ttev. II
TRST, sredo II januvarja 1911
Tečaj XXX* I
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in pra2nikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tcbel arnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini. "Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po + stot beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti-. — Plačuje *e izključno le upravi „Edinosti .
— Plačljivo in utožljivo v Trstu. ——————
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost^ za Primorsko.
V edinosti je moc t
NAROČNINA ZNAŠA -
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
točbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vft*oenln& na. nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stana: za
oelo Isto Kron 5-20, za pol Ista Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista- Nefranko-
vana pisma ae ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosti - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
- Giorgio Galatti štev. 18.	-
PoStno-hranllnKnl račun It. 841*652. TELEFON it 11-57.
BRZOJAVNE UESTI. *
novih kabinetnih členov.	Amsterdam 10. Nizozemska banka je
)esar je danes ob 11. uri znižala diskont od 4% in 3ya°/0.
Bukarešt 10. Ministerski predsednik \ ga celo Nemci zapuščajo. Wolf se je tega
:---- —i^i demisijo vsega mini- ustrašil in Bienertha potolažil, češ, da ni
mislil tako hudo.
S tem je bila premagana zadnja ovira in sestava novega ministerstva zagotovljena.
Schonbrunu zaprisegel novo- j Berolin 10. Danes je bil "zopet otvorjen j Sodbe o njem so različne. „Arbeiter Zei-
1	-rt • . v____- _t______;Ma«t<ia . Muli
Zapri
DUNA
fmtnovane clene^northovega kabineta in 1 nemški državni zbor. "	*	* j tung" je "imenuje: Nullitatenministerium"
sicer finančnega ministra dr. Roberta Mayer, j Rim 8. Papež je vsprejel apostolskega: (ministerstvo ničel). In res, prišli so na po-ininisira za notranje stvari grofa Wicken- i nuncija na Dunaju mons. Granito di Bel- vršje ljudje, o katerih svet ni vedel niti, da bur* ministra brez listnice vit. Zaleskega, monte.	1 živijo.. Imena \Yickenburg, Widmann, Marek
ministra za iavna dela Karla Mareka, po- Astrahan 10. V Kaspijsko morje je itd. so politični javnosti popolnoma neznana.
"	-	•••• ■	• 1 «	t J f - 1 _ **• -______!l_ Of	- *___ «	n A n on * rt rrl /\t«nl D a AHArfll MlhOJlfl 1F
Nedeljskega ministra barona Widmana in; bilo na ledeni plošči gnanih 85 ribičev s
železniškega ministra dr. Stanislaja Glom-binskega. Svečanemu činu so prisostvovali viši kamornik grof Gudenus in ministerski predsednik baron Bienerth. Zaprisežno formulo je čital ministerijalni svetnik baron Villani.
Konferenca načelnikov klubov.
DUNAJ 10. Predsednik poslanske zbornice dr. Pattai je sklical za ponedeljek 16. t. m. ob 3. rri popoludne konferenco načelnikov klubov.
Gene •£ n: svet avstro-odrske banke.
DUNAJ 10. Generalni svet avstro-ogrske banke je imel cianes seje, na kateri ]e bilo podano poročilo, da znaša čisti dobiček 21,143.444 i\. Delničarji c*obe za lete 1910 na delnico dividende 903© K.
Dežeteozborshe »olitve v Bukovini.
ČERNOVICE 10. Deželnozborske volita v Bukovini se budo vršile meseca marca. Vseh dežejnozborskih mandatov je 63. Poljaki v Črnovicah so sklenili ponuditi de-želnozborsk; mandat železniškemu ministru dr. Glombinskemu.
Ogrsk. državni zbor.
BUDIMPESI . 10. Predsednik je ctvoril sejo ob 10 30 predpoludne. Zbornica je v poimenskem glasovanju s 324 proti 40 glasovom odklonila predlog posl. Polonyi-ja, da se postavi na dnevni red meritorična razprava o samostojni banki. Nato je zbornica nadaljevala specijalno debato © trgovinski pogodbi s Srbijo. Predloga je bila vsprejeta tudi v podrobnostih. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: Tretje čitanje srbske trgovinske nop;odbe in razprava predloge o pcfi.il' bančnega privilegija.
Fmi .ozka zoornica.
PARIZ 10. Danes je bilo zopet otvor-jeno zasedanje parlamenta. Zbornica je najprej izvolila predsedstvo. Na volitvi so dobili: Brisson 52, Dechanel 212, združeni socijalist Guesde 46, Delcasse, fci ni kandidiral, 9 glasov. Na drugi volitvi je dobil Brisson 270 glasov in je bil izvoljen predsednikom. Delcasse je dobil 197 in Guesde 50 glasov. Podpredsedniki so bili izvoljeni : Berthaun s 571, Etienne s 367, Don s 337 in Renauid s 297 ^tesovi.
Otvoi če orustfega ucželnega zbora.
BERO U N 10. Danes ob 12. uri opo-ludne je ministerski predsednik Beihmann-Hollweg s prestolnim govorom osvoril pruski deželni zbor. Prestolni govor konstatuje, da se državne finance trajno boljšajo, ne omenja pa ničesar o ponesrečeni volilni reformi.
Volitve v finski deželni zbor.
HELSINGFORS 8. Na volitvah v linski deželni zbor so po vsej Finski dobili dosedaj socijalni demokrati 95.083 glasov, Starofinci 61.608, Mladofinci 35.110, Švedi 2920, agrarci li.423 in krščanska delavska stranka 6104 glasov.
Potres.
VJERNI 10. (Osrednja Azija). Včeraj
zjutraj ob 9. uri je bilo čuti močan valovit potres, ki je trajal 15 sekund.
38 konji. Iz Baku so poslali na pomoč rešilni paraik. _
Ministerstvo Bienerth ID.
Trst, 10. jan. 1911.
Konečno vendarle! Po dolgotrajnih pogajanjih se je Bienerthu vendar posrečila sestava ministerstva. Včeraj so bili novi ministri zapriseženi, a stari so dobili „zaslužena" odlikovanja, kakor je to v Avstriji navada. Vlekli bodo seveda zaslužene penzije in bodo tako obteževali avstrijski proračun za nekaj tisočev., Čudno je sestavljeno to novo ministerstvo. Štirinajst dni je Bienerth iskal okoli „nove možeM in ponujal portfelje. Neki dunajski list je pisal ob tej priliki, da bi moral Bienerth na poli za ljudsko štetje označiti kot svoj postranski poklic: krošnjar s portfelji. Bienerth si je pač utepel v glavo, da mora sestaviti nov kabinet. Sestavil ga je brez Čehov, ki so že v začetku odklonili vsak vstop v ministerstvo. V Pragi je Bienerthov zistem pri češko-nemških pogajanjih doživel hud polom. Bienerth se je delal, kakor da ga to ne briga mnogo in je Čehom vzlic temu ponujal dva portfelja. Mislil si je: zakaj bi ne bila v ministerstva zastopana tudi opozicija; škodilo to ne bo? 1 A Cehi so Še enkrat odklonili vse Bienerthove ponudbe. Kandidatura dr. Brafa za poljedelskega ministra je padla v vodo. Razun tega so se začeli ujedati Nemci in so postali na Bie-nertka ljubosumni, češ, da to nikakor ne gre, da Bienerth tako koketira z opozicijo. Skratka: s Čehi Bienerth ni imel sreče. Prišli so Poljaki in zahtevali od njega kanale. Ne vemo, kaj je in kaj ni Bienerth obljubil Poljakom. Govori se, da jim je obljubil samo one kanale, ki bi spajali gališke reke. S tem so se baje Poljaki zadovoljili „za sedajM in načelnik poljskega kluba prof. Glombinski je dobil enega najvažnejših resortov, to je : resort železniškega ministerstva, katerega je imel doslej v rokah Wrba, fanatičen Nemec. Germanizacija na železnicah, to je staro poglavje v našem političnem življenju. In menda pod nobenim ministerstvom se ni tako pridno germanizi-ralo kakor pod Bienerthovim. Sedaj je dobil v roke železniški portfelj Slovan Glombinski, ki je na glasu kakor prijatelj Čehov. Zato smo zelo radovedni, ali bo sledil svojemu predniku in se tako podvrgaval nemškemu kopitu, ali pa se bo strogo držal principa enakopravnosti? Sicer počakajmo; sodili ga bomo po njegovih delih.
Še eno težkočo je moral Bienerth premagati, predno je zverižil novo ministerstvo. Nagajali so mu Čehi, nagajali Poljaki, zakaj mu ne bi malo ponagajali tudi njegovi ljubljenci Nemci? Minolo soboto sta se bila podala k njemu Wolf in dr. Chiari in izrazila svojo bojazen, da hoče Bienerth : spremeniti svoj zistem na škodo Nemcev, : ki tudi ne bi mogli dopustiti, da bi se zidalo Poljakom kanale na stroške Nemcev. Bienerth jim je odgovoril, da položi svojo misijo nazaj v vladarjeve roke, ker vidi, da
5 O D L I S T E K.
Stara dojilja.
