovino. — Ponudbe ob navedbi cene na uprav. »Sloven. Naroda« pod „M. J. 50.000 6357". Hiša z vrtom se proda. Leii v sredini mesta na zelo prometnem kraju. V hiši se na-hajeta 2 prodajalni. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 6416 po solidnih cenah le pri d o m a č i tvrdki BI. Tomaiin. Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. lstotam naprodaj večja množina praznih zabojev. 6412 Dipl. u£iteJiica za ljudske in meščanske šole zeli mesta domaće učiteljice. Klavir, žen roč. dela, dipl. za um. slikanje, telovadbo, francoščino v inozemstvu. — Mlnka Poračnik, Hradeckega vas ~54, Ljubljana. 6316 starejša ženska za gospodinjo k enemu gospodu in dvema odraslima otrokoma. — Vstop takoj, plača po dogovoru. Radeckega cesta 20, LJubljana. 6338 Boljša kuharica vešča vsega gospodinjstva želi primernega mesta kot gospodinfa k samostojnemu gospodu. Pismene ponudbe na uerav. Slov. Naroda« pod „Dobra gospodinfa 6355". PP"* Sprejme se F. ILHalser. nusUar, Šelenburgova ulica štev. 6. 6359 Uprava pokopališča Sv. Krita v Ljublani sprejme* oziroma delavcev proti dobri dnevni plači. lstotam se sprejme tudi mladenič za cerkvena opravila. 6408 Večjo množino v sodih, liker, marmelada in vinski Jesih, bonboni, čaj in fin pelinkovac (vermut) se dobi pri IVI. Dorfel, trgovina, Mestni trg 12, Ljubljana. Sprejme se s 1. decembrom Siva volna za pletenje nogavic i dr. le naprodaj. Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod šifro: „Volna 0362". za vsa domaČa dela Uče učiteljica v ljublj. okolici. Nastop 23. novembra. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 6336 sprejema v popravilo in tudi nove pre-nareja na nove oblike Fran Cer ar, tovarna slamnikov v Stobn, pošta Domžale pri LJubljani. — Cene primerno nizke, postrežba točna. — 5198 Bukova drva v polenih po 1 m dolgih se dobijo pri — Anton Reschttz. lesna trgovina Ljubljana, pisarna Dvorni trg št. 1, II. nadstropie. 5882 §1 IV sce se riDic priden in pošten za Savo med Medvodami in Kranjem. Prosto stanovanje v Tibojah. Ako bi bil čevljar, imel bi lahko lep postranski zaslužek. — Ponudbe na K. Dolenz, Kranj. — 6428 žganja je 30—50 1 na prodaj Vprašanje pod naslovom: „Sad^evec" — Cerklje pri Branju. 6432 Oddam prfi'azno majhno hišico s sadnim vrtom takoj zraven Železniške postaje na Gorenjskem za 2 leti v najem. Pismena vprašania na: Upra-viteijstvo pt kopališča Moste pri Ljubljani. 6409 20 delavcev in enega strojnika išče p noti dobri plači Tovarna za milo v Šiški* Popolna strojna naprava z vsemi pritiklinami za tvorniško izdelovanje železnih cevi (kolen) za peči, vse v najboljšem stanju, se ceno proda. — A. Nageli tvornica za želez-nino v Kamniku. 6394 beli in črni 12 komadov po K 60.— razpošiljam po povzetju. — Pismena naročila -r«S3Tpoštni predal sL 157, Ljubljana, m 6399 imm ponudbo. Mlad inteligenten obrtnik (podčastnik) želi znanja z inteligentno dobrosrčno gospico ali vdovo brez otrok, staro do iS let in z nekaj premoženjem v svrho takojšnje Ženitve. — Ponudbe s shko ki se vrne, pod »Ljubljančan 6406" na upravništvo »Slov. Naroda*. Anonimno v koš. — Tajnost zajamčena. Za grajsčino Čemsenlk se iščeta !zurjen ln poljedelstva vešč "fk^E Prednost imajo invalidi, vpokojenci in rokodelci. — Poizve se pri lastniku: 3j*F~ Vrtača 3. "9(1) 6374 K oncipijenta sprejmem v svojo odvetniško pisarno. Nastop takoj ali co dogovoru. Dr. Fran Tominlek, odvetnik v Liublianl, Slov. trg 2. '^.zr? mff m m m fefrrr etri? Prima papirnato špago in trakove za čevlje iz papirja, pavole ta žime dobavlja najceneje razpoSil? plnica — 6160 Kftftaiei1; Gradec, Grazbachc^asse 56. Ivi kakor tudi v sadjerejstvu in vrtnarstvu izcorazen vrinar Sprejmeta se tikoj proti dobri plači-Ponudbe sprejema tvrdka 6331 Feliks Urbane. Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Sfrmoli, £jubljana, pod taco št. 3. P0Z9R! Zrradi vpoklican|a v vojaško službovanje ie lokal odprt samo za prodajo blaga ln sicer ob delavnikih samo od 9. do pol 1. J/eted pravočasne oskrbe surovin za moremo točno.ceni in redno dobavljalf! ŠL 15.241. Razpis Dragotin Žagarjeve ustanove. Kakor vsako leto, ima občinski svet razdeliti obresti te ustanove, t j. 900 K. Pravico do podpore iz tega zneska imajo v prvi vrsti ostanovnikovi bližnji sorodniki, če teh ni, pa tudi daljnji sorodniki. V obih slučajih seveda le, če so revni in podpore vredni. Če ni sorodstva, imi se te obresti razdeliti v podporo revnim prosilcem iz bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemši Opekarsko cesto, ta-koimenovano ..Gmajno", kjer so novi naseljenci. Nekolekovane prošnje je vlagati do konca novembra 1918 pri vlož-nem zapisniku mestnega magistrata. Sorodniki morajo svoje sorodstvo do ustanovitelja posebej dokazati, ako magistratu ni znano Že od prejšnjih prošenj Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. novembra 1918. 6388 Cas je ie sedaj da si nabavite pravočasno kot najboti primerno Božično darilo ie pravo izvrstno dlieto toiletno milo vseh vrst pri firmi Milan Hočevar, Sv. Petra cesta štev. I Št. 15.240. _ RAZPIS raznih ustanov za dekliško balo in za reveže. Mestni magistrat ima za tekoče leto podeliti sledeče ročne ustanove: 1. ) Janeza Krstnika Bernardlnlja ustanova v zneska . . K 230.— 2. ) Janeza Jakoba Schillinga ustanova v znesku .... K 250.— 3. ) Jurija Tollmalnerja ustanova v znesku......K 250.— 4. ) Janeza Jošta VVeberja ustanova v znesku.....K 230.— Do ustanov pod 1.—J.) imajo pravico hčere ljubljanskih melfanov, ki so se letos omožile ter so uboge m poštenega slovesa 5. ) Miklavža Janeza Kraschkovlza ustanova v znesku . . K 128.^ Do te ustanove ima letos pravico en po nesreči obubožani ali v dolge zaišel kmet iz šentpeterske fare. 6. ) Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku .... K 12&.— Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega ali tudi priprostejšega stanu, katera so ubožna in so se letos omožila. 7. ) Josopa Feliksa Slnna ustanova v znesku .....K 96,— Do te ustanove, ki jo je deliti, imata pravico dve izmed najrevnejših ljubljanskih deklet. 8. ) Mihe Paklča ustanova v znesku .......K 244.— Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski meščani obrtniškega stanu ali njih vdove 9. ) Janeza Kovazha ustanova v znesku ......K 302.— Do te ustanove gre na 4 enake dele po K 75.50, do katerih imalo pravico 4 v revščini v Ljubljani živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboštvu. so katoliške vere, neoporek-lega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke. 10. ) Marije Kosmatscheve sirottnska ustanova v znesku . . K 204.— Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola, ki so ljubljančanke in poštenega vedenja. 11. ) Marije Kosmatscheve poselska ustanova, tri mesta, vsako po K 40 — Do te ustanove imajo pravico dekle, ki so stare, bete^ne. za prldo-bitek nezmožne in so del j časa zvesto in pošteno služile pri kak! rodbini v Ljubljani. 12. ) Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v zneska K 100.— Do te ustanove imajo pravico 4 revni delanezmožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na V\ ustanove (25 K). 13. ) Helene Valentinove ustanova v znesku......K 168.— To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med popolnoma osirotele in zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski fari in niso še 15 let starl. Koleka proste prošnje za eno ali drugo izmed teh ustanov Je vlagat! do konca novembra 1918 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Kdor prosi obenem za več ustanov, mora vložiti tudi več prošenj, a v vsaki tudi povedati, za katere druge ustanove 'e obenem prosil. Le prošnja za ustanove pod 1.—4.) je lahko enotna. V vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazujeio prosilčevo uboštvo in jim priložiti dokazila, da ie prosilec do dotične ustanove v smislu tega razpisa upravičen. Kdor vloži obenem več prošenj, se lahko v ostalih sklicuje na podatke in dokazila ene prošnje. Na prošnje, ki nimaio točnih navedh alf dokazov o prosilcev! opravičenosti, se ne bo oziralo. Na vsaki prošnji mora biti tudi natanko označeno prosilčevo stanovanje in ime razločno podpisano. Mestni magistrat l?i dne 6. novembra 1918. i i IL Ljubljanska kreditna lian Delniška glavnica 10,000.000.« kron. ani Rezervni fondi nad 2,000.000.« kron.4 80T Stritarjeva ulica štev. 2. _ _ Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne ?oteriie. WkW Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Corici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in tekoči raoin proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, financira erariine dobave in dovoljuje APROVIZACIJSKE KREDITE. i i i CY 65 Stran 6. .SLOVENSKI NAROD«, dne 13. novembra 1918. 2t8 stev Moderno STANOVANJE s 3 sobami in kuhinjo te išče s 1. januarjem 1919 v sredini mesta in z električno razsvetljavo. Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod: „moderno stanovanje 8317". Priprosta 36 letna kuharica išče službo kot gospodinja Gre tudi na deželo posebno kjer bi lahko imela svojo 11 letno deklico pri sebi. Ponudbe nai se poSljejo pod na-slov Podmenlk, Ljubljana pod Rožnikom stev. 280. • Krema za britje najboljše kakovosti, porabria brez vode, porcelanski lonček 2 7#50. MILO za BRITJE pristno, najboljše vrste, 3 kom. X 9.— .1 kg K 34.—. Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jflnker, ek-soortno podjetje v Zagrebu stev. 15, Petrinlska 3 in. Hrvatska. — 4798 Hlapce h konjem in dekle za molžo krav na pristavo Zelen hrib pri dolenjskem kolodvoru išče Vnovcevalaica za živino v LJubljani. — Plača in hrana prav dobra. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zglasiti se je pri oskrbntstvu na Zatonom hribu ali v uradu na Turjaškem trgu it. 1, I. nad. 6364 Valentin Maček tav. slamnikov v Domžalah, priporoča si. občinstvu slamnatih solno v, slamnatih podplatov, slamnatih predpražnikov in parila, temno, modro in črno. 500 kron vam plačam, ako vaša kurja očesa, bradavice, otiščanci ne izginejo v treh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin .Riabalsam". — Lonček z jamstvenim pismom 3 K. 