Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi u I. €>/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni nredništva: dnevna slnžba 20*0 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ljuta borba za oblast v Grčiji
Venizelos išče opore v armadi
Kapitalizem in kriza
To ie vihar, nič kot vihar, ki se je periodično pojavil in pomajal gospodarstvo, da ga bo očistil in usposobil še za večji razmah. Tako smo spočetka govorili o »bstoječi gospodarski krizi. Izkazalo pa se ie, da se je vihar prelevil v pravo nevihto. v orjaški ciklon, ki mu že več ne vemo imena, ki pa traja.
Negotov položaj v Ameriki, otnajanje britanske velevlnsti, strašna gospodarska nervoza v Nemčiji, stradež v Italiji, potem pa vsa nedopovedljiva revščina vzhodnih in južno-evropskih držav — vse to so gola gospodarska dejstva brez teorij. Ob strani vsega še Rusija, ki je pod boljševiškim gospod-slvom za počela novo gospodarsko, kulturno in versko, oziroma brezversko politiko, lioteč ubrati Čisto nova pota in odkriti nove svetove, pa jo danes še bolj kol druge zemeljske "pokrajine pretresata glad in pomanjkanje. Kaj naj k vsemu temu porečemo? Pač žalostna dedščlna vojne, kateri lahko prištejemo še mrlve in ranjencc, pohabljence vseh vrst, uničenje ljudskega premoženja in kulture. Na vse to sedaj še gospodarska kriza, ki ni drugega kakor reakcija bolnega telesa proti infekciji kapitalističnega sistema, ki je računal, da je trajna prosperitela nekaterih mogoča na stroške obubožanja večine človeštva.
Več kol dve leli politiki in gospodarstveniki študirajo krizo. Analizirajo in komentirajo dosedaj nepoznani gospodarski pojav. Kratkovidni, in leh je večina, so mnenja, da sc sedaj kriza da ozdraviti s samimi gospodarskimi sredstvi. Kdor to misli, jo podoben tistemu, ki ima v hiši bolnika, pa pokliče le notarja in tesarja. Sedanjo gospodarsko krizo so v temelju povzročili moralni, etični vzroki, posledica je praktično izvedenih principov, ki sta jih desetletja proglašala gospodarsk i liberalizem in socializem.
Zanimivo je. dn sedaj eden kol drugi valita od sebe odgovoruo-1. Zlasti kapitalizem se ne da ubili, ne prizna, tudi teoretično noče priznati, da svobodna gospodarska konkurenca, ki jo proglaša, ne more biti trajni regulativ gospodarstva. Ni dolgo od lega, kar so odlični evropski gospodarstveniki izdali v posebnem delu nekakšno apologijo kapitalističnega gospodarstva* Knjiga jc bila od gotovih krogov težko zaželjena in so poskrbeli, da je bila skoraj prevedena na glavne svetovne jeziU-e
Gospodarska zgodovina XIX. stoletja, lako beremo. ni drugega kakor nepretrgana veriga uspehov socializma. Stiska naših dni torej ne prihaja od kapitalističnega gospodarstva, temveč ker živimo v dobi državnega intervencionizma, kar je bil od nekdaj ideal — nc kapitalizma, temveč socializma. Pokazali so se prvi sadovi antikapitalističnega gospodarstva. Zato pa se sedaj neprestano razlega od socialistične strani krik: Primite tatu! Kapitalizem nas je upropastil! Liberalizem — beremo daljo — ne more na noben način bili odgovoren 7.a sodobne gospodarske stiske. Kajti liberalizem se je vedno boril proti gospodarskemu etatizmu, ki ga uvaja socializem in ki povzroča vso gospodarsko katastrofo. Liberalizem se je boril proti »emu. da se delavec, ki hoče delati, prepusti despot izmu njegovih strokovnih organizacij. Liberalizem se je vedno boril proti socialnemu zavarovanju. ker iz delavcev dela berače, simulante in nevrastenike. Boril se je zoper carinske zaščite, kartele. zoper obrtni protekcionizero, proti previsokemu obdavčenju ... Skratka: Poraza ni doživel kapitalizem, temveč državni intervencionizem, ki r. grobo roko posega v gospodarstvo in ovira svoboden gospodarski razmah. Poraz je doživela anti-kapitalistična politika ...
Človek, ki to bere. se ne more načuditi, kako fp mogoče danes kaj podobnega pisati. Obenem pa je vsekakor spodbudna sramežljivost, p katero se liberalizem otepa svojega legitimnega otroka — socializma. Saj eno raste logično iz drugega kakor drevo iz korenine, kakor zori sad iz cvetja.
Mi ne vidimo socialne rešitve ne v svobodnem kapitalističnem gospodarstvu ne v državnem socializmu, s katerim se res da mnogokje skušajo pomagali. Čudimo se lo lahkoti, s katero si kapitalizem daje odvezo za ves strašen nered, ki ga Je povzročil v družbi in gospodarstvu. »Avtonomno svobodno gospodarstvo« je pred kakimi 100 leti lahko biln mogočna krilatica in mnogo oboževan fdol. V teku stoletja je pa človeštvo dodobra spoznalo, da je svobodna gospodarska konkurenca kot življenjski zakon in pa darvinistični eksistenčni boj vsakega proti vsem lažnjiva znanost in nevredno oboževanje nekega gospodarskega principa, ki ljudi ne osvoboja, temveč jih zasužnjuje. jih ne bogati, ampak ustvarja siromake. Liberalizem kakor socializem sta verovala v neko naravno nujnost zgodovinskega razvoja v gospodarstvu, zrla sta v njem absoluten zakon za človeštvo.
Tudi znanstveni socializem temelji ua nauku neizbežnega kalaslrofalnega razvoja kapitalizma. II koncu XIX. stoletja je pa gospodarski razvoj, kakor ga je zamislil socializem, skočil s tira. Namesto liberalne doktrine o svobodni Irgovini so se naenkrat pojavile varstvene carine in kolonialna politika, ki jc bolj in bolj vodila nacionalne gospodarske imperializme. Po drugi strani pa so socialne reforme in socialna politika kljub vsem nasprolstvom vendarle delavstvo uvrstila v državni organizem. Delavski razred se je boril za otolas! v državi in jo tudi tu in lam dosegel. Toda na njegovo usodno nesrečo so njegovi voditelji vodili isto materialistično gospodarsko politiko nadvladja iu moči, kakor njihovi liberalni predhodniki. Moč in korist sta bila navadno pred pravico — zato
* Der i n t e r n a ' l o n a 1 e K a p i t a 1 i s m u s u n (i die K rise. Feslschrift fiir Julius \Vclf, herausgegeben von Siegfried von Kardoff. Stutl-Ijart 1032.
Belgrad, 22. septembra. |
Čim bolj se. bliža dan 25, septembra, ko se bodo vršile volitve v grški parlament, tem ostrejša postaja politična borba med grškimi strankami oziroma njihovimi voditelji, zakaj široki sloji ljudstva so precej apatični, ker si od nobene stranke ne obetajo bistvenega zboljšanja svojega zelo žalostnega gospodarskega položaja. Delavstvo je hudo komunistično navdahnjeno, ne igra pa posebno vloge, dočim je kmelsko ljudstvo precej desorien-t i rano. Spričo hude gospodarske krize se zbujajo na deželi spomini na stare dobre čase . vsled česar je razumljivo, da pridobiva v teh krogih zo-pel tal monarhizem, ki je bil leta 1922 od repu-bličanske generaliteto krvavo strmoglavi jen. Meščanstvo pa je razcepljeno v dve skupini: eni se zvesto držijo liberalne stranke oziroma Venizelosa. ki že od leta 1909 stoji v ospredju grške politike, drugi se zbirajo okoli republičanske opozicije, ki jo vodijo Papanastaaiu, Kafandaris in Savicianos. Največ pristašev ima Papanastasiu. ki je glavni nasprotnik Venizelosa iu predstavlja nekakega voditelja najbolj levega krila republikancev, ki so se spričo sedanjega gospodarskega in socialnega položaja orientirali v socialno radikalnem smislu. (Glej v Španiji Azana. v Franciji Herriot itd.) In v resnici je gospodarski problem tisti, ki bo igral prihodnjo nedeljo odločilno vlogo.
Zahajajoča zvezda g. Venizelosa
Po slrmoglavljenju monarhije, ko je dal di-rektorij republičanskih generalov obsodili na smrt 6 monarhisitičnih voditeljev, so prišli do oblasli republičanski liberalci pod Venizclosom, ki so mo-narhiste potolkli v vseh dosedanjih volivnih ba-taljah, to je leta 1923, 1924 in 1928. Monarhijo je vrglo v prvi vrsti politično vprašanje, nastalo po strahovitem porazu Grkov v Mali Aziji. Zmaga Venizelosa, ki je posebno imel (in Se ima) na strani poldrug milijon grških emigrantov, takrat torej ni bila težka. Naslednja leta se je ta doteda; najbolj popularni grški državnik, ki iina ogromne zasluge za domovino, tembolj držal, ker ga je podpirala dobra gospodarska konjunktura. Ce bi nc bilo sedanje gospodarske krize, bi Grki najbrže še prenesli silno, skoro nenasitno ambicioznost Venizelosa. kakor ludi njegov sangvinislični temperament. ki mu je nakopal brez števila osebnih nasprotnikov v republičanski stranki sami. Njegovi sovražniki, ki so se do danes zadovoljili z intrigami proti vsegamogočnemu možu, kojega prestiž je bil neoinajljiv, so sedaj dobili zaveznika v splošni bedi, ki je zavladala v državi, v kateri je valuta s padcem angleškega funta padla na 50 procent. Politiki, kojih nasprotslvo do Venizelosa je imelo dosedaj samo motive osebne častihlepnosli in borbe za oblast, se danes naslanjajo lahko na stvarne motive, ko kažejo na prežalostno stanje državnega kredita, na prezadolženost in nevarnost popolnega bankerota, za kar množica dela vedno odgovorno obstoječo vlado. Kakšne globoke učinke ima obupni gospodarski položaj Grčije, dokazuje najbolj drastično okolnost, da 60 pri letošnjih občinski volitvah zmagali monarhisti v Atenah, ki so dosedaj bile veletrdnjava .meščanskega republi-kanizma, dočim sc danes republikanska misel maje celo v pristaniškem mestu Pireju. ker je monar-histom manjkalo relativno malo glasov do večine.
Venizelos, vajen do sedaj, da vlada sam, se danes nahaja v zelo težkem položaju in njegova zvezda je brezdvoma v zatonu. Proli njemu j i :u.'i mladina, ki ji je Venizelos danes že prev_>č reakcionaren. V grški mladini se opaža isti pojav, kakor v mladini po vsej Evropi: ali je komunistična ali pa se nagiba k fašizmu, to je k nekakemu sislemu, ki odločno antikapitalističen družaben red snuje na konservativnih načelih morale, naroda in tradicije. Zato tudi Venizelosova opozicija nima prave korenine v doraščajočem poke-ljenju, vendar pa njen vodja Papanastasiu predstavlja vsekakor osebo, ki ima danes več šans za zmago nego starina Venizelos, dasi mladež dobro ve, da so liberalni opozicionalci prav taki demagogi, kakor vodilna skupina pod avtokratoni Veni-zelotsom.
Dunajska vremnska napoved: Severne Alpe: Večinoma jasno, pozneje polagoma bolj oblačno. Višja temperatura. Južne Alpe: Večinoma oblačno, pozneje deževno, višja, temperatura.
se interesni boji niso polegli. Kapitalizem kakor socializem razjeda kriza zaupanja. Stanovi si ne zaupajo in države si ne zaupajo. Odlod svetovna vojna in po vojni neprestano, sirašno oboroževanje, ki pije gospodarski sok narodom in državam.
Bili bi v zmoti, ko bi mislili, da je kapitalistični imperializem, ki je neposredni povzročitelj sedanje svetovne krize, že dosegel svoj visel:. Kar vidimo, je bolj podobno izganjanju hudiča z Beelce-bubom. Že Dostojevvski je napovedoval, da so absolutistične države prejšnjih časov le spočelki bodočega socalističnega absolutizma. Pomislimo v naših dneh na lolalno gospodarsko državo komunizma, kakor je izvedena v Rusiji, na lolalno avloritetno državo fašizma v llaliji in na hillerjanizem v Nemčiji — Iroje socialnih gibanj, troje absolutističnih državnih zamisli, ki se sklicujejo na ljudstvo, ua družbo...
Venizelos, ki nikakor ne moro prenesti misli, da bi se umaknil z vodilnega nuv>ta, išče opore v generaliteti. Znano je, da v (irčiji igra v politiki vlogo končnega odločilnega faktorja vodstvo armade, ki je danes skoro brez izjeme še republikansko. Te neodgovorne faktorje imenujejo v (irčiji ' paragontec (glej starogrški besednjak!). To so v prvi vrsti general Olhoneos, svojčas predsednik vojaškega sodišča, ki je obsodilo na smrt 6 mo-narhističnih ministrov, stari revolucionar general Kondjlis. general Plastiras. ki je bil član repu-bličanskega direktoria leta 1922, in general Gona-las, generalni guverner Macedonije in podpredsednik vlade. Monarhizma ousmljen je samo general Pangalos, ki pa je samo ojiorlunist, kateri -e je umaknil v rezervo, da počaka, kdo bo zmagal.
Venizelos, ki na vsak način želi ostati na čelu republike, išče torej ziveze z vodstvom armade, da i zasigura svoj |>oložaj, s pretvezo, da je pri predstoječih volitvah v nevarnosti republika. Res je, da se je »ljudska stranka , ki je brez dvoma zbirališče monarhističnih in z monarhijo simpati-zirajočih elementov, v zadnjem času zelo okrepila, njega zmaga 35. septembra pa je skoro izključena. Zato liberalna opozicija očita Venizolosu. da se je zatekel k armadi samo iz strahu, da ne bi bil strmoglavijo« in mu to seveda zelo zamerijo, časopisje Papanastasiua, Kafnndarisa in Savieianosa ima prekrasno volivno parolo proti Venizelosa v očitku, da ta republikanec pospešuje vmešavanje neodgovornih vojaških faktorjev v politiko. Zakaj grški narod ne ljubi teh faktorjev, ki so vajeni neprestanih pučov, katere dobrosrčni in skrajno miroljubni grški narod iz dna srca sovraži. Opozicija dobro ve, da bi sc Venizelos. ako s svojo stranko 25. tega meseca propade, ne ustrašil nobenega sredstva, da prepreči ustoličenje vlade pod Papauastasiujem in da ima v tem slučaju namen s pomočjo armade izvršiti «eke vrste puč, ki bi naredil iz njega državnega- predsednika, nakar bi ipremenil ustavo v tem smislu, da bi predsednik dobil lake uslavne prerogative. kakor jih ima na primer ameriški predsednik ali pa Hindenburg. Zalo republičanska opozicija odklanja vsako koalicijo z vladajočo Venizelosovo slranko, katero ji je
Ženeva, 22. sept. tg. Na seji predsedstva razorožitvene konference so danes razpravljali o zadnjem izmed treh vprašanj razorožitvene konvencije, o katerem se je dosegel sporazum, to je. da se ustanovi stalna razorožitvena komisija za kontrolo izvedbe razorožitvenih določb, ki še niso sklenjene. Najprej so se zedinili o tem, da so naročili belgijskemu juristu profesorju Bourquinu, da sestavi poročilo o sedanjem stanju tega vprašanja in o stališču raznih delegacij. Zanimiva je bila debata med sovjetskim delegatom Litvinovom in španskim poslanikom Madariago, ali je smiselno in ali jc želeti, da bi se izdale kontrolne določbe, še preden so sprejeti razorožitveni sklepi. Litvinov se je izjavil proti temu in rekel, da je to tem manj potrebno, ker itak nihče ni proti kontroli. Sovjetska vlada je celo predlagala zelo strogo kontrolo, toda pravice stalne razorožitvene komisije se morejo določiti šele tedaj, ko bo natančno znana vsebina razorožitvenih sklepov. Španski delegat je izjavil, da bo edina res učinkovita kontrola ostalo javno mnenje in da je tudi on za mešani sistem kontrole, ki nikakor ne sme ostali sanio v rokah vlad.
Herriot na straži
Pariz, 22. sept. ž. Nenadni povratek ministrskega predsednika Herriota, ki se je mudil včeraj v Ženevi in ki ni prisostvoval seji predstavništva razorožitvene konference, jo izzval v Parizu veliko senzacijo. Zunanji politični sotmdnik lista »Echo de Pariš misli, da je bil Herriot samo zalo le en dan v Ženevi, ker so sc bali, da bi lahko na seji razorožitvene konference prišlo do neugodnih presenečenj za Francijo. Baje se je z rusko-ilalijanske strani pripravljalo, da se odločno podpre nemško zahtevo od 29. avgusta. Zaradi lega je za vsak slučaj hotel Herriot biti posebno navzoč v Ženevi, da bi v slučaju potrebe lahko lakoj nastopil v obrambo francoskih interesov. Ker pa je med tem poteklo vse v najlepšem redu, je Herrio! uvidel.
Za nas gospodarska avtoriteta države ni manj Človeška kakor ona bankirjev ali velefinančnikov. Tudi državna oblast, ako se ne ravna po naravnih in božjih postavah, more izvajali enako krivično in načelno gospodarsko diktaturo, kakor jo ]*>-vzroča neomejena gospodarska svoboda kapitalističnih magnatov nad delovnim ljudstvom. Socialno človekovo življenje je mnogo preveč komplicirano, da bi ga bilo mogoče reševati z diktaturo ali pa liberalisličnim gospodarskim kaosom. Treba je sprejeti ludi za gospodarstvo višja vodilna načela, ki so ludi nad državo, po katerih sc mora ravn ili in so jim podvreči družba kakor poedinec. To so socialni zakoni, ki potekajo iz večne Pravice, In jih uči nezmotljiva voditeljica človeštva. Cerkev, i zakoni, ki ne v poslavlja jo le gospodarskega reda, i ampak obnavljajo tudi družbo v njenih temeljih. 1	Drin.
le-ta ponujala, češ da je v nevarnosti republika, in skupaj z monarhisti ljuto napada Venizelosa, na katerega vali krivdo za gospodarsko katastrofo, ki je zadela Grčijo.
Kaj mislijo monarhisti
Monarhisti »eveda upajo na zmago ali se vsaj delajo lako, kakor da hi ta bila neizbežna. Imajo srečo, da imajo danes jako spretnega voditelja v Caldarisu. V nasprotju z Venizelosom, ki je podoben neprestano bruhajočemu vulkanu, je Caldaris miren, zelo previden in hladnokrven, da ga je spravi i/, ravnotežja ne |>ora7, ne zmaga. Volivne parole, ki jih ima v sedanji borbi, so naravnost sijajne, lirčija, koje trgovina je cvetela, koje trgovska zastava je plula po vsem svetu in ki so Ji tujci nosili milijone funtov in dolarjev, je danes pozorišče strašne bede, nastale radi splošnega zastoja vsake gospodarske delavnosti. Vendar pa čas za mounrhistično zmago še nikakor ni prišel, čeprav je Caldaris na poziv, naj odkrito pove, ali priznava republičansko državno obliko, in ali jo bo spoštoval ali ne. previdno odgovoril, da so danes na dnevnem redu vse bolj važni problemi nego je problem republike ali monarhiji'. Ako bomo zmagali — je dejal Caldaris poletu državne oblike nikakor ne bomo nasilnim potom izpremi-njali, zakaj ljudska slranka ni revolucionarna stranka, kakor so republikanci, ki ne spoštujejo legalitete. Ako bi vprašanje državne oblike postalo pereče —- kar danes nikakor n: — potem se bo ljudska stranka vsekakor obrnila na ljudstvo, da naj odloči...
.Mko bi, kakor se nekateri pesimisti res bojijo, v nedeljo nepričakovano zmagali monarhisti, bo seveda nastal jako nevaren položaj. V lem dučaju bi se eeveila Papanastasiu pomiril tudi s posegom republičanske armade v politiko. Imeli bi torej vojaško diktaturo v prid republil ■■. s čemer bi bil položaj zaenkrat rešen, nastale bi pa nove, še večje težave. Zakaj vojaški puč, ki bi hotel preprečiti vlado, ki je dobila večino in zaupanje naroda, je vsekakor zelo nevarna reč.
da je njegova navzočnost nepotrebna, vsled česar se je vrnil v Pariz.
Pariz. 22. sept. ž. Vsi listi so zadovoljni, ker je predstavništvo razorožitvene konference mirno nadaljevalo delo brez udeležitve Nemčije, kakor da bi se nič ne zgodilo. Matin« pravi, dn je bila današnja največja senzacija to, da se ni prav ničesar zgodilo. Excelsior- javlja, da je treba konferenci čestitali, ker se ni razpravljalo o vprašanju enakopravnosti, ker nihče ne ve, kakšen preokrel bi nastal v tem slučaju. Mnogi listi priporočajo Nemčiji, dn zopet pošlje svojega zastopnika na razorožitveno konferenco, da si na la način prihrani neugodnosti, če bi mornla razorožitvena konvencija bili sprejeta en bloc ali pa odbila.
Nov veter iz Italije?
Rim. 22. sept. AA. Italija spremlja ne brez bojazni politični razvoj dogodkov v Nemčiij. Že sama misel o povratku predvojne Nemčije je povzročila nekatere izpremembe v odgovoru italijanske vlado nn demarše nemškega poslanika pri Mussoliniju. »Stampa vidi v današnji Nemčiji monarhijo brez monarha in opozarja v tej zvezi na monarhistične izpovedi von Papena in von Gayla. »Lavoro fascista- vidi v novi mladinski organizaciji ustanovo, ki naj materijaluo pripravi nemško mladino, da bo znala ravnati z orožjem. Zanimivo je. da opozarjajo italijanski listi v zadnjem času na gospodarsko stanje v Nemčiji, tako da so njene finance med najmočnejšimi na svetu. Vse to dokazuje, da se mora tudi Italija prav lako kakor druge evropske države bati nemške polilione, vojaške in gospodarske ekspanzije.
Zračni manevri nad Rimom
Rim. 22. sepl. Ig. Ker >e bodo od prihodnjega ponedeljka do srede vršile v Rimu velike vojaške vaje za obrambo Rima pred napadom iz zraka, je nastalo za neodvisni Vatikan, ki bi v slučaju resnega konflikta gotovo ostal nevtralen, nenavadno in interesantno vprašanje. Italijanske oblasli so namreč prosile \atikan, naj bi se Vatikan med zračnim napadom na Rim tudi držal italijanskih predpisov, ki veljajo za glavno mesto glede ugasnitve vseh luči, sicer bi napadalec mogel seveda radi razsvetljenega vatikanskega mesta brez težave najti svoj cilj v Rimu. Vatikan je prošnji ugodil, ker bi v resnem slučaju tudi ne mogel ravnati drugače, že zato. da varuje svoje la.-lno ozemlje, pa tudi zato, da ga ne bi osumili, dn hoče jiodpi-radi napadalca. Vatikan je šel celo dalje in je pri njem akreditirane inozemske zastopnike, ki bivajo v Rimu in so njihova stanovanja eksteri-torialna, prosil, naj se tudi oni prilagodijo italijanskim predpisom z-a te zračne manevre.
Zagrebška vremenska napoved: Počasi se bo zjasnilo, zmerno hladno.
Prerekanje na razoroz. honierenci
Splošno pomanjkanje dobre volje

Kristusova mladina
tz razgovora z zastopnikom nemške katot. mladine
Med uniujiiini znanimi možmi, ki sem jili i|.i :||e i aval obiskali ob letošn jem nem. katoliškem li.•• lu \ l.ssenu — ki jili pa seveda nisem doldl, vsjj vseli ne — niti v sanjali nisem mislil nanj. I'a /0 pi vi dat),. to se pruvj prvi večer, ob naistopu kat. mladcev (Jting-uuiiiiu'iM'i'buu.1) \ v clikaii.-ki dvorani na katl-pi ulitih.*, se je nenadoma pojav il pred menoj Hiuno Peters. kot eden izmed onih nepoznanih .-•otisiK-ov, ki hočejo ponesli Kristusa v vele-me.to. "u-ziianil-naju je moj nepozabni mentor Krieli UeUch (nekdanji teolog i 11 sedaj srečen družinski oče, ki zna še zmerom več teologije kot marsikateri duhovnik), ki mu je na kratko razložil, kdo in kaj sem in s kakšnimi nameni sem prišil v Nemčijo, kmalu sva bila v živahnem pogovoru in oba sva imela polna usta vprašanj: oil bi bil rad izvedel, kako živi in dela naša mladina, n mene je mikalo, kuj vodi in drži pokonci nemško kat. mladino, ki sem že nekaj tednov od blizu opazoval njeno živahno gibanje iu vrvenje. P« sva se zedinila, da bom najprej je/ njemu ori»«l, kako živimo pri nas
__'sa 111 liri sebi selil namreč mislil, da bo moja
pripoved krajša od njegove, v čemer se nisem zmotil — zalem pa naj bi on meni nt z. tolmači I. kako je na Nemškem- Pu sem se vendar vreza 1, zakiij ni mogoče, du bi obenem gledal na oder, po,slušni govornike in .se še sam pogovarjal. Tako i.va morala vstali prej. nego sva bila pri komu s svojimi pogovori, čeprav je trajala veličastna prireditev .skoraj tri ure. Da pa ne ostane najin pomenek nedovršen, me je povabil. naj ga naslednji dan obiščoin na razstavi kat. mladine v Folk wongschule, kar sem seveda z veseljem sprejel.
Drugo jutro sem sredi šumečih in bobne-čill ulic k sreči šo dokaj hitro našel Folkvvuilg-scliuie. Urimo me jo ze pričakoval in mo je potem vodil od sobe ilo sobe. mi vso nu drobno tolmačil in vneto odgovarjal ua moja pogosta vprašanja. Takoj ob vhodu na razstavo jo stal na piramidustem podstavku mogočen lesen križ. pod katerim jo bilo na vseli štirih straneh napisano: 40.000, kar naj pomeni: 40.000 i-se.iiskih mladincev naj prinese krjstusa v svoje veliko nn do, ki naj po mladini postuno Kristusovo k liiljo.-tvo. N.i razstav i, ki je tukaj, žiil. no murein nutnučneji opisati, iu ki mo jc presenetila bol j s svojo kvalitutivno nego > kvantitativno močjo. sotn videl, kuko verna ve-jikomestna mladimi snuje in kuje sebe in svojo okolico, k ik > -i hote urediti svoj novi dom. družino in cerkev. I o je bilu /un\s razveseljiva slika živ lien j.ske ni či in volje, kakršno ne bi pričakoval pri velemestni mladini.
ko sva pregledala razstavo, me je odpeljal r ,ii <1 ni.i., v;a kot preprosta mizo, .telefon nek i j stolov in omara z.i lo ie iljcgovu .prejemnica
Karolyija zrušila lastna stranka
Madjarski hmei hoče svoje pravice — Belhlen rovari v ozadju
IKC.