Napisai M. Kolucki. - Poslovenil RatiškL
Ali je bila ona kedaj mlada ? Gotova jaz se take sicer ne spominjam, a poznam io že več, nego dvajset let. Meni se je vedno zdela kaker osušena biljka. Majhne postave, grbasta, rumenih lic, okrašenih z rudečico — je vedno hitro hodila in kadar :ne je srečavala na ulici, me je pozdravljala s poklonom: „Moj naklon." Služila je pri učitelju glasbe, pri katerem sem ,bil jaz stalen gost. Učitelj je bil po rodu Čeh, a ježe več let prebival v Krakovu. Tudi ona je, kakor se mi je zdelo, prišla iz okolice Biale, kar sem bolj sodil po njeni obleki, nego po govorici. Nosila je kratke suknje, a vse samo temne boje, lase gladko počesane in prevezane z baržunasto vrvico, radi česar je izgledala kakor usmiljenka. V resnici je bila zelo pobožna; bila je članica bratovščine sv. Krone In društva sv. Fran-
Vidi se, da se je moral Bienerth nahajati v veliki zadregi; saj je šel n. pr. Widmanna iskat v Opavo na Šlezko. Zverižil je neko mešanico brez nobenega zistema. Vzel je j par birokratov, par sekcijskih šefov in par j parlamentarcev in se s to mešanico pred-j stavil avstrijski javnosti. — S simpatijo ni nihče vsprejel novega ministerstva, najmanj mu bomo smeli zaupati mi Slovenci, da-si je Bienerth dr. Šušteršiču sveto zatrjeval, da nova vlada nikakor ne bo sovražna slovanskim težnjam. Kolikokrat ni že Bienerth tega povedal, a dejanj smo zastonj pričakovali od njega. To pa naj si zapomni: dokler sedijo v ministerstva možje a la Hochenbur-ger, Slovani ne bodo nikdar mogli imeti zaupanja v tako vlado. Prepričani smo, da svojega, Slovanom sovražnega sistema tudi Bienerth III. ne izpremeni. Sicer pa prorokujemo novi vladi le kratko življenje, saj tudi to ministerstvo ne bo imelo trdne in zasigurane večine, brez katere niti Bienerth III. ne bo mogel vladati. Slovanska in socialno demokratična opozicija bosta to okolnost gotovo izrabljali. Vsekakor položaj nove vlade ni ravno preveč ugoden in bodočnost pokaže, ali bo imela kaj zaupanja ali ne.	___
Ljudsko štetje.
Barbarizem.
Neki Josip Lechner, stanujoč na Acque-dottu št. 98, L nadstr., je zapisal svojo služkinjo Josipino Novakovo za Italijanko. Dekle je od Postojne, je šele 4 mesece v Trstu in ne govori niti besede italijanski. Revše je Šele v 15. letu. Pa da ni to naj-brezobrazneja kraja duš — pravi barbarizem ?!
Dva tipična slučaja narodne nezavednosti.
Anton K o s i č, vpokojeni poduradnik, stanujoč v ulici Torquato Tasso št. 4, je hotel napisati v naznanilnico slovenščino kakor občevalni jezik. Tedaj pa se je oglasila hči, ki je obiskovala italijansko šolo, izjavivši, da ona noče biti ščava! Mesto da bi bil oče tej smrklji dal z brezovko, ker je zaslužila, je vpisal vso družino za italijansko. Mož se bo potem čudil, ako ga bodo otroci — ko dorastejo — zaničevali in zasramovali s ščavom.
V	isti hiši stanuje trgovski prokurist Oton Tiski, ki govori s svojo ženo in otroci vedno češki. V naznanilnici pa je navedel kakor občevalni jezik — nemščino !
Drž« uradnik — falsifikator.
V	ulici Molin a vento št. 28 je neki Crivinich (Krivinič), uradnik pri c. kr. finančnem ravnateljstvu, vpisal slovenski rodbini Kosovel in Vodopivec za Italijane. Storil je to v odsotnosti glavarjev rodbine in vzlic protestu od strani žena. Mi smo le radovedni, če so državni uradniki plačani zato, da opravljajo svojo službo, ali zato, da fabricirajo Italijane!
Naj se nam ne reče, da denunciramo. Naša dolžnost je, da zastopamo interese slovenskega ljudstva na tržaškem ozemlju,
čiška. Vsako nedeljo in vsak praznik je šla v cerkev oo. dominikancev. To je ni motilo v službi, katero je opravljala točno in zvesto kakor pes, in marljivo kakor mravlja. Dovolj je, če povem, da je služila vedno na enem mestu, pri mojem učitelju glasbe — Hilečku. Vstopila je v službo, ko je bila še živa HileČkova Žena, in je preživela dvoje otrok: Ljucinko in Dragotina. Bila je dojilja, a poleg tega je še kuhala, prala, pomagala cediti po sobah, in ko je umrla HileČkova žena, se je trudila dobra Kasija, da bi otrokoma nadomestovala mater, kolikor je pač mogla in znala. Razposajeni Drago-tin ni priznaval te zamene, pa je Kasijinim materinskim opominom odgovarjal tako, da ni maral zanjo, ali jo pa preziral. Kasija se raditega ni mnogo brigala zanj, prorokovala mu je, da iz njega ne bo nič dobrega. Tem bolj pa je pazila na Ljucinko kakor na svojo lastno hčer. Nobenemu, še celo očetu, ni dopuščala, da bi kdo razžalil njeno ljub* Ijenko. A tudi Ljucinka je bila dobra, mila, blaga kakor golobica, kakor je govorila Kasija. Res, da ni bila lepa; krasile so jo samo otroške, kakor nebo modre oči. In
in ker vidimo, da se dela na vse načine, da bi se dokazalo, kako nas ni v Trstu, moramo nastopati proti vsem onim, ki delajo proti nam in interesom našega naroda. Ker pa moremo mirne duše trditi, da so r tem slučaju interesi našega naroda identični z državnimi interesi, mislimo da ravno za državnega uradnika ni mesta pri delu, na katerem se nahaja te dni vsa irreden-tovska sodrga, na delu, ki naj bi v svojih konečnih vspehih dokazalo, da so ti kraji že pripravljeni, da padejo v naročje materi Italiji. Če je državi prav, da redi falsifika-torje, nam — tudi!
Fabrikantje Italijank.
Med one, ki so vpisali svoje slovenske služkinje za Italijanke, spada tudi dr. M r a c h !
Dr. Veronese je svoji služkinji celo odpovedal službo, ker je zahtevala, da jo vpiše za Slovenko!
V svoji jezi je hotel ta mož vreči služkinji čašo v glavo !
Tudi Nemci so vpisali svoje slovenske služkinje skoro brez izjeme za — Nemke!
Magistrat pripoznal, da se je dosedaj postopalo nezakonito in nepravilno.
Magistrat je izdal razglas, v katerem poživlja vse hišne gospodarje, ki še niso prejeli naznanilnic, da morajo pod izogibom globe tekom 24 ur na magisirat po-nje.
Ob enem poživlja magistrat hišne posestnike, da morajo pod izogibom I kazni izročiti najemnikom naznanilnice. 'Kazen določa c. kr. namestniški sveto-: valeč. Najemniki stanovanj morajo j naznanilnice sami izpolniti. Le v slučajih [ko najemniki ne znajo pisati, mora naznanilnico izpolniti gospodar, ako se najemnik v ta namen ni poslužil kake tretje osebe. Za one, ki ne znajo pisati, je torej gospodar obvezan, da izpolni naznanilnico, vendar sme najemnik v to naprositi tudi kako tretjo osebo. Kdor torej ne zna sam pisati, naj prinese naznanilnico v naše urade, kjer mu se jo bo izpolnilo.
Sedaj je konečno bil tudi magistrat prisiljen priznati, da so hišni gospodarji dosedaj postopali nezakonito.
Pomagalo tudi to ne bo nič.
Požurite se z naznanilnicami!
Zdi se, da se je vendarle nekaj hišnih gospodarjev, ki so se doslej branili naših naznanilnic, premislilo in so sedaj pripravljeni vsprejemati celo slovenske naznanilnice — s kislim obrazom seveda. A to zgolj radi tega, ker jim ne bi preveč teknila kazen namestništvenega svetovalca, katero jim obeta novi razglas mestnega magistrata. Zatorej poživljamo ponovno naše ljudi, ki niso še oddali gospodarju svojih pol, da to store nemudoma in sicer naravnost v roke svojega hišnega gospodarja ali administratorja. Morda je prišlo ljudsko štetje tudi v mestu samem v pravi tek in radi tega treba se požuriti, da kdo preveč ne zamudi z čakanjem. NaglaŠamo, da je za nas posebno važno, da izroči stranka popisno polo v roke hišnega gospodarja, ker bi bil sicer isti upravičen sam izpolniti jo, ako mu je najemnik ne izpolni pravočasno.