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Zobobol odstrani .Fides" pri najtrdovratnejšem revmatičnem zobobolu, ko odpovedo vsa druga sredstva, In pri votlih zobeh. Ako brez uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 škatljice 7 K. 6 škatljic 11 K. — KSSISSV, Koiica (Kassa) l. Postfach 12 C 215, Ogrsko. 6079 Srečko Paulin, dež. rač. nadoficijal Malči Paulin roj. Sitter Ljubljana. poročena Št. Pavel pri Preboldu. J Asistent dež. bolniščnice M. TJ. Dr Fran Minaf ordinira od Val2.— y2i. in od 2.-3. Trg Tabor 3 (pri belgijski vojaščnici). i 3*~ ISieta se xa takoj "91 hlapca. poštena, pridna in močna za trgovino z mešanim blagom. **lgp F. Dolenz, Kranj. Istotam se išče močan - diščnik, pošten, popolnoma trezen in priden za vstop s 1. prosincem 1919 ali prej, za trgovino z žganjem, špiritom in vinom, kateri je tudi kletarstva dobro navajen. Stanova je in hrana v hiši. Gorenjci imajo prednost. Vsak ponudbenik naj se osebno zglasi ali naj piše starost in kje je/ še bil v službi in koliko zahteva mesečne plače. 6295 3221 I Schaffhaiisen j I Union - HorCogere j ^IIIIHIHIIIHIIHIIIIIIIIIlllllllllllllllHlllllllllllttllU I Zopet I se sprejemajo vse knjigo- | E 7očka, galanterijska in i = Hcetsa kartonatna dela = I sa g. inveliiie in dr. JJfflM | I — Za vezavo kali g Imam 1 I pravo angleško platno. § 1 Aa BABKAal I KONGRESNI TRG 13. i nmmmurmMiiiHiiMHiiitiiHiuiiiiiiimiiiiimtr; nudi Specialna trgovina z!amir»e ur in briljantov P. Čuden Sin^I nasproti glavne poŠte v Ljubljani, [ SHBSnslHsmBBfliBlinS!l]n8§£ zervir za Zalogo in trgovino z gramofoni in godbeniml avtomati i. t. d. v Ljubljani, Sodna ulica štev. 5, "TRS katere lastnik Alojzij Rasberger 11 je dne 9. t. m. zopet prevzel vodstvo tvrdke. MOOKI SALO HLY-MASC v LJUBLJANI, Židovska ulica Stev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste mr VEiOUR-KLOBUKE -WM najfinejše blago ^adnie novosti tvornic v Novem Jičinu, ter svSSene in baržunaste klobuke in Cepiče. Po are vila se sprejemajo III £SF~ Žalni klobuk" in vestno izvrsujelo. -| 11 vedno v zalogi. bitke priporoča Peter Kozina & K° trgovina s čevlji 5886 LJubljana :: Breg 20. Slovenci, pozor! Zaradi starosti prodam svojo tovarno za izdelovanje lesenih predmetov, (stolov) Itd. ter dobro idočo žago z izvrstno vodno močjo, blizo mesta in dveh želez, postaj na Sp. Štajerjskem. Naslov pove uprava .Slov. Naroda " 6080 Kremu za čevlje prve vrste, črna ali rumena, v velikih steklenih lončkih tucat K 45.— V ko-vinastih d. zah Sr. 3 (125 gramov) samo črna tucat K -5.— Pn povzetju pošilja eksportno podjetie M. Jflnker, Zagret št. 15, Fcirinjs'ia nI. 3 .XI. Z naročitvijo naj se pošlje polovica zneska. 6085 DARILO. Svarim vsakega, da ne daje moji sedaj v Ljubljani bivajoči ženi Marl|| aoajan najmanje stvari na up, ter ne pievzemljem radi n ene lahkomiselnosti za njo nikakoršne odgovcr.iosti. kositi Žeg«n c k. okrajni narednik. Ercsgnovi, D Aaaaefta. 64 9 MESARJE laće Vovćc.-.lai a za sivino v Ljubljani proti dobri plači in hrani. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zgta-siti se je v tovarni Andretto na V;Cn ali pa v našem urajj na Turjaškem trga stev. 1. 6365 ajBaBBaaBBBa Slovenski odvetnic ra Štajerskem ■'■"■T" s-,re!Tne o a pod u to Inimi pugoji. — Pjnudbe rod ,.A. 8. 64271* na uprav »Slov. Nar.« MBaTioilai" Odvetidk f. Franc No naznanja, da je zopet prevzel vodstvo svoje odvetniške pisarne, ki se nahaja na Miklošičevi sesti št. 4, v l Štefanove gostilne. 6312 podružnica v Ljubljani. Zvišanje delniške glavnice od K 60,000.000'- za K 20,000.000'- na K 80,000.000'-. Redni občni zbor delničarjev, ki se je sešel dne 14. sušca 1918, je sklenil povečanje delniške glavnice od K 50,000.000 na 100,000.000 K. Zvišanje iste, Katero sc je z dovoljenjem bivše avstrijske vlade izvedlo od K 50,000.000 na K 60,000.000 imelo je tak uspeh, da prestopamo danes, s pridržkom naknadne državne odobritve, k nadaljni izvedbi gornjega sklepa rednega občnega zbora delničarjev in sicer dvignemo z izdajo 50.000'— novih delnic Češke industrijalne banke a K 400'— nominalne vrednosti v skupnem znesku kron 20,000.000 — delniške glavnice K 60,000.000 na K 80,000.000. Nove, na priglaitelja glaseče se delnice, so upravičene do dividende, pričenjajoč s 1. prosincem 1919. Glasom pravil pristoji prejšnjim delničarjem predpravica k nabavi novih delnic in sicer tako, da pripadejo na 5 starih, vštevši VIII. emisijo, 3 nove delnice. V kolikor se delničarji pri prevzetju delnic iX. emisije, ob priliki zvišanja glavnice K 50,000.000 na K 60,000.000 svojo opcijsko pravico že uporabili, zahtevale« lahko tozadevni ostanek prihranjenih jim delnic, t j. dodelitev Z novih na 5 starih delnic. Subskripcijski kurz znaša K 530.— za delničarje in K 550,— za nedelničarje. Termin podpisovanja začenja z 11. novembrom 1918 in konča dne 19. novembra 1918 ob 12. popoldne Subskripcija se vrši pri centrali Češke industrijalne banke v Pragi in vseh njenih podružnicah: Dunaj, Brno, Opava, Krakov, Kodonin, MI. Boleslava, Kiadno, Kutna Gora, Lounv, Nachod, Pferov, Pfibram, Rakovnik, Roudnice n/L., Domžalice O. Gradišče, Vyškov, KraL Gradec, Pardubice, Plzenj, Tešin. Delničarji, ki se hočejo poslužiti svoje opcijske pravice, naj predlože pri subskripciji svoje prejšnje delnice brez kuponovih pol, nakar se jim iste vrnejo takoj po označbi o izvršenem podpisu. S priglasitvijo k podpisovanju je potrebno istočasno položiti kot kavcijo delničarjem predplačilo K 330.—, nedelničarjem K 350.— za vsako podpisano delnico. Odpadajoči znesek Je na vsako po repardcijl prideljeno delnico doplačati najpozneje do 14. decembra 1918. Povsem možno Je položiti kot kavcijo čudi večja predplačila, ali tudi naenkrat plačati celi znesek K 350.—, v kolikor se tiče K 550.— na vsako podpisano delnico. Položene zneske za vsako podpisano ter prideljeno delnico se bo obrestovalo od dne vložitve do konca leta 1918 s polnimi 4 %'. Reparticija podpisanih delnic je pridržana upravnemu svetu ter se po nje izvedbi vrne vplačani znesek s 3 % obresti p. a. podpisovatelju, Če istemu delnice niso bile prideljene. Kdor v določenem roku nove delnice popolnoma ne plača, izgubi celo pravico nanje ter pripade od njega vplačana kavcija v korist rezervnega za. *lada banke. VL*''vwerabra,m Češka industrijalna banka podrulnica v Ljubljani.