V SOlllC O. k |
pisalni stroj revije in i in de I a v niča vprašanja. !
Odki 'Jo morar priznati. dn me jc šo bul i !.n siii. č j.i nrir« tlii«*v osupnila tu rn/.sicu»!
j s, ■ i , urno izvlekel svoja ni jih bil že prej pripravil, in
udarjal, ampak mi smo ludi Kristusova mladina. Sedaj hočemo zgraditi nov<i stolnico, ki bo zares ; velikanska. V teh dneh, na kat. shodu, bomo po- !
ložili temeljni kamen. Zgraditi moramo vekovečno eorkev, ila prežene-ino večno smrl. Glejte, koliko ljudi je v velemestu, pa so tujci med sabo, in nimamo še enotne velikomestne družine, krščanskega občestva, ln koliko cerkva imamo v velemestu, nimamo pa še prave, enotne krščanske cerkve. Da bi bili vsi enega duha, vsi otroci ene matere, eme cerkve! Cerkev bodi mati veleineščanov, središče velemesta. Do zdaj smo bili navajeni, da so v središču mesta banke, sodišča, finančni in policijski uradi, trgovine. Poslej mora biti' cerkev središče mesta, kakor je že biia. poslednjič v srednjem veku. ln okoli naši domovi. Sredi cerkve je veliki oltiir, na katerem kraljuje od ljubezni žareče Srce in vabi iti kliče k sebi vso. Naše cerkve naj bodo kraljevske dvorane, kjer vlada in deli nvilosti najvišji Kralj. Njega hočemo gledati in pogleda nam ne sme zastirati noben steber, noben kapitel, pa naj bo še tako lop, še tako dragocen! V naravi smo našli zopet pot k Bogu, ki so nam jo z.aatrti velemestni zidovi. Sedaj hočemo prinesli Boga tudi v bučno mesto, ga šo drugim : pokazati in jih pridobiti zanj, da se bomo vsi žbi- j rali pri Njem, (kakor piščeta pri koklji. ln ni nam j zadosti, da je Bog pri nas, ampak hočemo, da jo i v nas In z nami, z vsemi. Zato ga čim pogosteje, skoraj vsak dan, prejemamo v svoje duše, da bi ostali združeni z Njim in v njegovi ljubezni. Kristus jo naš Voditelj, naš Kralj, mi njegova mladina. Brezmadežna je naša -Mati in Gospi. Od 40.00!) essenskih kal. mladincev nas je okoli 32.000 v Marijini družbi. Kar se da, živimo s cerkvijo. Pred jedjo ia po jedi uvajamo liturgično cerkveno molitev, "kar ste tudi že lahko videli; v cerkvi imamo ljudsko petje, drugo sle pa sami opazili in omenili. Pri vsoni tem pa so zavedamo, da ni dosti, o krščanstvu le govoriti, ampak je treba — in lo je glavno — krščanstvo živeti, kar si tudi prizadevamo po svojih skromnih močeh ter pričakujemo, da nas naš Voditelj pri lem ne bo zapustil.
Kaj pa brezposelnost? Kako ta vpliva na knt. mladino? Slišim, da imate v Nemčiji nad šest milijonov brezposelnih.
Brezposelnost je res huda šiba in preizkušnja za naš narod: pa ne samo za naš. marveč za vse današnje človeštvo. Obupavati pa zopet še ni treba. Najprej vami moram povedati, da mL zolo neradi slišimo besedo brezposelnost, sami jo pa sploh no maramo več rabiti. Kajpada vemo ln občutimo, in to prav bridko, koliko naših bratov in sester je brez zaslužka (ervverbslos), nobeden pa noče in no sme biti brez dola (arbeilslos). Delavna energija in stvarilna moč, ki je v mladem človeku, nima hujšega uničevalca kol je brezdelje. Toga »e dobro zavedamo in skušamo z raznimi tečaji, s prostovoljno tlako in na razne druge načine pre-bresli te težko dneve. Uspeh je večinoma prav razveseljiv. Poglejte, vsa naša razstava je delo lakih brez zaslužka . Iti nI bila zadnja misel, ki nas ie vodila pri urejanju te razstave, da bi pokazali, kaj zmore družno delo mladih sil; da hi Se bolj utrdili ono, ki že delajo, tudi brez zaslužka, in
Budimpešta. -'2, sept, m. Ostavka karolvi-jevc vlado jo prišla nepričakovano. Splošno jo bilo sicer zlitino, da so je kurolvijov ii vlada s težavo borila proti gospodarski in 1'iimučai krizi državo, vendar javnost ni računala z možnostjo (lunijsije. ker sc je šiišljnujo o šibke.ii kurolv ije-vegu režimu že privadila. Kti-ro|yi, ki jo ua vladi oil avgusta 1031, je že 10. januarja podal ostavko iu jo v juniju nameraval vnovič odstopiti, toda regent llortliv ni hotel 110 prvič no drugič sprejeti ostavko, Juniju je karolvi poslal poslansko -zbornico na šliriijieseeni dopust in se tako zavaroval pred presenečenj i od strani upornih poslancev, katerih število se je bodisi v opoziciji, bodisi v stranki edinstva sumi čedni je množilo. Rogeut llortliv siini se je še nahajal na oddihu nu svojem posestvu \ Giidollo.
Po vsem tem ni čudno, ila jo prišla ostavka /ii javnost nepričakovani) in tmli vladno poročilo ne omenja vzrokov, ki naj bi do vedli ka-rolvijii do toga koraka, karolvi jo na šoji ministrskega sveta, na kateri jo bilu sklonjena ostavka, lo dejal, da jc glede nn iiolriinje-po-litičuc in gospodarski* razmero potrebno, dn so položaj razčisti. Položaj sum jc tako zapleten, da so se pričeli celo širiti glasovi, da jo povzročil krizo Bet h len, čeprav je šc prod nekaj dnevi sam izjavil, da še ni prišla njegova ura. Mod svojim zadnjim pogovorom z. regentom l!orthyjeni jo Bctlilcn temu svetoval, naj imenuje za ministrskega predsednika sedanjega notranjega ministra korosztes-Fischerju.
Karolvi se jo mudil pri Tlorthvju, ko mu jo izročil ostavko, nič manj kakor dve uri in danes jc že znano, (hi gu jc hotel llortliv sprva pregovoriti, du bi ostal še nadalje na svojem mestu, kor je Karolyi v/trajal pri svoji odločitvi. jc regent llortliv sprejel ostavko. — Grof Karolyi je prišel v mučen položaj radi odpora v vladni stranki sami. Žo spočetka njegovega vladanju se proti njemu punta krilo kmetijcev, ki ga vodi poslanec Maver. Meseca junija bi bilo prišlo do ostavke Kurolyijeve vlade, da no bi bil posredoval grof Bctlilcn. Mnyerjevn skupina šteje nad so poslancev, to se pravi, du so je od časa Karolyijevega nastopa skoro potrojiln. Skupina kmetijcev jc pod
Muyer jevitn vodstvom odločno nastopila proti .kurolvijti meseca junija, ko jo predložila vladi spomenico, v kateri jo zahtevala izvedbo dolgo vrste ukrepov v prid madjarskega kmeta, med temi znižanje obrestne mere in olajsii.nje- plačevanja kmetskih dolgov. Zahteve kmetijcev se nikakor niso krilo z. doflacijsko politiko ii-nauČnegu ministra korunyiju iu njih izvedba I>I bila spravila iz ravnotežja državni proračun. Radi te spomenico je nastal tako oster spor, ihi jo Korj]iiy zagrozil -z. ostavko. Ker so kmetije! od svoje strani pretili iz istopom iz stranko, so jc končno našla kompromisna rešitev, in sicer jo karolvi v načelu sprejel njihove zahtevo; vendar je radi smernic splošne finančno politike lo polagoma izvajal agrarni program, ki so ga postu v ili kinetijci.'Nenadna izvedba1 toga programa bi imela nujno za posledico inflacijo, s katero je imela Madjarska slabe izkušnjo od l. 1922 do 1925.
Odpor kmetijcev proti Knrolvijovi politiki in zavlačevanju se jo vedno bolj večal; nuraiščiil jo vzporedno s splošno krizo madjarskega kmetijstvu. Kmetijcl v vladni stranki so s strahom opazovali, kako pridobiva čedalje bolj tla samostojna kmetijska stranka, ki jo organizira opozicionalec Gaeton Guul. Položaj so je za v ludno stranko tako poslabšal, du je celo kmetijski minister Purgly, llontlivjev svnik propadel pri domestnih volitvah proti kandidatu stranke malih kmetov, ki jo vodi prav Gaston Gaal. Po vsem tem je postal položaj Karolvijcve vlade nevzdržen. Značilno za današnje razmere na Mad jurskem je tudi to, du celo opozicijsko krilo kmetijcev v vladni stranki zahteva reformo volivnega reda iu sicer \ smislu, da se zagotovijo tajno volitve,
Budimpešta, 22. sept. AA. Glede nenadne de-misije grofa Karolyia se doznava, da namerava Karolyi sestaviti širšo koncentracijsko vlado. Določnega pa se nič ne ve, ker noče Karolvi dati nikake izjave.
V teku današnjega dne bo regent Horthy sprejel v avdijenol predsednika zgornje zbornice in predsednika parlamenta ter šefe strank. Ni izključeno, da bo parlament, ki bi se imel sestati šele 26. oktobra, sklican na zasedanja takoj po sestavi nove vlade.
Razprava o 40 urnem del.
V ,..,,. i,i '-oliko m. -..o s svojim ropotom i bi dali poguma onim, ki stojijo ob strani, zii-, : in mori. pa bi /.uto prav rad slišal, kako i kepavajo svoje talente in škodujejo sebi in celotni :iočuliio v ;ii m vaši otroci .fantje in de- j družbi.
;-:etnf >li (udi < ni tako črno glodajo to kn-
•v.cnito n < jo. p;> ki: loreni brnijo avtomobili
in motorji?	. ,.	....
It. je- ti - • ni lavna jc tudi ua nas uničujoče mostni hruuiot. dim in .sniruil, ki sta ,iwii !:ožio -once in kvarili zrak.
n veljali Rilkojeve besedo, ki je
|J
deloval r . :n z.i
1):, M.
r. kol:
iDio kir.hr wacli.cn auf uit 1'en.iicrstufon. dio immor in demsolbi n Scliatten *ind, li u I	n niclit ,du - - lian- en Blumen ruli 11,
umi mit-on Kitni sein, und sinil traurig kitni.<
-Sedaj pa pravimo drugače, čutimo drugače-
koi vemo, da -mo rojeni zu velemesto in du sili.. V.UII vijeni. Njegov nemir priganja tmli n.i- n,iv tempu bije tudi v naši krvi. Velemesto .-o miš jo oklenilo z vsem svojim bistvom, da se iii več no moremo rešiti. Njegovo življenje jo del našega življenja. Postali smo vo-
Rndcveden sem, kako neki javnost, posebno katoliška, sprejema mladino in gleda na njeno ilclo. Kakšno je razmerje do predvojnega rodu?
Iz zgodovine vam je gotovo znano, da so bij u med posameznimi rodovi vedno večja ali manjša nasprotja in trenja. To je naravno. Danes pa ne gre samo za taka malenkostna nasprotja in nesoglasja, ampak gre za bistveno nove oblike celot-neuii življenja. Zato se čisto nič ne čudimo, ako tu In'tam naletimo ha posmeh in odpor. Vendar lahko rečemo, da imaaio povsod že prav mnogo iskrenih prijateljev in zagovornikov, ki priznavajo našo delo in nas pri njem krepko podpirajo. Hvala Bogu, minili so časi, ko se Je na kat. shodili govorilo o mladini! Danes,, kakor sto snoči videli, govori, dela in ustvarja mladina sama! Celo na začetek kal. sheda so letos postavili mladino, da s tem pokažejo svojo vero. ki jo imajo v katoliško mladino, svoje upanje, ki ga stavijo nanjo, in svojo ljubezen, s katero spremljajo njena prizadevanja.
/ ,	........:i ........ >!u ., • .<->1i i li menim /lil vjlttl
Ionu šč.iai. ki n ima jo č.'su dolgo premišljevati 1 O posameznih zunanjih uspehih, menim da vam
m i. i ............„; ■„<!,,,, t.rirvw«/1>ivnli: c p bi vam na hotel ome-
in se obirati, marveč morajo hladnokrvno iii ekozi najhujšo gnečo, kjer je z.a las zgrešeni stopinja lahko usodna. Mi smo otroci dolgih iii širokih in hrumečih cest z žarečimi železnimi žicami in velemesto jo naša pokrajina. Tako živimo na zunaj v velemestnih oblikah iu razmerah. oil znotraj- v principu l>a živimo svoje lastno življenje, kor vemo. da je tudi velo- i mesto Stvarnikom zamisel in da spada v načrte božjo previdnosti. Tudi velemesto vodi ii mora voditi k večnosti, k Bogu. Antiteza, ki ji
ni vrfdno pripovedovati; če bi vam pa hotel ome niti vsa zborovanja, vse liste, ki jih izdajamo, in drugo, česar ni nikjer videti, pa da strašnega dela, potem bi ae najbrž prej znocilo. kot bi vam vse dopovedal. A upam, da boste ludi iz teh skopih besed, kar sem vam jih povedal, lahko razbrali, da pri nas dorašča mladina, ki se — ako Bog da — ne imenuje zastonj »Kristusova mladina«.
Vstal se ni in se mu zahvalil za prijazna razjasnila. Moral sem iti, čeprav bi ga bil rad še to i:i ono povprašal. Pa saj sem vedel, da ga čaka
mori i<!'!iii k , lin,, — ii. utipii. um"™, m o i ---- r--i.............. ••	,,-ii . •
a ludala nekoč med mladino in velemestom. ! morda sto in sto opravkov — kolikokrat naju ;e
prebuja v sintezo, in kljub mnogim težavam in nevarnostim trdno upamo, da si bo današnja mladina tudi \ velemestu ustvarila prijeten dom in novo krščansko mladinsko kraljestvo. Za kaj. veste, poleg zunanjih izprememb, ki jih jo doživelo velemesto z nasadi, parki, z ličnimi stanovanji z v rtiči in travniki, se jo spremenilo tudi notranje življenje današnje mladine. Vse sc vraču k preprostemu, naravnemu in zdravemu življenju. Sicer še niso docela izginili j manjvredni kinematografi .kabareti in dvomljive pivnice, ali za mladino nimajo več one mikavnosti in privlačnosti kot nekdaj. Na utirali rečavate čedalje več bistrih obrazov, zdramili ii: veselili lir1. Mladina so zmerom bolj osvoboja ničvrednih mestnih zabavišč in beznic in prihaja v živo sjiko z naravo, z, narodom in / njegovo kulturo. Velemesto nam nI več ječ,i in trpljenje, marveč naša naloga, bogo-hotena resničnost, ki potrebuje ijKubol.jšanja in izp polnjenja; čo jo v mestu še vedno dosti Cuštif in telesne revščine, je zategadelj tem bolj potrebno naše krščanske ljubezni in nesebične požrtvovalnosti, ln četudi hodimo ob vsu-kom prostem cu.su iz mesta, na deželo, k rokam in v gozdove, s tem nočemo reči, da hočemo mesto zapustiti in pobegniti iz njogn. Ne. samo no zraka in zelenja hodimo, da si zopet t>0; živimo svoje domove — 110 stanovanj, zakaj mi ne maramo mrzlih in tujih stanovanj, ampak hočemo tople in prijetne domove! — in osvežilno moči za nove napore za novo delo v službi krščanskega občestva. Nočemo namreč velemesta samo kritizirati, soditi, ampak hočemo ga prenoviti, odrešiti in pokristjaniti.
Kakšno Jc pa versko življenje te vaše mladi-n"? V štirih tednih, kar sem v Nemčiji, vsak dan opazujem mladino, ki r trumah prihaja v cerkev, pristopajo k sv. obhajilu ia se sploh zelo aktivno udeležujejo sv. maše iu skratka vsega cerkvenega življenja.
Popolnoma prav ste opazovali, zakaj nismo samo velikomestna mladina, kakor sem ure.i bo
med pogovorom zmotil telefon, h kateremu so ga klicali od vseh strani! Spremil me je do vrat in mi Se gredoč tolmačil to in ono sliko, ki je visela na hodniku. Videl sem, kako ves živi in gori za .-voje ideje in za njihovo uresničenje. Ko sem nm zadnjič stisnil roko, mi je še enkrat padel pogled na velikanski križ in -na onih 40.000, ki na njih stoji. Tedaj sem veroval, da nihče drugi ne bo prinesel rešitve današnjemu človeštvu — vsaj kolikor je rešitev odvisna o<l človeka — če ne vprav Kristusova mladina, samo ako bo vztrajala, tudi na trnjevem potu, za svojim Voditeljem.
Pred uradniško vlado na Češkem
Praga, 2*2. sept. ž. V zvezi z namero vlade, da reducira uradniške plače, se v dobro poučenih krogih govori o možnosti sestave uradniške vlade. Nobena stranka namreč neče prevzeti na sebe odgovornosti pred volivci za tako nepopularen ukrep. Ker pa je to neobhodno potrebno, bo na vsak način prišlo do vladne krize.
Orožniki streljali na kmete
Praga, 22. sept. tg. Pri izterjavanju davkov v Podikarpatski Rusiji je prišlo v občini Nižni A psa v okraju Rohovo do krvavih spopadov med prebivalstvom in orožništvom, katero je moralo streljali. lin demonstrant jc mrtev, eden hudo, 13 pa lahko ranjenih. Zbrala se je množica 800 ljudi, ki je hotela preprečiti uradno poslovanje eksekutorja. Ko .so se orožniki umaknili z eksekutorjem v svojo vojašnico, so kmetje obkolili hišo in grozili, da jo bodo zažgali, če jim orožniki no izročijo eksekutorja. Orožniki so zahtevali, da se množica umakne. Kmetje pa tega niso hoteli storiti, temveč so metali kamenje na orožnike, tako da sla bila ranjena dvfi orožnika in 3 finančni stražniki. V skrajni sili jo poveljnik orožnikov zapovedal dve salvi, nakar so ae kmetje razpršili.
Ženeva, 22. sept. AA. Snoči se je sestal k izredni seji upravni svet mednarodnega urada za delo. Na dnevnem redu je bil predlog italijanskih delegatov o 40 urnem tedniku. Italijanski delegat senator Do Michelis je v daljših izvajanjih utemeljeval ta predlog in opozarjal, da bi znižanje delovnega časa v industriji omejilo sedanjo brezposelnost. Govornik je stavil predlog, naj bo lo vprašanje postavljeno na dnevni Tod prihodnjega zasedanja delovne konference. Predlog o 40 urnem tedniku bi morale sprejeti vse države, da ne bi bilo medsebojne konkurence.
V razpravi so izjavili francoski, nemški, ka-nadksi, češkoslovaški in avstrijski delegati, da ga v celoti odobravajo. Predlog sta sprejela tudi predsednik upravnega odbora Mahaim in ravnatelj mednarodnega urada za delo Butler.
Danes se bo razprava o tem predlogu nadaljevala.
Ženeva. 22. sept. AA. Upravni svet mednarodnega urada za delo je nadaljeval debato o 40 urnem tedniku. Angleški delegat Norman Je bil
Postavitev notarjev
Belgrad, 22. septembra 1. Pravosodni minister je postavil sledeče notarie: v Brežicah Rudolfa Kramarja, na Brdu Josipa Kendo, v Velikih Laščah Ivana Hanžiča, v Vranskem Jurija Detičeka, na Vrhniki Ivana Ušlakarja, v Gornjem gradu Franca Košenino, v Gornji Radgoni Č, Požuna, v Dolnji Lendavi dr. Maksa Peterlina, v Žužemberku dr. Marka Ločnika, v Kozjam dr. Milana Jenka, v Konjicah R. Jereba, v Kostanjevici dr. Velka Ma-urerja, v Kočevju Antona Lovšina, v Kranju Franca Tauzesa, v Krškem Huberta Završnika, v Laškem dr. Frana Prišlana, v Logatcu Antona Mravljeta, v Ložu Viktorja Poznika, v Ljutomeru dr. Dušana Senčarja, v Metliki Franca Ranta, v Mokronogu Gregorja Demšarja, v Novem mestu Matijo Marin-ška, v Ormožu dr. Frana Ivanška, v Prevaljah Gregorja Sašlja v Radečah dr. Petra Jereba, v Radovljici Alojza Pegana, v Ribnici dr. Ludviku Grobelnika, v Rogatcu Viktorja Skrabarja, v Sv. Lenartu Franca Stupica, v Sevnici Josipa Vinpol-ška, v Bistrici Ivana Kolenca, v Slovenjgradcu dr. Rastka Kunca, v Trebnjem Franja Mastnaka, v Tržiču Janka Svetliča, v Cerknici Petra Maležiča, v Črnomlju Krišparja Franca, v Škofji Loki Štefana Šinka, v Šmarju Franca Križana, v Šoštanju Antona Krajgerja, v Ljubljani Antona Galleta, Matijo Hafnerja, dr. Andreja Kuharja, Karla Plei-weissa in dr. Josipa Krevla, v Mariboru Ivana Ašiča, dr. Ivana Šorlija in dr. Antona Barleta, v Celju Franca Burgerja in dr. Ivana Stojapa, v Murski soboti Antona Kodra in Vladimira Jezovška, v Ptuju Antona Carlija in Lavoslava Sevnika.
Hasslov naslednik
Belgrad, 22. septembra 1. V diplomatskih krogih se mnogo ugiblje, kdo bo naslednik splošno priljubljenega nemškega poslanika von Hassla, ki bo v kratkem premeščen od svoje vlade za nemškega veleposlanika v Italijo. Imenovanih je bilo več imen, toda dozdeva se, da je nemška vlada zaprosila za agrement pri naši vladi za imenovanje dosedanjega nemškega zastopnika pri Zvezi narodov v Ženevi g. Deferance-a. G. Deferance slovi kot odliče-n diplomat mlajše šole in če bo imenovan za poslanika v Belgradu, bi to pomenilo, da Nemčija ludi v bodoče polaga veliko važnost na to, da bo na Balkanu zastopana po svojih najboljših diplomatih.
Osebne vvsti
Belgrad, 22. septembra I. Z redom Jugoslovanske krone 5. reda je odlikovan V. Pesjak, predsednik upravnega odbora Cavtatske zadruge, z redom Sv. Save 4. reda. je bil odlikovan Feliks Eksl, učitelj v pokoiu iz Celja, nadalje Oskar Mol učitelj na meščanski šoli v Trbovljah in ravnatelj pevskega društva »Zvona- Trbovlje, z redom Sv. Snve 5. reda je bil odlikovan Avgust Šuligoj, učitelj osnovne šole v Trbovljah in dirigent pevskega zbora šolskih otrok v Trbovljah,
proti temu, da se skliče pripravljalna konferenca pred koncem leta in tudi proti temu, da se vprašanje znižanja delovnih ur postavi na dnevni red mednarodne konference za delo, ki bo 1. 1933. Norman jo mnenja, da bi moral mednarodni urad za delo najprvo zbrati podrobno gradivo o tem predlogu, da pa ni v stvari jiroti znižanju delovnega časa,
Ženeva, 22. septembra. Tu se vrši že nekaj dni izredno zasedanje upravnega sveta Mednarodnega urada dela. Na dnevnem redu je tudi vprašanje uvedbe 40-urnega delovnega tednn. fz poročila, ki ga je AtUD priobčil, jc razvidno, da je Standard Oil Co. v Nevv Jersey od 1 julija dalje v vseh svojih podjetjih v Ameriki uvedla 5-d,ncvni delovnik. Posameznim podružnicam je družba dala prosto, da izvedejo ta načrt po posebnih okoliščinah v njihovih sedežih. Družba je znižala plačo za eno enajstinko tistim delavcem, ki so plačani na mesec in katerih dohodki znašajo nad 100 dolarjev mesečno. V primeru, da bi ostalo kljub skrčenju delovnika še kaj delavcev brez. posla, bo podjetje vnovič skrajšalo delovni čas, tako da zaposli vse delavstvo.
Kraljeva obitelj eia Jadranu
Sušak, 22. sepl. ž. Kraljica Marija z vsemi Ire-mi princi ter z otrokoma princa Pavla, jirincom Aleksandrom ln Nikolajem in grško princezo Ma-riano z manjšim spremstvom ,ie napravila včeraj popoldne z ladjo »Prestolonaslednik Peter , ki je last Jadranske plovidbe, izlet okrog otoka Krka. Pri tej priliki jc Jadranska plovitbu podarila prestolonasledniku Petru majhen model ladje, ki nosi njegovo ime.
Rope in požigi ti a Hrvaškem
Zagreb, 22. sept. ž. Pred 14 dnevi je bilo v Zaprešiču pri Zagrebu vlomljeno v veletrafiko Cvit-koviča. Trafiko ie bila popolnoma izropana in nato zažgana. Podoben zločin je bil storjen v pretekli noči v Velikem Tržišču v Hrvatskem Zagorju, kjer so neznani zlikovci popolnoma oplenili trgovino Štefana Ogrinščaka, ,io nato polili z bencinom ter zažgali. Hiša je pogorela do tal še preden so mogli stopiti gasilci v akcijo. Zločinci so izginili brez sledu.
