oSffo mn Tisi —- Poštnina plačana v gotovini, Štev. 16. krat, prilog V Ljubljani, dne 16. aprila 1931. Posamezna Stev. Oin V-Leto XIV. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tnzemjtvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 39 Din; za in»a zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Din; Amerika letno I dolar. —Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711. Brezvestno mešanje šmarnice med sadjevec Telesno in duševno zdravje naroda zahteva strogo izvajanje predpisov Pretepi in poboji zaradi nesrečne šmarnice, ki ima med nepoučenimi še vse preveč zagovornikov, so po deželi nekaj običajnega. Nedavno ' so na Gradiču pri Zrečah kopali v nekem vinogradu. Pri delu je bilo zaposlenih med drugimi tudi 17 fantov. Že med delom so kopači po malem srkali šmarnični strup, a po dovršenem delu so dobili pijače, kolikor so je hoteli. Strupeni alkohol je fantom kmalu zmešal glave. Nenadno so se zaradi malenkosti sporekli, nastal je prepir in temu je sledila pravcata bitka, katere se je udeleževalo vseh 17 fantov kar z motikami. Žalosten prizor se je končal s tem, da je na bojišču obležalo nekaj hudo in večje število laže ranjenih, od katerih so prve morali prepeljati na zdravljenje v konjiško bolnico. Take in podobne so vsakdanje pesmi o tem strašnem uničevalcu narodnega zdravja in moči. Po bivšem Štajerskem se zadnje čase tudi izven vinorodnih krajev silno gostijo gostilniški pretepi, pri katerih imata zadnjo besedo nož in kol. Kje je iskati vzroka temu pojavu? V zadnjih letih, ko gre bolj trda za denar, je prišel po kmet- temeljito. o smarnizi skih gostilnah zopet do veljave sadjevec. Vinogradniki po Slovenskih goricah pa rajši prodajo šmarnico in ohranijo sadjevec za dom. Tako se je zgodilo, da je marsikateri gostilničar nakupil po nizki ceni 2 do 3 dinarjev samo šmarnico ali pa so mu šmarnico namešali pri prodajalcu med jabolčnik. Zgodil se je celo nekje, da toči neki gostilničar rdeč jabolčnik, ki v resnici ni nič drugega kakor rdeča šmarnica. Ker ni treba plačati od sadjevca nikalce trošarine, točijo sedaj mnogokje po gostilnah pod imenom sadjevec šmarnico po 6 do 3 dinarjev za liter. Ker je ta pijača cenena in so delavci navajeni na. velike količine sadjevca, torej popijejo tako tudi strupene šmarnice po več litrov. Posledice tega zalivanja s strupom so jasne. Državna oblastva naj bi temeljito pregledala kleli takih sicer redkih gostilničarjev, ki hočejo prikrito zastrupiti ljudi, samo da shranijo nekaj stotakov. Prav tako bi bil potreben tak korenit pregled po mestih. Izvrševanje predpisov glede šmarnice naj bo v korist narodovega zdravja Otroci potrebujejo solnca in zraka Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani nam je poslala dopis, iz katerega povzemamo: Tudi letos prirede protituberkulozne lige po vsej državi od 1. do 6. maja protituberkulozne dneve z geslom: Dajmo otrokom solnca in zraka! Namen teli dnevov je pospeševanje vsesplošnega boja proti jetiki. Skrbi, ki jo posvečajo zatiranju jetike država, občine in zdravstvene ustanove, se mora pridružiti še zasebna pobuda. Vsa javnost mora sodelovati po svojih močeh pri omejevanju in zatiranju te bolezni. Dajmo otrokom solnca in zraka! Pod tem geslom naj prirede vsa človekoljubna, prosvetna in zdravstvena društva protituberkulozne dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zraku. Zavedajmo se. da nihče izmed nas ni zavarovan proti tej kužni bolezni. Zato pa je tudi naloga vsakogar, da po svojih močeh sodeluje v splošnem boju proti jetiki. Tega se premalo za- vedamo, zato naj imajo vsakoletni protituberku-lozni dnevi namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami in filmi. Poleg vsega je treba vedno še znova tudi pouka. Predpisi glede čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tla in zakajeno ozračje so nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku za nekadilce zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Gostilne, ki so dostikrat pravo leglo raznih kužnih bacilov, rasejo nove iz tal. Tudi v privatnih stanovanjih, čeprav skromnih, bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravejše bivanje. Hude in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako leto zahteva jetika. Vsako leto se množi število obolelih, zato postaja protituberkulozno skrbstvo vedno bolj pereče socialno vprašanje, za katero se mora zanimati vsakdo. Namen protituberku-loznih dnevov, ki jih vsako leto prirejajo protituberkulozne lige, je, pridobiti za sodelovanje v boju proti jetiki vse sloje. Vsi moramo v tem boju sodelovati: država, občine, društva in vsak posameznik. Vojna zaradi medmašnih piščet Nedavno je zapisal g. Gosar v «Knietovalcu» trditev, da je slovenska navada vzreje medmašnih piščet za jajčarice le praznoverje, zraven je pa hvalil zgodnja pomladna piščeta kot najprimernejša za pleme. Tako je obdolžil naše kmet-ske gospodinje grdega nazadnjaštva. Pisec teh vrst pa je hotel biti pravičen sodnik in je vprašal več kmetskih gospodinj, zakaj so tako navdušene za medmašna piščeta. Za prazno vero ne more dati nihče razlogov, one so mi pa izpovedale vse enako od prve do zadnje, da so med šmarnom izvaljene kokoši najboljše jajčarice, ki začnejo že pozimi sredi februarja nesti in nesejo neprestano le z nekajdnevnim oddihom, dokler je kaj jajc v njih. Za koklje se zato ne morejo uporabiti, pač pa so v to svrho uporabne redke pomladne kokoši, ki rade kokajo. Pomladna piščeta so tudi izvrstna za prodajo, kjer je povpraševanje po mesnih piščancih. Zapisal sem te izkušnje naših gospodinj v dobri veri, da bo kdo pametno presodil piščetno pravdo med g. Gosar jem in menoj. Res sta se oglasila dva strokovnjaka, eden v «Jutru>: (štev. 68.), drugi pa v «Domovini» (štev. 13.). G. Fr. K. najprej hvali pozna pomladna piščeta kot zimske nesnice, seveda s pogojem, da dobijo med hrano še dragi promiul in da so pozimi na toplem in svetlem. «Na farmah kokošnjake celo razsvetljujejo z električno razsvetljavo, da se tako skrajšajo dolge zimske noči in se prisilijo živali k zadostni prehrani.> Tako piše g. Fr. K. povsem v redu za poklicne perutninarje in priznava, da take kokoši pri navadni reji vso zimo ne nesejo. Prav je to. Nikakor pa ne morem soglašati ž njim glede naziranja o medmašnih pišče-tih. Da bi bilo naravno kakor za vse ptice pomladno valjenje tudi za kokoši, nikakor ne drži, ker večina ptičev večkrat na leto vali, posebno pa je to važno za kokoš, ki je po rodu iz toplih krajev, kjer ni izrazite zime. Kokoš živi pri nas kot domača žival in jo je reja oprostila naravnih težav za obstanek. Strokovna književnost, starejša in najnovejša, ki res nikjer ne priporoča za pleme v poletju izvaljenih piščet, za kmetsko rejo ni odločilna, temveč le za poklicne perutninarje. Poletnih piščet, majevih, junijevih in juli-jevih, tudi nobena naša gospodinja ne nasaja, ker je izkušnja pokazala, da se ne obnesejo. Zgodnjejesenska piščeta (od srede avgusta do srede septembra) pa pridejo v najlepši čas, ko je hrane in solnca dovolj in tudi že dorasejo pred najhujšim januarskim in februarskim mrazom. V tej zadevi je zapisal g. Fr. K. v štev. 84. «Ju-tra» še to-le: «V juliju izvaljena piščeta se rabijo le za zakol.