Reci, da ti ne poreče.
„Piccolo" je po načelu „Reci, da ti ne poreče", začel prepovedovati cela grozodejstva, ki jih baje uganjajo ti strašni Slovenci.
Med drugim pripoveduje, da je nek Slovenec v Rojanu, ki stanuje z ženo in dvema otrokoma v malem stanovanju, ob-
Kasija ni dopuščala v svoji materinski zaslepljenosti, da bi bila kaka druga lepša ter se je vedno čudila, da gredo po ulici mladi ljudje mimo kakor da ne bi imeli oči. In če se je kdo pokazal v Hilečkovem stanovanju — naj bo, da je prišel po kake podatke, po note, ali kaj enacega — je že Kasija prere-šetavala posledice tega slučajnega obiska in upala je, da stvar ne ostane tako. Čim je za odhajalcem zaprla vrata, je stekla k go-spici z vprašanjem :
„No, kaj? Ali vam ugaja? Ali bi ga vzeli ?"
Ljucinka se je smejala iz vsega srca na ta vprašanja, ker je bila razumna deklica, pa je dobro vedela, da tudi, če bi ona hotela, bi je marsikateri teh gospodov ne hotel vzeti, ker ni bila ne lepa, ne bogata, a imela je le toliko, kolikor si je zaslužila s poučevanjem v glasbe. In kolikor je zaslužila, Še to je shranila ; in čeprav je Kasija govorila, da deklica s takim srcem velja milijone, je ta vendar razumevala, da nobeden gospodov ne poseže za temi nerednimi milijoni.
Ljucinka je to večkrat povedala svoji
Kasiji, ali ni je mogla prepričatfin Kasija je slej ko prej videla v vsakem mladem gospodu snubača in gledala je, da je izvedela o njem vse potrebno potom svojega „obveščevalnega urada-, to je od sester in bratov raznih bratovščin, slug in lakajev — kdo je on, kje ima službo, kak dohodek ima in podobno. Na osnovi takih popisov sem bil jaz izpuščen iz liste kandidatov, ker ne odgovarjam njenim zahtevam.
„Ta ni za našo gospico!" je rekla Kasija, doznavši, da se pečam s peresom; in lahko sem zahajal mirno v hišo starega učitelja brez strahu, da bi mi kdo podtikal kake namene.
A zato je bilo mnogo drugih, na katere je računala Kasija. Navadno je bilo tako-le: Ko je nabrala potrebna poročifa, da vsposobi koga za dostojnega kandidata, je že izostal in na veliko Kasijino žalost ni prišel več, tako, da ji ni manjkalo besedi, s katerimi je obsojala današnjo mladino, češ, da je vihrava in lahkomišljena. Takih preten-dentov, ki še sanjali niso, da snubijo Ljucinko, je naštela Kasija kakih trideset.
(Pride še.)
stf&ft n
> EDINOST c »t. 11
V Trstu, dno 11. j&nnvarja 1911
stoječem iz sobe in kuhinje, vpisal v naznanilnico deset oseb in sicer — glasom .,Piccolaw — samo zato, da bi pomnožili število Slovencev.
V resnici pa je bilo v naznanilnici navedenih 10 oseb in sicer 8 prisotnih (4 stalno, 4 začasno) in dve k družini spadajoč! začasno odsotni osebi.
Dotičnega najemnika so res klicali na sekcijo v Rojanu, kjer so ga vprašali: kako je mogoče, da spi toliko oseb v stanovanju. On je stvar pojasnil, a zdi se, da na sekciji niso razumeli njegovega pojasnila, ker je govoril slovenski. Zato se znašajo sedaj še po „Piccolu" nad njim.
Marija BaČer, uslužbena pri g. Mecchia, ul. Rossetti 8/V., ki je doma iz Ustija pri Ajdovščini (terra italianissima, bi rekel „Piccolo") se je izrazila, da jo je sram govoriti slovenski in se izdati za Slovenko.
Rečeni „gospici" povemo, da nas je sram, da jo je slovenska mati rodila !!
Oni, ki Še niso dobili naznanilnic.
Vse one, ki še niso dobili naznanilnic, ali jih dosedaj še niso napravili, so napro-šeni, da se javijo na naši centrali v „Slovanski čitalnici" v „Nar. domu*.
Za one okraje, kjer se še sedaj delijo naznanilnice,
naj jih najemniki vsprejmejo in rečejo gospodarju, naj se povrne, potem ko jih izpolnijo v miru. To naj storijo tudi oni, ki so morda že dali napraviti druge naznanilnice in jih oddali našim sekcijam. Ti gredo v te naše urade po naznanilnice in te naj izroče gospodarju. Ako stranka ne bi vsprejela od gospodarja naznanilnice, bi ta porabil to kakor izgovor, da bi jo sam napravil po svoje.
Revizija je ustavljena!
Kdor se v teh dneh predstavi kot uradni funkcijonar za ljudsko štetje v vaših hišah, vedite, da je slepar. Uradno je objavljeno, da je revizija ustavljena za toliko časa, da se števne pole povrnejo magistratu izpolnjene. Začetek revizije se naznani s posebnim uradnim oglasom. Dotlej pokažite vrata vsakemu usiljivcu.
Kateri je naš občevalni jezik?
Na eni strani stoji dejstvo, da pri nas v Trstu vsakdo občuje v večih, najmanje pa v dveh jezikih, dočim na drugi strani določa zakon, da vsakdo ima le en občevalni jezik. Torej — kateri je ta jezik ? Jedino pravi odgovor na to vprašanje nam daja narava sama: naše rojstvo, naše srce in navadni prirojeni razum govore, da naš občevalni jezik je le tisti, ki mi ga je naklonila mati in ki me spaja s tovarišico življenja in z otročiči, ki jih je donesel ta zakon! Občevalni jezik more biti torej le tisti, ki ga govorim v družini in v katerem se sporazumevam se svojci po rodbini in po plemenu, in ki mi je ob enem tisti jezik, v katerem najlaglje in najresničneje izražam svoja čutstva, svoje misli in svojo voljo!
Tako nam govoiita duša in razum : človeška — narava! In ta je človeštvu vrhna zakonodajalka. Le naši Italijani nam govore drugače in to tudi te dni v svojih glasilih, češ: ker so v Trstu Italijani v večini, je italijanščina občevalni jezik tudi za one, ki so drugega rodu in drugega plemena! Na ta način hočejo opravičevati gorostasne ma-hinacije, nasilja in grožnje, s katerimi bi koteli tudi iz nas Slovencev napraviti Italijane! In hočejo nas, ki se po svoji najviši dolžnosti upiramo proti taki teoriji in takemu prakticiranju, proglašati za osvojevalce, ki gazijo zakone...
No, sreča je, da isti Italijani sami in v isti sapi priznavajo, da je gori označeni njihov princip neveljaven in krivičen. Priznavajo to s tem, da ga sami in z ogorčenjem — razveljavljajo, ko govore o Italijanih v drugih deželah, ali občinah. Za one kraje postavljajo povsem veljavno pravilo, ki mu pritrjamo tudi mi in ki je: iz dejstva, da kdo biva v občini, kjer vlada drugorodna večina, nikakor ni smeti izvajati zaključka, da je s tera izgubil pravo svojega rojstva, svojega plemena, svoje narodne individuvalnosti. Tudi v občini, vladani od Slovanov, ima Italijan neoporečno in nedotakljivo pravico, da — ostaja Italijan in da mu italijanščina ostaja kakor občevalni jezik.
To je pravo, ki izhaja iz narave. V tem jedino pravem smislu umevamo tudi mi pojm, ki ga vsebuje sicer nesrečno izbrani izraz občevalni jezik. To veljavno tolmačenje brani z zgovorno besedo tudi nemško puljsko glasilo „Polaer Tagblatt" in je utemeljuje — pojašnjevaje namen ljudskega štetja — na kaj jednostaven, a vendar za trž. Italijane porazen način: „...Vsakdo naj zapiše mirne duše tisti jezik, ki je njegov materini jezik! Z ljudskim štetjem gre za to, da se natančno ugotovi število prebivalstva in poleg tudi številno moč posamičnih narodov. Ne gre torej za to, ali se v kakem kraju ljudje sporazumevajo ali italijanski, ali slovenski, ali nemški, marveč za to, koliko pripadnikov ima posamični narod v Avstriji !*
Tako je! In — kakor že rečeno — tudi Italijani sami se glasno poslužujejo tega
pravilnega tolmačenja v obrambo svojega narodnega interesa v krajih, kjer nimajo moči, da bi to javno pravo — postavljali na glavo. Ker pa imajo v Trstu moč v svojih rokah, postavljajo — kakor vse drugo — na glavo tudi principe in namene ljudskega štetja. In po načinu ljudij, ki so že tako pokvarjeni, da ne vedo več, kaj je rudečica srama, tudi sedaj proglašajo in ob enem zatajujejo ista pravila in ista načela. Ostajajo zvesti sami sebi in svoji prosluli praksi, po kateri za-se zahtevajo vse, a drugim ne privoščajo ničesar: za Italijane ostaja po njihovem italijanščina občevalni jezik po vsem božjem svetu; za Slovenca v Trstu — ki niti italijansko mesto ni, marveč italijansko-sloven-sko — pa naj bi ne bil občevalni jezik slovenski, ampak oni, ki ga govori drugi del prebivalstva! 1 Če bi pa peščici Italijanov v Dalmaciji, ali pa v kaki slovanski občini v Istri, ali, recimo, tudi v Sežani^kakemu Italijanu hoteli vsiljevati slovenski občevalni jezik, o potem bi bilo krika o krivici, proganjanju, nasilju, mučeniŠtvu Italijanov v pokrajinah, „podrejenih Avstriji" !