Kongres agronomov
Belgrad, 22. septembra 1. Danes ob pol 10 se je pričel v dvorani Zveze nabavljalne zadruge kongres združenja jugoslovanskih agronomov, ki mu predseduje Ljudevil Prohaska, načelnik kmetijskega ministrstva. Na kongres je odposlal svojega delegata tudi Nj. Vel. kralja v osebi ganerala in adjulanta Pavloviča. Po govoru g. Prohaske so bili prečitani razni referati o čim večji in boljši pridelavi hrane za živino in o prehrani živine same, Prvi referent o tem vprašanju je bil g. Rcigulič. V debato, ki se je razvila po tem referatu jo posegel tudi inž. Rado Lah iz. Ljubljane, Diskusija se je nadaljevala tudi popoldne.
poseinims in po!ic$$®
Livcrpool, 22, septembra ž. Spopadi med brezposelnimi in policijo so se snoči nadaljevali ter od časa do časa postali zelo resni, V več ulicah so demonstranti razbili izložbe in oplenili trgovine. Okrog 12 je prišla policija na konjih in ji je deloma uspelo razčistiti ulice. Pri tem je bilo 30 oseb ranjenih, veliko število pa aretiranih. Povod za demonstracije je dala manifestacija okrog 10 tisoč brezposelnih, ki so zahtevali zvišanje podpor. Sprevod brezposelnih je šel najpreje popolnoma mirno in v redu po ulicah, Do nemira je prišlo sele takrat, ko je neka ženska izbila nekemu policijskemu uradniku 7, glave čelado. Takoj nato sa jc razvila prava bilka, v kateri so brezposelni delavci metali na policijo kamenje, steklenice in druge trdne predmete, policija pa jih je mlatila s pendreki. V mestu vlada veliko vznemirjenje in ni izključeno, da se bedo nemiri nadaljevali.
Junakom z Mačkovega kamna
-
Bogoskrunshi zločin
Predoslje, 22. septembru.
V noti od 21. do 22. septembra se je pripetil \ naši fnri v Predosljah strašen bogoskrunski zločin. Na polju med Predosljami in Suho stoji nekako 5 minul od Predoselj lep križ — Markutovo znamenje. Danes ponoči je zločinec s silo strgal Boga raz križ. Desna roka je obvisela še na križu. Vse drugo je pa vzel s seboj in posamezne ude križa razmetaval po cesti proti Suhi jo sicer najprej levo roko, rez kakih 20 minut kos obleke, nalo razen stopal vse ostalo. Končno pa, nekakih 100 metrov od križa, še stopala. Tako raztresene ude je prva našla Kaira Mlinih iz Suhe. ko je šla k sveti maši. Skrbno jih je zbrala in zložila pod križ. Pogled na križ, na katerem je še visela desna roka, in na razbitega Kristusa pod križem, je bil strašen. Brez dvoma bo vsem, ki so lo videli, ostalo neizbrisno v spominu. Jasno, da je taka bogo-skrunska podlost vzbudila strašno ogorčenje po vsej fari in okolici.
Orožništvo iz Kranja je približno čez četrt ure, ko je bilo o tem nezaslišanem zločinu obveščeno, začelo temeljito preiskavo. Upamo, da se mu bo posrečilo zločinca izslediti, da prejme zasluženo kazen.
TABLETE
(proti glavobolu in migreni)
so svetovno znane, ampak pristne »amo prikazanih ovojih.
Za kamniškim - tržiški „ekspres
H
Pri Krupnju v Srbiji je hrib Mačkov kamen, kjer je bila meseca septembra 191-1 strahovita l>itka med Srbi in Avstrijci. Na Mačkovem kamnu so se Srbi borili z izredno hrabrostjo ter si osvojili ta hrib, nakar je bila vržena Potiorekova armada iz Srbije. V nedeljo je bila v prisotnosti kraljevega zastopnika generala Ječmeniča in patriarha Varnave posvečena spominska cerkev na Mačkovem
kamnu, ki hrani kosti padlih junakov.
Požigalci na delu
Požar pri Slov. Bislrici
Slov. Bistrica, 21. sept.
Mnogo razburjenja je povzročil požar v torek ' popoldan, ki je že četrti v tem .mesecu. Pred kratkim sla pogoreli na Pohorju dve vodni žagi, v sosedni vasi Cigonci pa gospodarsko poslopje. Tokrat je gorelo veliko gospodarsko poslopje posestnika Pivka v vasi Leskovcu št. 2. Okrog 2 popoldne smo videli z našega mosta v smeri proti Črešnjevcu ognjene zublje in ogromen dim. Takoj so bili naši gasilci v pripravljenosti, toda niso vedeli, kje gori. šele na telefonsko poročilo so zvedeli, da gori v Leskovcu. Gasilci so s svojim avtomobilom odhiteli k požaru. Imeli so težko delo, ker niso mogli stopiti v akcijo z motorno brizgaluo. Ni bilo v bližini nobene vode, ker se je v suši edini potok v bližini popolnoma posušil. Morali so iz studenca nosili vodo, da so z ročno sesalko pogasili požar in razmetali tramovje, sicer bi še hiša postala žrtev plamenov. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, samo zidovje štrli v zrak; sezidano pa je bilo komaj lani. Požar je uničil vse gospodarsko orodje. 16 velikih voz sena in 9 voz slame, živino pa so o pravem času rešili. Ogenj je nastal najbrže zato, ker je kdo vrgel na bližnji gnoj cigaretni ogo-ii.Pt-k in se je vnela slama. Domačini so sicer opazili,><da gori kup, ki so ga tudi pogasili, toda veter je bil močnejši in je zanesel iskre na hlev. Pogo-relec trpi škode okrog 100.000 Din, zavarovan pa je za 75.000 Din.
Zlobna roka požiga
Domžale, 22. septembra.
Komaj smo poročali o požaru, ki ga je zanetila zlobna roka na Količevem, že je danes ob 1 ponoči gasilski rog in tovarniška sirena naznanila, da zopel nekje gori. To pot je požigalec zažgal kozolec-dvojnik na Pod reče m, last F. Majhna. V kozolcu je bilo okro" 5 voz sena, voz stelje in en voz ovsa. Pole" lega se je tam nahajalo ludi več voz. Ogenj je bliskoma objel ves kozolec iu ognjeni zublji so med ostrini pokanjem razsvetlili nebesno stran, ltešiti se ni dalo ničesar, zakaj preden so domači in sosedje opazili ogenj, so plameni vse objeli^
Dež po dolgih tednih
Suša strašno gospodari po slovenskih poljih. Vsi travniki so ožgani, njive žejne vpijejo po moči. Ajda je komaj pest velika, zrnja skoraj ni. slama bo malo vredna. Zelja kmetje niti za dom ne bodo pridelali, krompir je bil droban. Repa. korenje, pesa. krmske rastline sploh ne rastejo, vse se suši", obupno žalostno je po vsej deželi. V ta obup kmečkih ljudi so napovedovali časopisi že par dni spremembo vremena. Oblaki so se res začeli zbirati tu pa tam. veter je pričel pihljati, ozračje se je močno sbladilo. Toda dežja je padlo v sredo zvečer zelo malo. Komaj prah je zmočil. Poljem skoraj ni koristil, saj je zemlja namočena jedva za prst debeline. Toda bolje nekaj kakor nič, pravijo kmetje. Vsaj dva dni in dve noči bi moralo rahlo deževati, da i}i bile njive dovolj namočene, pridelki za silo priliti, rast še nekam pospešena. Toda izgleda, da je bilo, kar je bilo — oblaki so se razpodili, veter jo jenjal, dežja najbrž ne bo več.
Proga Požarevac-Megotin
Belgrad, 20. septembra. Že precej dolgo jc. odkar je trasirana proga 1'ožarevac—Kučevo—Negotin. Važnost te železniške zveze je predvsem v zvezi Romunije z Jugoslavijo in ostalimi zapadnimi in jugozapad-nimi državami Evrope. Znano je, da so blizu Brzc Palanke, med Negotinom in luni Severi-nom gradi čez Donavo velik most, ki bo sluzi 1 ra\ no zvezi Romunije z Jugoslavijo. Danes samo nekaj podatkov o novi progi.
Že eno leto se pospešeno dela na prvem dolu proge. t. j. med Požarevcem in Kučevom, ki jo dolg 65 kin. Dela v zemlji so večinoma že gotova. Cela vrsta daljših in krajših tunelov z več viadukti, precej zadržuje naglo graditev. Na relaciji Požarevac—-Kučevo bodo poleg že omenjenih dveh še. sledečo železniške postajo: Bra-tinnc. Stig. Siraikovo, Ljubinjc, Rabrovo. Leš-
nioa in Mišljenovac.	• v
Pomen novo. proge je v prvi vrsti v ze zgoraj omenjeni najkrajši zvezi z Romunijo. Na drugi strani pa dobi z novo progo Belgrad zelo dobro zvezo s tako zvano Krajino in ničnim središčem Negotinom, ki jc bila doslej docela odrezana od glavnih prometnih žil 111 mogoč dohod po Donavi, ali pa po zelezn.iei P roko Pn-raoina oziroma Niša. TW.cn tega jo treba upoštevati izredno lesno in rudno bogastvo ozemlja okrog Majdan-peka, Mogile in Sirakova. kjer jo zaposlenih tudi lepo število slovenskih rudarjev.
Drugi del progo (od Kučeva preko Majdan-■K.ka na Brzo Palanko) bodo začeli graditi šolo. ko"bo prvi popolnoma gotov. Terensko bo še
I )ci nc
Ljubljana. septembra, -mo \ posebnem članku navedli lep
Ogorke je veter raznašal daleč po okolici. Po nekaterih. s slamo kritih hišah so jih gasili, da se slamnate strehe ne bi vnele; k sreči pa jih je ravno zvečer dež temeljito raznvočil. Požarne hrambe iz bližnje okolice, ki so prispele na kraj požara, večinoma niti v akcijo niso stopilo, ker jo ogenj v najkrajšem času opravil svoje delo. Želeli jo samo. da se orožništvu posreči izslediti človeka, ki v tako težkih časih zlobno požiga imetje tujih ljudi.
Ogenj na Trški gori
Novo meslo, 21. septembra.
V ponedeljek okrog 9 zvečer je rotovžka sirena s svojim zaleglim dvakratnim tuljenjem naznanila, da gori nekje v bližini mesta. Res je bila prijazna Trška gora vsa osvetljena od močnega ognjenega svita, lako da se je božjepotna cerkev Matere Božje na vrhu gore prav razločno videla. Gorel je na )x>bočju gore, med Pollakovo in Seidlovo zida- | nico. vinski liram, dolg 17 m in 6 in jiol metra širok, deloma lesen, lo spodaj podzidaii. last jio-seslnika Medveda Jožeta iz Gor. Kamene pri Novem mestu. Ker je bilo vsled dolgolrajne suše vse suho kot poper, je bila zidanica in vse kar je bilo v njej v trenotku v ognju, ter je bilo v kratkem času in preden je sploh bilo mogoče kaj rešiti, pojiolnotna uničeno. Z zidanico vred je zgorelo tudi za 50 lil vinske posode t. j. 12 sodov, vinska stiskalnica, vse \ iničarsko orodje, ler vse pohištvo treh sob in kuhinje. Obenem jc vsled silne vročine, ki jo je ogenj povzročal, tudi 15 m vinograda okoli lirama, lako da je sedaj požar uničil še to, kar je pred dobrim mesecem pustila toča, ki je divjala nad Trško goro. Rešili se ni dalo prav nič. ker je ogenj z neverjetno naglico objel celo poslopje. Novomeški gasilci so bili sicer kaj hitro na mestu nesreče, vendar pa so morali gledati, kako je ogenj pred njihovo očmi uničeval in uničil vse. ker niso imeli niti kapljice vode na razpolago, s katero bi mogli divjajoči element udušiti. Zato so. kolikor 60 brez vode sploh mogli, branili le sosednje poslopje, da se ga ogenj ni prijel. Lastnik Medved trpi okrog 80.000 Din škode, dočim znaša zavarovalnina, lo Din 28.000. Kako je ogenj nastal, je težko reči, vendar pa sodijo, da je tudi lu bila zopel na delu zločinska roka.
Ivan Prešeren petdesetletnih
dobiček, ki ga železnici prinaša novi kamniški eksprc.s':. Ta dobiček bo znušal \ enem mesecu 56.000 Din. lorej približno v.sak dan 2000 Din. In uspeli jo odločilno gospode pri železnici \ Ljubljani opogumil-da so začeli prav resno razmišljati o podobnih preuredbah voznih redov tudi na drugih progah \ Sloveniji. Kakor smo zvedeli, pride najpre j na \ rsto Tržič, ki bo dobil najbrž park rut na dan direktno /vo/u / Ljubljano. Razen tega bo spremenjen tor izboljšan tudi vozni rod mod Tr/ičem in Kranjem. I poštovulo se bo zlasti delavstvo, ki zdaj uini i preveč primernih \ lakov na razpolago, Tržičani pra\ posebno žele. du bi dobili jutranji direktni vlak i/ Ljubljano, ki bi jim dovolj zgodaj j > t- i -peljal pošto iu časopise, ki jih zdaj dobivajo v Tržiču razmeroma zelo pozno. Potreben bi bil seveda tudi direktni večerni vlak iz Ljubljano. Kakor sino /vedeli, bo tržišiki vlak tudi hitreje vozil, kakor vozi zdaj. \so to so znamenja, ki kažejo, da je železnica /ačela na močno razvijajoči so avtobusni promet glodati z drugačnimi očmi, kakor doslej. Za tr/iško progo je na primer znano, da je padel osebni in prtljažni
Osemdesetletnica vrlega slovenskega gospodarja
Na prijaznem Gradčičn pri Zreča h jo slavil dne 22. t. m. svojo častitljivo osemdesetletnico ugledni in zaslužni gospodar Mihael Laniut.
Kdo starejših ne pozna veselega in dovtip-nega Mernika, kapolnika domače godbe, ki jo svoja lota spremljala vso domačo svečanosti iu prireditve ?
Brinjevu gora. sloveča božja pot. jo imela \ današnjem jubilantu zvestega ključarja in oskrbnika, soobčani pa izkušenega svetovalca.
Zu zaslugo, ki m jih jo pridobil kot občinski odbornik, jo bil imenovan pred loti za častnega občana.
Vrlemu, vsestransko delavnemu in zaslužnemu zreškemu farunu želimo še mnogo zdravili in zadovoljnih let I
Slika predstavlja v sredi jubilanta, ob stra-j neb pa sta oba njegova neločljiva prijatelja, Kranj. 20. septembra. j ?aj :/e 0|m pokojna, in sjoor pok. župnik Matija preteklo : Karba iz Zreč iii pa pok. 1'odkra jšek, posestnik in cerkveni ključar v Zrečali.
Radovedno so ugibali Kranjčani soboto zvečer, kuj naj pomeni godba, ki je na. vdušeno igrala v Savskem predmestju, (i. Ivan ; Prešeren, ki ima dobro vpeljano tovarno čevljev , na Fidru. jc naslednji dan. to je v nedeljo, j 18. septembra slavil svoj petdesetletni jubilej, i Kot ima g. Prešeren navado ob priliki kakega 1 godu ali jKidobne slavnost povabiti na gostijo ' vso svoje tovarniško in pisarniško osebje, jc so- j veda v soboto zvečer, na predvečer pomembnega | dogodka zojict povabil vse osebje in ga pogo- \ stil. da je prisrčna slovesnost ob lojii harmoniji j med gospodarjem in delavci trajala |x>zuo v noč. — Delavci pa. ki so se svojemu dobremu i
gospodarju hoteli oddolžiti za njegovo naklo- j	u	i«,,,.,.
njenost, so pa skrivaj najeli škofjeloško godbo j nov načrt, vnovič vlomijo, jiobasejo denar izg-in je jubilantu v soboto zvečer priredila poti- i >«10 -.policija sicer razpošlje tiralice, varnostni
Vlom
v mestno zastavljalnico
Ljubljana, 22. septembra.
Zdi se, da smo z, drugimi velemestnimi pridobitvami dobili v Ljubljano tudi prave velemestne vlomilce. Od časa do časa se tem drznim ticem posreči dobro izveden vlom, od katerega nekaz časa potem brez skrbi žive. Nato napravijo
oknico.
G. Ivan Prešeren so je rodil 18. septembra 1882. Po skušnjah, pridobil pri trgovini s čevlji, ko je še bival Cirčicali, jo 1. 1018. prišel v Kranj, kjer jc kupil od Jereba gostilno na Fidru ob cesti \ Naklo. Prostorno poslopje je preuredil v tovarno čevljev, na južnem koncu stavbe jirocoj prizidal. hišico na dvorišču pa jo preuredil v pisarno in skladišče. — V svoji delavnici .jc takoj zaposlil precej delavcev. Izdelava čevljev so je vršila sprva ročnim potoni, pred štirimi loti pa jo vso tovarno opremil z najmodernejšimi čevljarskimi stroji, katerih število loto za letom izpopolnjuje. Danes zaposluje okrog 50 delavcev v tovarni in štiri moči v pisarni. Izdeluje čevlje vseli vrst znamko Ilorkulest in jih razpošilja po vsej državi. V Sloveniji ima več podružnic, drugod jia komisijsko prodaje.
Po značaju miren, skromen in dobrohoten so g. Prešeren vos posveča samo delu v tovarni, katero obvlada do podrobnosti, tor brigi z n svojo družino. V srečnem zakonu z gospo Franei-ko se mu jo rodilo troje otrok.
Tovarnarju g. Ivanu Prešernu, katerega ludi Slovenec« šteje med svojo naročnike, ob nj."-po\i petdesetletnici iskreno čestitamo in mu želimo tudi v bodoče veliko uspeha in napreiUu v življenju.
zanimivejši in romantičnejši otl prvega, zlasti oni del ob roki Peku. Najdaljši prodor bo na Ioni dolu, in sioor mod Blngo.jovim Kamcnom in štubikom. Dolg bo blizu štj, j kilometre. /. novo progo bo zelo ustreženo lesni, premogovni iu Železni industriji, ki so žc sedaj v teli krajih dobro razvite.
organi delujejo par dni z vso paro, toda že tlveh
Ljub-
v Begunjah i večjih dobro zasnovanih in uspelih vlomov v Ljub katere si' jo ! Ijani, namreč v Obrtno banko in pri Stavbni dru
j žbi, nihče ni mogel prav pojasniti, kaj šelo storilce prijeli.
Nocojšnjo noč je bil tak drzen vlom izvršen v mestno zastavljalnico na Poljanski cesti. Vlomilci so odnesli »4.660 Din. Policija sicer ima precej zanesljive sledove za drznimi vlomilci, loda veliko vprašanje je, kam so jo li liči pobrali, kje jih bo mogoče jirijeli. če bodo sploh so dobili denar jiri njih. Da jo bilo vlomilcev več, je izven dvoma. Vianilja I je na vsak način on sam, ostali so pač stali na straži. Način, kako jo bil vlom izvršen, kaže na poklicno tržaške vlomilce.
V mestni zastavljalnici so že včeraj opazili sumljivega človeka, ki jo prišel v urad brez jira-vega vzroka. Nihče pa seveda neznancu ni posvečal večje pozornosti. Ko pa so danes zjutraj prišli v urad uslužbenci zastavljalnice ter opazili vlom. so so naniali spomnili včerajšnjega neznanca. Opisali so ga policiji, kolikor so se ga mogli spominjati. Na podlagi tega in drugih verjetnih dokazov jc zbrala policija o vlomilcih zanimivo podatke, ki jih jo žo sporočila vsem orožniškim postajam po deželi ler tudi obmejnim organom.
Vlomilci so prišli v zastavljalnico skozi zadnjo okno. z dvoriščne strani. Prepilili so železno rešetko, zlezli v urad. kjer so navrtali še železno blagajno ler jo temeljito izpraznili. Čudno jo sicer, da jih nihče ni slišal, saj stanuje v isti rdeči hiši ua Poljanski cesti v sprednjem delu okrog 100 strank. Vsekakor s0 vlomilci bili dobro izvežbani ler so pri svojem delu bili zelo previdni, Imeli so tudi liataknjene rokavice, da bi s tem zabrisali sled za seboj. Precej jih je kriia tudi deževna noč.
promet skoraj /a dve tretjini. Edini tovorni promet jo na tržiški progi še približno tak, kakor jo bil. /. nov« ureditvijo prometa na tržiški progi, /lasti pu / neposrednimi zvezami r, Ljubljano, so bo pa potniški promet /novi ne samo zravnal z nekdanjim prometom, marveč gubo prav gotovo še presegel. Dobro bi bilo. da bi v Ljubljani pri železniškem ravnateljstvu, ko žc. pripravljajo nov tr/iški »ekspres«, takoj ob začetku novih hitrejši h in pogostejših voženj /nižali tudi ceno. Pokazalo so jo že pri kamniški progi, tla jo dobiček precejšen, — na tržiški progi pa bo liro/, dvoma še večji, ker jo že jirogn sama daljša.
Sčasoma bodo tuko hitrejše vlake vpeljali 1 udi drugod |m> Sloveniji. Za I ržičem pride nn vr.sto I itiju. Vrhnika, Grosuplje, iz Maribora proti št. Ilju, proti Rušam, nu Dravsko jiolje, iz Ormoža v Ljutomer, iz Celja proti Šoštanju, v Laško, proti Rogaški Slatini. Izboljšanje železniškega prometa bo prineslo koristi tako železnici sumi kakor prebivalstvu v pri/atletih krojili. Razvoj k zbol jšanju bi šol brez dvoma še. hitreje naprej, ko bi v Ljubljani imeli v ta namen na razpolago več kreditov za investicije, ki so pri laki stvari najprej potrebni.
Izžrebane srečke
Te dni so bile izžrebane naslednjo srečke v loteriji za zgradbo katoliške katedrale v Belgradu:
Glavni dobitek dvakrat 300.000 Din (600.000 Din) jo zadela št. 184.270. Dvakrat 50.000 Din (100.000 Din) šl. 89.832. Dvakrat 20.000 Din (Din 40.000) št. 219.736. — Desetkrat Din 10.000 (Din 100.000) 'št. 62.958, 84.661, 85.898. 87.043, 190.716. — Dvajsetkrat Din 5000 (Din 100.01X1) št. 5448, 25.760, 112.014. 173.433. 180.910. 192.397, 204.3-13, 208.996. 213.483, 229.317. — 120krat Din 500 (Din 60.000) št.: 9192. 19.004, 21.942, 23.582, 31.991, 45.377. 45.690. 56.002, 00.845, 01.-179. 70.917, 78.570, 79.807 80.137, 81.000, 82.874. 43.126, 83.730, 86.685, 90.595. 91.671, 95.415, 106.070, 109.694, 111.887, 115.897. 117.411. 119.913. 121.824, 123.812. 124.484, 129.169. 132.782, 138.616, 142.130, 149.675. 153.959, 156.897. 161.228, 161.783. 164.787, 180.856, 181.061, 192.247. 197.207. 210.967. 211.409, 214.147. 222.093, 222.592 225,441 228.995. 231.622 , 237.553, 241.618, 242.805! 244.575. 244,753. 244.823, 247.148.
Lepi načrti društva ,Krke'
Prosvetni odsek društva Krka« jo te dni sestavil spored predavanj za sezono 32-55.
Začetkom oktobra priredi »Krka« Pugljevo akademijo, katere čisti dobiček jo namenjen za stroške Pugljevo spominsko ploščo, ki jo bo odkrilo društvo -.Krka« na Pugljovi rojstni hiši v Novem mestu v nedeljo 'K oktobra t. I. Ploščo izdeluje k i pu r Franci; Goršo. Vzidana bo na sedanji Gorupičevi hiši na Zagrebški cesti št. 3. Čo bo le mogoče, so bo vršila Pugljeva akademija tudi v Novem mostu, in sicer na predvečer odkritja. Odkritje so bo vršilo dopoldne, a popoldne tuko j | m > kosilu izlet na slavno Trško goro k trgatvi.
Otvoritveni družabni sestanek Krke« /družen s predavanjem so bo vršil v petek 21. okt. t. I. Otvoritveno predavanje bo imel inšpektor v ji. g. AVester in siccr o pri rod ni h krasotah na Dolenjskem. Sledila bodo predavanja vsak drugi potek.
Za cikloni Dolenjska pridi- na vrsto cikel Zastopniki s v o t o v n e lit o r a t u r o. V njegovem okviru so bodo vršila predavanja t> I i to j pojii Sofoklo ju. Danteju. Ccrvvantosu, Shakospearjii in Goetheju.
Najzanimivejši, ker lutli najsodobnejši bo tretji cikel Državniki in v o j s ko v od j e. Vršila sc bodo predavanja o Lincolnu, Leninu, Gandhiju, Mussoliniju in Kcmal paši.
Poleg rodnih .so bodo vršilo lutli šo izredne prireditve. Največja i/ineil njih bo decembra t. I. pod naslovom: D o o o iii b o r s k i umetniški d novi l')3J Našo likovno umetnike opo/arjainti . da so bo vršila \ naši režiji otl II. do J4. decembru reprezentativna slikarska razstava. V istem času so bodo vtšjlj šo. ro-reprezentntiven literarni večer poezije, potom prozo in glasbeni večer.
Druga večja izredna prireditev bo Dan lopo knjigo ob obletnici Prešernovo smrti februarju prihodnjega leta.
Izmed drugih izrednih prireditev omenjamo šo večer našega ameriškega pisatelja Loj/a Adamiča in večer mnlo/.nnnegu. a pomembnega pesniku, pisatelja in slikarja Josipu Cvclbnrjn iz Kostanjevice ua Dolenjskem, padlega \ svetovni vojni v Tiroluh.
Sestavljanje programa za novo sezono jo zahtevalo mnogo truda in časa. Kakor bo pokazala progrnninn knjižica, ki izitlo za otvoritev novo sezone z natančnim -porodom predavanj. so jo -Krki' jKisrečilo /brati okoli sobo lop predavateljski /bor- obstoječ iz pesnikov, pisateljev in novinarjev. Da so seznani odbor / njimi, jim priredi šo ta mesec posebni večer, ki nuj bi bil prvi intimni družabni sestanek v večjem obsegu.
Kakor znano, je član društva >Krka* lahko vsakdo, torej tudi oni. ki niso rojeni Dolenjci, članarina znaša letno 12 Din. ustavnimi pa enkrat za vselej 200 Din. Želimo, tla bi so nam priglnšali kot člani in ustanovniki zlasti Dolenjci. Prijave so sprejemajo nn naslov: -Društvo »Krka*, Ljubljana. Hotel Metropol. (MikličJ
Ljubljana proslavi Slomška
Maribor
Slomškova proslava se vrM v aiedeljo 25. septembra ob S zvečer v veliki dvorani Uniona s sledečim sporedom:
t. A. M. Slomšek: a) Svetlo solnce se je skrilo, b) Najboljše vince, c) Popotnica vojaška — poje ■/.bor Križarjev pod vodstvom P. Fr. Ačka.