> Ce je to resnica, potem go med-mašne kmetske jajčarice res le praznoverje. Vsakdo pa ve, da to ni res! Pisec v «Domovinb v splošnem ne zametava ugodnih izkušenj kmetskih gospodinj z medmaš-nimi kokošmi in celo skuša razložiti, zakaj so baš te tako dobre jajčarice. Kako je sedaj prav za prav s piščetno vojno, bo kdo vprašal. Tako sodim, da mi nimamo preveč kokošjih praktikov. Imamo tudi le tuje, največ nemške in angleške knjige, ki so napisane za druge gospodarske in zlasti tudi za druge podnebne razmere, ki so zelo različne od naših. Za naše kraje bi se šele morali na podlagi izkustev kmetskih gospodinj najti temelji za uspešno kmetsko rejo kokoši. To so nam dolžni naši strokovnjaki in ne le to, temveč tudi točen račun o dobičkanosnosti naše kmetske reje kokoši, ki jo hočejo postaviti za važno panogo našega kmetijstva. Vsi dosedanji računi, ki govore o veliki do-bičkanosnosti, so namreč računi poklicnih perut-ninarjev, ki v glavnem za drag denar prodajajo jajca in piščeta za pleme. Najbolj koristna je kmečka reja kokoši takrat, kadar kmečka družina sama porabi pridelke te reje, ki ji dajejo močno hrano, sicer pa je reja kokoši bolj SDort, ki je le v danih pogojih do-bičkanosen. Dejstvo je, da je reja kokoši tem bolj dobičkanosna, čim manj imaš kokoši, ker malo število živali lahko prehraniš z raznimi odpadki in ostanki, v jeseni pa tudi z raztresenim žitom. J. K. Priprave za gostilničarsko pivovarno v Laškem napredujejo Pripravljalni odbor za pivovarno v Laškem nam je poslal naslednje poročilo: Slovenska javnost nestrpno pričakuje poročil, kako se razvija akcija za ustanovitev domače naše pivovarne, ki bo na mah izpremenila kakovost in ceno piva na boljše in cenejše. Premnogim se vidi, da gremo prepočad proti svojemu cilju, mnogi obupavajo, češ, predolgo se ne skliče ustanovni občni zbor, preveč se odlaša in zakaj se ne prične gradba, ogromna večina pa trdno zaupa pripravljalnemu odboru in ga podpira v njegovem delu. Treba pa je nekaj pojasnil, ker smo tik pred ustanovnim občnim zborom. Nad 12 milijonov dinarjev delniške glavnice je podpisanih, bližamo se tretjemu vplačanemu milijonu in od dneva do dneva se naglo dviga vplačani kapital. Priznati se mora, da so vplačila proti pričakovanju velika in točna, ker smo pričakovali, da bodo vsi podpisniki odlašali plačilo do ustanovnega občnega zbora. Če se navzlic temu vplačuje tako pridno že zdaj, je to znak, da se nevzdržno bližamo uresničenju naših načrtov. Stanovska zavest gostilničarjev daje zanesljivo upanje tudi za uspevanje naše pivovarne. Veliko zanimanje za našo pivovarno kaže, da se ta ne bo smela zgraditi v najmanjšem obsegu, temveč da moramo računati z veliko uporabo našega piva, kateremu mora ustrezati tudi proizvodna možnost. Zaradi tega se bo morala glavnica povišati in se prav sedaj vršijo posvetovanja in tudi že pogajanja za pridobitev nadaljnjih 5 do 10 milijonov dinarjev. Naši Nemci, dasi ponovno vabljeni, se niso hoteli udeležiti podpisovanja v večji meri. Mi smo jim prožili roko za skupno gospodarsko delo; če je niso hoteli sprejeti, so s tem pokazali, da tudi še sedaj nočejo složnega dela z sodržavljani. Posledice si naj sami pripišejo. Menda prav zaradi zadrževanja Nemcev je podpisovanje v Celju in Mariboru uspelo sramotno slabo, čeprav bi te dve mesti morali pokazati gotovo največ zanimanja za našo pivovarno. Ustanovni občni zbor se bo sklical takoj, ko dobimo koncesijo. Prošnja se nahaja pri ministrstvu za trgovino in industrijo in je poskrbljeno, da bo v nekaj dneh ugodno rešena, nato pa se bo brez odloga določil dan ustanovnega občnega zbora. Ni dvoma več, da bomo v enem mesecu pričeli gradbo, da bo stavba letos že dovršena toliko, da se bo pričelo v pozni jeseni varjenje piva in da bo pomladi pivovarna že v polnem obratu. Da se to delo pripravljalnemu odboru olajša in da bo tudi bodoči upravni svet imel lažjo nalogo, je pač treba, da storite vsi, ki ste podpisali delnice, svojo dolžnost in vplačate glav* nico. Ni treba odlašati do občnega zbora. Občni zbor bo tem sijajnejši, s čim večjim vplačanim kapitalom se bomo lahko pri tej priliki izkazalL Pričakujemo tedaj, da se bodo podpisniki pozivu odzvali in da bodo vplačila do občnega zbora še hitreje napredovala, kakor so do danes. Ne odlašajte, temveč pomagajte nam in ustvarjajte! Politični pregled Po devetih letih so se v nedeljo v Španiji zopet vršile volitve. Čeprav so bile to le občinske volitve, so jim pripisovali največjo važnost, saj se je vršila volilna agitacija pod geslom: za monarhijo ali za republiko. Monarhistična vlada predsednika Aznarja je razpisala te volitve kot nekako preizkušnjo za morebitne poznejše parlamentarne volitve. Rezultat volitev je bil, da so republikanci zmagali z veliko večino Nastal je izredno napet položaj in je vodja republikancev Zamora izdal na španski narod proglas, ki je povzal kralja Alfonza na odstop. Torek 14. t. m. je bil odločilen dan in res je tega dne nekaj pred 18. uro prenehala španska monarhija. Ob tej uri je grof Rcmanones v imenu kralja Alfonza izročil pečate in izvrševalno oblast republikanskemu voditelju Zamori. Malo pozneje je Zamora sklical španske in inozemske novinarje, ki so se nahajali v Madridu, katerim je uradno naznanil, da je kralj Alfonz v svojem imenu in v imenu svoje družine odstopil in odpotoval v Pariz. Kralj je odstopil, češ, da se je narod izjavil proti njemu in da ne mara pahniti španskega naroda v državljansko vojno. Stara monarhistična Aznarjeva vlada je odstopila in je prvo špansko republikansko vlado sestavil Zamora. Izprememba monarhije v republiko se je izvršila skoro. v popolnem miru. Vršile so se sicer v nedeljo in zlasti v ponedeljek republikanske demonstracije, ki pa niso zavzele večjega ob- sega. Kralj Alfonz je imel še zvesto vojsko, s katero bi lahko odpor zadušil, toda ker je hotel za vsako ceno preprečiti prelivanje krvi, se je rajši odpovedal prestolu. Na Portugalskem so zopet enkrat imeli revolucionarno napetost, ki pa je prišla do izraza samo na portugalskih otokih Madeiri in Azorih, kjer so uporniki sestavili svojo vlado in se prijavili Društvu narodov kot samostojna država pod imenom Atlantis. Revolucija se baje še širi, vendar je zaenkrat še nejasno, če bo uspela, ker portugalska vlada strogo blokira uporniške otoke. V Portugalski sami jč" mirno. V Romuniji vladna kriza še ni rešena. Kralj Karel je v torek sprejel v skupni avdijenci voditelje vseh strank ob prisotnosti bodočega novega ministrskega predsednika Titulesca in jih pozval, naj se s Titulescom v teku 24 ur sporazumejo glede sestave vlade narodne koncentracije, ki je v tem trenutku nujno potrebna. GORENJI LOGATEC. Na željo sreskega na« čelstva je sklicalo županstvo prejšnji teden se-! stanek občinskega odbora in zastopnikov kultura nih in gospodarskih organizacij, katerega se jo udeležil tudi sreski načelnik g. dr. Tekavčič. Se« stanek je imel namen, seznaniti gosp. sreskega načelnika z razmerami v občini in zlasti z njenimi gospodarskimi potrebami. Gospod sreski načelnik je najprej poročal o uspehih novega re« Soteščan: Dedinja treh gradov Povest iz starih časov. Na dvorišču pod košato lipo so urno zgradili sramotni oder, kamor so postavili rokovnjača v javno zasmehovanje. Privezali so ga k deblu in čakali novega povelja. Od vseh strani so prihajali ljudje in dajali duška svojemu ogorčenju. Grbec je zaprl oči in ni nikomur odgovarjal. Naposled so ga odvezali in odpeljali v dvorano pred viteza in zbrano plemstvo. Marica je takoj spoznala mučilca, ki ji je napravil toliko bridkosti. Vitez ga je hotel samo zaslišati in ga poslati drugemu sodniku. Pričel ga je izpričevati, a tolovaj je trdovratno molčal. Šele ko mu je zagrozil, da ga bo dal pretepsti, je začel govoriti. Storjeno krivdo je sicer priznal, a se je izgovarjal na Marto, češ, da ga je ona zapeljala. S\oj zagovor je utemeljeval tako-le: «Marice nisem poznal, pa tudi vedel nisem, da hodi nabirat jagode v Solnčno reber. Marta je bila o razmerah bolje poučena; pravila mi je o bogati dediščini, s katero je namenila osrečiti svojo hčerko. Najprej je bilo treba odstraniti devico, ki naj bi podedovala tri gradove. Obljubila mi je plačilo in pripravila načrt tako, kakor sem ga izvedel.» «Ali veš, kaj si zaslužil?