Mi pa vemo, da so n. pr. kaki dvaj-setorici Italijanov v Sežani brez vsacega prigovora priznali italijanščino kakor občevalni jezik. Prav tako, ker odgovarja — pravu in namenom ljudskega štetja! Ali to pravo mora veljati tudi nas tržaške Slovence! Tudi v Trstu ni namen ljudskemu štetju — kakor dobro naglasa citirani pulj-ski list — da bi ugotovilo, koliko se govori italijanski in koliko slovenski, marveč gre za važen statistični prispevek: koliko je v Trstu pripadnikov slovenske in koliko italijanske narodnosti!
Našinci pa naj si zapomnijo to-le! Če vam kdo hoče natvezati italijanski občevalni jezik, sklicevaje se na dejstvo, da ž njim govorite italijanski, odgovorite mu: Govorim z vami italijanski, ker druzega ne umejete; ali to je Vaš občevalni jezik in ne moj! Po istem pravu in zakonu, po katerem je italijanščina vaš, je slovenščina moj občevalni jezik!
Bosanske stranke in agrarno vprašanje.
—B.— Dne 16. t. m. se sestane bosan-sko-hercegovski deželni zbor v nadaljevanje svojega prekinjenega zasedanja. Na prvem mestu bo razprava o proračunu (indemni-teta), a potem bo sledila razprava zakonskega načrta v odkupljenju kmetov.
To poslednje vprašanje je eno najtežih in najvažnejših vprašanj, kar jih bo moral reševati bosansko bosansko-hercegovski deželni zbor. To vprašanje bo prva trda kost za mlado bosansko zbornico, prva „zadeva", radi katere bo imel deželni zbor svoje „parlamentarno trzanje". Razprava o tem važnem narodno-gospodarskem vprašanju še ni začela in že se pojavljajo stresljaji v nekaterih strankah.
V	članku „Agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini" smo naglašali, da obstojita dva načrta za odkup kmetov: za obligatni in fakultativni odkup. V početku zasedanja bosansko-hercegovskega sabora so imeli pristaši obligatnega odkupa kmetov absolutno večino. To večino so tvorili Srbi in Hrvatje, pristaši Mandičeve grupe; za fakultativni odkup kmetov pa so bili pristaši dr. Mile Starčevićeve stranke in Stadlerjevi „U-drugaši" (To so bosanski franko-furti-maši.)
To razmerje se je — kakor poroča „Pester Lloyd" — spremenilo v smislu, da so pristaši fakultativnega odkupa kmetov sedaj v večini.
Bosanski Srbi in Hrvatje (Mandićeva skupina) so šli v volilni boj z geslom za obligatni odkup kmetov. To je bilo njihovo agitacijsko sredstvo, s katerega pomočjo so znagali.
V	bosanski srbski stranki pa se nahaja veče število veleposestnikov, ki imajo tudi po več ali manje kmetov. Nekateri teh so se — ali po lastnem nagibu, ali pa po vplivanju vlade pridružiti stranki, ki je za fakultativni odkup kmetov. Na ta način je ta stranka prišla do večine in bo vsled tega v prihodnjem zasedanju bosansko-hercegovskega deželnega zbora vsprejet vladni načrt za fakultativni odkup kmetov.
To dejstvo je vzrok razcepljenju „srbske stranke." Pristaši obligatnega odkupa kmetov pod vodstvom poslanca Petra Ko-čiča izstopijo iz srbske stranke in začno ob enem z ojstro opozicijo proti vladnemu načrtu.
Prihonje zasedanje bosansko-hercegovskega deželnega zbora nam prinese torej prvo — obstrukcijo in spremeni medsebojno življenje strank v Bosni in Hercegovini.	__
Dnevne novice.
Princ Hohenlohe Štajerski namestnik? Kakor poroča „Venkov" bo tržaški namestnik princ Hohenlohe imenovan za štajerskega namestnika in sicer pride na mesto grofa Clarya, ki se misli odtegniti.
(Kdor zasleduje vrvenje v našem notranjem življenju, ve, da so se zadnje tedne razširjale različne vesti o tržaškem namestniku in so njegovo ime spravljali v razne kombinacije. Sedaj so ga pošiljali za namestnika na Niže-Avstrijsko, sedaj na Štajar-sko, sedaj v Prago, sedaj so videli, v njem „bodočega moža", načelnika bodoče vlade itd. Ali doslej so se vse te vesti iz-
kazale neosnovanim! in za to, kar so bile : več ali manje drzne kombinacije. Zato bo dobro, ako tudi gori omenjeno zadnjo vest vsprejmemo s primerno rezervo. Vsekako pa mora biti princ Hohenlohe le vesel te množice vesti, tikajoče se njegove osebe, ker pričajo le, da je med tistimi, ki mu utegnejo pripasti še važne vloge v političnem življenju države. O p. u r.)
Zakaj je bil Ploj odlikovan ? V čeških krogih se baje pripoveduje, da je bar. Bienerth naprosil Ploja, naj vpliva na druge slovenske poslance, da bi ti odnehali od svojega odklanjajo čega stališča napram italijanski pravni fakulteti. Ploj da je to poskušal ali brez uspeha. V plačilo za to prijaznost, da je Bienerth dosegel, da je dobil Ploj naslov predsednika upravnega sodišča. Ne usojamo si izrekati sodbe, koliko je resnice na teh vesteh.
Preganjanje Slovencev na Koroškem. „Kat. politično društvo za Slovence na Koroškem" je vlada — razpustila baje radi prekoračenja pravil. Ta najnovejši čin vlade vzbuja v nas najhuje ogorčenje, brez ozira na dejstvo, da ne soglašamo z vlogo, ki jo igrajo voditelji razpuščenega društva v naši domaČi politiki. M« smatramo to odredbo vlade kakor udarec slovenskega naroda, torej kakor skupnoslovensko vprašanje. S tega stališča morajo vsi Slovenci presojati ta vladni afront. Ne morejo si pa kaj, da ne bi prosili voditeljev S. L. S. sploh in voditeljev koroške slovenske oficijelne politike še posebej, naj malo razmišljajo, da-li se z zanašanjem žalostnih političnih razmer s Kranjskega na Koroško ne gre naravnost na roko vladi v nje besnilu proti našim bratom na Koroškem. Da, udarec, ki so ga prejeli ravnokar in ki je le dosledno nadaljevanje zistema, ki je na Koroško prinesel trdo pest nemškega škofa in v Ljubljano nemškega deželnosodnega predsednika — ta udarec bi moral biti, če sploh imamo še kaj zdravega smisla za samoobrano, vsem Slovencem v resen me-mento, da moramo vso slovensko domačo in dunajsko politiko podvreči temeljiti reviziji v smislu koncentracije. Če koncentriramo svoje moči, bo vsaj nekaj odpora; če ne, nas bodo klali posamično. Ta udarec vlade govori jasen govor za vse, ki še čujejo na —,narodno uho! A odgovornost, ki bremeni na vseh je neizmerna in težak bo odgovor pred sodnim stolom bodoče zgodovine slovenskega naroda. Saj ga ne-more biti med nami nikogar, ki bi si ne bil na jasnem, da sovražniki naši pod zaščito mogotcev na Dunaju pišejo našim koroškim bratom — narodno smrt!
Prva seja državne zbornice. Na dnevnem redu 82. seje državne zbornice, ki se bo vršila v torek dne 17. t. m. je: 1) prvo čitanje vladne predloge glede državnega proračuna in finančnega zakona za leto 1911 in 2) razprava o vseh doslej se ne potrjenih državnozborskih volitev iz leta 1911.
Grof Thun — češki namestnik. „Narodna Politika" javlja, da pojde grof Thun te dni na Dunaj, kjer ga vsprejme cesar v avdijenco ter da bo potem vkljub vsem protestom Nemcev imenovan češkim ces. namestnikom.