2.	P. Krizostom Sekovanič: Tvoja smrl je čudovita pesem. (Deklamacija.)
3.	A. M. Slomšek: a) Preljubo veselje, b) 1're-dice — poje zbor sestric sv. Klare ipod vodstvom P. Fr. Ačka.
4.	Dr. Jože Pogačnik: Pozdrav Slomšku: a)
Duhičev blok so zaceli zidali
Včeraj je nenadoma i>ostalo živo pod drevesi zu visokim kamcuitim zidom ob Gujevi n lici. Začeli so postavljati profile za prvo stavbo tako /vaiiogu Dukičovoga stanovanjskega bloka med Gajevo. Gledališko. Puhnrjevo in Dunajsko cesto. Najprej se bo dvignil na stavtbišfu srednji blok ob Gajevi ulici. Če bo vreme ugodno, bo prva .stavba najbrž <lo zime že pod streho. Vse hiše v tem bloku bodo pot- in šest-nadstmpiu'. (\1 palač Pokojninskega /uvoda bodo Dukičovo stavbe oddaljene 20 metrov; toliko bo namreč široka bodoča Gajev« ulica, /daj ob začetku jo zaposlenih nu Dukičcvem stavbišču okrog 15 delavcev ter II voznikov. Pozdravl jamo začetek velikopoteznih del, ki pomen jajo nu eni strani polepšanje nove Ljubljano, na drugi strani pa prinašajo zaposlitev velikemu številu delavstva ter obrtnikov. Kakor znano, bo zazidanih \ celoten Dukičev blok. kakor je zamišljen. 40 milijonov dinarjev. Od 1 )unajsko ceste proti Gledališki ulici bo stalo pet vrst palač, med katerimi bodo mod Puliar-jevo in Gajevo ulico samostojni prehodi. Knkor znano, je nastal tudi spor zaradi zazidave omenjenega bloka. Nekateri mejaši novih Dukiee-vih pa luč ob Puharjevi ulici so se pritožili zoper previsoko stavbe ob Pnharjovi ulici. O pritožbi je magistratni greniij žc razpravljal, stvar pa mendn s tem šc ni rešena.
Dragi jurčki
Z gobami je Ljubljana letos slabo založena. Na trgu je bilo gob \ večjih množinah le y poznih pomladanskih mesecih, potem pa več mesecev na trgu gob sploh nismo videli. To naredi suša. Znano je. <la rastejo gobe le ob deževnih dneh: dežja pa že več tednov ui bilo. Včeraj pu .so ženske /. Gorenjskega zopet prinesle par košar lepih, totlu dragih jurčkov. Merica jurčkov velja kar 6 Din, kilogram 10 in več dinarjev. Toda jurčkov je kljub temu na trgu kmalu zmanjka io. Razen gob je bilo izmed gozdnih sadežev na trgu tudi par košnr borovnic po Din. Malin na trg ne prinesejo več. neka j malega brusnic je bilo po 4—6 Din liter.
Kaj bo danes ?
Drama: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5. in mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 10.
Q Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj g. Ludovik Puh, zasebnik. Bil je eden najstarejših prebivalcev našega mesta, saj je doživel 01 let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice na' Vidovdanski cesti 9. — V splošni bolnišnici je umrla gospa Frančiška Jernejčič, soproga žel. upokojenca. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Pokojnikoma naj sveti večna luč, žalujočim naše sožalje!
O Tramvaj se .ie zaletel v voz. V torek ob sedmih je vozil posestnik M. Bukovšelc iz Stopanje vasi po Krekovem trgu težko natovorjen dvovprež-ni voz. Vozil je različno stavbeno gradivo. Ko je peljal z vozom ravno čez progo cestne železnice proti Kopitarjevi ulici, je v tistem hipu pridrvel mimo finančnega ravnateljstva po Poljanski cesti tramvaj, ki se je zaletel v zadnji del voza ter ga prevrnil. Voznik Bukovšek je zaradi močnega sunka padel z voza ler se na desnem kolenu nekoliko poškodoval. Tramvajski voz se je pri karambolu neznatno odrgnil, razbili sta so mu tudi dve sprednji stekleni zaščitni steni. Kdo je nesreče kriv, bo ugotovila preiskava.
© Avtobus podrl starko. Huda nesreča se je pripetila 74 letni Amaliji Gogalovi. Ko je hitela čez Šmarlinsko cesto, se pač ni ozrla okrog sebe; na-
Oni od Jesenic, b) Oni od Št. 11 jo. (Deklamacija.)
5. lilbin Boje: Slomšek vzgojitelj. Predavanje s skioptičnimi slikami.
Vstopnina: Sedeži od I. do IV. vrste 10 Din, od V. do XXI. vrsto 5 Din, balkonski in galerijski sedeži 3 Din, stojišče 2 Din.
Ker v Ljubljani ni predvidena nobena druga proslava, zato vljudno vabimo, si blagovoli p. t. občinstvo pravočasno preskrbeti vstopnice. Posebnih vabil in rezerviranih sedežev se ne bo pošiljalo. Vstopnice se dobe v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5.
glušna kakor je, ludi slišala ni nič — pa jo prihitel v tistem hipu avtobus ter jo podrl na tla. Pri tem je reva dobila hude poškodbe. Avtobus ji je pri sunku nevarno naloinil rebra, zlomljena pa ji je tudi leva noga. Da pa bo mera bolečin zvrhano polna, je uboga ženska po padcu ves dan čakala doma zdravnika, ki so ga poklicali brž po dogodku. Rekli so, da se je odpeljal nekam na deželo. In je reva z zlomljeno nogo čakala ves dan. Potem šele 60 poklicali drugega zdravnika, ki je napotil revo v bolnišnico, da ji tamkaj omilijo liudo bolečine.
Oj, Slamičeve ribice so slastne in brez hibice, če jih dobim na mizo, pozabim na vso krizo.
0 Tatovi koles. Policija je dobila včeraj dve novi prijavi o ukradenih kolesih. Eno kolo je bilo ukradeno strojevodji HBrlnerju na Karlovški cesti. Kolo je bilo vredno 600 Din. Httrtner je pustil kolo zvečer doma na odprtem dvorišču, ponoči pa mu ga je nekdo odpeljal. Tudi druge stranke v hiši menda puščajo kolesa kar brez skrbi na dvorišču. — Drugo kolo je bilo ukradeno Janezu Bučarju iz Dolgobrce v trebeljevski občini. Janez se je v sredo pripeljal v Ljubljano na semeni. Kolo je prislonil k ograji, -'"ii pa se je pomeša; med sejmarje. To priliko jo porabil neznan prijatelj koles, ki se je s kolesom odpeljal. Bučarjevo kolo je bilo vredno 300 Din. — Podobne tatvine koles bodo odslej menda postale redkejše. Vsa županstva namreč zdaj popisujejo vsa kolesa ter bo moral odslej vsak kolesar imeti pri sebi razen kolesa ludi legitimacijo, da je kolo njegovo in da je prijavljeno. S tem bodo seveda tatvine koles precej onemogočene, vsekakor pa bo lažje izslediti morebitnega tatu.
0 Neprevidnež s kolesom. Neprijeten dogodek se je pripetil v sredo zvečer mladi gospodični Idi, ki je hitela iz službe domov v Streliško ulico. Na križišču Resljeve in Sv. Petra ceste se je vanjo z vso silo zaletel neki mladi kolesar, jo podrl na tla ter ji občutno pokvaril obleko. Ida trpi na obleki 400 Din škode, fant pa bo moral razen povračila te škode trpeti najbrž tudi še druge neprijetne posledice.
0 Ruski tečaj. Že sedmo leto obstoji pri Ruski Matici ruski tečaj za Slovence. Uspeh tega tečaja je prav zadovoljiv. Z ozirom na to bo Ruska Matica tudi letos nadaljevala uspešno pričeto delo širjenja ruščine med Slovenci. Letošnji ruski tečaj se deli v tri skupine: Prva za začetnike, druga za naprednejše in tretja za vaje iz ruske književnosti. Mr> sečna ukovina znaša Din 20. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in sobola od (> do 7 zvečer v knjižnici Ruske Matice. Jurčičev trg 3 (II. nadslr., pri čevljarskem mostu).
© Gostilničarski tečaji. Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani opozarja p. n. interesente, da bo dvorila v Gosjilničarskem domu v Ljubljani, Privoz 11, kuharske in servirne lečaje s posebno pažnjo na stan gostilničarjev, njih hčera in tudi poklicnih kuharic ali deklet, katere se želijo v tem poklicu izuriti. Dana jim bo prilika, da se pod nadzorstvom strokovnjakov izučijo teoretično in praktično. Učilo se bo teoretično in praktično: kuhanje, serviranje, kalkulacija, knjigovodstvo. kletarstvo in higijena v gostilniškem obratu. V slučaju zadostnega odziva se otvorijo tudi večerni kuharski tečaji. Podrobne informacije se dobijo pri zadrugi.
0 Akademik instruira za stanovanje ali hrano. Naslov pove uprava >Slovenca■-.
O Pouk jezikov francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah in za posameznike. Triglase se sprejema vsak dan do 24. t. m. od ■G—7 zvečer, Beethovnova ulica 7. pritličje. _ Prof. S. Jeras-Guinot.
© Pumparce, obleke, trcnchcoat najceneje A. Preskcr, Sv. Petra cesta 14.
Kaj je s Podravsko tiskarno
Na drugem mestu prinašamo svarilo upravitelja korikurzne mase Kmetijske eksportne zadrugi', dr. Snuderla. Ozadje lega svarila je naslednje: kmetijska ekspertna zadruga v Mariboru jo kupila, kakor smo svoječasno poročali, od inž. Pa-iiernika Podravsko tiskarno d. Z o. z. v Gregorčičevi ulici za Din 405.000, Denar za nakup je dala Kmetijska eksporkia zadruga iu v njenem imenu je bila tudi zaključena kupna pogodba. Pri internem zapisu pa so bile prenesene osnovne vloge na voditelje zadruge Krištofiča, Žunkoviča in Kendo, češ, da se jo bati. da zadruga izgubi tiskarsko koncesijo. To je bilo povod za prenos osnovnih vlog Podravsko tiskarne d. z o. z. od inž. Pahernika, namesto na zadrugo, na imena njenih treh predstavnikov, ki so tako postali formelni lastniki tiskarne, kar so še danes. Konkurzni upravitelj dr. šnuderl pa je sedaj vložil kazensko ovadbo na drž. pravdniŠtvo, ker zastopa stališče, da je tiskarna na podlagi pismene odpovedi Krištofiča, Žunkoviča dn Kende, ki so jo svojčas podali v zaporu, last konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge. Vprašanje lastništva tiskarne zanima seveda posebno prizadete upnike Kmetijske eksportne zadruge, ker bi bili prikrajšani za znatne vsote. Javnost bo zato z zanimanjem spremljala potek tega boja za Podravsko tiskarno.
□	Visok gost v Mariboru. Včeraj se je pripeljal v naše mesto ljubljanski knezoškof gospod dr. Gregor Rožman. Bil je gost lavautinskegu vladike g. dr. Andreja Karlina.
O Svarilo. Kot konkurzni upravitelj tvrdke Kmetijska eksportna zadruga r, z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova cesta 34. opozarjam s tem, da je tvrdka Podravske tiskarne d. z o. z. v Mariboru del premoženja Kmetijske ^ksportne zadruge in da so gg. Kenda Franc, Krištofič Ignac in Žunkovič Mate samo formelno registrirani kot družabniki in imetniki osnovnih vlog, da jim po njih lastni izjavi ne pritiče nikaka lastninska ali druga pravica do osnovnih vlog in s tem do tiskarne same. Zato jim je z začasno odredbo sodišče prepovedalo razpolagati z imovino tiskarne. Svarim zato vsakogar, da ne sprejme nikake obveze od Podravske tiskarne z podpisi gori navedenih treh gospodov, da zlasti ne pridobi od njih nikakih stvari ali pravic tiskarne osnovnih vlog ali česarkoli v breme tiskarne. Z vso imovino zadruge sem upravičen razpolagati edinole jaz. V Mariboru, dne 22. septembra 1932. Dr. Šnuderl Makso, advokat v Mariboru.
□	Meljski hrib zopet nagaja. Hod naliv, ki se je razdivjal v sredo popoldne nad Mariborom, je sprožil z Meljskega hriba celo grmpdo kamenja in grušča, ki je zagrmela v globino ter čisto zaprla cesto med Mariborom in Št. Petrom. Mestni avtobus, ki je vozil zvečer iz Št. Petra, se je moral pred neprehodno oviro obrniti ter prenočiti v Št. Petru. Šele včeraj so delavci cesto toliko očistili, da se je lahko promet nemoteno razvijal.
□	Salezijansko društvo. V nedeljo, dne 25. septembra ob pol treh popoldne sestanek salezijan-skega društva v stolnem župnišču.
□	Nova srauška skakalnica. Podjetna lastnica Rimskega vrelca gospa Nešičeva gradi smuško skakalnico, ki bo tvorila za prihodnjo smučarsko sezono novo privlačnost tega zimskosportnega torišča, Načrte za skakalnico je napravil strokovnjak inž. Rungaldier, gradbena dela pa vrši tvrdka Šlajmer & Jelene iz Maribora. Nova skakalnica bo omogočala organizacijo smuških prireditev večjega stila, obenem pa bo dobrodošla udeležencem smuških tečajev SSK Maratona, ki se bodo vršili preko cele prihodnje zime v Rimskem vrelcu.
□	Strela udarila sredi ulice. Čudna so pota strele. Ob priliki nevihte v sredo popoldne je treščila sredi Tattenbachove ceste, dasi je imela na vsaki strani dovolj dobrih odvodov v obliki telefonskih in električnih napeljav. Med pasanti, ki so se nahajali na cesti, je povzročil udar strele silno paniko. Ljudem so padali dežniki iz rok, nekemu trgovskemu potniku se je zakotalil kovček po tleh, sam pa se je kar sesedel ob zidu. K sreči je pa ostalo samo pri strahu ter se ni nobenemu pripetilo nič hudega.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
!	DRAMA
|	Začetek ob 20
j Petek, 23. septembra: zaprto.
Sobota, 24. septembra: LOPEZ. Premijera. Izven. I Nedelja, 25. septembra: ZLOČIN IN KAZEN. Izven.
Zadnja poročila
V načelu so vsi za 40 urni teden
Ženeva, 22 sepl. Ig. Upravni svel mednarodnega delovnega urada .je danes zvečer sklenil s Ki glasovi, da so meseca januarja skliče tehnična pred konferenca, na kateri bodo razpravljali o italijanskem predlogu, da se mednarodno uvede 40-urni delovni teden, kot sredstvo za ublažitev brezposelnosti. Na to predkonferenco bosla povabljeni ludi Amerika in Rusija. Dalje so z večino sklenili, da sc izvzamejo poljedelski delavci in mornarji, pritegnejo pa rudarji in nameščenci, za Katere ima 40 urni delovni teden tudi veljati.
Stališče Francije in zaveznikov
Ženeva, 22. sepl. Ig. Popoldne so prišla na seji predsedstva razorožitvene konlerenice, na predlog Hendersona, v razpravo politična vprašanja, katera so v julijski resoluciji razorožitvene konference omenjena pod geslom »splošna določila . Litvinov'je predlagal, da je treba sedaj načeti obsežue probleme, katere so sprožili predlogi Rusije in Ameriko. Temu pa je ugovarjal sir Joliti Simon, ki je ugotovil, da je predsedstvo samo upravičeno pripraviti drugo zasedanje razorožitvene konference, da pa ne sme razpravljati velikih političnih vprašanj iu problemov, o katerih se razpravlja v glavni komisiji razorožitvene konference.
Ženeva, 22. sepl. 1'ftul Boncour je na razpravi zastopal stališče, da je francoska delegacija vedno pripravljena, razpravljati na konferenci ne samo o predlogih za razorožitev, temveč tudi o predlogih gledo varnosti. Poročevalec dr. Beneš se je pridružil lenui mnenju in tako je ostal HendersOn osamljen v naziranju. Predsedstvo se bo torej na prihodnji seji v ponedeljek ali torek bavilo s študijem političnih vprašanj. Henderson je'izrazil upanje. da bodo delegati do tedaj prišli do uvidevanja o možnosti lakih vprašanj, še prej se je razprava o varnosti proti zračnim napadom odgodila na prihodnji ponedeljek ali torek. Španski delegat je izrazil obžalovanje zaradi odsotnosti Nemčije. Ka predlog ameriškega delegata Wilsona je bil sestavljen na to poseben odbor z nalogo, da najde poseben ključ za sporazum v spornem vprašanju -jlede poklicne in narodne vojske. Člani tega odbora pa ne bodo vojaški, temveč civilni delegalK Poseben odbor je bil izvoljen tudi za pobijanje trgovine z orožjem in za kontrolo oboroževalne industrije.
izdava groSa Karo$yša
Budimpešta, 22. sept. tg. Ministrski prcii cdnilč grof Karolvi je izjavil sotrudniku -Az F.sta . da jo vladna kriza nastala zaradi diferenc med kabinetom in vladno stranko, ki ji je na zadnjih konferencah stranke kazala očitno nezaupanje. Zato mu vest ni pustila, da bi šel meseca oklobra v Pariz na konferenco za vzhodne reparacije in meseca decembra na svetovno gospodarsko konferenco z zavestjo, da za njim ne sloji nihče. V krogih, ki so blizu vladi, se potrjuje, da je prišel gro£ Karolyi z vladno stranko v glavnem zato do na-sprolstev, ker ni mogel popolnoma zadovoljiti zahtev agrarne skupine, posebno pa glede ureditve kmetskih dolgov; te zahteve je finančni minister baron Koranyi. s katerim se je Karolyi iziavil solidarnega,, označil /a veliko nevarnost v finančnem in gospodarskem pogledu. Med kandidati za levega min. predsednika je slej ko prej v prvi vrsti" bIVši min. predsednik grof Bethlen, ki pa sedaj najbrž ni posebno vnet za sestavo vlade. Razen tega se imenujejo kot kandidati bivši notranji minister Keresz-tes-Fischer, brainbni minister Gombos, zunanji minister VValko, bivši podpredsednik poslanske zbornice Puky in bivši drž. tajnik v trgovin, ministrstvu Nikolaj Kallay. Sprejemi pri Horlhviju pa se bodo začeli šele v ponedeljek.
Miado vfsočanstco potu'e
London, 22. sepl. Ig. Romunski prestolonaslednik Mihael je danes popoldne dospel iz Pariza v Dovver, odkoder je z avtomobilom nadaljeval pot v okolico Londona, kjer se bo seslal s svojo materjo princesinjo Heleno, ki je sedaj v Londonu.
Zmaga Madžarov v Zagrebu
Zagreb, 22. sepl. ž. Snoči se je pri umetni razsvetljavi vršila nogometna tekma med tukajšnjo reprezentanco in Budimpešto. Rezultat je bil 7:0 (5:0) /a Budimpešto. Madjarski igralci so nudili igro visoke kvalitete in s svojimi kombinacijami zadivili gleflalce, nasprotno pa so jih domači razočarali s svojo slabo igro. Zlasti slab je bil vratar Mihelčič, ki nosi največ odgovornosti za slab rezultat. Mihelčiča so morali v drugem polčasu zamenjati z vratarjem Concordije Demičem.
Kulturni obzornik
Knjige „Mladinske Matice"
Zmota je, če mislimo, da sodobna mladina nerada čila. Kdor jo dobro pozna, ve, da je celo mnogo bolj dovzelnii za knjigo, kakor je bila nekdaj. Kljub enostranski današnji športni vzgoji, ki noče imeti več smisla za idealno plat. Povojna leta niso skazila mladine, razmere jo v prvih letih celo silijo, da se obrača v življenje pravljic, kjer je vse tako lepo in svetlo in ni nikjer tistega grdega, ki jo plaši in straši v vsakdanjem življenju. Samo da bi imela zadosti svojih knjig na razpolago! Pa jih na žalost nima. ker je tudi v našo mladinsko literaturo posegla razdrapanost in še bolj napačni pojmi, kaj je prav za prav mladinsko in kako naj pišemo za mladino. Na knjižni trg prihaja mnog.) izdelkov, ki nosijo žig -za mladino . a so daleč, daleč od mladine, tako daleč, kakor je menda deveta dežela sama.
Prepričani smo bili. da bo Mladinska matica, ki sa jo ustanovili pred petimi leli, odločno posegla v la liaos in razčistila pojine, kakšna knjiga je prikladna za današnjo mladino. Njena ustanovitev je bila potrebna in je bila obenem znak visokega napredka. ki smo ga dosegli v mladinski literaturi. Toda bilanca petih lel nam kaže,, da tudi ta ustanova kljub idealnim ležnjam ni mogla doseči tega, kar smo pričakovali. Med vsemi publikacijami, kar jih je Mladinska malica izdala v petih letih, ni nili ene knjige, ki bi dosegala nadpovprečno stopnjo, če izv/ainemo dve drobni Škuljevi poučni knjižici. Mladinska matica mora imeti vsekakor nekakšen program, a njene publikacije v resnici ne prikazujejo" lega določnega programa, še manj pa plemenite svrho, radi katere jc bila ustanovljena, človeku S(< zdi, da se je pričelo ludi tu hlastali po nesi-guriiih efektih, kar je značilen znak naše moderne '•teralure.
Zvonili po preteklih lelih bi bilo pač nesmi-
selno, a človek mora slednjič vendarle priti do .spoznanja, da moramo spregovoriti resno in odkrito besedo tudi o instituciji, ki bi nam morala biti najsvetejša, saj gre za naša najdragocenejša bitja, za naše otroke. Pisatelj, ki so ne zaveda tega visokega poslanstva, ko piše za otroka, pač ni mladinski pisatelj, pa naj je drugače še tako izvrstno kvalificiran. Njegovo delo ni delo za mladino, pa naj ga še tako debelo podčrtava, kakor tudi založba, ki izda tako (lelo, nikakor ne očituje razumevanja, kaj je v bistvu mladinsko in kaj ni.
Bevk: Lukec išče očeta. Izmed publikacij Mladinske matice za letošnje lelo je v prvi vrsti Franceta Bevka povest Lukec išče očelar, ki je nadaljevanje lanske knjižice Lukec in njegov škorec. O Bevkovem pisateljskem talentu so pisali že mnogo, ko so recenzirali njegove mnogoštevilne knjige, zato je odv.eč vsaka beseda, ki jo spregovorimo na tem mestu. Bevk kaže veliko zanimanje za otroško srce in razpolaga ludi z besedami, da točilo opisuje otroško življenje. Njegov Lukec je v prvem delu vzbudil pozornost med mladim svetom in se je zdelo, da bo celotna povest v resnici nekaj, kar bo ostalo trajno v naši mladinski literaturi. A žal, drugi del ni izpolnil pričakovanja. Avanturistična povest je že sama na sebi nekaj kočljivega, kar ima slo in slo primerov posebno v nemški literaturi in pisatelja lahko zavede v neverjetnosti iu nedoslednosti. Teli se pn ni izognil nili Bevk sam. in dasi prikazuje vse dogodke v nekakem izvirnem slogu, se vendar človek j>ri čitanju nikakor ne more otresli starih spominov na nemške »Rcise-romane . ki so take dogodke prerešetavali na tisoč načinov in tudi na Bevkov način. Eksotične osebe so risane neverjetno in šablonsko in včasih nasto-pnjo, kakor bi jih za lase privlekel na oder. V vsehl pripovedovanju je preveč očitna naglica, s katero drevi povesi do čim hitrejšega konca, kar pa je samo dokaz, da je btla pisateljeva koncepcija širo-kopotezna, a je zaradi skromno odmerjenih strani ni mogel izvršili. To pa je pokvarilo vso [»vest, ki bi bila v drugačnih razmerah nekaj posebnega v naši mladinski literaturi, nam pa mora biti v resnici samo žal, da smo jo dobili v tako okrnjeni obliki. ki no more zadovoljiti otroka, še manj pa da bt imel resnično veselje nad delom, ki mu je v začetku vzbujalo toliko lepih nad,
Deržaj : Življenje hudobne kavke Katke. Za Bevkovim škorcem prinaša letošnja Mladinska matica tudi »Življenje hudobne kavko Katke . Je to slikanica za naše najmlajše in jo je naslikal Edo Deržaj. Knjižica nima nobenega teksta, kakor jc sicer navada pri drugih otroških slikanicah. Reči moramo, da so slike dobre in izvršene v otroškem duhu, čeprav ne prikazujejo bogve kako originalnih idej. Drugod smo morda videli že kaj lepšega in zanimivejšega, a vendar sem prepričan, da bodo imeli naši otroci trenutno veselje nad tem delcem.
Kristina Hafnerjeva: Botra z Griča. To delo zares zasluži priznanje. Samo nesreča, da ga je izdala Mladinska matica, ker pri otrokih ne bo vzbujalo nobenega zanimanja, čeprav je na videz napisano za otroke in v njem naslopajo skoraj sami otroci. Knjižica obravnava samo gospodinjsko zadeve, ki pač zanimajo odrasla dekleta, a nikakor ne olrok, ki šo bosopeti hodijo v šolo. Knjižica bi bila dobrodošla gojenkam gospodinjskih šol. a ker je izšla kot mladinska publikacija, ho pač zgrešila svoj namen, kar je le škoda. Napisana je z veliko ljubeznijo in strokovno naobrnzbo.
Kresnice. Pri letošnjih : Kresnicah" se pa ustavi vsak, komur je naša mladinska literatura količkaj pri srcu. Saj so to . mladostni spomini vseh najizrazitejših živečih književnikov, ki so kdaj s svbjo besedo govorili mladini'. Ideja je bila vse hvale vredna, saj olrok bi pobožno in z veseljem čital o vsem, kar so doživeli v mladosti književniki, katerih dela so zapustila neizbrisljive sledove v njegovi duši. A preobrača liste in išče imena svojih ljubljencev in razen dveh ali treh lir. najde nobenega. Samo tuji, nepoznani obrazi. In čila in poskusa čital i, a ne razume ničesar in sam ne ve, ali jo knjiga uganka, za katero je na zadnji strani razpisana nagrada. Ko spozna, da nili uganka ni, vrže knjigo razočaran v kot...