^ ga je vprašal vitez po končani izpovedbi. cPrr.v za prav nisem ničesar zagrešil*, mu je predrzno odvrnil. cDeklica se mi je smilila, zato ji nisem delal krivice. I.abko bi jo bil mučil ali celo umoril; pa se nisem izpozabil, četudi je bila v moji oblasti.. «Kdo jo je zaprl v ječo? Zakaj si jo odvedel v hribe?* «Marta je hotela, naj jo skrijem. Takrat je bilo že razkrito njeno dejanje. Dediščina je splavala po vodi, ostalo ji je le še maščevanje .. «Čigavo pa je to-le?» mu je pokazal vrečo, ki je ležala na mizi. «Tudi s tatvino si se ukvarjal ...» «To so darila», se je motal iz zadrege. «Marta mi j'h je dala za spomin pred odhodom .. «Kam je odšla?» ga je prijel za besedo. «Ne vem. Zbala se je beričev in grajske ječe...» •s,Ve5, taki ljudje imate tajne zveze .. «Ako bi tudi vedel, bi je ne hotel izdati.* «Ali hočeš prevzeti njeno kazen?» «Ne izrekajte krivične obsodbe.* Rokovnjač je utihnil in ni hotel več govoriti. Potuhnil se je in kazal silno onemoglost. Vitez je prenehal z zasliševanjem. Dal ga je zapreti v prazno sobo. Beriči so ga položili na tla in odeli s slamo. Ležal je kakor mrtev, genil se ni z nobenim udom. Vitez in graščak sta sklenila oddati rokovnjača višjemu sodišču, ki naj izreče strogo obsodbo. Odredila sta prevoz v mesto in obvestila Brkleža in gorskega samotarja, da je tolovaj pod ključem in da se ni treba bati njegovega maščevanja. Kratkemu poročilu je bilo pridejano ponovno darilo. Gomež je bil pozvan pred graščaka, naj si i bere plačilo. Siromak pa ga je hvaležno odkloni^ trdeč, da ni ničesar zaslužil. Kako rad bi ga bil odstopil Mehurki, toda starka ni dočakala sreče, katere se je zaman veselila. Nenadno je zbolela; pomagala ji niso nobena zdravilna zelišča. Oditi je morala v deželo večnih skrivnosti. Siromaka so naposled pregovorili, da je sprejel stanovanje in oskrbo na grajski pristavi. No« vemu domu pa se ni mogel privaditi. Vajen je bil pohajkovanja od vasi do vasi, zato se je mirnega življenja hitro naveličal. Povsod je imel svoje znance, katere je v grajskem zatišju tako občutno pogrešal. Neprestano ga je gnalo ven med ljudi, kjer se ni nikdar dolgočasil. Kadar se je utrudil, tedaj jo je za izpremembo primahal zopet uazaj na pristavo. Nekega jutra pa je odšel in se ni več povrnil. * Dve leti sta pretekli po tem dogodku. Marica je dopolnila šestnajsto leto, dozorela je za možitev. Stari Lenard ji je izročil vse tri gradove z obilnim imetjem. Nato je poklical viteza, svojega naslednika, in ju ponovno blagoslovil. Grajski duhovnik ju je spojil v dosmrtno zvezo pred! oltarjem. Zopet so goreli kresovi in odmevale so vesele pesmi: na Močilju so obhajali ženitovanje. Vsa srečna je bila nevesta Marica in ženin Herman je bil ponosen na svojo zakonsko družico. Spajala: ju je čista ljubezen in neomajna zvestoba. Ljudstvo ju je ljubilo in spoštovalo. Krasote Jugoslavije SARGOV ponosne nepristopne pečine ... romantične skalne globeli ... in zobje njenih prebivalcev! Povsod se čuti privlačnost Jugoslavije, povsod izzivajo zdravi in blesteči zobje njenih prebivalcev občudovanje. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobe s Sargovim Kalo-dontom. Sveža bujna pena te zobne kreme daje zobem sijaj biserov, zamori uničevalne kali, a dih napravi vonjajoč in čist. ohranjuje zdravje in lepoto zob. žima, potem je rade volje dajal vsakomur pojasnila, ki so bila v zvezi z obravnavanimi vprašanji. Sproti si je beležil izgovorjene želje in obljubil, da jih bo priporočilno predložil gospodu banu. Za občino je poročal v glavnem g. župan, nato pa so se še posamezniki oglašali z besedi. Želeti je, da bi se taki sestanki nadaljevali, da dobi ljudstvo zaupanje v upravna oblastva in vidi v njih organe, ki so mu potrebni za pravni red v državi. DOLENJI LOGATEC. (Smrtna kosa.) V Dolenjem Logatcu v visoki starosti 81 let preminila ga. Katarina Teršarjeva, vdova progov-nega delovodje bivše južne železnice, ki je zvesto služil železnici polnih 44 let. Blag ji spomin! BOŠTANJ OB SAVI. Filmsko predavanje Hi-gijenskega zavoda, kako ostanem zdrav, ki se je vršilo pod vodstvom g. dr. Beziča v nedeljo 12. t. m. v šoli, je bilo izredno dobro obiskano (215 oseb). Zanimanje je bilo veliko. Ce bi bila vsebina filma iz kmetskega življenja, bi bil uspeh gotovo še večji. Higijenskemu zavodu in Zvezi kulturnih društev, ki sta to predavanje priredila, smo iskreno hvaležni. ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. (S m r t n a k o -s a.) Po dolgem trpljenju štiridesetletne bolezni je Bog poklical k sebi Grudnovega očeta iz Sloke gore. Če si je kdo zaslužil z vdan im prenašanjem trpljenja nebesa, si jih je gotovo pokojnik, ki smo ga pokopali 12. t. m. Naj počiva v miru! VOJNIK. Sokol je vprizoril v nedeljo 12. t. m. lepo Finžgarjevo narodno igro «Divjega lovca*. .Vreme je bilo krasno, obisk hvaležen, igra posrečena in uspeh dober. Bilo je mnogo užitka. Občinstvo se je divilo igralcem in jim priznalo trud in spretnost z obilnim ploskanjem. VELIKA PIREŠICA. Na velikonočno nedeljo popoldan se je vršilo v občinski pisarni slovesno odlikovanje zaslužnih mož. Red sv. Save 5. stopnje je prejel g. Ivo Rednak, kovaški mojster, zlato kolajne za državljanske zasluge pa g. Martin Cokan, župan naše občine, in g. Martin Teržan, posestnik. Najlepša hvala šolskemu upravitelju g. Cajnku in njegovi gospe soprogi za okrašenje dvorane in patriotičen nagovor odlikovancem. Čestitamo! Odlikovanei so vsi vneti Sokoli. Zbralo se je ob tej priliki 90 Din za domačega Sokola. LJUTOMER. Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli nastopi v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldne v Katoliškem domu z dobrodelno prireditvijo. Na vzporedu bodo pevske točke, ra- Grbec je bil obsojen na večletno ječo, za Marto pa ni vedela živa duša. Nikjer se ni pojavila, vse poizvedovanje je bilo brez uspeha. Za nagrado, ki je bila namenjena onemu, kdor iztakne njeno bivališče, se ni nihče oglasil. Marica, njena hčerka, je samevala na grajski pristavi. Odkazana ji je bila lepa sobica; lahko je šla tudi na vrt in na dvorišče, odkoder pa se ni smela geniti. Stregla ji je stara služabnica, ki je skrbela, da je imela deklica vsega v izobilju. Oskrbniku je bilo poverjeno nadzorstvo, da se ni kam odstranila. Vitez ni mogel izreči odločilne besede. Vedel je, da deklica ni ničesar zagrešila. Bila je le orodje svoje lakonme matere. Preveč se mu je smilila, da bi ji bil naložil kazen za materino dejanje. Istega mnenja je bila tudi mlada gra-Ščakinja, njegova blaga soproga. Vedno ji je bila hvaležna, ker jo je tako izvrstno nadomestovala. Kadar je le količkaj utegnila, jo je obiskala. Večkrat sta se menili o nehvaležni materi; deklica jo je s sklenjenimi rokami prosila odpuščanja. ^Nesrečni gradovi, kam so jo zapeljali!