Slovenci in novo ministerstvo. „Slovenski klub" je imel pod predsedstvom dr. Šušteršiča sejo, na katerem je bilo sklenjeno, da si klub pridržuje svobodno roko napram novemu ministerstvu.
Iz Finske. Iz Helsingforsa javljajo: Generalni guverner je v senatu opozoril na potrebo, da se v bodoče v ljudskih in srednjih šolah finska mladina poučuje v zemljepisu in povesti Rusije. S tem, da se doseže temeljito poznavanje minulosti in sedanjosti Rusije in se tako v mladih srcih vzbudi spoštovanje, udanost in zvestobo do Rusije.
Kolera v Bolgarski. Iz Sofije javljajo: V Tatar-Pasardžiku je ugotovljeno več slučajev azijske kolere, vsled česar je bilo to mesto proglašeno okuženim od kolere. Ukrenjene so vse potrebne odredbe, da se ne bo bolezen širila. Iz Sofije so odpotovali tja trije zdravniki.
Prebivalstvo Dunaja. Dunajski magistrat je meseca septembra in oktobra m. m. odredil po okrajnih uradih poskusno ljudsko štetje. Po tem Štetju ima Dunaj okolu 2 mil. civilnega prebivalstva, za okolu 300.000 več nego leta 1900.
Iz kneževine Monako. Mala kneževina Monako je dobila ustavo. Po tej ustavi bo štela zbornica 21 poslancev, vojska pa 200 mož!
Dekret proti modernizmu v Rusiji neveljaven. Dunajski „Vaterland" poroča, da je ruski ministerski predsednik Stolipin poslal vsem katoliškim škofom in nadškofom v Rusiji okrožnico, v kateri jih opozarja, da morajo vse odredbe papeža m rimske kurije, v kolikor se tičejo katoliške duhovščine* v Rusiji, iti preko ministerstva za unanje stvari. Ker ni dekret proti modernizmu došel ministerstvu, nima oni „motu proprio" papeža v Rusiji nobene veljave in vse osebev ki bi se podvrgle, bi bile strogo kaznovane. Omenjeni list je zvedel, da so se ruski Škofje obrnili na rimsko kurijo in zahtevali tozadevnih navodil.
Novi poljski dnevnik. Poljski državni poslanec dr. Roger Battaglia je začel izdajati nov poljski list pod imenom: „Gaze t ta
Wieczorna". Dnevnik bo zastopal interese poljskih demokratov ter se bo posebno ba-vil z narodnogospodarskimi vprašanji.
Potni listi za Srbijo so popolnoma odpravljeni tako, da potnikom, ki gredo v Srbijo ali iz nje v Avstrijo, ni potreba več nikakih potnih izkazil.
Domače vesti.
O morebitnem novem urniku na sodiščih v Trstu. Prejeli smo:
Že nekaj dni je čuti glasove, da misli vodstvo tržaških sodišč premeniti dosedanji urnik. Kakor smo omenjali že v „Edinosti", bi bil ta urnik od 8. zjutraj do 1. popol. ia od 4.—7. zvečer. Da so zamašili protest od strani odvetniške in trgovske zbornice, so jim sporočali, da bo ta famozni urnik samo za pisarniške uradnike, oziroma za notranje delo.
In zakaj ? Večina uradnikov je proti svoji volji in higijeničnim zahtevam — prisiljena iskati si za popoludneve druzega zaslužka, ker plačuje vlada svoje nižje uradnike naravnost škandalozno za tržaške razmere. Kako je dandanes — ob tej grozni draginji — možno živeti z dnevno plač® 3 K 20 stot. in s po viškom 10 K mesečno vsaka štiri leta?! Će ima ta siromak družino, mora stradati, hoditi raztrgan ali pa beračiti. Dolgov ne more delati, ker mu na tisto — ministrsko plačo jednostavno nikda nič ne upa.
Cestni pometači v Trstu, ki so bržkone večinoma analfabeti, imajo prvo plačo K K 3 60—3 80 dnevno, sodnijski uradnik pa, ki mora znati najmanje 3 jezike, K 3 20! Služiti mora ta uradnik 34 let, da vdobi plačo načelnika cestnih pometačev v Trstu, to \e: 185 K.
Leta in leta se zahteva poboljšanje plačil tem siromakom, a mesto poboljškia jim hočejo — podaljšati delo za 1 ar* in jim odvzeti še tistih par kronic, ki si jih — prisiljeni po mizeriji — služi ta ali oni.
Tisti breznačajni in brezvestni famozni „Figlio d Astrea" (pravijo, da je to edea viših sodnikov) bi storil boljši, da bi šel v kakšen sanatorij hladit si jezo proti uradnikom, ne pa, da piše tako infamno lažljiv* proti njim.
Upamo, da gospodje pri zeleni mizi ne bodo slušali tega človeka, ter da se bodo tudi oni ravnali po reku: Živi in puščaj živeti!" V nasprotnem slučaju ne b* odpora samo pri prizadetih ubogih parah, ampak tudi — z gotovostjo računam® na to — v vsej sočutni javnosti.
Na adreso vlade pa pravimo, da bi btf že čas, da bi se enkrat zganila in tem siromakom povišala plačila! Zahtevamo to v imenu človekoljubja in v interesu službe.
Figlio della miseria.
Prof. Masaryk je imel dne 6. t. m. v Brnu izredno zanimiv govor o uaaaji politiki, v katerem je namignil na nova razkritja v škandalozni aferi beligrajskifa falsifikatov. Ta govor prinesemo skoraj v celoti v jutršnji številki, na kar posebno opozarjamo čitatelje.
Proti volitvam v Zavarovalnico zoper nezgode je vložila rekurz socijalaode-mokratična stranka, ki je sedaj izgubila svoje zastopnike v razsodišču in v 4. in 5. kategoriji predstojništva.
Kmetijska družba za Trst in okolico vabi svoje člane in druge posestnike v okolici, ki žele dobiti pristnega vrtnarskega semena, da se zglase v družbini pisarni d« konca tega meseca.
Otroška veselica v Skednju. Kakor običajno je g. Lota Gregoričeva priredia s svojimi gojenci božičnico tudi letos. A kako radi sledijo domačini otroškim igricam oei-roma otroškemu nastopu, temu v dobaz bodi domačemu ljudstvu v pohvalo povedano, da je vsako leto prostorna dvorana natlačena in da se je na letošnji veselici aa korist škedenjski podružnici družbe sv. Ck. in Met. prejelo K 409-60. Ljudstvo pač pozna potrebe in izdatke našega otroškega vrta, ki naraščajo z vsakim dnem, kakor je narastlo število otrok na 222.
—o—
Našla je neka poštena deklica na cesti blizu cerkve v Rojanu novčarko z aeko svoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v našem uredništvu.
Tržaška mala kronika.
Malone zadušeni. V Lloydovem arse-nalo bi se bila predvčerajšnjem popoludae pripetila kmalu strašna nesreča. V parn&u „Gautsch" nameščajo sedaj nove kotle, ki jih bodo kurili s tekočim netilom. Okolo 2. pop. so ob enem takih kotlov delali 291ctau Anton Bergagna. 23-letni Josip Vekjet in 17-letni Josip Hrovat. Hrovat se je spusil doli v kotel. Druga dva sta čakala, da pride nazaj, a zaman. Vekjet je šel za njim a on tudi ni več prišel ven. Tretji delavec se je ra<ii tega prestrašil, začel je vpiti aa pomoč in je tudi stopil v kotel. Kaj se je bilo zgodilo ? Na dnu kotla je gorel kup drv in oglja in iz tega ste je razvijal ogljikov plin. Oba delavca sta vsled strupenega plina padla v nezavest. Tudi tretji delavec je bil v veliki nevarnosti. Slednjič so stopili v kotel drugi delavci, ki so rešili vse kri prejšne in so jih potem spravili v bolnišnico.
Samomor v Bar ko vija h. Včeraj zjutraj ob 7. uri se je na miramarski cesti tik
V Trstu, dne 11. jaauva^a 1911
EDINOST« St. 11
8tran SI
Barkovelj ustrelil jako elegantno oblečeni mladenič; sprožil si je krogljo iz revolverja v desno sence. Kroglja je prišla na drugi strani ven. Bil je takoj mrtev. Samomorilec je bil 22-letni Evgenij Kovačevič iz Šibenika, stanujoč pri družini Pellegrina v ul. Ma-donna del mare št. 1, dijak IV. tečaja trgovske akademije. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Zdi se, da je šel mladenič v smrt radi nesrečne ljubezni !!
Uloma. V ponedeljek okolu 4. ure zjutraj so neznani lopovi s ponarejenim ključem prišli v vežo hšt. 2 v Rojanu. Od tamkaj so udri i v delavnico čevljarskega mojstra g. Antona Požar in odnesli 30 parov čevljev, med temi 14 parov novih. Škode je nad 300 kron. Policija poizveduje.