V resnici — za koga so napisane letošnjo »Kresnico«? Uvodna beseda pravi, da za mladino. Toda čemu pišejo poleni o vlačugarskih sestrah Rdečega križa v propadajoči Avstriji in čemu o revolucionarjih iu še celo namišljenih? Ali je moderna mladina res že tako pohujSana? Ali pa jo hočejo pohujšali, dn bo res moderna? Hvala Bogu, da naši otroci ne razumejo v svojih čistih srcih skoraj nobene slrani »Kresnici, ker bi si drugače
ustvarili čudno sodbo o tem, kar so najlepšega v svoji mladosti doživeli možje, ki so »najizrazitejši mladinski književniki:-, in še čudnejšo o pojmu, kako se naj piše za mladino.
Najiskrenejši prispevek v »Kresnicah« je pač oni, ki ga jc. napisal Milčinski. Njegov prispevek' ;ie takorekoč žgoča ironija in kritika vseh drugih prispevkov: Iz svojih mladih let ne morem poročati nič posebno zanimivega. Razen če bi se zlagal. Ne, lagati so pa ne maram.' Tudi Finžgarjev prispevek je prisrčen in Bevkov,ter Levstikov. A vse Irugo ne zanima otroka, ker ni pisano zanj, niti odraslega, ker je preplijko. Od naših priznanih pisateljev bi človek pač pričakoval, da bodo znali lepše "in ljubeznivejše govoriti našim otrokom in da jih bodo spoštovali vsaj v njihovih najnežnejših čutih.
Letošnje -Kresnice« so unikuin v naši mladinski literaturi, ne samo zaradi vsebine, ampak še bolj zaradi postopanja urednikovega, ki jc samovoljno odločil, katerega naj smatramo za našega mladinskega pisatelja. Dekretu »mladinskega« pisatelja se bodo smejali književniki sami, ker so ga dosegli proli svoji volji in nevede. Kaj naj slor. s tem dekretom Mrzel, kaj Jarc, kaj Pahor, kaj Kmt-tova, kaj Klopčič in kaj še drugih skoraj dvajset? Mladina je že dolga leta navajena na svoje priljubljene pripovedovalce in pesnike, ki so res izrazito mladinski. A vso le so »Kresnice« ignorirale prav izrecno in jim niso podelile svojega dekrela.
»Kresnice« so bolele mladino zavesti na nt-pačno pot, a namen se jim ni posrečil, ker otrok sam dobro ve, kdo je njegov »izrazit prijatelj -. A javnost jim nikdar ne bo odpustila, da so nasilno privlekla na dan imena, ki nimajo nobenega jprav-ka v mladinski literaturi, a prava imena so hote zamolčale. Sramota je, da so zatajile otrokom Uan-gla in Volca, ki sla s svojim pisateljskim in ired-niškim delom (»Zvonček:, »Vrtec-. »Angelček 1) ustvarila vse dobro, kar imamo v mladinski literaturi; neodpustljlvo je, da so potisnilo v kot res izrazite mladinske književnike, kakršni so Ivo Trošt. Silvin Sardenko, Julij Slajišak, Pavel Kleie, Ivan Albreht, Pavel Perko, Danilo GorinšVk, Ra-divoj liohar. Ksenija Prunkova. Jeka VVascIih tova. Največja gorostasnosl pa je, da so prezrle našega edinega mladinskega dramatika Pavla Golio, da ue govorim o Mirku Kunčiču, Venceslavu VVinklerju
Dnevna kronika
Omilite kmetu mitnino!
Ježica, 22. septembru.
Prejeli Rimo lc-ta zanimiv dopis:
Slišnli smo, <la so na ljubi jamskem magistratu že zučeli sestavljati nov proručun za p r i -Jiodnjc leto. Ker razne določbe ljubljanskega mestnega pr<iručuna zelo bridko zadevajo zlusti okoliško prebivalstvo, v« prvi vrsti kmete, naj ob tej priliki navedemo nekaj važnih stvari, ki naj jih ljubljanski gospodje upoštevajo. Ugotavljamo, da jc mestna občina v teli stvareh zelo občutljivu. toda »lis to nc moti; čevelj žtilf predvsem uan, ki plačil jemo.
Izmed važnejših dohodkov, ki jih magistrat vstavlja v svoj proračun, so tudi initnine. Lahko rečemo. <lu so initnine nn mestnih mitnicah sploh največji dohodek t"jubljanskegu mestu. Veliko večino teh lnitnin plača okoliški kimet. Časih smo plačevali le zu uvožena živilu, zdaj pobira mestna občina mitnino tudi od konjske vprege. Ne. borno navajali štev ilk, ker so na obeh stru-ncli itak znane; poudarimo nuj le, du mora vsak kmet, ki .se vozi v mesto, čeprav le na sprehod, plačati na mitnici .primeren znesek v mestno blagajno. Hvaležno nalogo l>i rešil, kdor hi sestavil natančni! račun, koliko samo okoliški kmetje plačajo letno mestni občini ljubljanski lia njenih mitnicah. Znesek lii bil velikanski.
Kdor hoče kinelii v kri/i res priskočiti v pomoč, ta naj mu zmanjša težka javnu bremena, ki ga vsepovsod tišče k tlom. Zu okoliškega kmeta predstavi ju mestnu moju eno najhujših bremen. Na mitnici lnoru plačati pravo desetino. Kdor omili kmetu to desetino, ta se bo
Kočevske zadeve
Kočevje, septembru.
Vprašanje higiene. Nnšc mesto je postalo znano iu ruzupito po naši Rinži in sluvuem kx>-čevskeiu prahu. L no moramo tu pribiti: niti eno mesto v Sloveniji ni izdalo tako malo denarja za olepšavo mesta, kakor ravno naše. Kinža in prah pu sta za nas predvsem najvažnejši higienski vprašanji, ki se tičejo našega zdravja. Naša mala rečica nima pravega odtoku, ker je tipična kraška voda. V to vodo je speljana prav sredi mesta kanalizacija mestu samega, obenem pa tudi kanalizacija obeh tekstilnih tovarn. Zadnje ?ase je Rinžu popolnoma spremenila svojo barvo. Postala je temnomodra od različnih barvil in drugih kemikalij, ki prihajajo iz teksti-lane. "Te kemikalije so brez dvoma strupene, kar se najbolje vidi na ribah, ki orkavajo v velikih množinah. V škrgah teh rib se nahajajo modra tanku vlakcnca, ki onemogočajo pravilno dihanje ribic. Ritlžo so naše gospodinje uporabljale -zu pranje perilu. Vsukeliiu pu je jusno, du je perilo, prano v taki umazani vodi, lc šc bolj zamazano kot preje. Poleg tega Rinža zlasti ponoči prav neprijetno snvrdi. Mnenja smo, da bi se dalo to za mesto velevažno vprašanje ugodno in lahko rešiti, če poseže tu zdravstvena oblast in zahteva od podjetij, du izpeljejo ka-lialijzacijo v spodnji tok Rinže, kar bo /.vezano s prav malimi stroški. — Drugo vprašanje je kočevski pruli. Na vsakega tujca gotovo prav prijetno vpliva, če pride s kolodvora v mesto bel kot mlinar.. S tem se brez dvoma pospešuje tujski promet. Tudi tu smo mnenja, da ima mestna občina še toliko vode na razpolago, du zmoči še oni trakt ceste od vile g. dr. Sajovicu pa do kolodvora.
Revna kot cerkvena miš. Krajevna skupina kfečevskegu -Kulturbunda« je dala kmalu za ipredstavo kočevskih akademikov tridejunsko komedijo Fodorja »Revna kot cerkvena miš« v reži jbakadeinika E. Riithla. V glavnih vlogah so nastopili ga. Riitliel-Nostis (Sirzi Sachs), K. Ro-thel (grof Tomaž), Leo Wnllner (Schiin/.el) in gdč. WolF (Oliv Frey). Igralci so pokazali siguren nastoiu. Režija je bila prav dobra. l,mli topot so Kočevci napolnili hotelsko dvorano do zadnjega kotičku.
Slikarska razstava. Mladi talentirani slikar g. Leo Wallner je razstavil v izložbi g. Engeleta nekaj prav posrečenih slik. Najlepši sta Deklici 7 rožo (olje) in Slepec iz slovenskih vinskih goric. \Vnllner sc razvija z vsakim dnem. Ljubi solnce in plastiko, pu tudi tiha razmišljanja (Tihožitje). Želimo mu mnogo sreče v umetnostnem ustvarjanju.
Gospodarstvo mestne hranilnice pred sodi-
In Mariji Jezernikovi, ki so najboljši, kur jih premore moderna mladinska literatura, in to ve vsak etrok samo »izrazito mladinske Kresnice« ne.
Josip Var.det.
Autbaii nicht Abbau. Dr. Otto Dcutsch in ing. Alexander Vertes. Založba Osterr. Staatsdrucke-rei Wien I. Cena 3.15 Šil. — V času splošne gospodarske depresije sta omenjena praktična gospodarstvenika storila pogumno delo, da kažeta r.ovo gospodarsko fot navzgor, ki naj odstrani brezposelnost in dvigne življenje. Knjižica je napisana v prvi vrsti za Avstrijo, toda principi, ki jih zagovarja, bi se dali tudi kje drugod uporabiti, kjer vladajo podobne razmere. Saj brezposelnost rti specialno avstrijski pojav, ampak je zajela
lTQS SVCt,
Vodilna misel študije je tale: Kar rabimo, je delo in zopet delo. Avtorja sta sestavila desetletni gospodarski načrt, ki naj bi saniral avstrijsko gospodarstvo. Vendar ne gre toliko za državo, ki naj bi plan izvedla, kake«' privatna iniciativa. Torej ne državno gospodarstvo po črtežu, temveč omogočenje smotrenega gospodarstva.
Po brošuri bodo brez dvoma radi segli gospodarstveniki, ker ima mnogo interesantnih gospodarskih migljajev. Tudi gospodarskim teoretikom bo dobrodošla.
Spomenica pravniškega kongresa v Dubrovniku, 1932. Tiskala tiskarna »Merkantile« v Zagrebu. Izdal in uredil stalni kongresni odbor. Vsebina: 1. Treba li uvesti ozir. obdržati ustmeno oporoko, (Referati dr. Arandeloviča, dr. Ig. Pavla-sa, dr. Rud. Sajovica, M. Šapčanina, B. Tomoviča in Ive Vukoviča). 2. Naloga in pomen preiskovalnega sodnika v kazenskem postopku. (Referati: dr. Iv. Jančiča, dr. I. Jančikoviča, B. Prokiča, dr! J. Vesela in L. Uroševiča). 3. Hipoteka na morske brodovc. (Referati: dr. B. Furlana, dr. J. Mo-gona, dr. 1. Pržiča, dr. V. Škarice). 4. Trošarina kot izvor dohodka države, banovine in občine. Referat Duš. Letice. — Koncu zbornika je pregled dosedanjih pravniških kongresov, dnevni red za kongres v Dubrovniku, ki bo 7. in 8. oktobra t. I. in statuti kongresa. Referati so v latinici, cirilici, slovenski (dr. Sajovica, dr. Jančiča in dr. Furlana) ca v slovenskem jeziku.
fuliko ponosno potrkal ua prsu, du je k reševanju hude krize, ki tare našega kmeta, doprinesel velik del. Ta ll>o iinimrec pripomogel kmet-skim poljskim pridelkom tudi do boljših cen na trgu. Jo pa vemo vsi brez razlike, da je kmet danes prav zato nujjlolj udarjen, ker pridelki nimajo prave veljavo in cene, dn torej za ves svoj trud 110 dobi primernega plačila, da nima s čim plačevati potrebnih stvari, ki hi jih nujno rabil zase in za družino.
Kmet jnora plačevati mestne lmpravo ln drage investicije, ki pa pridejo v prid večinoma le meščanu. Razen tega pa sc s pretiranimi du-jutvumi nu mestnih mitnicah po nepotrebnem zvišujejo tudi cene živilom. Nu dve strani torej ubija ta mestna carinska politika.
■Poudarjamo končno še to, du je Ljubljana edino mesto v Jugoslaviji, ki pobira od poljskih pridelkov iu od živil sploh tako pretirano visoke initnine. du je obenem Ljubljana v Sloveniji edino mesto sploh, ki vzdržuje nu svojih mejah initniške urade. Sprožili smo to zadevo prav zdaj, ko na magistratu že /zbirajo podatke za sestavo novega proračuna. Želimo in v interesu pravičnosti zahtevamo, da se vsaj za kmetove pridelke, ki jih tu prinaša na trg i/, prve roke, dajatve na mestnih mitnicah s prihodnjim proračunskim letom odpravijo. Saj mora vsak prodajalec itak plačati na trgu zopet posebno tržni no. Najbolj krivično pu je, da se na mitnicah pobira initiiinu tudi od pridelkov, ki jili kmet na trgu ni mogel vnovčiti. Vsaj v takih slučajih bi moral kmet dobiti mitnino nazaj!
ščem. k članku, ki je izšel pod tem naslovom v »Slovencu« 28. av gusta 1932, smo nuprošeni od strani oproščenega osumljencu živinozdruvniku g. M. Šriburja, da priobčimo z ozirom na razsodbo sodišča še sledeče: Kur se tiče osumljenčeve i/.juve na sestanku pri Gruberju, smatra sodišče, da je v polni meri dokazal, du ie zasebni tožitelj takratni mestni župan in podpredsednik mestne hranilnice sokriv in soodgovoren zn vse nerodnosti in protizukonitosti, ki so se takrat dogodile.
Vodo so zaprli. Mestna vodarna je morala /aradi občutne suše omejiti tok votle nu določeni čas. Studenec, iz katerega črpajo votlo, je močno upadel. Kakor smo se informirali, bi bilo tu nujno potrebno poglobi jenje, s čcyicr lii potem odpudl« vsaka nevarnost, da ostanemo v Kočevju naenkrat brez vsake vode.
Koledar
Petek, 23. septembra (kvatrni petek); Linus, pupež; Tekla, mučenica. — Zadnji krajec ob 1.47. Herschel napoveduje lepo vreme. Solnce slopi danes ob 7.1(5 v znamenje tehtnice. Začetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga.
Novi grobovi
•f Peter Lacijan. Umrl je v Ameriki Domžalec Peter, brat tukajšnjega posestnika g. LudoVika Lucijami iz Kolodvorske ulice. Naše sožalje!
Osebne vesti
—	Izpit je napravil za čin akt. iu rez. poročnika bojnega broda II. razr. rez. poročnik fregate Rudolf črilič.
—	Upokojena sta peh. narednik vodnik 1. razr. 40. pešpolka na službi v štabu IV. armijske oblasti Josip Jaučiev in peh. narednik II. razr. 53. pešpolka Mijo Županič.
= lz v,ojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 5. čete pešpolka Boke Kotorske peh. poročnik Vekoslav Marčič; za vodnika 1. pionirskega polka inženjerski poročnik Simon Uoleš; za prvega častnika kr. broda »Dalmacija: kap. korvete Arnold Medlička; za prvega častnika kr. broda »Dubrovnik« kap. korvete Iv. Kern; za prvega častnika minerskega poveljstva kap. korvete Baltazar Kovaček; za vršilca dolžnosti poveljnika mornariškega odreda poveljstva mornarice poročnik fregate Stanislav Cvirn; za vršilca dolžnosti poveljnika kr. borbenega čolna »Uskok« poročnik fregate Miodrug Pokorili in za poveljnika dobojske čete vrbaškega orož. polku orož. kap. I. razr. Milan Rašeta.
—	Narodne noše. Dobra reklama je za časa letošnjega velesejma zvabila veliko število narodnih noš iz vseh krajev naše banovine in daleč preko uje. Prišle so čehoslovaške, koroške, primorske i. dr. nar. noše, da se udeleže kongresa, ki je bil napovedan. Sprejeli smo jih z velikim navdušenjem. Priznati moramo, da so bile z malimi izjemami pravilne. In ko bi še teh nepravilnih ne bilo, bila bi slika popolna, veličastna. Da pa v bodoče tudi teh nepravih noš ne bo, ki delajo skazo povsod, kjer se pojavijo, bi bilo umestno in prepotrebno, da se v večjih krajih naše banovine ustanovijo stalni odbori, ki bi imeli nnlog, vse ondotne nar. noše temeljito pregledati, slabe odstraniti, pravilnim pa izdajati legitimacije, ki jih opravičujejo neovirano nastopiti povsod, kamor jih kliče narodna zavest. Le na ta način bo mogoče doseči, da bo njih nastop kras slavnostnim prireditvam, narodu v ponos, našim prndedom pn v časten spomin. Vsi ti odbori naj bi bili podrejeni etnografskemu muzeju v Ljubljani. Kadar nastane potreba, dn nar. noše nastopijo, bi ravnateljstvo etnografskega muzeja kratkomalo obvestilo omenjene odbore in stvar bi bila gotova, zasi-guran pa bi bil tudi časten nastop, in to je glavno. Ker pa je zob času marsikatero nošo oglodal do škode, nastane potreba, pomanjkljive dele popraviti, da so zopet porabili, ali pu jih nadomestiti z uovimi. Zato bi bilo prav, da imamo v Ljub-ljan kako modno trgovino, ki bi se hotela s tem pečali (Sknbrne), da bi imela v zalogi vse potrebno blago in bi bila tudi v stiku z onimi, ki imajo v svojih zbirkah popolne, originalne narodne noše in njih posamične dele, ki jih prodajo. Stik pa bi morala imeti tudi z dotičnimi obrtniki, ki bi pomanjkljive dele popravili. Na ta način bi bila dana možnost, dn ima vsakdo svojo nošo v redu, in si jo more nabaviti, kdor se zn njo zanima, S tem bi odpadlo to večno izposoje vanje, ki je neljubo onemu, ki je naprošen in onemu, ki prosi na posodo. Konečno pa je želeti, da nastopajo narodne noše le tedaj, kadar gre res za poveličevanje slavnostne prireditve, nikdar pa v kake pridobitne namene. Pri tej priliki naj omenim, da bodo diplomo razposlane vsem priznanim narodnim nošam takoj, ko bodo natisnjene. — A. S.
—	Itazpis. Poveljslvo dravske divizijske oblasti razpisuje javno ustmeno licitacijo za dobavo življenjskih potrebščin. Licitacija se bo vršila 23. sepl. ob 11 pri inteudanci gornjega poveljstva, kjer dobijo interesenti luhku vsak dan potrebno informacije.
—	S knjigo ».Slomšek naš duherni vrtnar«
(napisal Etbin Boje, založila Leonova družba v Ljubljani) smo golovo najlepše proslavili spomin 711 letnice smrti našega velikega vzgojitelja Slomška. Suj so v njej zbrana in obdelana vsa važnejša poglavja i z njegovega vzgojiteljskega ndejslvovanja med nami in razen tega je v njej Slomšek dobil tudi svojo celotno osebnostno označitev. — Dobi sc v vseh knjigarnah za ceno 12 Din. Nuj ne bo nikogar, ki se zanima za lega našega velikana v teh dneh, ki bi je ne naročil.
—	Veliki gasilski manever litijske žup«. V nedeljo, dne 25. septembra 1932 ob 14.30 uri bo v Kostrevnici velika okrožna gasilska vaja litijske župe pod vodstvom 78 letnega žiVpnega načelnika I-ajovica in tajnika Peterca, katere se udeležijo društva Litija, Šmartno, Zavrstnik, Štang. Poljane, Breg, Jablanska dolina, Sv. Križ in novo ustanovljena društva Polšnik in Javorje, ki se bodeta prvič udeležila župne vaje. V tem letu je priredila litijska župa več župnih izletov in gre za lako agilno delovanje župe zahvala našemu starostnemu načelniku Lajovicu in njegovemu pomočniku tajniku Petercu, kateremu pa gre posebna zahvala za njegovo agilnost pisarniškega delovanja, katero je v župi kakor tudi pri ostalih v njej včlanjenih društvih po njegovi zaslugi v najlepšemu redu. Želimo še nadalje obilo uspeha.
Jugo-Lutz peči Ljubljana Šiška
—	Esperanto in radio. Nn svetovnem esperant-skem kongresu, ki se je vršil letos od 31. julija
do 0. avgusta v Parizu, je med drugim razpravljal tudi o pomenu esperanta v radiu. Gospod Fav-r o l, ki je o tem poročal, je podal zanimivo statistiko. Med drugim je omenil, da je 12(! radlo-postaj v 20 deželah oddalo v letu 1931 v celoti 14.073 predavanj v in o esperantu. Esperanto pridobiva torej vedno trdnejša tla. Esperanto pa je tudi najboljše sredstvo za razširjanje narodne literature, za večanje tujskega prometa itd. Koliko jezikov bi moral znati, da bi poslušal vse radio-postaje sveta? Ali ne bi bil enoten jezik priporočljiv? Ljubljanska radio-postaja bo prlčenši s 3. oktobrom t. 1. oddajala esperantski tečaj, ki ga bo vodil g. Kozlevčur. Porabite lo ugodno priliko in učite se esperanto. G. P.
—	Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josel« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Tudi čolne kradejo. Iz Litije nam poročajo:
V ponedeljek popoldne sta priveslala po Savi dva neznana človeka. Ko pa sta videla, da ju opazuje z brega brodar, sta pri vasi Sava skočila s čolna v vodo in zbežala potem nu suho v grmovje, kjer sta se izgubila. Iz tega so seveda sklepali, da je moral biti čoln ukraden. Res je kmalu potem prišel po svoj čoln Dominik Ciradišck iz Senožel, ki sta mu neznanca ukradla čoln pač iz nagnjivosti, saj ga pametno v resnici nista mogla rabiti.
—	Fant z nožem. Poročajo nain: V nedeljo 18. septembra je šla na Čatež družina nekega trgovca na izlel, sin z motornim kolesom, drugi pu z vozom. Proli večeru se je družina z vozom odpeljala proti domu, sinu se pa ni še nič mudilo. V mraku se je tudi on odpravil zu domačimi. Do konca vasi se je še peljal, tam pa je motor ustavil ali pa mu je motor odpovedal, ki mu je že popoldne kljuboval. To je radovedno vaško mladino privabilo dn kmalu so stali okolu motorja štirje večji fantje in dva dečka. Kako bo te radovedneže potegnil, je hitro' pogruntal. Naprosil jih je, naj mu motor zrinejo na vrh klanca proli Veliki Loki, ter obljubil vsakemu 10 Din. Fantje so takoj z veseljem postregli. Šlo je pa zelo nerado, kajti navi-lianec je pritisnil zavoro, da so morali fantje pošteno potiskati, kar so zapazili šele vrh klanca. Tam vzame mladenič iz žepa stotak, ga ponudi fantom rekoč, naj mu da katerikoli iz njega devet kovačev, da bo mogel še drugim dali obljubljene kovače. Vsi fantje skupaj pa niso premogli devetih pač pa samo osem kovačev. Ko teli mladi gospod ni hotel sprejeti, so mu stotak vrnili. Zdaj pa je začel besneti, grozno preklinjati, fante obkladati z nnjgršimi priimki, jim očitati, da so mu ]>okvarili kolo in da ga hočejo oropati. Skušali so ga pomiriti, češ, da mu nič nočejo, du. od njega nič ne zahtevajo, pa se ni dal. Pustil je motor na cesti in planil med dečke, ki niti slutili niso, da je zanje kaj nevarnega. Ko so pa zapazili v njegovih rokah nož in revolver, so jo ubrali proli vasi in bežali, kolikor so mogli. Za dva je bilo žal prepozno. Stanislav Kamin in Jože Kraševee sla jo skupila, da nista vedela kdaj. Bliskoma jih je zabodel, Kamina v ledje, Kraševca med rebra; rana prvega ni nevarna, drugega pa po izjavi zdravnikovi zelo. Nož je moral načeti pljuča, ker je fant krvavel skozi usla. Napadalec si je takoj izmislil, da so ga Čatežani napadli in to lvez.il še tisti večer vsem, ki jih je srečal. Resnica pa je, da je bil med fanti samo eden 20 let star, in je prvi zbežal, ranjenca sta stara po 17 let, <1 va pa komaj po 12 lel. Vsi so bili pa tako preplašeni, da nili govoriti niso mogli, ko so pribežali domov. Zadeva preiskujejo seveda orožniki, končno sodbo pa bo imelo sodišče.
—	Izognimo se nesreči. Dnevno beremo o nezgodah z avtomobili, motocikli in tovrstnimi vozili. Vzrok teh tako pogostih nesreč so največkrat nevešči vozniki. Knjiga »Šofer samovozač«, kalero je spisal ing. Josip Štolfa, obsega vsa pojasnila glede konstrukcije, delovanja in strege avtomobila, kakor tudi slovar tehničnih izrazov. Opremljena je z mnogimi slikami. Ta temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej slrokovni literaturi le vrste, je neobhodno potrebna vsakemu šoferju, tako samovozaču in lastniku avtomobila. Cena v celo platno vezani knjigi je Din 140.— in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
—	Francoske lečajc zopet otvarjn za odrasle s 1. oktobrom 1932 Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani nu moškem učiteljišču na Itesljevi cesli in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20, predava gosp. prof. Juž-nic. II. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20, predava gosp. prof. dr. Novak. II. b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20, predavatelj isli. lll.ii tečaj ob ponedeljkih od pol 19 do pol 20, predavatelj isli, V 111.1» tečaju predava francosko slovnico v francoskem jeziku odnosno vodi kon-verzacijo ga. J. Bele ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din v naprej, lahko pa obiskujejo za to uko-vino več tečajev. Prijave sprejemu od 20. septembra dalie vsak dan od 19. do 20. ure gosp. A.
<v
in gledališču
ste, .kakor povsod, kjer sc^zbirajo^ljudje; v nevarnosti, da ulovite gripo. Varvjtc sc pred njo s
3>anflavin>
fvaST\CAMI
—re
*ru»»ol|ra» alSta. .Ortl.lu. ?«ufi»o*.
••r.	SUiim .i m. t. um.
Dolenc, služitelj zgoraj omenjenega učiteljišča. (Prijavi se lahko j>o dopisnici.
—	Učni tečaji Trgovskega druitva »Merkur« ▼ Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. ure zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da; se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldan (Gregorčičeva ul. 27. pritličje, Trgovski dom).
—	Razprodaja štacunskega blaga v trgovini Dularja Cirila v Novem mestu po znižanih cenah se prične v pelek 23. t. ni.
—	V vseh družabnih krogih se zelo pazi na negovnue zobe. Smotrena negn ust je vztrajna uporaba znane iu priljubljene Chlorodont zobne paste. Tuba 8 Din.
Celje
& Prcdproduju vstopnic za Slomškovo proslavo je do nedelje v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesli 4, med uradnimi uraaiii. Da ne bo v nedeljo prevelikega navalu pri blagajni, prosimo cenjeno občinstvo, nuj si |h> možnosti oskrbi vstopnice /e v predproduji.