* je vzdihovala. Dolgo ni mogla verjeti, da se je njena mati tako daleč izpozabila. Toda zakaj je pobegnila, ako ni bila kriva, česar so jo obdolžili. S tem je bilo dokazano njeno zlobno dejanje. Vprašali so jo, ali je vedela, čemu jo je mati poslala na Močilje. Deklica je vselej resno zanikala. Pač se je spominjala, da se je mati tajno razgovarjala z neznanci, ki so zahajali v graščino. Vendar se niso vpričo nje nikdar o čem takem menili. Mlada graščakinja je najbolj cenila Marico zato, ker se je znala v njeni odsotnosti tako tesno okleniti očeta, da jo je smatral za svojo hčerko. Vitez jo je slovesno oprostil vsake krivde in jo bogato obdaril. Grajska gospa jo je sprejela za svojo spremljevalko. Grajska pristava je stala v dolini pod Mo-čiljem. Soba, v kateri je bivala Marica, je bila v prvem nadstropju, odkoder je bil krasen razgled po ravnini. Spredaj so se razgrinjali travniki in vrtovi, zadaj pa se je širil gozd z umetnimi stezicami, posutimi z drobnim peskom. Tukaj je bilo grajsko izprehajališče. Dičile so ga košate lipe, zelene jelke, debeli hrasti in kostanji. Spodaj v pritličju sta bivala oskrbnik in njegova družina. Bilo je pozno nekega jesenskega večera. Ves dan je tulil veter in podil težke oblake prav nizko nad Močiljem. Daljni bliski so naznanjali bližajočo se nevihto. Komaj je zatonilo solnce, že je nastala gosta tema. Dlje, kakor bi bil videl, bi bil segel z rokami. Po poti mimo pristave je prisopel možak, obrisal si je oznojeno čelo in sedel na klopico na vrtu. «Ali ni nikogar doma?* se je plašno ozrl okrog sebe. «No, kaj pa je bilo?» Oskrbnik je sedel na klopico h Komarju, radoveden, kaj mu bo povedal. Komar si je natlačil pipo in jo uažgal s kre-silom. S kazalcem je zaprl pokrovček in začel pripovedovati: «Kadar hodim ponoči po samoti, tedaj navadno snamem klobuk in pričnem mo-> liti. Ne da bi se bal, ampak dolgčas si preganjam« Tudi nocoj sem tako storil in laže mi je bilo pri srcu. Ko sem stopil v gozd, sem začul bolestno ihtenje. Zavil sem po stezi mimo krivega hrasta. Za deblo se je zamaknila črna senca, glasovi so hipno utihnili, čez nekaj časa se je ječanje zopet ponovilo.* Oskrbnik ga je poslušal z odprtimi ušesi, cStrah se navadno ne skrije*, je odvrnil in premišljal. «Pogledal bi bil za drevo in ga nagovoril.* «Ivako, ako je izginil. Niti panati bi.ga ne bil mogel, tako naglo se je umaknil.* «Tako zgodaj se ne prikazujejo duhovi. Zakaj se nisi prepričal?* «E, ni varno kreniti s poti. Tako so me učili moja pokojna mati.* «Čudno!* Kodrman je majal glavo in zmigo-val z rameni. «Kdo oni hi jokal? Pa tam ob krivem hrastu?* ijnlni nastop, deklamacije in tombola. Cisti dobiček bo šel v prid revnim učencem. Starši in prijatelji mladine, pridite! SREDIŠČE. Kakor običajno je imela središka feokolska godba tudi letos na velikonočni ponedeljek svoj koncert. Program je bil tokrat res Szbran, saj so bili zastopani samo boljši skladatelji. Koncert je otvoril orkester s koročnico je trepetala. : «Tudi jaz se čudim .. y.» cSpat pojdi, Marica! Do jutra se bo zvedfilo.! «Ali slišite? Ze zopet!* Klieanje; je<&Hčilo bolestnemu ženskemu (kriku, čula g« je celo postrežnica, kateri je kar zastala beseda. Marica se je sklonila brez bojazni daleč skozi okno in poslušala. Kako rada bi šla pogledat, toda sama se ni upala, oskrbnika pa nI hotela dramiti. Mbrda bi ge bila naposled le odločila, a padati so začele debele kaplje. Postrežnica je ugibala: na Aleksandrovi cesti v Mariboru. V ponedeljek 11. maja bodo izleti: ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, banovinske trsnice in drevesnice v Pekrali, tvornice za dušik v Rušah, elektrarne Fale, Rogaške Slatine in zgornjih Slovenskih goric od Svečine do Št. IIja. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki se bodo do 5. maja zanje prijavili pri Vinarskem društvu v Mariboru. Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 10., 11. in 12. maja in bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. 3VINA» št. 16 = * Polovična vožnja za obiskovalce I. banovinske vinske razstave, združene z vinskim sejmom, v Mariboru. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odobrila polovični popust vozne cene za obiskovalce I. banovinske vinske razstave in sejma, ki bo od 10. do 12. maja v Mariboru. Polovični popust voznih cen velja od 6. do 16. maja za vse vlake jugoslovenskih državnih železnic razen SOE. Legitimacije za polovično vožnjo se dobivajo pri Vinarskem društvu za Dravsko banovino v Mariboru. Naročilom za legitimacije je pridejati po dva dinarja v znamkah za vsako legitimacijo. Za razstavne predmete velja popust, določen v tarifi, del II., odsek B. XIII. * Lov in kmetske koristi. Na naš članek o tem vprašanju smo dobili od vseh strani pisma, ki odobravajo naš nastop. Z Unca pri Rakeku nam n. pr. pišejo: Z vašim člankom «Lovska zakupnina in kmetske koristi« se vsi strinjamo, zato naj še nekaj pripomnimo k njemu. Kako pride kmet do tega, da se trudi in varuje drevesa pred zajci zato, da bo lovec lahko zajce za zabavo streljal. Lovcu seveda ni nič mar ves sadjarjev trud. Oblastva bi morala tu nastopiti v obrambo koristnega in potrebnega sadjarstva in prenehati z zaščito zajcev, ki so kmetu v tako škodo, v korist pa niso nikomur. Sama zabava lovcev se mora umakniti splošni koristi. Res dobijo občine in banovina nekaj stotisoč dinarjev zakupnine in taks, škoda pa gre vsako leto v milijone. S. R. * Lep napredek našega izvoza živine v Francijo. Iz uradnih podatkov je razvidno, da izvoz naše živine v Francijo lepo napreduje. Samo v mesecu marcu je naša država izvozila v Francijo okrog 200 vagonov svinj. Južnofrancoska tržišča iščejo tudi govejo živino, zato nekateri naši izvozniki že organizirajo izvoz goveje živine na ta tržišča. * Beograd ima nad 241.000 prebivalcev. Ljudsko štetje v Beogradu je končano. Podatki kažejo, da je v Beogradu 15.000 prebivalcev več kakor leta 1929. Tedaj je imel Beograd 226.289 prebivalcev, sedaj jih pa ima nad 241.000. Potres v Beli krajini. Prebivalstvo Metlike in okolice je v ponedeljek 13. t. m. malo pred 3. uro zjutraj čutilo močan potresni sunek, ki je bil spremljan s precej močnim bobnenjem in je prišel od jugovzhodne strani. Škode ni nikake. * Ostanki rimske ceste v Medmurju. Pri iz-sekavanju gozda na bivšem posestvu grofa 1--= Stran 6 = 25. aprila: Dobova-Mihalovec, Vuzenica (živina in blago), Št. Jurij ob Taboru, Beltinci, Mo-zelj, Oplotnica, Hotavlje, Bučka, Št. Jurij pod Kumom, Grosuplje, Kostrivnica. Tedenski tržni pregled JAJCA. Spričo precejšnjega povpraševanja [Se cene kljub povečanim dovozom drže. Nakupne [cene znašajo 60 par za jajce. ŽIVINA. Ponudba je velika, a kupcev malo. [Cene se gibljejo za dobre krave med 7 do 9 Din, [za klavne pa med 5 do 7 Din za kilogram žive teže. ŽITO. Na ljubljanski borzi so ponujali (za 1100 kg; postavljeno na slovensko postajo): p š e -U i c o, baško, po 192 50 do 215 Din, t u r š č i c o, [baško, času primerno suho, po 137'50 do 140 Din, f"m oko «0», banatsko, po 335 do 340 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za 5630 do 5650 Din; , v devizah: .100 avstrijskih šilingov za 798'07 do 801 "07 Din; 100 nemških mark za 1352"50 do 135550 Din; 100 madžarskih pengov za 99056 do 99356 Din; 100 italijanskih lir za 296"60 do 29860 Din; 1 dolar za 56'66 do 5686 Din; 100 francoskih frankov za 221'44 do 223"44 Din; 1.00 češkoslovaških kron za 16811 do 16891 Din. Vojna škoda se je trgovala po 423 do 424 Din, a investicijsko posojilo po okrog 89 Din. DOMAČE NOVOSTI * Sokol oproščen poštnih pristojbin. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o oprostitvi taks Sokola kraljevine Jugoslavije. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije in njegove edinice (župe, društva in čete) so oproščeni plačevanja taks za navadne (nepri poročene) pisemske pošiljke /(pisma, tiskovine, blagovne vzorce in poslovne "dopisnice) v medsebojnem uradnem dopisovanju iu v dopisovanju z državnimi in samoupravnimi oblastvi. ,Mijesečina, mijesečina upala u vrata ...'