Predvčerajšnjem popoludne pa so tatovi \drli v stanovanje družine Ogrin v ulici Gatteri št. 26. Vrata stanovanja so šiloma a lom ili. Iz dveh ulomljenih košev so vkradli dre hranilni knjižici glaseči se na 1089 oziroma 500 K in razne vrednote in dragulje r skupni vrednosti 670 K. O tatovih ni duha ne sluha.
Obešenega so našli sinoči pod Kon-konelom na drevesu nekega človeka, katerega identiteto pa niso mogli še ugotoviti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Vremensko poročilo. Iz Inomosta javljajo, da je v severnem in zapadnem Tirolskem silen mraz. V ponedeljek zjutraj je kazal toplomer 17 stopinj mraza.
Koledar in vreme. Danes: Higin pap. — Jutri: Arkadij muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne —r— 7.5* Cels. — Vreme včeraj: lepo pop. oblačno, veter.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. — Zmerni vetrovi. Mrzlo. V začetku še lepo, potem motno. _
Naše gledališče.
V	nedeljo popoludne ob 4. uri popoludae
„KRASNA L1DA".
Na splošno željo ponove to prekrasno burko s petjem, godbo in plesom še en-Icrat. Vendar opozarjamo, da se „Krasna Uda" to nedeljo poslovi od nas. To veljaj posebno tistim, ki ne morejo obiskovati večernih predstav.
V	nedeljo zvečer ob 8. uri pa bo nekaj posebnega: slovita drama iz delavskega iivtjeaja
„JERNEJ TURAZER";
nas bo fascinirala kakor dolgo še ne nobena igra. Sujet te lepe igre je vzet iz življenja in posnet po resničnih dogodkih. Priporočamo to predstavo delavcem in vsem, ki se zanimajo za delavska vprašanja. Kaj več o tej prelepi igri izpregovorimo še. Za danes svetujemo vsem, da bi si začasno preskrbeti vstopnice, ki jih prodaja vratarica ..Nar. doma.u _
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Sinoči se je ponovila opera „V e s t a I e*. Prihodnja predstava bo v četrtek in sicer opera Puccinijeva „Man on L e s c a u t".
VERDI. Sinoči se je povila Puccinijeva apera „Manon Lescaut" zopet ob velikem rspehu.
POLIT. ROSSETTl. Cirkus.
EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Vse gg. odbornike prosim, da ->i zanesljivo in točno prošli k izredni odbo-rovi seji, ki bo v petek zvečer ob 8. uri v društveni sobi.	Predsednik.
Odborova seja društva „Hajdrih" bo v četrtek.
Ženski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Za danes zvečer napovedana vaja aipade. Prihodnja vaja je v ponedeljek. —
Pe v o vodja.
DAROVI.
Ob izpolnjevanju števnih pol je nabral dr. Rekar v Škorklji 2 K 40 st. za CM.
družbo.
—	Grahonja Lovro je daroval za Mag-daleasko CMD K 1 in ne K 10, kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno v „Edinostih
—	Mladi Škorkljani so darovali za otroški vrtec v mestu: Volk K 220, Kren 1 K, Cesar 1 K, Kučinić 1 K, Udovič 1 K, Taučer 60 stotink, Lupine 60 stotink, Batič 4<J st. Tombola pri družini K. 2 kroni 20 stotink. Skupaj 10 kron. Denar hrani „Tr-govsko-obrtna zadruga.
—	V spomin ponesrečenega slovenskega zrakoplovca E. Rusjana sklenili so nekateri prijatelji nabirati K 200 — in poslati potem ta znesek kakor kamenček k obrambenemu skladu, ki bi nosil ime pokojnika, centralni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
V	to svrho so darovali sledeči gospodje :
Vladimir, K. Batistič, Peter Jeraj, Ivan Dekleva Kozina, Leopold Žgur po 2 K; Kolb Josip, Alojzij Reja, Fran Kravos, Ciril Kravos, N. N., Josip Vouk, Vrščaj, Ungar Ljudevit, Godina Fran po 1 K: Cetestin
Sirk 5 K; Ferluga 60 st., N. N. 50 stotink. Skupaj K 25.10, ki so naložene na hranilno knjižico štev. 1735 v Trgovsko obrtni zadrugi.
Nadaljne darove sprejemajo v ta namen : Gospića Kravosova, v knjigarni gospoda Gorenjca, ul. Caserma; gospod Anton Podbršček, uradnik Tržaškega podpornega in bralnega društva, ulica Stadion 19, I. n., g. Celestin Sirk, trgovec ul. Carradori 10 in gospod Stanko Detela, blagajnik Trgov-sko-obrtne zadruge, ul. S. Francesco 2, I. nadstr.
Slovenci! Spominjamo se z malim darom mladeniča, ki je žrtvoval vse svoje mlado življenje svojemu narodu v čast.
— Ivan Kokalj daroval obresti deleža društva Narodni Dom političnemu društvu Edinost K 5, otroškemu vrtcu v mestu K 1. Denar hrani uprava.
Nar. del. organizacija.
V četrtek 12. t. m. vrši se sestanek skupine Lloyd v konsumnem društvu pri sv. Jakobu ob 8. uri zvečer. Naprošeni so vsi, posebno tovariši zaupniki, da se polno-številno vdeleže tega sestanka.
Vesti iz Goriške.
x V Kanalu se bodo vršile v kratkem nove občinske volitve.
x V Št. Andrežu bo imel „Sokol" svoj redni občni zbor dne 22. t. m. v prostorih g. P. Lutmana.
Mesečne živinske semnje v Sežani je sežansko okrajno glavarstvo prepovedalo. Prodajati se bo smelo samo konje, osle in mule. Vzrok prepovedi je kuga na parkljih in gobcu, ki se v zadnjem času silno širi.
Kako vreme smo imeli lani! — Iz Krepelj: Kakovo bo vreme v novem letu? Kdo bi mogel vedeti to ! To pa vemo, da smo imeli v minulem letu veliko dežja. V mesecu januvarju je bilo šest dnij, ko je padal dež; februvarja devet dnij; marca pet dnij; aprila osem dnij; maja trinajst dnij; junija dvanajst dnij; julija enajst dnij; avgusta pet dnij; septembra deset dnij; oktobra osem dnij; novembra štirinajst dnij. — Lahko si izračunamo torej, koliko mokrote nam je naklonilo podnebje v minulem letu. 115 dnij je bilo, ko je padal dež. Često je padala toča in so vihrali vetrovi.
x Ljudsko štetje. Magistrat je izdal razglas, s katerim se poživljajo vsi hišni posestniki, ki niso Še predložili izpolnjenih naznanilnic, naj to store čim prej in najdalje do 10. t. m. izogibom globe. No, naznanilnice so menda že oddane po veliki večini.
Mnogo pa je laških administratorjev in gospodarjev, ki so samovoljno izpolnili pole. Mnogo takih slučajev ima naš odbor v evidenci in jih bo zasledoval. — Goriški Slovenci zadivljenjem zasledujejo gigantsko borbo tržaških Slovencev za pravo svojega jezika o priliki ljudskega štetja in občudujejo železno vstrajnost tržaških bratov v tej neenaki borbi!
x Vzletanje na Velikih Rojah. — Inženir Kollman iz Celovca je pričel s poskusi z letalnim Strojem, ki sta ga izdelala brata Fonzari. To je prvič, da se vrše vzleti z letalnim strojem, ki je bil zgrajen v Gorici.
Nemška pisateljica Paul Maria La-croma, soproga goriškega odvetnika in bivšega laškega deželnega poslanca dr. pl. Eggerja se je ob ljudskem štetju vpisala za Lahinjo, rojena je Nemka.
x Padel je pod voz Martin Makuc iz Tribuše, ko je prevažal voz drvi iz gozda
Slovenci!
hočete se obleči ■V po ceni ?
Obrnite ee do dobroznane trgovine z oblekami
,ALLA CITTA' Dl TRIESTE'
Trst, ulica Biosne Cariliicei St. 40 (prej Toirate)
kjer dobite velik Izbor Oblek ln aukenj za moške, dečke ln otroke za nastopaj0S0 sezono po sledečih cenah :
Obleke Iz poluvelae ia Kangarna za metke od K 15—52 Obleke „ „ „ „ dečke „ „ »0—30 Obleke „ „ za etroke.....„ „ 4—16
Suknje, kožnhi z ovratnikom iz prave kožuhovine a dečke, pelerine iz Lodna po cenafa, da ae nI bati nlkake konkurenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvršuje se delo tudi po meri.
Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd.	Postrežba solidna.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Carflncci Ste?. 40 (jrej Torrente) ■<===-- ■
Antonio Dobner
— urar in zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil t al. DELLE POSTE 3 vogal Torre blan-
ca (TObakarna) Sprejema vsakovrstne po-prave po zmernih cenah ar z jamstvom.
vzajemna mmi na
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. priv. Prve češke vzsjrnse zavarovalnice, ustanovljene I. 1827 v PRAGI (Lastoa palača).