0 Živahna gledališka sezona. Kakor izvemo, se nuni obljublja \ Celju v tekoči zimi živahna gledališka sezona. Kot prvo nastopi Gasilno društvo na Bahneiu z veseloigro »Trojčki«. — Gledališka družina K. P. D. otvori letošnjo sezono z ./.namen i to Molierovo komedijo »Skopuh«, Krekova družina pu pripravlja dramatiki ranega : M I i 11 11 r j e| v c g u J, n m e z(ja«!r katero stvur gotovo stvar gotovo pozna vsak pravi Celjan i/, 'znane Kočevarjeve povesti Mlinarjev Janez ali poplemenitev Teliurčoiiiov, zato upamo, da bo uspeh siguren. Torej dovolj prosvetnega delu zu začetek', želeti lii bilo h-, da bi bilo lx>lj polili mošnjički, du bi lažje prisostvovali vsem tem predstavam. Je. pa živahno delo, s katerim so začeli naši dramatični odseki, jasen dokaz, da kljub težkim časom, v katerih živimo, meti ljudstvom, posebno |>a še med mladino, ni izginil vsak smisel /a društveno življenje.
et Tečaji francoskega krožka. Francoski krožcik naznanja, da se bodo vršili \ tekočem isolsikeui letu začetni, nadaljevalni in literarno konverzueijski učili tečaji francoskega jezika zn odrasle, nadalje začetni in po potrebi, tudi nadaljevalni učni tečaj /u mladino, namenjena predvsem učencem višjih razredov (D. in V.) osnovnih iu vseh razredov meščanskih šol. — Prva učna ura. v kuteri se bodo sprejemale (udi prijave, bo /u zacelili in nadaljevalni tečaj za odrasle v torek, dne 4. oktobra (. I. oh četrt na 19 v pritličju državne meščanske šole. Vpisovanje v oba mladinska tečaja pa sc bo v ršilo v ponedeljek dne oktobra t. I. oh 4 popoldne v prvem nadstropju mestne dekliško osnovne šole. Začetni tečaj za mladino sc l>o vršil vsak pondeljek in četrtclk od 4—5 popoldne \ prvem nadstropju mestne dekliške osnovne šole. Učne ure za ostale kurze pa sc bodo določi le Ic o priliki vpisovanja. — Mesečna učninn za vsuk tečaj znnšii Din 30 in sc miora plačevati v mladinskem tečaju vnaprej.
Novi grobovi. \ javni bolnišnici sta umrli Fijav/. Marija, 73 letna občinska reva i/, Tepanja v Konjiškem okraju iu Ogrizek Terezija, 31 letnn žena mizarskega pomočnika od Sv. Fine pri Šmarju pri Jelšah. —• V Za vod ni št. 21 jo umrla 66 letna zasebnicn Tofatit Antonija.
0 Pretkana tatica. Po Celju in okolici se klati že dalje časa neka ženska, ki okrado vsakogar, ikdor sc ji pusti. Najprej se jc pojavila v hotelu Ilebeuschegg, kjer je hotelu jesti zastonj, nato sc je prikazala nu Bregu pri družini Podržnj. Tu je najela mesečno sobo in hrano, izdajala se ie za uradnico pri tvrdki Rorlok, javila sc je pu nu ime Primožič Ivanka, kur je pa gotovo izmišljeno. Nato je odidu v hotel pri »Beleni volu«, kjer je tudi najela sobo, ker jc pa sobarica zahtevala plačilo naprej, je lakoj izginila. V sredo se je zopet pojavila v Kersnikovi ulici pri g. Gorinškovi. najela mesečno sobo in sc tudi izda juhi za urud-nico pri tvrdki Borlak. Gospe Gorinškovi je ukradla 400 Din vredno svileno obleko in nogavice. Ob 4 popoldne je bila nu Tcharjili pri Simončič Matildi. Prosila je, če bi smclii zušili neko spodnjo obleko, kar so ji seveda dobri ljudje dovolili. Bili so celo talko ljubeznivi, dn so ji dali na razpolago posebno sobo. Tii je odnesla 40 Din. nato ]>u izginila proli šlorutn. Zasleduje jo [Milicija.
Pluj
14 krut predkaznovnu jc 24 letni posestniški sin Anton šucn otl Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Včeraj je prejel pri tukajšnjem sodišču še kazen dvomesečnega strogega /upora, ker je II. julija t. I. brez povodu napadel nu cesti posestnika Lovrenca Šteli i h h. ki je gnal krave na |hišo, ga pretepel do krvi in mu potem še zagrozil s požigom liiše.
Ob kolo. Brežki župan Ivan lleller je pustil /u hip svoje kolo pred neko gostilno v Dravski ulici. Ko se je vrnil iz gostilne, kolesa ni bilo več. Kolo je znamke S|eyr« iu jc vredno 1000 Din.
Ni ga dnevu brez. nesreče. A iničar Ignucij Krajnc iz Podlelinika jc vozil koruzo in pri tem padel pod voz tako nesrečno, da je dobil resuc notranje poškodbo. — 12 letna zidarjeva hčerka Marija Petek i/. Dcrslelja sc je iin-bodlu na Irn in rano zunemarilu. tako d.i je-nustulo zastrupljanje Krvi. ()lxi ponesrečene« so prepeljali v tukajšnjo boinituito.
Peš in z letalom na Mount Everest
Afriški pritlikavci
Garažni nebotičnik. \ Oranu so zgradili 12 nadstropni nebotičnik za garažo avtomobilov. Če govorimo o Afriki, si še "vedno predstavljamo deželo kolib in primitivnih plemen. Vsak obiskovalec pa bo presenečen, ko bo videl, da se ta del zemlje od leta do leta bolj razvija. Tujec, ki pride v algirsko mesto Oran. bo našel med palmami in kaktejami visoke stavbe, opremljene z vsemi tehničnimi iznajdbami. kakor jih imajo v Ameriki dn Evropi.
Nemški tisk
Danes ima Nemčija 3353 časopisov, tako da odpade na 18.700 .prebivalcev po en časopis. V Ameriki na pr. pride en list šele na 62.000 oseb. na Angleškem na 177.000, pa je na ta način Nemčija relativno na prvem mestu, kar se tiče števila časopisov. Edino Danska in Švica jo prekosita. Največjo naklado ima Berliner Morgenpost«, okrog 000.000 'zrvodov. Pa to ni dosti, če pomislimo na londonskega - Daily Maila-. ki ima 2,000.000 naklade, a .»Potit Parissien 1,800.000. Kakor se vidi. je nemški tisk raznovrstnejši in številnejši, a ima manjšo naklado. Najnižja naklada znaša okrog 200 izvodov, največja pa tednika Berliner illustrierte Zeitun?« — 1,750.000 izvodov.
Konec romantike jadrnic, četverojadrnico Peking -o Nemci prodali na Angleško, kjer jo bodo porabili kot učilo. Sedaj ima nemška trgovska mornarica samo še dve podobni jadrnici. Te jx)nosne la--I.-iviVp nar ne umrejo tekmovati s hitrimi modernimi parniki, zato morajo v pokoj.
Na Angleškem šc vedno ui miru. Težka gospodarska kriza v Angliji je izzvala nove nemire med brezposelnimi. In le ojačana policijska moč je mogla razgnati demonstrante. Kakor kaže slika, so v Birkenheadu brezposelni razbili več izložbenih oken. da bi prišli do kruha. Seveda je ta mir, ki ga je trenutno izsilila policija, le kratkotrajen.
Kje so še danes haremi
Islamska vera dopušča mnogoženstvo. To islamsko načelo začenja s samim Mohamedom, ki je tudi imel po več žena. a je živel v sedmem stoletju. Tako se je v začetku islama sleherni moški oženil z mnogimi ženami, katere je imel v haremu. V osmem stoletju so imeli kalifi in drugi bogati muslimani ogromne hareme. Harem znanega kalifa Harem-al-Rašida je štel tri tisoč žena. V Arabiji je danes manj haremov. — Tudi v Turčiji so bili veliki haremi z več slo belimi in črnimi ženami. ki so morale ostali v hiši svojega moža (ako je bil seveda z njimi zadovoljen) prav do njegove -tiirti. Mož je smel ž njimi ravnati, kakor je hotel: darovati, prodali, ubiti... V Turčiji so mogli žene kupiti pri trgovcih, ki so jih prignali iz Afrike, Španije in iz drugih zemelj.
Novi turški režim, ki je uveden z osnovanjem lurške republike, je zavrgel med drugim ludi harem. — V Perziji so kralji posedovali do slo žen. Imele so ogromen vrt z mnogimi nizkimi hišicami in v teh so stanovale šahove želi" r. evnuhom :.'i dvorjanico. Takih haremov danes c Perziji ni več še se najde kak gospodar, ki ima po štiri zrno, loda to je velika redkost.
Če se danes posprehodi po Turčiji lujec, ki je bil tam pred vojno, pa se malo pozanima po rrz-inerah, ne more prečestokrat prepozna'i tega starega muslimanskega področja, ka'ero»ie doživelo neverjetne reforme na vseh poljih, pa lako iudi v razumevanju zakona in ženske svobode. Moderni Turkinju je vrgla z lica feredžo in stopila iz harema. da bi po zapadnem vzoru živela in delala.
Pravi haremi so danes še v Indiji, kjer vladajo bogati maharadže. V njihovih hišah stanujejo kol v ječi mlade in mnogokrat jako lepe žene. ki nimajo nikakih pravic, pa so le igrača in zabava svojemu gospodarju.
Pri nas v Jugoslaviji ima redkoknleri musliman po dve. Iri žene. a od najnovejših časov je tudi pri nas prepovedal zakon mnogoženstvo. Pa lako so ludi pri nas. kakor povsod po širnem svetu, šteli dnevi le posebne turške ustanove: harema.
Od kolibe do nebotičnika
Danes ve malokdo, da se je sedanje največje mesto sveta, Ne\vyork. najprej imenovalo Novi Amsterdam. Tako so imenovali Nizozemci mestece, ki so ga zgradili na vzhodni obali Severne Amerike, tam, kjer se reka lludson izliva v Atlantski ocean. To reko je odkril Anglež Henrv lludson, ki je služil na Nizozemskem. Na mestu, kjer se druži ustje reke lludson /. Atlantskim oceanom, leži otok Manhattan. Tu so nizozemski trgovci postavili kolibe za robo, katero so zamenjavali z Indijanci.
Na Nizozemskem so osnovali leta 1621 trgovsko društvo z naslovom . Zapadnoindijska trgovska družba . ki je imelo namen trgovati /. Ameriko. Zato so začeli na otoku Manhattanu graditi hiše, kjer so stale prej kolibe. Trgovina se je začela na veliko. Pet let po ustanovitvi omenjene trgovske družbe so Nizozemci že ves otok posedli; kupili so ga od Indijancev za 60 nizozemskih forintov. Prvo, kar so zgradili v tem času, je bila lepa, kamenila cerkev.
Nizozemska pa ni obdržala svojih naselbin v Severni Ameriki. Zupadnoindijski trgovski družbi je bilo le za trgovanje, a nič se ni menila za nove doselitve Nizozemcev. Zemljo so razdelili na baro-nije, katere so upravljali guvernerji. Pri tem pa ni trgovska družba prav nič mislila na bodočnost, odstavljala in nastavljala je guvernerje, kakor so ji je zdelo. Ni videla, da se pripravlja nova država v Evropi na pohod na kolonije, pa ne le posamezniki. marveč cele množice. Holandci kakor pred njimi Španci in Portugalci so bili lovci za zlatom, nič niso mislili na zemljo, da bi jo obdelovali in počasi vso posedli.
V bližino nizozemskih naselbin so prijadrali Angleži in začeli grabiti Nizozemcem zemljo. Tudi so se selili v njihove kolonije. Leta 1661 pa so priplule štiri angleške ladje pred Novi Amsterdam.
Brezposelni ključavničar je zgradil športni čoln, ki ga TOnila kolesi z lopatami. Kolesi se poganjala na
podoben način, kakor goni kolesar kolo.
Smešnice
j
Gospod beraču: »Tu imate malenkost. Če vam ,je prav. se lahko vsak leden oglasite pri meni radi podpore. Stanujem v Cerkveni ulici, četrto nadstropje.
»Če imate lift, pridem.«
Sodnik: Tožilec lahko privede Iri priče, ki bodo pričale, da so videle, kako sle vi začeli prepir.«
Toženec: »Jaz pa vam jih lahko privedeni soč, ki tega niso videle!«
vV
K Londončanu pride Škot na obisk. Ostal je pri njem delj časa, kakor je bilo Londončanu všeč. Hotel ga je po ovinkih opomniti, da je čas odhoda, zato reče: »Vaši družini bo golovo že dolg čas za vami.«
»Preprijazno od vas! Takoj bom telefoniral, naj pridejo za menoj!«
Stoletnica Gola prekopa. Srečanje dveh parnikov v ozkem voznem žlebu Gola kanala, ki je bil pred sto leti zgrajen. -- Gola kanal je cesta za pnrnike, ki počez južne švedske veže Knltegnt z Vzhodnim morjem. (K, 38oknt pokrajinsko krasne vodne poli je ss-hto IX)km pravega knn.ii.~i, ostalo so podoižna
jezera in roka.
Kljub vsem naporom turistov in raziskovalcev se nikomur ui posrečilo, doseči najvišji vrh sveta, Meunt Everest, niti nobenega izmed dvanajstih vrhov Himalaje, ki jih po mnenju domačinov varuje
pred ljudmi skrivnostni duh.
Anglež Kullledge (desno) in J. M. Scot sta sestavila novo ekspedicijo, s katero se bosta v prihodnjih
dneh poskusila vzpeti na Mount Everest.
Kat, sestra na Japonskem
Pred 58 leti so prišle prve tri sestre iz reda sv. Pavla na Japonsko in so tam ustanovile prvi samostan. Od teh živi še sestra Onezima, ki ima daive3 87 let. Za svoje kulturno in 'karitativno delo je bila že odlikovana od francoske vlade, to lelo pa je prejela odlikovanje ludi od japonske vlade.
Markis Clydesdale, eden najbolj znanih športnikov Anglije, se pripravlja na jiolet preko SK80 metrov visoki .Mount Everest.
Kokosova palma
Sleherni, ki je šel skozi Iropične kraje, ne morp pozabili teh veličastnih, vitkih dreves, ki se pno 25 do 30 metrov v višino. Dvajset do trideset lepo zelenih listov, ki gredo v dolžino do 6 metrov, tvori krošnjo. Misli se. da uspeva kokosova palina najrajši na obrežnih pokrajinah srednje Amerike, lani da je namreč doma. Danes pa .je razširjena po vseh krajinah toplega pasu, predvsem pa kajpada ob obulali. Za kraje po Južni Aziji in po Indijskem in Polinezijskem otočnem svetu je kokosova palma neobhodno potrebna; brez uje bi domačini ne mogli živeti.
Star indijski pregovor pravi, da se uporablja kokosova palma za 090 potreb... Iu lo je resnica. Kokosova palma da letno 150 orehov, ki so seveda ogromni, dalje da snov za mreže, metle, pletivo, vrvi. preproge, palmin premog, kokosov k loj. mleko, začimbo, sirup, palmino vino itd. Po Evropi pn se je razširil glavni del kokosove palme, tako zvana kopra, lo so razrezana in na soncu ali v sušilnicah posušena jedra kokosovega oreha. Iz, teh izstiskavamo pri nas kokosovo olje, kar ostane, pa je jako redilno za govedo. — Tako kokosova palma oblači in hrani prebivalce Južnega morja. In vendar nimajo /. njo nikakega truda.
Da žive v notranjosti Afrike pritlikavci, so vedeli že v starem veku. Pozneje pa so razna raz-jskavanja ninogokaj pripovedovala o njihovem življenju v pragozdovih. Toda ti malčki so izredno plašili, tudi pred sosednjimi, višjimi črnci. Zato se je šele v najnovejših časih posrečilo posameznim ekspedieijam stopiti med nje. pregledali njihovo zunanjost in način življenja.
Pritlikavci v Belgijskem Kongu niso večji ko otroci devetih do dvanajstih let. Imajo globoko potisnjeno čelo. štrleče lične kosti in globoke podočne jajne; nos imajo sploščen. s širokimi nosnicami. Niso povsem črni; ker živijo stalno v gozdovih, ima njihova koža bolj olivno barvo. Žive v skupinah in se .selijo iz kraja v kraj; hišice i/, vej pa si grade le ponoči. Možje so nu lovu zelo spretni in se lolijo eelo velikih zverin, čeprav uporabljajo le sulico in lok. Urni .so celo v gostih pragozdovih; po drevesih plezajo in se previjajo kot opice.
Hranijo se z mesom, kupijo ]la si od sosednjih plemen tudi sadje in zelenjavo. Zanimiva je njihova trgovina. Ker se boje priti v stik z močnejšimi sosedi, imajo v rabi tako zvano nemo Irgovino. To se pravi: žene črncev prineso na določeno mesto sulic, lokov, sadja, sočivja in gredo. Pod večer dospo na isto mesto žene pritlikavcev, nastavijo sirupov in divjačine, vzamejo nastavljene stvari in se vrnejo. Tako si kupujejo in prodajajo li ljudje, ne da bi se med seboj poznali. Ta običaj velja posebej med plemeni, ki so v bojnem stanju. Žene
Letošnji predsednik Zveze narodov. Na letošnjem jesenskem zasedanju Zveze narodov bo zavzel predsedniško mesto irski ministrski predsednik De Valera, ki se je medpotonia v Ženevo ustavil v Parizu.
njihove so namreč izvzete od medsebojnega sovraštva pa med seboj na določenem teritoriju trgujejo.
Sicer niso pritlikavci ljudožrci kakor njihovi sosedje A/.andi, vendar so precej hudobni. Maščujejo se nad sovražnikom jako zvilo in neusmiljeno. Razumljivo je to, ker se ne morejo braniti pšoli močnejšim sosedom. Dasiravno jih je nn tisočo v gozdovih Belgijskega Konga, niso do dane Belgijci prejeli niti pare davka.
Belgijska ekspedicija, ki je prepotovala severovzhodni de! države Kongo, je opazovala 1'igmejce, ki pa so bili precej drugačni kol v drugih pragozdovih. Možje so prav čedni. Glavo jim pokriva kapa i/, leopardove kože, ki je okrašena z. merja-ščevimi čekuni, repi različnih ptic in perjem papig. Okrog bokov imajo privezano usnjeno vrvico, nu katero so obešeni široki listi. Preko trebuha in obraza imajo črna znamenja. Telesnega okrasja ne poznajo, tudi fetišev ne. -
Tudi v južnem Kamerunu živi pritlikavi rod, Bekveli. Tu so možje samo lovci, ki vzdržujejo dve do Iri družine v nekem okraju. Ko je tu zmanjkala divjačina, gredo naprej. Žene pa skrbe doma za otroke, nabirajo jagode po gozdovih in iščejo sadja.
To so seveda ljudje, ki spadajo v najstarejšo primitivno kulturo. Imajo pa vero v eno božanstvo, poznajo zakon enega moža in ene žene in so potemtakem zelo blizu prvotni, prirodni uredbi družine in vere.
Guverner izroči mesto in vso državico, Novo Nizozemsko, Angležem. Novi Amsteri! ;m . so Angleži spremenili v Ne\vyork, kar pomeni Novi York«. Ime York je dobilo to novo mesto po angleškem mestu, ker je bil angleški kraljevič Jakob »vojvoda Vorka . še so enkrat Nizozemci zavzeli Ne\vyork, loda končno so se po miru v Westminstru odrekli vseh svojih posedov v Severni Ameriki. Od takrat jc ostal Ne\vyork v angleških rokah vse do takrat, ko so se angleške kolonije pod Jurijem \Vashing-tonoin osvobodile britanske oblasti. Iz teh majhnih kolib so zrasli danes nebotičniki in i/, nekaj stotin prebivalcev se je pomnožil Nevvvork v milijone; danes šleje s predmestji deset milijonov prebivalcev, kar pomeni, da je vzel vodstvo nad vsemi mesti sveta.
Bilanca enega leta
LJubljana, 22, septembra.
Te dni se vse svetovno časopisje bavi z obletnico odprave zlatega standarda v Angliji dne 20. septembra lani. Zlasti obširno pišejo o tem naravno Angleži, Iu so v splošnem optimisti in je zanje bilanca ugodna.
Če rekapituliramo razna izvajanja, vidimo najprej, da jo bil odstop od zlatega standarda lepa gesta v najhujši stiski. Zato je razumljivo, da vkljub temu odstopu oni valutni teoretiki, ki napovedujejo propad zlate valute in so zavzemajo za tako zvano manipulirano valuto, niso veseli sedanjih razmer, (M manipulirano valute smo vkljub temu, da jo odlično zastopa John Maynard Keynes, še daleč.
Po opustitvi zlatega standarda se je začela Anglija tudi zapirati za uvoz. tujili proizvodov in nekdaj klasična dežela svobodne trgovine je postala
Srbsko zadružništvo
V gospodarski rubriki zadnje (IG. t. m.) številke Srpskega književnega glasnika«, ob priliki tridesetega letnega občnega zbora Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug (Glavni savez srpskih zemljo-radničkih zadruga), ki je napovedan za prihodnje dni (23. iu 20. t. m.) v Skoplju, je znani gospodarstvenik Dragan Miličevič napisal obsežen članek o delu in uspehih zgoraj omenjene in pri nas najmočnejše in najbolj na široko razprostranjeue zadružne organizacije, iz katerega povzemamo nekaj zanimivih številčnih in drugih podatkov.
Srbsko kmečko zadrugaratvo obstoja že 37 let. Sedanja glavna zveza je nastala po svetovni vojni na ta način, da so se S. S. Z. Z. v Belgradu in Zagrebu in Zveza srbskih gospodarskih zadrug v Dubrovniku spojili. Danes je Glavna zveza po zadrugah razprostranjena po večini države, razen v Sloveniji, in ima poleg glavne centrale v Belgradu še tilijalke v Zagrebu, Novem Sadu in Skoplju. Manj zadružnega življenja pa je v Bosni, Hercegovini, južni Srbiji in Črni gori, kar pa skuša organizacija čim preje popraviti. Po prevratu je število zadrug znašalo 860, danes jih je 2286 in se dele v tri vrste: kreditne, nabavna. in proizvodne, število zadrug po banovinah je naslednje: moravska 804, dunavska 072, drinska 390, vardarska 16, savska 153, zetska 69, primorska 21, vrbaska 16. Največ jc kreditnih zadrug (1006 z 68.829 zadrugarji), nekaj manj nabavnih (1)08 z 87.591 zadrugarji), najmanj proizvodnih (287 s 24.338 člani). Na ta način dobimo celotno število za-drugarjev, ki znaša 180.758. Velikanska večina za-drugarjev je kmečkega stanu (približno 96'/' ). Vanje posegata zelo odločilno dva stanova, učitelji in duhovniki, ki innogo pomagata vodstvu. Zanimivo je, da je največ zadrugarjev malih posestnikov do 5 ha zemlje (53.5%). Denarni promet Glavne zveze je znašal lani 1212, 570.907 Din (še 1. 1988. samo 270 milijonov), kar pomeni, dn se zadrugarstvo zelo naglo širi. Zvezna uprava izdaja poseben tednik na 16 straneh z naslovom Zemljoradnička zadruga , ki se tiska v 7000 izvodih. Svojim članom razpošlje vsako lelo ludi zadružni koledar. Tudi hranilne vloge Zveze zadnji čas zelo rasiejo in so znašale v letu 1928. 6,835.027 Din, lani pa že 83.819.ari8 l)in. Vendar Miličevič poudarja, da vlagajo večinoma meščanski sloji (zlasti Belgrajčani). To pa radi tega, ker se zelo zaneso na Zvezo. Na drugi strani pa med kmečkim prebivalstvom še ni dovojj razvit čut za to. Pisec navaja podatke o zadružni prodaji žita in drugih poljskih pridelkov iu poudarja, da vojno ministrstvo nabavlja živež izključno od Glavne zveze oz. zadrug. Zveza je začela z zadružnim prodajanjem šele leta 1929. Poizkušali so ludi z izvažanjem sadja v inozemstvo, vendar le v manjši meri (nekaj čez 1000 vag.). Na koncu Miličevič predvsem podčrtava pomen zadružne propagande v južnih in jugovzhodnih, manj gospodarsko razvitih pokrajinah.
Kmetijska razstava v Kranju
V Kranju se bo vršila od 22. do 24. oktobra t. 1. okrajna kmetijska razstava, ki bo obsegala poljedelstvo, povrtninstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, planšar-slvo in kmetsko-nadaljevalno šolstvo. Prireditev bo večjega obsega in ima namen, pokazati vse vrste kmetijskih proizvodov, kakor tudi orodja, stroje in druge priprave domačega izvora, s ciljem, da se kmetijska produkcija izboljša in ojači propaganda za napredek. Razstava zasleduje cilj pouka, spoznavanja ili primerjanja pridelkov in orodij, nič manj pa tudi oživitev kmetijskega kupčijatva. Za najboljše razstavljene predmete bo razdeljenih okrog 300 nagrad v obliki najboljših kmetskih orodij v vrednosti 15.000 Din. K nagradam prispeva kmetijsko ministrstvo 10.000 Din, okr. kmetijski odbor pa pet tisoč Din. Razstavo organizira okr. načelstvo s pomočjo razstavnega odbora s petimi odseki. Ob priliki razstave bo cela vrsta aktualnih strokovnih predavanj.
Razstava je velikega gospodarskega pomena se posebej z ozirom na vladajočo krizo. Vabijo se vsi zauimanci v kranjskem okraju, da razstavijo primerne predmete in s tom pomagajo pokazati, kaj kranjski okraj proizvaja in premore. Zauimanci se naj nemudoma lotijo dela, proučijo naj razstavni program, ki je na razpolago pri županstvih, kmetijskih in sadjarskih podružnicah ter pri šolskih vodstvih in se po njem ravnajo. Naravnost dolžnost vseh podeželskih činitoljev pa je, da pomagajo z nasveti
kmetovalcem iu z lastnim delont.