« «Oj, pa to je pesem, ki sva jo peli nocoj», se je zavzela Janka. «Ista, res! Bila je uvodna pesem mojega gorja!...» ! Margit je ječe vzdihnila in obmolknila. «Da nisem nikdar storila tega! Med petjem I je moje poglede opazil grof Jurij. ,Dobro tebi, (lepi pevec!' mi je dejal, ko sem končala pesem. Iz njegovih oči so bliskale strele, a niso bile to puščice srda. Sam grof Jurij mi je prinesel ma-'joliko žlahtnega vina in mi šepnil: ,Krasotica mlada, kaj te je nagnalo na to pot?' Ko sem videla, da sem razkrinkana, sem zardela in naglo srebnila nekaj požirkov, da skrijem 'zadrego. Medtem mi je šepetal grof: ,Ostani s svojim mladim drugom naš gost!' Sam me je potlej spremil za mizo in odkazal '.Tanošu in meni odlično mesto. Dočim pa je bil Janoš še plah v nastopu in negotov v besedi, je iz mene kar kipelo. Govorila sem na vse strani, zabavala zdaj tega, zdaj onega, pripovedovala, pela in pela, da so vsi strmeli. Motala sem se okrog gospe Agate, ji gostolela in sladko govorila, da je venomer pordevala. Pravila sem ji najbolj pestre zgodbe, kar se jih je moglo sproti poroditi v moji razgreti glavi, vmes pa sem ji vdano prisegala, da še nisem videla ženske, ki bi dosegala njeno lepoto. Grof Jurij je bil kakor pereč ogenj. Visok mož je bil to, jak in košat in živahen in krut! Razumeš?« Janka je molčala, a Margit jo je naenkrat vprašala: «Ali si že kdaj ljubila?« Janka je zadrhtela: «Nikar, tetka ...» Mislila je na daljno pusto in na Lajoša tam doli, ki je včasih sedel kraj nje in po cele ure sviral na gosli. Tako so jokali in vriskali in prosili glasovi, da se je Janki v bolestni nasladi širilo in krčilo srce in je često planila in z obema rokama pograbila Lajoša za črne kodre ter ga vgriznila v tilnik... Kaj to tetki mar? Tega ji pač ne more in noče povedati... Iz zadrege jo je rešila Margit sama, ki je povzela: «Ako nisi, še boš! To pride... Si že videla kdaj v ogenj pusti? Nič ne veš, kje je začelo tleti, pa je že kar naenkrat vsa prostrana ravan polna rdečih zubljev... Tako se zaneti v krvi. Nenadno in vsa v plamenu in bi umrla v divjem požaru strasti...» Tako ji tetka Margit še ni govorila nikoli, zato je Janka kar srebala njene besede. Niti dihati s"e ni prav upala, da je ne bi zmotila, ko je govorila: «Še tisti dan sem tako omotala gospo Agato, da mi je čisto razgalila svoje srce. Za oddih me je spremila na vrt, kjer se je dojilja igrala z grajsko deco. Najstarejši, Herbert, je bil star kakih šest let. Krasen dečko, razigran ko žrebe v stepi, glasen in drzen, se me je takoj oprijel. Dve leti mlajši Lotar me je gledal po strani. Bil je bolj tihe narave ko njegov brat, nekam mehak in za otroka vse preveč zamišljen. Malo deklico je imela dojilja v naročju. Bila je še v povojih in je začudeno mežikala, ko me je zagledala. ,Jaj' je vzdihnilo dete. Tedaj pač nisem slutila, da pomeni ta edini krik nebogljenega deteta zame usodno prerokovanje.* Na vrtu sva ostali z gospo Agato morda kake pol ure. Mimo otrok sva šli po nasadih in sedli naposled v senčnico, kjer mi je graščakinja priznala, kako je nesrečna v svojem zakonu. Za hip me je skoro premagala njena resnična bolečina. Ni manjkalo dosti, pa bi jo bila začela tolažiti in bi se ji bila razodela, da sem tudi jaz samo ženska. Njene krotke rjave oči so zrle tako vdano, bogati kostanjevi lasje so bili spleteni preprosto, pa tudi sicer je bila skoro brez nakita, bolj podobna grajski služabnici kakor gospe. Ko sem ji nekajkrat poljubila roko, se je nagnila k meni in me vroče prižela nase. Tedaj, ah, tedaj me je spet premagala razposajenost! ,To ubogo bitje,' sem si mislila, ,ki drhti pred njim toliko življenj, hrepeneče objema svobodno hčerko puste ...' Še tik pred smrtjo bi se smejala v takem položaju, ali ne?« Res, tudi Janka se je zahihitala, ko si je po tetinem pripovedovanju prav živo predočila to sliko. Hip za tem je bila spet nestrpna: «In potem, tetka, potem?« Margit se je zagledala v zvezde in nadaljevala: * «Jai» (madžarsko) pomeni toliko kakor naš vzklik «gorje». iWurmbrandta pri Čakovcu so odkrili ostanke stare rimske ceste. Cestišče je še dobro ohranjeno. * Prireditev kmetskega tečaja v Laškem. V nedeljo 26. t. m. ob osmih zjutraj priredi Kmet-ska prosveta v slovenski šoli v Laškem kmetski tečaj. Predavali bodo bivši minister g. Ivan Pu-celj in drugi o splošnih kmetskih in gospodarsko-prosvetnih vprašanjih. Vabljeni so vsi kmetovalci, da se udeležijo poučnega tečaja. Nenavadno vesel dogodek v kozli družini. V Štorah pri Celju je povrgla koza, last železo-livarja g. Antona Spreitzerja, kar pet mladičev. Od mladega zaroda so ostali živi le trije mladiči, dočim sta se dva zaradi pomanjkanja človeške pomoči in zaradi oslabelosti motere-koze zadušila. Koza je dajala do zadnjega časa po dva litra mleka dnevno. * Požar iz neprevidnosti V ponedeljek dopoldne je nastal požar v Spodnji Kokri, ki je vpe-pelil Hariševo gospodarsko poslopje. Rešili so komaj živino in nekaj obleke. Vse gospodarsko orodje, krma in drugo, je postalo žrtev plamenov. Prvi so prihiteli na pomoč reševalci iz Preddvora, kmalu za njimi pa kranjski gasilci pod poveljstvom g. Mayrja. Napeljali so iz Kokre vodo in so jo s svojo izvrstno motorko spravili prav do pogorišča. Vnetemu delu gasilcev kakor tudi nasprotnemu vetru se je zahvaliti, da se ni razširil požar na sosednja lesena poslopja. Hariš je zelo hudo prizadet. Požar je nastal zaradi neprevidnosti domačih, ki so postavili v svinjak, kjer je bila svinja na porodu, posodo z žarečim ogljem, ki se je po nesreči vnela stelja. * Samomor na Jezici. V nedeljo dopoldne se je brezposelni delavec Trontel z Grosupljega potikal po Jezici in bližnji okolici. V Savljah ob savskem produ je naletel na neznanega obe-šenca, ki je visel na borovcu. Trontel je obvestil o najdbi županstvo na Jezici, nakar so odšli k Savi orožniki. Obešenec je okrog 20 do 30 let star, srednje postave, podolgovatega obraza, sivih oči, kostanjevih las ter deloma škrbast. Bil je golorok, brez čevljev in v nogavicah. Za vratom je imel črno samoveznico, kraj njega je pa ležala siva športna čepica. Obesil se je na hlačne naramnice. Samomor je najbrže izvršil v noči od sobote na nedeljo. Pri njem niso našli nikakih listin. * V kotel vrelega škroba je padel. V tovarni *Jugobrun» v Kranju je bil zaposlen 251etni de- lavec Miha Kovač pri delu na stavbnem odru. Nesreča je hotela, da je med delom nerodno stopil, izgubil ravnotežje in strmoglavil v globino. Nesrečnež je padel v kotel vrelega škroba. Vsega opečenega so delavci potegnili iz škroba. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer je po silnih mukah umrl zaradi opeklin. * Pri reševanju živine iz ognja se je ponesrečil. Ko je 281etni viničar Alojzij Šalamun iz hleva svojega gospodarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je nastal ogenj, hotel rešiti ogroženo govedo, ga je nemirna živina tako obr-cala, da je padel pod goreče trame in dobil pri tem opekline na glavi in obeh rokah. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolniščnico v Mariboru. * Požar v Kasazah. V Kasazah pri Petrovčah je v ponedeljek zvečer začelo goreti pri posestniku Jelovšku, po domače Niderdorferju. Strojevodja tovornega vlaka je požar opazil in prišedši v Celje, to javil postajenačelstvu, ki je o požaru takoj obvestilo gasilno društvo. Tokrat so gasilci postavili rekord v hitrosti, kajti v osmih minutah po obvestilu so že bili na kraju požara. Pozneje so prišli tudi gasilci iz Gaberja, Gotovelj, Žalca, Arje vasi in Zgornje Ložnice. Gašenje je bilo otežkočeno, ker je bila voda precej oddaljena. Posrečilo se je ogenj udušiti in obvarovati sosednja poslopja. Jelovškova hiša in gospodarsko poslopje pa sta pogorela do tal. Kako je požar nastal, ni znano. * Stroj mu je odrezal tri prste. V petek popoldne se je zgodila v tovarni podpetnikov na Gračnici pri Rimskih toplicah huda nesreča. 