Najugodnejše življensko in rentno ******** zavarovanje, **** ** **
Moderni zararo?alni pogoji in špecij. tarifi za ženite
Predno se odločite zavarovati se na življenje, zahtevajte v lastne* Interesu prospekt potom GLAVNEGA ZASTOPSTVA Ceske vzajemne zavaroval, aa življenje
v Trstu, ul. Squero Nuovo 13
(nasproti glavne pošte). '
TRVDKA
fldolf Kostoris
skladišče oblek za mo?ke !n dečke
Trst, Via S. Oiovanni 16, 1.
TELEFON 251 Kom. II. (zraven restavracije kooperativa1- ex Hacker)
frodaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad.
= Moderno pohištvo =
Trst. ulica Gioachino Rossini it. 26, vogal ulice della Zonta
GUGL. BROD & CO.
opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil
svoje velike sobane zz
z modernim pohištvom
vsakega Stila, ki je je nakupil pod takimi pogoji,
8 da je zamore nuditi svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah. — Katalogi na zahtevo zastonj. | Povoljni poboji za vplačila.
B VELIKA SKLADIŠČA _
OGLJA to LESA
na debelo in drobno PRAVE KONKURENČ. CENE
Signoria :: Montpreis
lastni pridelek
Trst, ulica Dp Foscolo 33, Telefon 11-37
X; kinematograf „jffilria"
Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: I. mesto 30 to., otroci in Tojati 20 m. II. mesto žO vin, otroci ia Tojafi 10
in
2'z.g'k,;^olineca F. VIDALf, Trst via S. Lazzaro 22
W Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje kožnMe z Jamstvom zoper kakoršno si bodi škodo
F=lF=i
Veliko si lahko prihrani, kdor se poslužuje pri nakupu »zgotovljenih oblek v trgovini B o h i n e c & C.o ulica delle Torri 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), ker tam dobi dobro blago po nizki ceni.
Za razvitek dojenčkovih mišic in kosti ima najugodnejši učinke prehrana s „Kufeki" in mlekom, tako, da telesna teža raste v normalni meri. S „Kufekom" prehranjeni otroci so mirni, ne muči jih napenjanje, lahko in zdravo spe, imajo dobro slast in redno prebavo ter v vsakem oziru izvrstno v spe vajo.
Velika Izbera močnih hlač, 1 srajc Itd. za delavce. 1
AH' Artisiano
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapone
Cene nizke
M. Alte
brez konkurenca
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes, dne 11. t. m. od 9—12 in od 3—6 pop.
Velika množina ponev, kožic, pokrival, cedilnic, Škafov, Štedilnikov, špiritnih aparatov, ribežnikov, raznih uzorcev, krožnikov, malih krožnikov, vilic, žlic, kozarcev, žebljev, ključavnic, žabnic, kakor tudi druzega že-lezja in kuhinjskih potrebščin.
veščega slovenskega in italijanskega jezika
sprejme odvetniška pisarna dr. FRANA BRNČIĆA ia dr. M. PRETNERJA v Trstu
via Nuova štev. 13, II. Plača po dogovoru.
Nastop dne 1. februvarja 1911.
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Naova št. 38, vogal nL 1. Laisaro, * podrninloo nI. S. Iaimn I,
si dovoljuje obvestiti slavno ob&astvo ia svoj« cenjen« odjemalce, d« j« jako poanoiila svojo aa* logo kakor tudi povečala pioeluts s tem, da p ustanovila agotaj omenjeno podruiaico sate, da mora e potmi men aadoatM zahtevam ceni. odjemalcev.
V obeh prodaj alnicah dobiva ae nane blago bolj le kakovosti Ia osjmoderaelfe ia srvth tovarn, posebno pa snov! za moike in lanake obleke, srajce, ovratnike, e vratnice, tad! eeBkanatt tebe« platnoga in bombainega blaga, prtov In prtuev, ter vsake vrste pertla tadi od bombafla, ali platna Veliki iabor vsakovrstnih odej, kakor ta« koltn lastnega isdelka. Hišnike, svileaaoe, rasae-vretni okraski an Kvilje ia kttaUaifca. VELIKANSKI IZBOR 8SOVIJ ZA NARODNE IN OB-BARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DBtJdTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa so vrne donar brez nikakih zadržkov.	PeskoitU im ae frspritett.
Na Opeinah!
Pozor na štev« 170
Prodaja vse potrebno opravo za mrlile, vsakovrstne kntc» svete, venec, umetnih cvetlic, vence ls Perl, Poredane In Metalne, Pokrivala, Pajčolane, Polstrl Itd. Tse potrebne mrtvaške predmete. Sprejema naroČila pogrebov. Najnižje cene.
JOSIP MRZEK
zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402
Ptran IV
»EDINOST« št 11.
V Trbtn. 11 januvarja 1SU
na dem. Poškodoval se je mečno ob boku in se ni mogel dvigniti ter je mora! čakati, da je slučajno prišel mimo neki domačin, s pomočjo katerega so ga prepeljali v bolnišnico.
x Električni tramvaj v Gorici je
zadel v ponedeljek ob težko naložen voz. Razun velikega strahu potnikov ni zabeležiti druge nesreče.
x Vojaški nabori se bodo vršili: v Grsdiščanskem okraju dne 7. in 8. marca, v Krminu dne 9. in 10. marca in v Gorici dne 12. in 13. marca.
Vesti iz Istre.
Iz Kopra. Višji finančni svetnik dr. Tito Premuda je nastopil z dne 1. t. m. daljši dopust, iz katerega se ne povrne več na svoje mesto, ker odhaja v pokoj.
Bil je med nami v Kopru od mes, avgusta 1903 skozi celih 7 let.
Bii ie jako plemenita duša, pomagal je revnim in dajal nasvete vsem potrebnim brez razlike narodnosti. Njegovi podložni so videli v njem svojega očeta. Izjeme so bile redke.
N bil sicer najboljši prijatelj našemu jeziku, a ludi sovražnik ne. Ako pod njim ni bilo vse tako, kakor bi bilo želeti, je bila temu kriva v prvi vrsti njegova dobrota. Potrebno bi bilo zato, da pride na njegovo mesio iciezna roka, ki napravi red.
Gospodu svetniku pa želimo pri odhodu vse najboljše, da bi vžival s svojo gosioijubno obitelo dolgo vrsto let za-željeni mir.
Razpis službe. Pri c. kr. okrajni sod-niji v Puli je razpisano mesto sodnijskega kancelista extra statum XI. čin razreda.
Iz Kozine. Dne 26. decembra m. 1.! se je vršila tukaj prva veselica Ciril-Met. podružnice v Kozini s povoljnim vspehom. Da-si so imeli v naši bližnji vasi Herpeljah isti dan ples (oziroma isti večer), vendar je bila naša dvorana napolnjena, kar priča, da je naše občinstvo vedelo visoko ceniti namen veselice. Čisti dobiček znaša okoli 120 K, kateri znesek je že poslan glavni družbi. — Hvala vsem, ki so preplačali vstopnino. — K naši veselici je prihitelo gostov iz Trsta, Divače, Lokve, Bazovice, Ocizle-Klanca ter nekaj iz Herpelj, za kar jim bodi izrečena na tem mestu srčna hvala. Posebej pa smo dolžni hvalo še g. Kuhtiku, ki je vstrajno in brezplačno vežbal in vodil tamburaški zbor, ter g. Bokaliču za sodelovanje v igri.
Zahvaljujemo se slavnemu društvu „Venec" in tambujašem, ker so tako neumorno svirali do jutra.
G. 1. Dekleva je daroval 5 kron ob odhodnici g. postajenačelnika Handlerja. — Omeniti uam je še, da smo imeli na Silve-strovo drugi CM. „čajni večer", kjer se je mnogozbrano občinstvo neprisiljeno zabavalo ob zvokih tamburic in šaljivih,prizorih, ki jih je zopet izvajal g. Bokalič. Čisti dobiček „čaja4* znaša K 6*30. G. Kuhtik je pa vedno tresel družbini nabiralnik, v katerem je marsikatera kronica zaključila staro leto.
Tako smo v Kozini završili staro leto. Želeti je le, da bi v novem letu naša podružnica ne bila ne slabšem.
Lumparije istrskih Italijanov. Italijanska deželna odbornika sta s svojo odsotnostjo preprečila, da v istrskem deželnem zboru ni bil potrjen proračun 14 večjih slovenskih in hrvatskih občin.
Italijani se hočejo s tem maščevati, ker sta naša odbornika preprečila potrditev proračuna občine Pula. A motijo se, ako mislijo, da nas s tem vženejo v kozji rog. Uverjeni smo, da kakor dežela, najdejo tudi naše občine pota in sredstev, da bodo mogle v redu dalje voditi občinsko gospo-darstvo.