*
Bilanca. V Zagrebu izhaja že tretjo leto .Bilanca*. ki ima namen biti praktično teoretsko znanstvena tedenska revija za knjigovodstvo, organizacijo, revizijo in reorganizacijo. Pred dvema mesecema je nehala izhajati, sedaj pa je. začela zopet redno Izhajati. Tudi sedanja številka prinaša mnogo važnega materiala ne samo za knjigovodstvo, ampak sploh za vse gospodarske pojave. Že v prejšnjih številkah je bilo objavljenega ogromno odličnega gradiva. Posamezna številka slane t Din, letna naročnina HO Din, Revijo priporočamo vsem, ki sc zanimajo za gospodarska vprašanja.
Borza
Tne 22. sepl.
Denar
Danes so vsi devizni tečaji, razen Curiha in Prage, ki sta ostala neizpremenjena, oslabeli. Narodna banka jo ponovno zvišala bonifikacijo od 11 na 12'a .
Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1866 "'5—i 377.05, Bruselj 790.85—800.20, London 198.81—199.91. Curih 1108.30-1118.85, Nevv Vork 6722.19- 5750.15, Pariz 225.21-220.38. Praga 170.01 do 170.87. Trst 291.35 —206.75.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 57.213 Din.
Curih. Pariz 20.3225, London 17.92, Nevv Vork f51?V-,5. Bruselj 72. Milan 26.61. Madrid 42.60, Amsterdam 208.30, Berlin 123.45, Stockholm 91.90, Oslo i) 11.20. Kopenhngen 92.95, Sofija 3.71, Praga 15.31. Varšava 58,05, Atene 3.175. Carigrad 2.47, Bukarešta 3.00, llelsmgiors 7.70.
Dunai. Dinar notira (valuta) ll.lOt
protekcionisličua. S tem se je odvrnila Anglija od svetovno-gospodnrsko orientacije k avtarkiji. V tem znamenju se je vršila tudi konferenca v Ottavi letos.
Toda angleško gospodarstvo ni doživolo onega dviga, kakor se je splošno pričakovalo. Brezposelnost ni padla in socialne razmere so slejkoprej nezadovoljive. Edino državni kredit se je izboljšal, kar je razvidno iz uspeha konverzije 5% voj. posojila.
Za ostali svet pa je bilanca izredno negativna. Korak Anglije 20. septembra lani je v veliki meri izzval v nekaterih državah paniko in močne pre-tresljaje. Tudi mimo nas ni šlo breme in doživeli smo znano zadnjo dekmlo septembra lani, ki še zdaj ni izginila v svojih posledicah. Bilanca enega leta je za izvenangleške kraje negativna in je v znamenju največje negotovosti, kar jih pozna zadnja naša zgodovina. Brez zaupanja in goiuvobti pa ni ozdravitve gospodarstva.
Vrednostni papirji
Dolarski papirji so bili čvrsli, nadalje je v Belgradu sedaj popustila vojna škoda, da so tečaji celo nižji kot v Zagrebu. Nadalje so se v Zagrebu učvrstili agrarji, v Belgradu pa Priv. agr. banka.
Ljubljana. Vojna škoda 190 hI., 8% Bler. pos. 44 bi., 7% Bler. pos. 42 bi., Stavbna 40 den,, Uuše 125 denar.
Zagreb. Narodna banka 4200 den., Priv. agrar. banka 218—224, 7% inv. pos. 49 den., agrarji 26 do 28, vojna škoda 187—1«) (187, 188), 10. 185—189,
11.	184 den., 12. 182—188, 6% begi. obv. 33.50 do 84.25, 8% Bler. pos. 46—18, 7% Bler. pos. 42,25 do 42.75 (41.50, 42.50).
Belgrad. Narodna banka -1000 den., Priv. agrar. banka 228—229 (228, 227), 7% inv. pos. 50—51 (50). agrarji 24.25 den., vojna škoda 185—187 (187), 6% begi. obv. 31—34.50 (34.75, 34.50), 7% pos. Drž. hip. banke 46 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 71.50, Živno 63, Aussi-ger Chomische 121, Alpine 13,25, Trboveljska 22.80, Prager Eisen 212, Leykam 1.70, Rima Murany 31.
Žitni trg
Pšenica z moko je nadalje čvrsta. Danes so' cene ponovno narasle in je bil tečaj denar za bč. blago 76 kg težko 145—147.50, nadalje je bil zabeležen že tečaj denar za 78 kg težko blago 150, pa brez ponudbe. Kakor pšenica je narasla tudi moka, In sicer na 285—255 po kakovosti. Edino koruza je oslula vzdržana pri čvrsti tendenci, tečaji so bili neizpremenjeni. Na ljubljanski borzi so bile cene pšenici in moki zvišano za 5 pur pri kilogramu.
Ljubljana (slov. post., plač. 30 dni). Pšenica sr. 76 kg ml. tar. 187.50—190, bč. 76 kg 190—192..'jO, sr. 78 kg 192.50—195, bč. 79, 80 kg ml. tar. 197.50 do 200, koruza stara ml. tar. 145—147.50, umetno sušena ml. tar. 110—112.50, moka Og bč. Tko Ljubljana 310—815, ban. 320—325.
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 140 do 142.50, bč. okol. Sombor 140—142.50, sbč. 140 do 142.50, gbč. 140—142.50, bč. potiska 142.50—145, bč. ladja Tisa 145—147.50, bč. ladja Begej 110 do 142.50, gbn. 135—137.50, gbn. par. Vršac 132.50 do 135, srem. 140—142.50. — Moka: bč., ban. št. 00 222.50—232.50, št. 2 202.50—212.50, št. 5 182.50 do 192.50, št. 6 155—165, št. 7 135—145, št. 8 75—85. — Vse ostalo brez spremembe, Tendenca za pšenico čvrsta in tudi drugače brez spremembe. -Promet: 117 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: živahna. Pšenica: okt. 12.74—12.86, zaklj. 12.74—12.75; marec 14.12 do 14.15, zaklj. 14.04—14.08. Rž: okt. 8—8.07, zaklj. 8.03—8.04; marec 9.28—9.32, zaklj. 9.30—9.32; sepl.
12.	Koruza: maj 9—9.07, zaklj. 9.05—9.06.
Chicago. Pšenica: september 58.25, december
53. Koruza: september 24, december 45. Oves: marec 24.50, december 17.125. Rž: marec 37.375.
Winuipcg. Pšenica: okt. 45, dec. 58.875.
Hmelj
»Slovenski hmeljar: piše, da je dosedaj prodanega že 70% letošnjega pridelka in so nekateri kraji že mnočno razprodani.
Zadnje dni je tudi v Nemčiji in na Češkoslovaškem prišlo do znatnejšega zastoja v kupčiji, slično kakor svojčas pri nas. Vendar pa so hmeljarji ohranili potrebno mirnost in zato tudi vzdržali cene nespremenjene in čvrste. Ako upoštevamo tečaj, po kalerem v inozemstvu obračunavajo naš denar, prodajajo hmeljarji svoj letošnji pridelek v Franciji po 26—42,64 Din, v Nemčiji po 20—51.87 Din in na Češkoslovaškem po 23.52—85.28 Din za kilogram. Cene našemu hmelju se torej gibljejo znatno izpod paritete — ker jih je preobilna ponudba ob zastoju kupčije oslabila. Zadnji čas so se cene zopet učvrstile na 16—20 Din za kilogram, vendar zelo kolebajo: če se hmeljarji dobro drže, so cene čvrste, kakor hitro pa postanejo popust-ljivejši, cene zopet oslabijo.
Hmeljarji! Položaj na inozemskih tržiščih je tak, da je zaenkrat vsak strah neutemeljen. Zaio ne izgubljajte svojega ravnotežja in ne prodajajte izpod dnevne cene, da si na ta način sami ne ubijate cene. Večji del blaga je že razprodan in je tudi za ostalo blago še mnogo zanimanja in dosti povpraševanja. Zato ohranite potrebno mirnost in ne silite s prodajo, ker lo na ta način boste dosegli primerno dnevno ceno. Seveda pa se je treba tudi zavedati, da je letos naš glavni kupec nemška hmeljska trgovina, ki pa je zelo izbirčna, strogo loči posamezne kakovosti in jih tudi različno plača; zato pa nikakor ne more vsak hmeljar doseči najvišje dnevne cene, temveč le tislo, ki odgovarja kakovosti njegovega blaga — kar je pri prodaji seveda treba ludi upoštevati. Doseči za slabše blago isto ceno kot za najboljše, pa kajpada ni mogoče.	(»Slov. hmeljar«.)
Žalec. 22. sept. Pri neizpremenjenem položaju se nadaljuje mirilo nakupovanje po 16—IS Din zn kilogram. Prvovrstno, brezhibno in odbrano blago doseže 19—20 Din za kilogram.
Žatec, 22, sepl. tg. Nakupovanje hmelja se nadaljuje po nespremenjenih cenah od 650—850 Kč, izbrano blago po 900 Ivč.
Niirnberg, 22. sept. tg. Na Irg je bilo pripeljanih 80 bal, prodanih pa 150. Cene: tetnanski hmelj 170 mark, hallertauski 100 do 150 mark, gorski 78 do 85 mark, spalterski 125 do 1 15 mark. Tendenca čvrstejša.
Naše dijaštva
JKAI) DANICA v Zagrebu. Vpisovanje na vseučilišču v Zagrebu se vrši od 211. septembra do 15. oktobra. Tovariši, posebno še tovariši novinci dobe vso potrebne informacije glede vpisa in stanovanj pri tov. Martinu Vraničarju, slud. šum.. Dijaški doni, Runjaninova ulica 4.
Akademiki! Ves čas vpisovanja bo poslovalo v avli univerze in pred kvesturo informacijska pisarna, ki bo dajala potrebne informacije. Prav tam se bo pobirala članarina za Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze, ki je najvišja akademska organizacija na ljubljanski univerzi in ki nudi akademikom številne ugodnosti (olajšave pri nakupovanju knjig in fotografskih potrebščin; posredovanje pri instrukcijah; podpora v bolezni itd.). Vsak akademik pa uživa te ugodnosti le, čc jo plača! članarino.
Planine v jeseni
Med prijatelji planin je precej razširjeno mnenje, da se plunimirenje« v višini nad 1500 m neha nekako / Malini šmarnov). To je pa popolnemu napučuo. Prnv \ septembru iii oktobru je turizem tudi v višini mtd 2000 iii celo prijetnejši kakor \ vročem poletju, /e to je velika prednost, da ti- no tlači huda /agatnu vročimi / nahrbtnikom vred k tlom. Zrak je bolj čisl In
sve/, pogled v daljino pa jasnejši, kakor o|> kateremkoli jutijcvejii nli avgustov eni jutru. Kdor hodi rad sum. ga \ jeseni nihče ue bo moril z gospodarsko krizo iu z drugimi dnevnimi vprašanji, katerim je ušel v gore. I'u,li mu n« trojni dirkati- du si zagotovi prostor v koči. Pod gostoljubno streho mu je zagotovljeno ležišče po njegovi mili volji in prav nič se mu ni treba bati, da bi ga /Intnilo i/ sladkega spanju huronskd kričanje, s katerim nekateri nov/gojeni prijatelji« planin uu/iuinjiijo svoj prihod ob v.Hilkciii dliev nem iii Močnem času. Tako najde planinec \ jesenskih mesecih v gorah največ lepote, svežega /raka iu mirti. Marsikoga pa pluše kratki dnevi. Ta ovira pri nus ne pride več \ poštev. Brez luči iimiš najinimi dvanajst svetlih ur nu razpolago. V tem eusu pn že lahko prideš do strehe. SPI) je to oviro upoštevalo, zato je odredilo, du ostanejo do nadaljnjega odprte še tele koče:
V Triglavskem pogorju:
Erjavčeva koča un Vršiču do 26. t. m., od tega dl)e dalje pa le ob sobotah in nedeljah, dnevom pred praznikom in na pra/.nitk do vštevši I. novembra t. I. Kdor želi kočo poselili med tednom, naj se oglasi zaradi ključev pri g. Julki Pečurjovi v Kranjski gori.
Aljažev dom v Vratih velja isto kot za l'"r-juvčevo kočo mi Vršiču. Glede ključu se je /glasiti pri Gregorju l,alui> vodniku v Mojstrani.
Triglavski dom nu Kredarici <!o 20. t. ni., od tega dne dalje pa ob sobotah iu nedeljah di> vštevši 16. oktobru t. I. Za poset doma med tednom se je oglasiti pri oskrbniku Francu šestu v Srednji vasi v Bohinju.
Koča pri Triglavskih jezerih do I. oktobra t. I.; po tem dnevu je koča zaprta. Kdor jo želi posetiti. naj se zglasi pri oskrbnici Ivunki Žva-nov i v Srednji vasi v Bohinju.
V Karavankah:
Kudilnikova koča do 26. t. m.; od tega dne dalje pa le ob sobotah iu nedeljah, kot za kočo mi Vršiču. Glede posetn med tednom se je zjjla« siti zaradi ključev pri Heleni Medja, Sv. KriŽ-Planiuu mul Jesenicami.
Spodnja koča nu Golici velju islo kot za kočo na Vršiču,
V Kamniških Alpah:
Dom v Kamniški Bistrici, koča nn Veliki Planini, Dem ua Krvavcu so \ .-,e leto oskrbovani.
Cojzovu koča na Kokrškem sedlu in Kamniška koča nu Kamniškem sedlu h: ob sobotah in nedeljah do vštevši 16. oktobra t. I. Glede ])<>•(• t u med tednom se /.glasiti /a rudi ključev pri oskrbniku Douna v Kamniški Bistrici g. Petru Uršičit.
češka koča nn Ravneh je zaprta.
Malnarjevn in Orožnova koča na črni prsti stu do nadaljnjega odprti in oskrbovani.
.Krekova koča na Ratitovcu je zanrtn.
Vse h;to sta odprta in oskrbovana hotel Zln-torm? in Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru.
Kdor se .pozimi zadovolji s šmarno goro ali Sv. .joStoin. naj porabi še lepe jesenske dni. dokler jih bo še kil j. in naj stopi nekoliko višje. Spoznal bo iz lastne skušnje, da ima jesenska turistika marsikatero prednost pred poletno.
Opozarjamo, da gre tu le za koče Osrcd-ujesta društvu in -o naprošene tudi podružnice SPI), da istotako pravočasno obvestijo planince glede svojih koč.
Savinjska nodružnica SPD v Celju sporoča, da so odi)rte sledeče koče: Piskeriiikova in Til-lerjeva koča v l.tiKarski dolini. Mozirska koča na"Mozir.ski planini iu Celjska koča v Celjskem pogor ju. — Kocbekov doni nu Korošiei in 1'ri-sehaufov dom na Ok reši ju sta zaprta.
Podružnica SPD v Radovljici suoroča, da je Vilfanova koča na Begu n jščiei odslej odprta in oskrbovana le ob nedeljah, dokler bo lepo
Hodso
Pred prvenstveno sezono
V nedeljo prično pri nas prve prvenitvsne tekme. V nogometu namreč. V igri, ki je i» pred meseci privabila na igrišče tisoče gledalcev, v
igri, Iii j« najbolj popularna športna panoga Evropi). Todu naSa nogometna igrišča »o danes prazna 111 težko bo privabiti gledalce zopet nazaj. Brez
gledalcev pa ni razvoja nogometnega športa. Zakaj to bv kar naenkrat Izpraznila naia igrišča? Menda ne ho težko odgovoriti. Igra naših igralcev je odvrnila številne prijatelje nogometa. To kar morajo pri nas gledalci ie par let sem gledati, ni več nogiimot, je divjanje aa žogo iu neusmiljeno udri-banje po nasprotniku. Pravega pojma o nogometni igri žal med igralci ni več. Temu so deloma krivi tudi naši sodniki. Ne mogoče radi klabega sojenja, pet pa radi prevelike obzirnosti. Nogometna pravila menda točno predpisujejo, da mora sodnik nevarno igro preprečiti, predno pride do poškodb oziroma vidnih posledic Ukc igre. Naši sodniki dosledno prezirajo to določbo. Čakajo, da se dogode incidenti, šele potem posežejo po skrajnem sredstvu. Ali ne bi bilo boljše igralca, ki 110 zna igrati nogometa, odstraniti iz igre, drugič si bo tak surove/, temeljito premislil nevarno igrati. Pa naše občinstvo samo? Ce vidi na igrišču rcmplanje, ki je po pravilih dovoljeno, vpije o faulih. Če pa igralec udari namenoma soigralca po nogah, je pa tiho. Naši sodniki so pravilno remplanje popolnoma zatrli, mirno pa glcdujo udrihanje po nogah in ne žvižgajo. 1 o ,sta dve kardinalni napaki naših sodnikov. Igralec ne sme pravilno remplali, da pride do žoge, udrihati po nogah nut pa sodnik ne brani. Torej zakaj pustiti jzkušnjjvo, katere se težko ubrani vsak igralec.
Takih primerov smo v letošnji prvenstveni sezoni dosti videli. Slab nogomet, poraz, potem pa še ostra igra, lo je za naše ljudi vseeno malo preveč. Tistih razgrajačev, katerim jc vse eno kako se igra, ker jim je glavno zmaga njihovega kluba, je premalo, da bi napolnili igrišče. Poleg tega pa ti povečini pridejo brezplačno na igrišču. Mosto, da bi število gledalcev pri nas naraščalo, se pa munjša. Komaj par sto gledalcev pride k igri h kateri je še pred letom dni prišlo vc£ tisoč. Vsaka nogometna igra mora imeii propaganden značaj, mora pridobivati novih prijateljev. Kakor hitro se ho vsakdo, ki obleče tekmovalni dres in pride na igrišče, tega zavedal, potem bo naš nogomet pričel napredovati. Nogomet je borbena igra, todu v boju za žogo se je treba vedno posluževati dovoljenih sredstev. Nikdar se nc sme zamenjati odločne igre 1 brezobzirno! V boju za žogo se ne sme pozabiti, da jo nasprotnik človek in športni lovaril, ki slremi prav za prav za istim ciljam, služi isti sporlni ideji!
Občinstvu in tudi ideji športa je čisto vseeno, kdo si pribori prvenstvo. Ni pa vseeno če nekateri suroveži nogometu in vsemu športnemu gibanju škodujejo s svojimi nastopi. Surovežev naše občinstvo ne bo nikoli pogrešalo, veselo ho, da na bo gledalo njihovih Izpadov. Za vsakega igralca je nadomestitev, toda /a sto in sto gledalcev, ki ne pridejo radi surovežev k tekmami, ni nadomestila. En sam igralec ni eksistenčne važnosti za klub. Brez gledalcev se bo pa kaj kmalu nehala vsaka nogometna igra. Tega vo;lstva klubov ne smejo prezreti. Ideja športa mora bili važnejša, od vseh drugih momentov, ki so se žal pri nas vrinili med šport!
Prvenstvene tekme se bodo v nedeljo pričele. Od vsake igre j« odvisno ali se bodo naša igrišča zopet napolnila. Od tega tudi razvoj nagaga nogometa! Vsaka igra mora imeti predvsem značaj propagande. Pridobivati prijatelje nogometa je važnejše, kot pa zriaga pridobljena na tak način, da obrača gledalce! Tega nc smejo pozabiti naši nogometaši, sodniki in športni iorumi!
Novo mesto
Smrtno nevarna poškodba. V bolnici lJsn»ilje-nili bralov v Kandiji se nahaja Bosanec fttelan Djak, ki je v gozdovih hmeljniškega barona \Vum-bolla prevzel nošnjo drv za kurjavo. V gozdovih na Javorniku so ga neznani storilci v soboto zvečer smrtno nevarno ob.slrelili, Zadeli so ga trije streli ,eden v desno uho, eden v desno ramo jn eden v trebuh. Trebušni strel mu je na petih krajih predrl črevesje, tako da je njegovo stanje brez-
frogramt Radio-Liublfana t
Petek, 28. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevno vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Pravilno pripravljanje kemikalij (Prof. Horvat). 19.30 Gospodinjska ura (gdč. Humekova). 20.15 Prenos iz Varšave: Simfonični koncert. 22.30 Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 21. septembra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Gimnastične vaje (Ciril Šoukal). 19.30 Zabavni kotiček (g. Bitežnik). 20.00 Prenos iz Zagreba: Ciotovac: Morana, ljudska opera. 22.30 Čas, poročila.
Drugi programi t
Petek, 23. sept.: Zagreb: 20.15 Simfonični koncert, prenos iz Varšave. 22.00 Večerni konc. 22.40 Lahka glasba. — Barcelona: 21.10 Radio orkester. 22.15 Vokalni koncert. 22.45 Pester koncert. — Stuttgart: 21.00 Simfonični koncert: W. A. Mozart: Simfonija v Es duru. J. Brnhms: II. simfonija. 22.15 Koncert. — Berlin: 20.30 Pester večer. 22.00 Poročila, nato koncert. — Belgrad: 20.00 Simfonični koncert. — Langcnhcrg: 22.20 Plošče. 22.45 Koncert. — Prana: 21.00 Koncert kvarteta. 22.20 Plošče. — Dunaj: 20.30 Koncert. 22.15 Ciganska glasba. — Budapest: 20.00 Francoska gl. 22.00 Prenos koncerta iz kavarne.
Sobota. 21. septembra: Zagreb: 20,00 Operni prenos iz zagrebškega Narodnega gledališča. »Morana , ljudska opera. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 21.30 Moderni plesi. 22.00 Igra. — Stultgart: 20.01) Pester večer. 22.15 Plesna glasba. — Berlin: 20.00 Koncert. 22.00 Poročila, nato plesna glasba. — Belgrad: 20.00 Morana . opera: Gotovac, Zagreb. V odmoru poročila. - Po končanem prenosu plesna glasba. — Beromiinster: 20.00 Kompozicijo za flavto in klavir. 20.25 Dialeklna igra. 21.15 Plesna glasba. — Laiigenherie: 20.00 Slavnostni večer. 22.20 Plašna glasba. 23.0:1 Jazz. — Praga: 20.00 Jo-hann Slrassov koncert. 2LOO Benešev koncert. —
Cerkveni vestnih
Vzdihi po Materi. 14. Marijinih pesnil za 1110-! šani zbor. Al. Mav C. M. — V kratkem izide 2. na-i lis te priljubljene zbirke Mavovih Marijinih. Prvi j je pošel že prt i 2 letoma. Ker pa se je od mnogih ! strani izrazila želja, naj :-e izlajo tudi posamezni ! glasovi, se bo ugodilo tudi tej želji. Cena partlturi bo kakor pri prvem natisu 12 Din, posameznim glasovom (po"2 glasova skupaj) pn 4 Din. Dobivali se bodo od drugega tedna oklobra naprej v Jugoslovanski kniiaarni iu v misijonski hiši, Ljubljana, Tabor 12.
up 110.
Slovenjgradec
Grozdje iz Slov. goric. Preteklo nedeljo je. n ok i posestnik od Sv. Trojice v Slov. goricah pripeljal polnonaložen tovorni avto grozdja, sliv in breskev. Grozdje je prodajal po 4 l)iu zu kg ter ga je vpričo tega. da pri nas nimamo vinogradov, kmalu in lahko spravil v denar. Lahka je bila tudi kupčija z breskvami. Slive pa niso šile, ker jih je to leto tudi tuka j dovolj in jih kmetje prineso vsak dan dovolj na trg iz okolice Velenja.
Smrt v veži. Neka starejša ženicn domu i/. Sv. Primoža nad Mulo je bila v tuk, bolnišnici. Oni dan pn je zapustila bolnišnico in je bila namenjena domov. Nenadoma jmi ji je postalo slabo, slu je v neko vežo sredi mesta in tam umrla v naročju ge. Vrltovnik. O dogodku je bila obveščena bolnišnica in mestna občimi, ki .sta pokojnico po svojih uslužbencih spruvila v bolniško mrtvašnico. Po koj nico je inoralu zadeti kap. N. v 111. p.
Naznanila
Ljubljana
Podporno društvo zveze služkinj priredi »kii|v no s Posclsko zvezo i/.lel v I). M. v Polju v nedeljo 25. septembra. Odhod Izpred Mestnega doma z avtobusom ob 3.
IL Smrokarjev tečaj za umetno risanje in slikanje. Vse, ki se resno nameravajo lega lečaja udeležili, vabim na pogovor v svoj atelier v šiški (Aleševčeva 38, to je v smeri Iz mesta od mitnice na desno) na sobolo 24. septembra ob 18. Oni, ki nc utegnejo sami priti, naj pošljejo zastopnika. — 11. Smrekar.
TK Skala v Ljubljani opozarja vse imeiniko knjige Naš alpinizem , da je izšel k isti popravek, katerega dobi vsakdo v knjigarni, kjer si je knjigo nabavil, odnosno v klubovein lokalu TK Skale. Ma« sarjkova cesta, palača »Grafika . — Odbor TKS.
Zvozil bivših salojijunskib gojencev nn Rakovniku ima svoj redili letni občni zbor v nedeljo dne 2. oktobru t. I. oh 9 1111 Rakovniku. Vabljeni tudi
li-li tovariši, ki še niso včlanjeni v Zvezi. *
Vabljena pevska društvu v dravski banovini naj radi sestave programa nemudoma naznanijo, ako se u leleže proslave 50 letnice obstoja nnjsla-rejšega in prvega slovenskega pevakega društva »Lira v Kamniku dne 15. in 16. oklobra 1082.
Vič. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo v nedeljah 25. septembra in 2. oklobra, vsakokrat od 9 12- Pouk se bo pričel dne 3. oklobra. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko spričevalo in za vpisnino In šolnino po 15 Din.
Vpisovanje ' gospodinjsko nadaljevalno šolo v Mostah pri Ljubljani bo v nedeljo dne 25. septembra 1932 od 10—12 na osnovni šoli v Mostah. —
AVali oolasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstico po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
irvmmm
Vsaka beseda 1 Din
Učenec
se sprejme v trgovino. Naslov se izve v upravi »Slovenca« št. 13.786. (v)

Vsakn beseda 1 Din
Posojila
na vložne liste velebank, kakor tudi vložne liste same morete dobiti pod najugodnejšimi pogoji. Informacije daje agentura Kraut. Karlovec, Dra-škovičeva ul. 2.	(d)
Vsaka beseda 1 Din
ODDAJO:
Lepo stanovanje
se odda. Pohlinova 15, Zelena jama.	(č)
Scba in kuhinja
se takoj odda v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.783. (č)
Trisobno stanovanje
komfortno — popolnoma solnčna lega, se v neposredni bližini Obrtne šole odda takoj ali s 1. novembrom. Naslov v upravi Slovenca« pod štev. 13.785.