221etni Franc Helesberger je stružil pete v stroju ob kolesu na električni pogon. Nesreča je hotela, da je Helesberger dobil v roko kos lesa z grčo. Ko je pritisnil les na vrteče se kolo, se mu je nepričakovano izvila že skoro izstružena peta iz rok, ker je kolo zadelo ob močno grčo. Posledica je bila, da so mu spodrsnili prsti skozi špranjo med kolo, ki mu je odrezalo tri prve prste na desni roki. * Zagonetna najdba razmesarjenega trupla. V bližini postaje v Grobelnein v smeri proti Ponikvi so našli razmesarjeno nago truplo neznane 35 do 40 let stare ženske. Kolesa vlaka so šla ženski čez trebuh in jo grozno razmesarila. Ob tiru je ležala obleka, v kateri je bil samo rožni venec. Ni še ugotovljeno, ali gre za zločin ali za samomor. * Preprečen požar. Na belo nedeljo je nastal požar v Obrijah pri Ljubljani v hiši posestnik^ Ivana Marna. Požar se je že precej razvil, ko so šele opazili nevarnost domači. Na mettu so bili takoj domači gasilci, ki so zastavili ognju na-, daljnjo pot. * Požar pri Medvodah. Te dni sta pogorela na Seničici pri Medvodah mlin in del hišnega poslopja po domače «Pri Tinetu». Na pomoč so prišli gasilci iz Medna, Pirnič in Preske. V teku ene ure so požar pogasili. Kako je požar nastal, še ne vedo. * Tok ga je zgrabil. Na žagi v Libiji pri Mozirju se je 201etni delavec Ivan Kokolj dotaknil; električnega voda. Kokolj je dobil hude opeklinef a so ga še pravočasno rešili in spravili v celjsko bolnico. * Razmesarjeno truplo sta našla pri vasi Slap-j niči med postajama Laze in Jevnica litijska orož-;' nika pcdnarednik g. Bučar in kaplar g. Majcen' na svojem obhodu. Glava in gornje truplo sta' ležala vsa v krvi med tračnicami, dolnje truplo in noge pa sta našla pod nasipom. Domačinom je bil mrtvec povsem neznan. Morda bo opis ne-;, znanca, ki je imel domala vse zobovje umetno,8 doprinesel do ugotovitve njegove istovetnostih Slapniški najdenec je bil star okrog 40 do 50 let/ srednjevelik in bolj životen. Lase je imel na kratko pristrižene in kostanjeve barve. Oblečen: je bil v rjav suknjič in istotak telovnik, hlače so( bile sive in rižaste, na sebi je imel tudi še rjav-usnjat površnik. Čevlji so črni iz boksastega': usnja z gumijastimi petami. V bližini neznanče-vega trupla so našli siv klobuk iz zajčje dlake. Neznanec je bil najbrže iz Avstrije. * Žrtev velikonočnega streljanja. V Ranči pri Pesnici je na velikonočno nedeljo zjutraj streljal z možnarjem Rudolf Lenart. Možnar se mu je predčasno sprožil in mož je dobil opekline na obeh rokah in po obrazu. * Samomor Slovenca pri Sušaku. Te dni zvečer so začuli ljudje blizu železniškega mostu prt Sv. Kuzmi pri Sušaku dva revolverska strela. Ko so prišli bliže, so našli priletnega moškega s pre-| streljeno glavo. Sodna komisija je ugotovila, da gre za 491etnega Ivana Alitima z Rudnika pri Ljubljani. Mož je bil po poklicu pekovski pomočnik, a že delj časa brez posla. * Jcsip Predavec obsojen na 2 leti in 8 mesecev. Pred zagrebškim sodiščem se je vršila razprava proti Josipu Predavcu, ki je žalil vla-; «Potem mi je pravila, kako je njen mož, grof 'Jurij, strašen in okruten in besen, pa spet blag in dober in mil. .Najboljši človek pod solncem, a obenem sam vtelešeni zlodej', je dejala in otrla solzo. To me je bilo začelo mikati. Da je grof Jurij bistroviden, sem sklepala že po tem, ko me je tako hitro spoznal. Kar mi je zdaj pravila njegova žena o njem, ga je v mojih očeh le še poveličevalo ... Tako sem tisti dan prvič v svojem življenju zakoprnela po moškem. Ko sva se vračali k družbi, nama je bil prišel grof Jurij nasproti. ,No, Agata, kako ti ugaja naš mili pevec?' Nisem vedela, ali je to grofov angelski ali satanski trenutek, vendar mi je zadovoljni smehljaj njegove soproge pričal, da ta hip ni prehudih oblakov na nebu njunega zakona. ,Gospod ve povedati toliko lepega', je dejala in sramežljivo povesila oči. ,Da, da, ga tudi že vsa družba pogreša', se je nasmehnil grof Jurij in me pomembno pogledal. Ob tistem pogledu sem zadrhtela, kakor da je šinila iskra vame. ,Divno sokolje gnezdo je vaš prekrasni dom', sem se poklonila Agati in se zahvalila grofu s pogledom. ,Da mi ni čas odmerjen tako kratko in pot določena tako ostro, bi hotel ostati pod gostoljubno streho vaše milosti...' ,Pa vendar ne boste odklonili našega vabila?' se je složno prestrašil grajski par. Dražila sem oba, vsakega po svoje, ko sem jima začela pripovedovati, da nisem kakor drugi pevci, ki brezciljno tavajo iz kraja v kraj. Končno sem pristala na to, da ostaneva z Janošem nekaj dni na gradu, kajti grof Jurij je dejal s šaljivo strogostjo: ,Ako nočete biti moj gost, boste pač moj jetnik!' ,Ah, zakaj imaš brž silo v mislih?' je potožila gospa Agata, jaz pa sem se poklonila: ,Čast mi je torej biti vaš gost in niti jetništva bi se ne branil v vašem zanosnem okrilju.' Pod noč mi je dejal grof: ,Sam vrag neti ogenj, ki ti gori v očeh.' Tedaj sem zapečatila svojo usodo z besedami: ,Srečna sem, če je našla moja skromna malenkost milost v vaših prelepili očeh.' Odslej je bil grof ko plamen na vetru. Vrstile so se napitnice, govori, plesi, pa spet petje, šaljive stave in nebroj raznoterih družabnih igric, ki mi je grof Jurij z njimi spretno dokazoval svojo pozorno naklonjenost. Starejši moški so med zabavo razdirali prav krepke šale, mlajši so dvorili na desno in levo, grof Jurij pa je ostajal tako neizmenoma v moji bližini, da skoro ves večer nisem mogla več izpregovoriti z gospo Agato... Z bližajočim se jutrom so se začeli gostje poslavljati. Vse se je razšlo. Razen domačih in naju je ostal samo še neki grof Valter s soprogo Koleto. Bil je to Jurijev prijatelj in bojni tovariš in je bil prišel k njemu v posete. Ali tudi ta dvojica je ostala le nekaj dni v gradu. Nama z Janošem so odkazali grajski troje lepih soban v vzhodnem delu prvega nadstropja. Za grajske razmere razkošno opremljene sobe pa niso niti z daleka dosezale bajnega razkošja mojega očeta. Ko sem se tedaj proti poldnevu, prebudila, se mi je prvič stožilo po svojcih. V; mehki zatopljenosti sem pozabila na svojo vlogo. ^ Še vsa ženska sem planila iz postelje k oknu in zapela, ko me preplaši moški smeh. Bil je grof Jurij, ki se mi je smejal z vrta in mi nekajkrat krepko zamahnil z roko v pozdrav. Odskočila sem takoj, vendar se nisem mogla premagati, da mu ne bi bila z roko vrgla poljubčka — kakor nekdaj očetu, ko sem v diru jezdila mimo nje-' ga... Zmedena, zbegana in kakor sama s seboj sprta sem potem odšla k Janošu, ki je še spal." Omahnila sem na posteljo in ga predramila s svojim ihtenjem. ,Kaj plakaš, Margit?' se me je prestrašil, a jaz mu nisem vedela odgovora. Hotela sem ga žO prositi, da jo kar na lepem odkuriva iz grada k svojim ljudem, toda bilo je prepozno! Nisem več imela te moči; kajti v krvi je že gorelo in slika grofa Jurija je venomer žgoče žarela pred mojimi očmi... Grof in grofica sta tekmovala v ljubeznivosti do mene; le toliko je pazil grof, da nisem bila z gospo Agato nikoli preveč sama, kar mi je bilo na tihem prav všeč. Bala sem se namreč zagate, v kakršno bi bila zabredla, ako bi kdaj zaljubljena grofica premočno zahrepenela po moji moškosti., t (Dalje prihodnjič.) j 'darja. Branil ga je dr. Maček. Sodišče je obsodilo Predavca na 2 leti in 8 mesecev zapora, s Državni tožilec z obsodbo ni bil zadovoljen. 