Drupe slovenske dežele
Posojilnica v likvidaciji. „Glavna posojilnicau v Ljubljani je sklenila likvidacijo. Vložniki ne izgubijo nič, ker jamčijo za vloge vsi člani posojilnice, ki je ustanovljena z neomejeno zavezo.
Krvav dogodek na meji. Iz Beljaka :i V soboto se je odigral na italijanski meji j krvav dogodek. Posestnikov sin Peter Fila-fer je hotel iti na svoj dom, ki stoji nedaleč j od meje. Spotoma ga je ustavil italijanski finančni paznik ter ga je dolžii tihotapstva.
Paznik ga je pozval naj mu sledi v Pontebo, Filafer pa se je branil, pač pa je bil orinravljen iti z njim na avstrijski komisarji v Pontabel. Sedaj pa je italijanski stražnik skušal Filaferja s silo spraviti s seboj; ker pa tega ni mogel, je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil na Filaferja,ki se je smrtnonevarno zadet zgrudil. Nato je italijanski stražnik pobegnil. Filaferja so prenesli ljudje, ki so ga našli, v Pontabel, od tam pa so ga prepeljeli v Beljak. Italijana so še v soboto aretirali v Spodnji Donji.
Umrljivost v Ljubljani. V minulem letu je v Ljubljani umrlo 1305 oseb. leta 1909 pa 1284. ___
Razne vesti.
Ameriške sladkosnedenke. Ameriško
ženstvo poje mnogo več sladkorij, nego evropsko. List „Confectionars Union", stro
kovno glasilo slaščičarjev, priobčuje sledeče : Mis America začne jesti sladkarije s 7. letom in je do 70. leta. Vsakih 24 ur poje v mejah Združenih držav 14 velikih naloženih vozov sladkarij. Ta velikanska množina stane ameriške sladkosnedeže 600 mil. kron na leto.
Nemščina v Švici nazaduje, francoščina pa napreduje. Prav tako napreduje italijanščina. To je pokazalo zadnje ljudsko Štetje z dne 1. decembra m. 1.
Štrajk učencev radi zime. I z Tou-lona poročajo: Učenci drugega razreda neke tukajšnje srednje šole niso hoteli več pohajati na predavanja, ker ni bilo v sobi peči in je bilo mraz. Pridružili so se jim tudi učenci ljudskih šol in nekaterih viših razredov, tako da štrajka sedaj okolu 11.000 učencev. Vsi so izjavili složno, da ne pojdejo v šolo dotlej, dokler se v šolske dvorane ne namesti peči.
Mali oglasi
Pi*nrioifl CD okna- Trata, ključavnice in šs-ri UUdJU O C menitr. okna. - Znmlj Iče, ulica gette Fontane. Fran Kocian._2118
jrt-kjn Q4n|fo mizarski mojster, Trst, nlica jU5l|l OlUIld, Eelvedere štev. 8 izvršuje vsakovrstna mizarska dtia.
Rogaška kisel. Temptev
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi.
— ZASTOPNIK —
Lacko Križ - Pula,
WiESENREITER & Co., TRST Ulica Valdirivo 13.
Pristni, dober brinjsvec
Lo*ru Žibeniku v giSki pri Ljubljani-_IG81
Pr;i;i#o Kuhinjska oprava iz alumirija, K iU D |l|I3\c£> Specijaliteta: predmeti za darove. — Uinberto Ce-ca — Trst, via Oasernna 11.	1864
Orsc^lJniaf^li 5 č e Delavsko Konsuiimo UUMimi^Cll jii Droštvo ca Prošeku. Kavcija £00 kron.	4»
se Imenuje belo Jtajcrsko vino, kl Je »dino pripravan pljaća z HJlDerf lniml vodaini in sifonom. Prodajani ladi v buteljkah pristno rino Opollo is Visa, Relo sladko iz Visa, UtrBko in reran Priporočam tudi »vej Ir.bor dezertnlh in zdravilnih vio, rez likerje, iganfc in airupc. Zaloga ,,Asti spumanli' po Krou 3 a 4. Sladki refoJk po K s. Izborno žganje po K 2-40 buteijk
E. Jurcev, Acquedotto 9
Kat. vd. Mulej
S $'<rZktin>k	P0fctr8nskfga zaslužka 3 ure na
Lii dUIhtV d lin. Na-lov pove Eeincat.	56
Trst, Piazza Ponteroseo fct 6. Trgovina jestvin in kolonijal. Zalega svtč, mila in čistila v prid družbe ; bv. Ciri a in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec. j _1846 ;
Ičpp qa	dečko iz dobre družine, kattri govori)
wB	zraven svojega jezita Se nemško ali i
laško in sicer	za trgovino blaga. Via San Giovanni; štev. 16, I. n **	55
Hov MM pri sv. Ivanu
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillina št. 1157 (Sv Ivanu) Trst
Izbor razne svinjine
n Bira, kakor tudi piva, vina in likeijev spostrfžbo
kave.	Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoči.
Poskusite FI- C0lif+i«i" ki Je naJ" GOVO KAVO ff^alUlin finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
0®
Hi
POZOR ! 5?-°?° p*™ -:
_	čevljev. 4 pari
1	' čevljev za K 8 50.
Radi neplačljivosti več tovarn, se mi je "aročilo, naj prodam veliko množino čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakomur dva para moških in dva ženskih čevljev iz rjavega ali iz črnega usnja, galoširane z močnimi podplati, elegantne po novi fasoni. Vsi štirje pari stanejo samo kron 8*50. — Pošilja po povzetju
S. (Jrbach, izvažanje čevljev, Krakovo, 5. — Se lahko menja.
RESTAVRACIJA
„AL TELEGRAFO"
(nasproti glavne poste)
ulica Squero imoyo štev. 17
Zajutrak po 30 stot., kosilo 60 do 80 stot
Za naročnike znižane cene. Vino istrsko, opolo, ri-hemberško, vipasko in teran. — Refosk v steklenicah.
Vsak dan sveže ribe po nizkih cenah.
Puntigamsko marćno pivo. — Nemška. čeSka in italijanska kuhinja.	Priporoča ae udani
F. Voildruška, restavrater.
lupajte „Nar. kolek"
Dr. Fran Korsano

Specijalist za slfilitične in kužne bolezni
ima svoj
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in S.i/2 do 6.Va pop
Kdor hoče imeti
svetlo in likano perilo
naj se obrne na zavod F. Samokez
- v ulico Gecilia 14. pritličje. Tel. 22-69.
^P=SII	11=11=1|S|1=11--1»-IK
TVRDKE:
Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke z vodno silo
A. KRIŽNIC
ob kolodvoru Podmelec
r» Sprejema v zvrtitev: »i
vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne OPREME LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. itd.
Proračuni in načrti brezplačno.
Parketno toornica n u cm t^rk etn Ea^E § š qe * i zsh"m-
stovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino!
Zahtevajte vzorce in cene,
Striarsfci HeM iMi yse t striar, stroko SDaflajoce MbM
JAMSTVO!	IT JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena! Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen
MANUFAKTURNA TRGOVINA
Ignac Perlmutter, Trst
Via G-attsri St, 7, I.
Velik izbor iigotoTljenih molkih oMek. inanufaktnr. in belega blaga« preprog, zagrli jal. frarnitur, blasra za 3I0ŽKE i u ŽENSKE : OBLEKE. Proti plačilu takoj in na obroke.

accari & Pr
Trst, Via Malcanton štev. 9
Trn ifl volneno lep
za moške v velikem izboru po zelo ugodnih cenah.
Na lahtevo se dopošljejo uzorci sratis ia franku.
f >.V
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna deialnica
PAVEL VISINTiN!
Trst ul. Glosae Carduccl 31.
Fllljalka ul. S. SeZ>a«tlano 8.
Velika izbera moSkili ženflkih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno m Bolidoo
po zmernih cenah
pastiue za PRSA
sss „Jfič več kašlja" =
bo edino sredatro proti kaSlju, prehlajenju, zagTljenoeti in vsem boleznim dihalnih organov. škatlja z navodilom 70 stotini _ ae dobi samo v lekarni -
Prsxm arer „Al DUE MORS^
Trst (mestna hiša) Tel. 377
mi

Norberto f^achtigaiS
Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM)
Zaloga in za.>'^pstvo zelo ugledne šviearsket ovarae.
Vsakovrstne ure, žepna ure od 5 kron dalje.
Bndi!n;ki od K 2 40 dalje.
Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah,
;ii
il TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. Pokrivač streh vsake vrste.
SPREJEM 4JO SE VSiKOVR ST> BELA IN POPRAVE = PO NIZKIH CENAH.
:: Delo dobro in zajamčeno. ?el6l. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
II
n
NA
■RHI
ANTON BARUCOA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, nlica San francesco 5'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi in z meti. Ja»čl za popolno delo io se ce boli konkuraaca
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. vwwvwvwvsnw ). K5gL
Hotel Balkan