1 * V pretepu zaklala drug drugega. Iz Makol s nam pišejo: Vso okolico je razburil strašni poboj, s ki se je dogodil 25. t. m. Na Spodnji Ložnici pri i Makolah je prišel okrog devetih zvečer posest- 1 nikov sin Franc Drozg -k posestniku Jakobu i Mlakarju in ga klical iz hiše na korajžo. Mlakar 1 je vstal, da pogleda, kaj je zunaj. Komaj je sto- ] pil med vežne podboje, ga je že usekal Drozg z < nožem v levo roko. Da odbije napad, je potegnil i tudi Mlakar nož in zapodila sta se drug v dru- 1 gega ter si zadala take ubode, da se je Mlakar I kaer na mestu mrtev zgrudil. Drozg pa se je .vlekel še proti domu, vendar je tudi med potjo : omagal in izkrvavel. Pokojnika si nista bila ne v sovraštvu in tudi pijana takrat nista bila. Jasno pa je, da je taka podivjanost le posledica dolgoletnega vživanja strupene šmarnice. * Nenavadna nesreča. Delavec Jager v železarni v Štorah je našel pred dnevi v skladišču starega železa neko cev, ki jo je vzel domov. V nedeljo je hotel cev za nekaj uporabiti. Ko pa Je tolkel s kladivom po njej, je naenkrat za-grmelo in iz cevi je ustrelilo v 25Ietno Jagrovo ženo Marijo v levo koleno. Bila je namreč stara ijpuškina cev s pozabljenim starim nabojem. Do-'mači zdravnik je nudil ženi prvo pomoč, potem pa je takoj telefonično pozval celjsko rešilno postajo, ki je Jagrovo z rešilnim avtomobilom prepeljal v celjsko javno bolnico. Nesrečna žena ima komaj 10 dni starega otroka, ki so ga morali z materjo vred peljati v bolnico. * Z ročico po glavi. V Grletincu pri Humu ob j So tli so v soboto fantje napadli 37letnega Edvarda Baloha. Obdelovali so ga z ročico in ga poškodovali po glavi in nad levim očesom. Baloh je moral iskati pomoči v celjski bolnici. * Dva roparska napada pri Trebnjem. Na ve-jliki petek sta se vračali Alojzija in Karolina j Zupančičevi iz Korenitke pri Trebnjem od večerne pobožnosti iz farne cerkve. Komaj streljaj pred vasjo sta bili nenadno napadeni od dveh neznancev s koli. Zahtevala sta denar. Seveda ženici nista imeli denarja in roparjema nista mogli ustreči. V jezi, ker roparja nista prišla na svoj račun, sta ubogi ženici .pretepla s koli in j-jima zadala hude telesne poškodbe. — Mirno se je vračal na veliki ponedeljek zvečer posest->nik Škulj iz Dola pri Trebnjem domov. Nenadno sta ga napadla od zadaj dva moška in ga podrla s koli na tla. Vendar pa napadnlca nista prišla jna svoj račun, ker so bližnji sosedje na krik na-ipadenčev prihiteli na pomoč in sta napadalca zbežala v noč. Kljub temu sta bila spoznana in zadevo preiskuje orožništvo. Napadenec je dobil hujše notranje poškodbe in je odšel na odredbo zdravnikovo zdravit se v Ljubljano. * Napad. V ljubljansko bolnico se je prišel zdravit Franc Rovšek, posestničin sin, 21 let star, Jiz Zgornjega Hotiča pri Litiji. Napadel ga je neki ;delavec in ga oklal z nožem po obeh rokah in po •hrbtu. * Dolgoprstniki na Pohorju. Iz Ribnice na (Pohorju nam pišejo: V noči od 9. na 10. t. m. bo neznani zlikovci vdrli skozi okno v trgovino g. Cirila Kolmana v Hudem kotu pri Ribnici na Pohorju in odnesli raznega blaga v vrednosti nad 3000 dinarjev. Teden poprej^so tatovi odnesli iz neobratujočega kamenoloma g. Erlicha precejšnjo množino smodnika, dinamita in vži-galnih kapic. Doslej se orožnikom še ni posrečilo izslediti storilcev. - j * Junak noža. V Zg. Besnici pri Sv. Joštu je ^nastal v nedeljo krvav pretep. V Paplerjevi gostilni je sedela večja družba gostov, med niimi # posestnikov sin Anton Rotar s svojo izvoljenko. j gostilno je prišel čez čas še železniški čuvaj Ivan Kozjek, ki je pričel dražiti fante. Posebno Piko je imel na Rotarja. Zaradi tega je nastal |>retep in jih je Kozjek precej izkupil. Pozneje pa je Kozjek zunaj napadel Rotarja z nožem in ga večkrat sunil v glavo, prsi in levo roko. Hudo ranjenega Rotarja so prepeljali v splošno bolnico V Ljubljano. * Zanemarjanje roditeljskih dolžnosti. Te dni se je vršila pred malim senatom v Ljubljani razprava proti kovaču Jakobu Bratunu in njegovi sestrični Frančiški, ki imata skupno gospodinjstvo. Bila sta obtožena zločinstva zoper življenje in zdravje. O Bratunovi zadevi smo svoječasno poročali, zlasti kako so orožniki iz Litije v hlevu male Bratunove domačije v Besnici našli otroka Francko in Anico popolnoma zanemarjena in premražena. Razprava ie v vsej goloti odkrila obupne razmere, ki še vladajo na deželi. Obtoženca sta priznala, da sta spravila triletno Francko prenočevat v mali hlev, ker sta mislila, da je tam topleje. Otrok je spal 14 dni januarja v malem zaboju. Starejša Anica pa je morala sestrico Cediti in umivali. Jakob in Frančiška Bra-tun sta bila obsojena na deset dni strogega zapora zaradi zanemarjanja roditeljske dolžnosti, ne pa zaradi zločinstva zoper življenje in zdravje (mučenje dece). Ta sodba, sicer mila, bodi v svarilo vsem roditeljem, ki zanemarjajo deco>. Paragraf določa kazen celo do pet let strogega zapora. * Podivjani siroveži. V Podhruški v kamniškem okraju so se hoteli pijani fantje ponoči znositi na Vrankarjevemu hlapcu. Vlomili so hlevska vrata, kjer je spal hlapec, vendar jih je pregnal še pravočasno hlapčev bratranec Ferdinand. Čez nekaj časa so se fantje spet vrnili in razbili s koli vežna vrata, nato pa le šipe v oknih. Ferdinand Vrankar je tedaj ponovno vstal in zopet hitel na dvorišče. Tam pa so ga fantje obkolili in se je vanj zapodil 221etni posestnikov sin Janez Burja in ga napadel z odprtim nožem. Zamahnil je večkrat proti Ferdinandu in ga ranil na desni roki in zadaj na tilniku. Ves okrvavljen se je Ferdinand opotekel v stran in se komaj zavlekel nazaj v hišo. Čim so napadalci uzrli kri, so med pridušanjem zopet izginili. Ferdinanda Vrankarja so prepeljali v ljubljansko bolniščnico. Janeza Burjo so aretirali. * Obsojena na dosmrtno jeeo. Mariborski veliki senat je razpravljal o strahoviti rodbinski žaloigri, ki se je odigrala v noči 22. novembra v Loki pri Framu. Na zatožni klopi je sedela 48-letna delavka Amalija Znidarjeva, obtožena, da je svojega 20 let starejšega moža Ivana najprej ubila, nato pa zažgala še kočo, v kateri sta stano- l vala, da zabriše vsako sled svojega zločina. Moževo truplo so našli popolnoma zoglenelo. Zni-darjeva je zanikala krivdo, vendar se je zapletla v protislovja. Tudi priče so izpovedale neugodno za njo. Senat je po triurni razpravi razglasil sodbo, s katero je bila Amalija Znidarjeva obsojena na dosmrtno robijo. * Obsojen na deset let zaradi poizkušenega umora. Lani 21. novembra zvečer se je v gozdičku Dobrovi pri Ihanu odigrala velika ljubavna žalo-igra. Posestnik Ivan Hribar v Ihanu je izvabil svojo ljubico Ivanko Kavkovo v gozd, ji tamkaj po ljubimkanju prizadejal z britvijo okoli enajst urezov in ji prerezal tudi grlo. Ta poškodba je bila izvedena na skrajno okruten način. Ivanka Kavkova je imela še toliko moči, da se je z vsem naporom ubranila Ivana Hribarja in gotove smrti. Hudo krvaveča se je splazila do Urbanijeve gostilne, kjer je prosila za pomoč. Od tam so jo odpeljali do posestnika Lenčka, ki je z vozom od-hitel v Domžale po zdravnika dr. Kremžarja. Čim je bila Francka obvezam, so jo odpeljali v ljubljansko bolniščnico. Bolečine so bile silne in zdravljenje zelo težavno, vendar je čvrsta ženska okrevala. Ivan Hribar je bil pred ljubljanskim senatom zaradi poizkušenega umora in žaljenja orožnikov obsojen na deset let in en mesec ro-bije. * Krvavo maščevana žalitev. V soboto proti polnoči sta se v neki gostilni v Kosezah pri Ljubljani skušala v moči sobni slikar Feliks Weis In mehanik Rudolf Grudnik. Ker je bil navzoč v gostilni tudi znani rokoborec, šofer Ivan Šotler, ga je začel Grudnik smešiti. Zabavljice so letele sem in tja. Grudnik se je tako razburil, da je grozil s streljanjem. Sedel je res v svoj avtomobil in se pripeljal nazaj, dvakrat ustrelil v Ivana Šotlerja in ga hudo ranil tik srca. Šotlerja so odpeljali v bolnico, Grudnika pa v zapor. * Detomor. V ponedeljek zjutraj je izpraznje-vala Marija Knausova gnojišče pri Forteju v Trbovljah in nosila gnoj v košu na njivo. Ko je na njivi koš izpraznila, je padlo iz njega nedono-šeno trupelce moškega spola, staro kakih sedem mesecev. Trupelce je bilo precej razpadlo in mit je manjkala glava. Orožništvo vodi preiskavo in išče mater. * Nepoštena služkinja. Orožništvo v Studencih je aretiralo 24letno služkinjo Marijo Senčar-jevo, ki je bila uslužbena pri odvetnikovi vdovi Mariji Juričevi v Mariboru. Ko se je gospa selila, je dekle izrabilo priliko in si nakradlo oblek in perila. * Grozen umor slovenskega duhovnika v Italiji. Tržaški listi so predzadnjo nedeljo objavili to-le poročilo: Blizu Loke pri Vremah se je zgodila smrtna nesreča. Preteklo sredo proti polnoči se je vračal 621etni župnik Josip Gabrovšek domov. šel je preko brvi čez Reko, pa mu je spričo teme spodrsnilo;, stopil je napak in padel v vodo, kjer je utonil. Naslednje jutro proti 5. uri je nekaj vaščanov, ki so šli na delo, opazilo kraj Reke truplo utopljenčevo. Približali so se in ž velikim presenečenjem ugotovili, da je truplo njihovega župnika. Obvestili so o svoji najdbi bližnjo orožniško postajo. Karabinijerji so pričeli nemudno preiskovati nesrečo. Ugotovili so, da je župnik utonil. Po komisionalnem ogledu so nesrečnega župnika pokopali na domačem pokopališču. Vest o smrti župnika Gabrovška se je še tistega dne raznesla po Brkinih. V spočetka so vsi mislili, da je župnik zares po nesreči utonil. Kmalu pa so se začele širiti govorice, da je župnika nekdo v temni noči napadel, ga zadavil in vrgel v vodo. Te govorice so se vedno bolj širile med ljudstvom. Sedaj se je oglasila priča, ki je usodne noči opazila, kako je gruea fašistov 1 napadla nesrečnega župnika in ga umorila. Priča je molčala vse doslej zaradi tega, ker se je bala posledic svojih izpovedi. * Drzen -vlom pri belem dneru. V hišo posestnika Toneta Babica, po domače Papeža, v Pariž-ljah se je te dni pri belem dnevu splazil neki moški in vdrl v kuhinjo, kjer je bila tudi sušilnica za svinjsko meso. Zlikovca je pri vlomu za-začil sam posestnik Tone Babič in ga krepko prijel. Kljub čvrstemu odporu ga je Babič obvladal in ga zaprl v svinjak, nato pa je hitel po orožnike v Braslovče. Med tem časom se je vlomilcu posrečilo, da je pobegnil iz svinjaka, toda na begu ga je že zalotil in prijel gospodarjev brat France in ga še enkrat zaprl v svinjak. Orož-niški narednik g. Šifrer iz Braslovč, ki je s Tonetom Babičem nemudno prihitel v Parižlje, je spoznal v prijetem vlomilcu znanega postopača Drnulovca iz št. Jurija ob Taboru, ki je imel že opetovano opravka z oblastvi. * «Pomladni cvetovi.» III. zvezek Praprečano-vih zgodb, ki jih je spisal Anton Stražar. Knjižica je izšla v tiskarni Rumpret v Krškem, kjer naj se tudi naroča. Ker je cena nizka (le 2 50 Din za izvod), naj se naroči po več izvodov skupaj! V kratkem izide večja Stražarjeva povest o glaso-vitem roparju Marku Završčanu, splošno imenovanem strah Črnega grabna. * «Skrita sre?a.» Kdor hoče še imeti knjigo z 11 lepimi povestmi, naj takoj pošlje za 9 Din novih neobrabljenih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaznici in pa svoj natančen naslov na naslov: Matija Belec, Sv. Bolfank v Slovenskih goricah pri Ptuju. Ne zamudite, dokler je še zaloga! Na brezplačna naročila se pa ne oziram! * Resen opomin, ki nas opozarja, da je skrajni čas, tudi za zdravje kaj ukreniti, so — bolečine. Nešteto ljudi mučijo revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, zbadanje, bolečine v glavi in zobeh itd., drugi trpe zbog slabosti in drugih obolenj, ali vendar imamo tudi veliko število takih ljudi, ki so se znali vseh teh muk obvarovati. Ze čez 34 let uporabljajo v mnogih krajih Elza-fluid ter se vedno iznova vesele njegovega zanesljivega učinka. V lekarnah in sorodnih trgovinah se dobiva Fellerjev Elza-fluid v poskusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih steklenicah po 9 Din ali pa v velikih steklenicah po 26 Din. foštni zavitek z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali Obtožcnec: prodajajo vse lekarne in drogerije. Glasbila za vse! Violine .... od Din 89-— Gitare.....od Din 199-— Trompete ... od Din 480-— Harmonike ... od Din 85— Kromatlinc In klavirske harmonike, jazz-lnstrumenti. Zahtevajte veliki brežplaCnl CENIK na,večje In najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & HEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 104. 86 ASTIN Ki pospešuje rast, odebeiitev iu omastitev domače, oo-Bebno klavne živine. Jaseu dokaa neprecenljive vrednosti /iastina so brezštevilna zahvalna Disma. Cena: 5 škatel 46 Din, 10 škatel 80 Din. LEKARNA TRNKOL/.1 l/raven rotovža). Ljubljana66 Brezpla en pouk v svlranju. Navod la v ceniku. Kajenje je strup. Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi »E x -1 a b 1 e t a in i>. l'o 14 dneh je prenehal kaditi najstrastnejši kadilec, ako je porabljal naše tablete, ki so popolnoma neškodljive. 1 ovoj stane 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 zavojev 145 Din (10 zavojev 200 Din). Pišite še danes ponje! Proti pijančevanju je Trezocnol edino zanesljivo delujoče, absolutno neškodljivo sredstvo. Zavoji po 43 in 75 Din. Popolna kura 200 Din. Naslov za naročila obeh preparatov: Aurora, Sekt. 59, Novi Sad, Željeznička ulica br. 38. 86 Najnovejše dvokolo z motorčkom 1'/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki franko. „TR1BUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Ure, zlatnino in srebrnino prodaja poceni ia dobro tvrdka H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 nadalje semenski oves, češki in domač, grahorico i in različna druga semena nudi SEVER & KOMP., Ljubljana, Gospcsvetska cesta št. 5 I Zlatmno in srebrnino prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER LjUBLJAMA 5 Prešernova ulica št. 4. Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. . Jaz Ana CIlag s svojimi 185 cm dolgimi, divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste vsled nporabe pomade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za dober razvoj, za goste in močne lase. Pospešuje pri damah, gospodih in otrocih za razvoj gostih in močnih las in daje že po kratki uporabi prirodni in običajni sijaj ter varuje lase prezgodnje osivelosti, celo do visoke starosti. Čilag pomada odstranjuje prhljaj v teku 48ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase kakor Čilag pomada, katera je z vso pravico nridobila svetovni sloves, kajti dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las popolnoma preneha že po nekoliko dneh, a nove korenine takoj poženo. Ta uspeh dokazuje moj 501etni jubilej ter miljoni zahvalnih pisem, katere sem prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku Cilag pomade 60 Din, a dvojno 90 Din. K vsakemu lončku pa je potrebno: 1 stekl. special-šampona (za 20kratno umivanje glave) 25 Din. Poštnina posebej. Pošiljamo proti povzetju ali proti takojšnjemu nakazilu denarja iz tvonuce za Jugoslavijo. Naročilo naslovite natančno: ,AL/ROKA* Sekt.59, Novi Sad, Željeznička 38 Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Kdor oglašuje, ta napreduje. Ženski svet! Opozarjamo na izredno lepe modne volnene in svilene tkanine ZA POMLADNE OBLEKE kakor Rips — Poupelin — Krep voal — Trikolin itd. VELIKA IZBIRA - MODERNE BARVE - LEPI VZORCI PRIJAZNA POSTREŽBA - NAJNIŽJE CENE PRIDITE, OGLEJTE SI CI1VSPREJ V specialni trgovini NOVAK - LJUBLJANA Kongresni trg fit. 15 — Nasproti nunske cerkve izdaja za konzorcij cDomovine» Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i 5. Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e k.