Vsaka brseda I Din
ODDAJO:
Večji lokal
na prometni točki Ljubljane, primeren za obrtnika ali skladišče, se takoj odda. Naslov v upravi Slovenca« pod štev. 1 5.787.	fn)
O Veselje O in zadovoljstvo
je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn nli športni ševijot zu moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum
iz trgovine
Zlender
Ljubljana, Mestni trg 22
O	Priznano najugodnejši	& ^
nakup dobrih kvalitet	SH
Vsaka beseda 1 Din
Ura z verižico
se je našla. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.784.	(o)
Črna koščena očala
in ura zapestnica izgubljena ob Savi na Ježici. Najditelj dobi nagrado. Naslov pove uprava -Slovenca« št. 13.750. (e)
Vsakn beseda 1 Din
i Če. avto svoj stari prodajaš nI' motorja bi znebil se rad. brž kupca' ti mnoso prižene Slovencev tiajmanjš' inserat
Vsaka beseda I Din
aaBQB3saaasBiiiisaB
Droben oglas v »Slovencu« "j posestvo ti hitro proda; l če ie nc z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. BBBBBBBBttBBBtKSBR
Hišo
novozidano, 4 sobe, pritikline, vrt, Trnovo, prodam za 130.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.683.	(p)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (I)
čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri
Posestvo 15 oralov
rodovitno, pri Mariboru, proda ugodno Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica 21.	(p)
USNJE
ske potrebšči in najceneji
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljana, Palača Dunav
Moško kolo
dobro ohranjeno, štev. 602 R, tirme Stria«, poceni naprodaj. — Črnuče št. 12. (1)
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana.	(1)
Vinske sode
prvovrstne, po 76 in 80 hektolitrov, poceni prodam. Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union. (1)
Breskve
prima, kg 2 Din, vsako množino, razpošilja Po-stržin, Krško.	(1)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosfe po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, klica 82 Kemična čistilnica perja

Vsaka beseda I Din
SUHE GOBE
in FIŽOL
kupuje
po najvišji dnevni ceni Fran Pogačnik Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 67, nasproti mitnice.
iSfi^BRHH
Duhova drva
m oglje
kupuje stalno
Man rraiic
Ljubljana
Sv. Petra cesta 24.
OPOZORILO! Podpisana Zveza« opozarja p. n. interesente, da g. A. Pegan ni pooblaščen nabirati naročila in sprejemati denar za oglase v časopisu Gasilec in v Gasilskem koledarju«. Izvrševati ta posel je upravičen izključno le eden naš pooblaščenec, ki ima za to potrebno pismeno pooblastilo vedno pri sebi.
Ljubljana, dne 22. septembra 1932.
Jugoslov. gasilska zveza v Ljubljani.


Vsaka beseda 1 Din
Lanene tropine
Id drnaa krmita ondl najcenej Veletrgovina iiia in moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva ceste 2«.
No
v a
Portugalka
se toči v gostilni Pav-šek«, Šmartinska cesta.
——.. ,, Dnevnik
hiorenec
najbolje informirani list!
ZAHVALA. Vsem, ki ste ljubljenemu
OSKARJU
prinesli cvetje, ki ste ga poslednjikrat spremljali,, ki ste sočuv-stvovali z nami ob njega tragični usodi — vsem iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo č. duhovščini, med njimi g. župniku Kanduču iz Krope, g. sreskenui načelniku dr. Ogrinu, g. županu Pircu, g. sreskemu podnačelniku dr. Zobcu, pevskemu zboru društva Sokol iz Kranja za tolažilni žalostinki in končno prav posebno naredniku-pilotu g. Borku, ki je spremljal mrtvega tovariša na dolgi poti iz Novega Sada ter mu ob odprtem grobu s prisrčnimi besedami poklonil skromen spomin.
Kranj-Ljubljana-Kamnik, dne 21. septembra 1932. Žalujoče rodbine: REBOLJEVE, JEMČEVA in BEDENKOVA.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, stric in last, gospod
Ludovih Puh
zasebnik
dne. 22. septembra po dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere, v 91. letu starosti, mirno umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 23. septembra ob 4 popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdanska cesta šl. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. septembra 1932.
LUDOVIK, IVAN, JOSIP, FRANC in MAKS, sinovi
in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
tTužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena soproga oziroma mati, sestra in tašča, gospa
Frančiška Jernejčič
soproga žel. vpokojenca
po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, dne 21. septembra ob 23 mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice sc bo vršil v soboto 21. sept. ob 4 popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin! Ljubljana, dne 22. septembra 1932.
ANTON JERNEJČIČ, soprog; ANTON, VLADIMIR in JOSKO,
sinovi; VIDA in EMA, hčerki — in ostalo sorodstvo.
P
UZNA GOSPODARSKA BAN
| ♦
i
»
*
i ♦
: ♦
♦
t
BRZOJAVNf NASLOV: GOSPOBANKA
TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979
D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA tO)
PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj. Šibenik, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split.
Izvršuje vse bančne posle nafkulanfneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu
Lorna Doone
Roman iz Exmnora
>GOspod Ridd, ali ste ob pamet?« je izprego-vorila in me prijela za roko, da bi me potegnila proč.
Nisem ob pamet ne. samo malo zaspan sem. sem odvrnil in se lilinil, da je ne vidim, da bi me lahko prijela.
Bežite od tod. bežite ori tod. če vam je življenje drago. Straža pride semkaj. Hitro, gospod Ridd, poskusila vas bom skriti.«
Nili za korak se ne premaknem, če mi nečele reči .John', sem dejal. Pel udi sem se, kakor si lahko mislite, zelo bal.«
-No, dobro torej. John. gospod John Ridd. podvizajte se. če imate na svetu koga. ki je v skrbeli za vas.
■O marsikdo Je v strahu zame, sem ji pritrdil: za vami pojdem, gospodična Lorna, toda nič se m j ne mudi, če nI razen mene nihče drugi v nevarnosti.«
Brez nadaljnjo besede me je poved la proti ru-pi in se je med leni večkrat plaho ozrla v dolino nad seboj. Skozi odprtino v skali sem opazil globoko. temno jamo. kjer bi bil nekoč v svojem dečjem strahu in naglici skoraj utonil. V tej naravni skalni dolbini sem razločil v skalo vsekane stopnice, vodeče navzgor. Po teh stopnicah sem tedaj pobegnil. Na desni strani tega stopnišča je Lorna navadno zajemala vodo, na levi pa je bila težko opazna ozka razpoka, prerasla s sivim bršljanoin, tako da je človek, ki bi prišel s svetlega, ne bi lahko opazil.
Lorna je odmaknila ta vejnati zastor, toda ker sem bil visok in zajeten, sem se le s težavo splazil noler. Votlina je bila kakih osemnajst do dvajse!
čevljev široka in njene sirove slene so bile porasle s praprotjem. mahom in lišajem. Namesto stropa se je bočilo nad njo aprilsko nebo, ki so ]X) njem pluli belkasti oblački. Tla so bila pokrila z mehko, nizko travo, ki je bila pomešana z mahom in troben-ticami. Ob slenah je bilo več naravnih skalnatih sedežev, po sredi je pa žuborel kristalno čisti vrelec, se vil smehljaje do roba pečine, skakljal tam na dan in tekel v senci in svetlobi naprej.
Ko sem začudeno in nekam otožno vse lo ogledoval. se je Lorna ročno okrenila proli meni in iz-pregovorila:
Kje imale pa obetana sveža jajca, gospod Ridd? Je li vaša plava koklja nehala leči?
Zdelo se mi je, da hoče oponašali mojo kmečko govorico, in to mi ni bilo nič kaj povšeči.
»Tukaj jih imam nekaj.< sem odvrnil nekam malomarno, rad bi .jili bil prinesel še enkrat loliko, ioda bal sem se, da jih ne bi pri plezanju stri.'"
Drugo za drugim sem vlekel jajca iz svojega žepa in sem pri leni vsako skrbno očistil eenn, ki je bilo z njim obloženo. Vsa skupaj bilo jih je kaka dva tucata — sem položil v mahovito -kalno razpoko. Lorna me je gledalo z vsevečjim začudenjem. ko sem jih posamič odlagal pred njo. a ko sem ji nazadnje rekel, naj jih prešleje. so se ji na mojo veliko presenečenje udrle solze.
Kaj sem storil? sem vprašal in se od-sramu skoraj nisem upal ozre!i nanjo. O kaj sem Mori!, dn sem vas tako razžaloslil?
Saj nisle nič zakrivili, gospod Ridd, je odvrnila ponosno, kakor da se mene lo nič ne. lice.
Vonj svežega sena me je menda tako prevzel. Razen lega sle lako prijazni do mene. ja/, pa nisem vajena dobrote.'
Pri teli njenih besedah in solzah mi je bilo
nekam nerodno, rad bi ji bil nekaj rekel, toda bal sem se. da bi jo še huje užalostil. Potemtakem sem molčal, kakor dn bi bil molčal tudi spričo lastne bolesti. Ozrl sem se v tla, da ne bi bito videti, da jo opazujem.
Nato se je malce oddaljila, kakor da se popolnoma nič ne briga zame. Meni je pričelo pri tem -rce silovito utripati in toliko da nisem pohitel za njo. Zdajci sc je pa sama okrenila iu z lahnim vzdihom pristopila k meni. Oči so se ji blestele v vlažnem sijaju in ponosni vrat se ji je malo upognil.
Ali sem vas nemara s čim razžalila, gospod Ridd? je izpregovorila z najslajšim glasom, kar jih .je kedaj prišlo iz človeških ust.
Težko sem se premagal, da je v leni trenotku nisem objel in poljubil, vendarle sem se še pravočasno zavedel, da ne smem na la način zlorabiti njenega zaupanja in težkega položaja. John Ridd, sen), rekel samemu .sebi. vedi se kar najpametneje do le zapuščene mladenke.«
Lomi je bila moja skromna vzdržljivost pogodu, kajti lačas me še ni ljubila, četudi so imele njene blage, prijazne oči močan vpliv name. Moje dobro vedenje je obudilo v njej simpatije zame, zalo je brez kakršnegakoli obotavljanja na svoj živahni način, ki je bil lako ljubek in mojemu okornemu značaju lako nasproten, sedla nn skalni sedež meni nasproti. Črne trepalnice so se ji dvigale in spuščale preko blagih oči in pričela mi .je pripovedovali svoje doživljaje, ki sem jih bil tnko željan slišali. Toda kar je mislila nn skrivnem o meni. Johnu Riddu, to najtehtnejšo skrivnost zame, mi je tedaj še zamolčala.
I.) v a j s e | o p o g I a v j e.
Lorna pripoveduje svojo doživetje.
Ne moreni se domisliti vsega, kar sem kedaj mislila in čutila, Iudi mi ni nikoli prišlo na um, (ia
bi iz svojega doživetja vezala povesti, potemtakem ne vem, kje naj je začetek moje zgodbe, kaj mora bili v sredini, pa tudi svojega sedanjega duševnega •stanja vam ne morem jasno naslikati. Ako prosim koga iz svoje okolice, da bi me poučil, dobim za odgovor bodisi porogljiv nasmeh ali pa srdit obraz, i Na vsem svelu sla samo dva človeka, ki imata odprla ušesa zame in mi poskušata pomagati — moj ded sir Ensor Doone, pa drugi modri človek, ki ga kličemo za svetnika: Prvi je že zelo star in do vseh razen do mene silno slrog; videli je, da starec ve, ; kaj je dobro in zlo, toda da se neee s tem ukvarjati. I Svetnik po drugi strani, je jako živahen in preme-len in se samo smehlja na moja vprašanja.
Med našimi ženskami ni nobene, ki bi mogla z njo občevati, odkar mi je umrla leta Sabina, ki st je na vso moč prizadevala, da bi me česa naučila. Ona jc bila slovita žlahtna gospa, ki jo je surovost, nasilje in nevednost mojih sosedov bolj in bolj ža-lostiln in bolela. Od leta do leta se je zaman trudila, zbuditi v mladih ljudeh čut časti in ponosa in jim dopovedati, kaj prišlo,ji njihovemu rodu. Najrajši jih je nazivala z ubožci , a oni so jo posmehljivo imenovali .staro telo čast . Čcsto se je izrazila. da sem ji jaz edina uteha, in prepričana sem, da sem ji bila v resnici. Ko je leta Sabino umrla, mi je bilo hujše, ko da bi izgubila rodno mater.
Očeta in matere sc več ne spominjam; baje mi je bit oče najstarejši sin sira Ensora Doona, pa tudi najhrabrejSi in najboljši od njegovih sinov. Zalega-delj me smatrajo tukajšnji ljudje za naslednico k razbojniške vladavine in me kličejo za knoginjo ali kraljico. Pač žalostna Sala!
A ti ste ie poravnaft naročnino?
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cefc.
tzdajuteij. Ivan itakorec.
U-.<sdnik: Franc Krenižar.
Junakom z Mačkovega kamna
Bogoshrunshi zločin
Predoalje, 22. septembra.
V noči od 31. do 22. septembra se je pripetil v naši fari v Predosljah strašen bogoskrunski zločin. Na polju med Predosljami in Suho stoji nekako 5 minut od Predoselj lep križ — Markutovo znamenje. Danes ponoči je zločinec s silo strgal Boga raz križ. Desna roka je obvisela še na krilu. Vse drugo je pa vzel s seboj in posamezne ude križa razmetaval po cesti proti Suhi in sicer najprej levo roko. čez kakih 20 minut kos obleke, nato razen stopal vse ostalo. Končno pa, nekakih 100 metrov od križa, še stopala. Tako raztresene ude je prva našla Katra Munih iz Suhe. ko je šla k sveti maši. Skrbno jih je zbrala in zložila pod križ. Pogled na križ, na katerem je še visela desna roka, in na razbitega Kristusa pod križem, je bil strašen. Brez dvoma bo vsem. ki so to videli, ostalo neizbrisno v spominu. Jasno, da je laka bogo-skrunska p9dlost vzbudila strašno ogorčenje po vsej fari in okolici.
Orožništvo iz Kranja je približno čez četrt ure. ko je bilo o tem nezaslišanem zločinu obveščeno, začelo temeljilo preiskavo. Upamo, da se mu bo po-recilo zločinca izslediti, da prejme zasluzeno kazen.
TABLETI
(proti glavobolu io migreni)
to svetovno znane, ampak pristne samo v prikazanih ovojih.
Za kamniškim - tržiški „ekspres
u
Pri Krupnju v Srbiji je hrib Mačkov kamen, kjer je bila meseca septembra 1011 strahovita bitka med Srbi in Avstrijci. Na Mačkovem kamnu so se Srbi borili z izredno hrabrostjo ler si osvojili ta hrib, nakar je bila vržena Potiorekova armada iz Srbije. nedeljo je bila v prisotnosti kraljevega zastopnika generala Jetmcniča in patriarhu Varnave posvečena spominska cerkev na Mačkovem
kamnu, ki hrani kosti padlih junakov.
Požigaici na delu
#
Ogorke je veter raznašal daleč po okolici. Po nekaterih, s slamo kritih hišah so jih gasili, da sf> slamnate strehe ne bi vnele; k sreči pa jih je ravno zvečer dež temeljito razmočil. Požarne hrambe iz bližnje okolice, ki so prispele na kraj požara, večinoma niti v akcijo nis> slopile. ker je ogenj v najkrajšem času opravil svoje delo. Želeti je samo, da se orožništvu posreči izslediti človeka, ki v tako ležkih časih zlobno požiga imetje tujih
Požar pri Slov. Bistrici
Slov. Bistrica, 21. sept.
Mnogo razburjenja je povzročil požar v torek popoldan, ki je že četrti v tem mesecu. Pred kratkim sta pogoreli na Pohorju dve vodni žagi. v sosedni vasi Cigonci pa gospodarsko poslopje. Tokrat je gorelo veliko gospodarsko poslopje posestnika Pivka v vasi Leskovcu št. 2. Okrog 2 popoldne smo videli z našega mosta v smeri proti Črešnjevcu ognjene zublje iu ogromen dim. Takoj so bili naši gasilci v pripravljenosti. toda niso vedeli, k(je gori. šele na telefonsko poročilo so zvedeli, da gori v Leskovcu. Gasilci so s svojim avtomobilom odhiteli k požaru. Imeli so težko delo, ker niso mogli stopiti v akcijo z molorno brizgalno. Ni bilo v bližini nobene vode, ker se je v suši edini potok v bližini popolnoma posušil. Morali so iz studenca nositi vodo, da so z ročno sesalko jKigasili požar in razmetali tramovje, sicer bi še hiša poslala žrlev plamenov. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, samo zidovje štrli v zrak; sezidano pa je bilo komaj lani. Požar je uničil vse gospodarsko orodje, 1(3 velikih voz sena in 9 voz slame, živino pa so o pravem času rešili. Ogenj je nastal najbrže zato, ker je kdo vrgel na bližnji gnoj cigaretni ogorek in se je vnela slama. Domačini so sicer opa-■iM. da gori kup, ki so ga tudi pogasili, toda veter je bil močnejši in je zanesel iskre na hlev. Pogo-relec trpi Škode okrog 100.000 Din. zavarovan pa je za 75.000 Din.
Zlobna roka požiga
Domžale, 22. seplembra.
Komaj smo poročali o požaru, ki ga je zanetila zlobna roka na Količevem, že je danes ob 1 ponoči gasilski rog in tovarniška sirena naznanila, da zopet nekje gori. To pot je požigalec zažgal kozolec-dvojnilt na Podrečem, last F. Majhna. V kozolcu je bilo okrog 3 voz sena. voz stelje in en voz ovsa. Poleg tega se je tam nahajalo tudi več voz. Ogenj je bliskoma objel ves kozolec in ognjeni zublji so .ne I ostrim pokanjem razsvetlili nebesno stran. Rešiti se ni dalo ničesar, zakaj preden so domači in sosedje opazili ogenj, so plameni vse objeli.
Dež po dolgih tednih
Suša slrašno gospodari po slovenskih poljih. Vsi travniki so ožgani, njive žejne vpijejo po moči. Ajda je komaj pest velika, zrnja skoraj ui, slama bo malo vredna. Zelja kmetje nili za dom ne bodo pridelali, krompir je bil droban. Repa, korenje, pesa, krmske rastline sploh ne rastejo, vse se sušh obupno žalostno je po vsej deželi. V ta obup kmečkih ljudi so napovedovali časopisi že par dni spremembo vremena. Oblaki so se res začeli zbirati tu pa tam, veter je pričel pihljati, ozračje se je močno shladilo. Toda dežja je padlo v sredo zvečer zelo malo. Komaj prah je zmočil. Poljem skoraj ni koristil. saj je zemlja namočena jedva za prsi debeline. Toda bolje nekaj kakor nič, pravijo kmetje. Vsaj dva dni in dve noči bi moralo rahlo deževati, da i)i bile njive dovolj namočene, pridelki za silo prilili, rast še nekam pospešena. Toda izgleda, da je bilo, kar je bilo — oblaki so se razpodili. veter je jenjal, dežja najbrž ne bo več.
Proga Požarevac-Negotin
Belgrad, 20. septembra.
Žc precej dolgo je. odkar je trasirana proga 1'ožarevac—Kučevo—Negotin. Važnost tc železniške zveze je predvsem v zvezi Romunije z Jugoslavijo in ostalimi zapadnimi in jugozapad-nimi državami F v rope. Znano jc. da se blizu Brzc Palanke. med Negotinom in Turn Severi-nom gradi čez Donavo velik most. ki bo služil ravno zvezi Romunije z Jugoslavijo. Danes samo nekaj podatkov o novi progi.
Že eno leto se pospešeno dela na prvem delu proge. t. j. med Požarevecm in Kučevom, ki jc dolg 65 km. Dela v zemlji so večinoma že gotova. Cela vrsta dtdiših in krajših tunelov z več viadukti precej zadržu je naglo graditev. Na relaciji Požarevac—Kučevo liodo poleg že omenjenih dveh še sledeče železniške postaje: Bra-tinac. Slig. Sirakovo, Ljubinje, Rabrovo. Letnica in Mišljenovac.
Pomen nove proge jc v prvi vrsti v žc zgoraj omenjeni najkrajši zvezi z Romunijo. Na drugi strani pa dobi z novo progo Rrlgrad zelo dobro zvezo s tako zvano Krajino in njenim središčem Negotinom, ki jc bila doslej docela odrezana od glavnih prometnih /il in -mogoč dohod po Donavi, ali pa po železnici preko Pa-račinn oziroma Niša. Razen tega je treba upoštevati izredno lesno in rudno bogastvo ozeml ja okrog Majdan-peka. Mogilc in Sirakova. kjer je zaposlenih tudi lepo število slovenskih rudarjev.
Drugi del proge (od Kučcva preko Majdan-peka na' Brzo Pnlnnko) bodo začeli graditi šele. ko 1k> prvi tx>polnoma gotov. Terensko bo šc
ljudi.
Ogenj na Trški gori
Novo mesto, 21. seplembra.
V pouedeljek okrog 9 zvečer je rolovžka sirena s svojim zateglim dvakratnim tuljenjem naznanila, da gori nekje v bližini mesta. Res je bila prijazna Trška gora vsa osvetljena od močnega ognjenega svita, lako da se je božjepotna cerkev Matere Božje na vrhu gore prav razločno videla, (iorel je na pobočju gore, med Pollakovo in Seidlovo zidanico, vinski hram. dolg 17 m in 6 in pol metra širok, deloma lesen, lc spodaj podzidan. last posestnika Medveda Jožeta iz Gor. Kamene pri Novem meslu. Ker je bilo vsled dolgotrajne suše vse suho kot poper, je bila zidanica in vse kar je bilo v njej v irenotku v ognju, ler je bilo v kratkem času in preden je sploh bilo mogoče kaj rešiti, popoluoniH uničeno. Z zidanico vred je zgorelo tudi za 50 hI vinske posode t. j. 12 sodov, vinska sij. skalnica, vse viničarsko orodje, ter vse pohištvo treh sob in kuhinje. Obenem je vsled silne vročine, ki jo je ogenj povzročal, tudi 13 m vinograda okoli hrama, tako dn je sedaj požar uničil še to, kar je pred dobrim mesecem pustila toča, ki je divjala nad Trško goro. Rešili se ui dalo prav nič. ker je ogenj z neverjetno naglico objel celo poslopje. Novomeški gasilci so bili sicer kaj hitro ua mestu nesreče, vendar pa so morali gledati, kako je ogenj pred njihovo očmi uničeval in uničil vse. ker niso imeli nili kapljice vode na razpolago, s katero bi mogli divjajoči element udušiti. Zalo so. kolikor so brez vode sploh mogli, branili le sosednje poslopje, da se ga ogenj ni prijel. --Lastnik Medved trpi okrog 80.000 Din škode, dočim znaša zavarovalnina le Din 28.000. Kako je ogenj nastal, je ležko reči, vendar pa sodijo, da je tudi Iu bila zopet na delu zločinska roka.
Ivan Prešeren petdesetletnih
Kr;:nj. 20. septembra.
Radovedno so ugibali Kranjčani preteklo soboto zvečer, kaj naj pomeni godba, ki jc navdušeno igrala \ Savskem predmestju. G. Ivan Prešeren, ki ima dobro \ poljano tovarno čevljev na 1'idru, je naslednji dan. to je v nedeljo, 18. septembra slavil svoj petdesetletni jubilej. Kot ima g. Prešeren navado ob priliki kakega godu ali podobne slavnost povahiti na gostijo vse svoje tovarniško in pisarniško osebje, je seveda v soboto zvečer, ua predvečer pomembnega dogodka zopet povabil vse osebje in ga pogostil. da je prisrčna slovesnost ob lepi harmoniji med gospodarjem in delavci trajala pozno v noč. — Delavci pa. ki so se svojemu dobremu gospodarju hoteli oddolžiti za njegovo naklonjenost. so pn skrivaj najeli škofjeloško godbo in je jubilantu v soboto zvečer priredila pod-oknico.
G. Ivan Prešeren se je rodil v Begunjah 18. septembra 1882. Po skušnjah, kolere sj je pridobil pri trgovini s čevlji, ko jc šc bival v cirčičah. je 1. 1 o t s. prišel v Kranj, kjer je kupil od Jereba gostilno na Fidrn ob ccsti v Naklo. Prostorno poslopje je preuredil v tovarno čevljev, na južnem koncu stavbe precej prizidal, hišico na dvorišču pa je preuredil v pisarno in skladišče. — V svoji delavnici jc takoj zaposlil precej delavcev. Izdelava čevljev se je vršila sprva ročnim polom, pred štirimi leti pa je vso tovarno opremil z najmodernejšimi čevljarskimi stroji, katerih število Ielo za letom izpopolnjuje. Danes zaposluje okrog 50 delavcev v tovarni in štiri moči v pisarni. Izdeluje čevlje vseli vrst znamke 'Herkules« in jih razpošilja |>" *scj državi. \ Sloveniji ima več podružnic, drugod pn komisijske prodaje.
Po značaju miren- skromen in dobrohoten se g. Prešeren ves posveča samo delu v tovarni, katero obvlada do podrobnosti, ter brigi zn svojo družino. ^ srečnem zakonu / gospo Frančiško se mu je rodilo troje otrok.
Tovarnarju g. Ivanu Prešernu, katerega ludi ■Slovenec« šteje med svoje naročnike, ob njegovi petdesetletnici iskreno čestitamo in mu /<*-limo tudi v bodoče veliko uspehu in nnprerlk i v življenju.
zanimivejši in romantienejši od prvega, /lasti oni del ob reki Peku. .Najdaljši predor bo na leni delu, in sicer med Bliigojevim Kamenoin in štubikom. Dolg bo blizu štiri kilometre. /. novo progo bo /clo ustreženo lesni, premogovni in železni industriji, ki -<> žc sedaj v len krajih dobro razvite.
Ljubljana. 22. septembra.
Dn nes smo v po.sebnem članku navedli lep dobiček, ki ga /ele/iliei prinaša novi kamniški ek spre.,v. I a dobiček bo /našal v enem mesecu 56.000 Din. torej približno vsak dan 2000 Din. I a uspeli je odločilne gospode pri železnici v I iubljaui ogiogumiL da so začeli prav resno razmišljati o podobnih preuredbah voznih rodov tudi ua drugih progah v Sloveniji. Kakor smo /videli, pride najprej na a isto Tržič, ki bo dobil najbrž parkrat na dan direktno /vc/o / 1 j uhl ja no. Ra/en lega bo spremenjen ter izboljšan tudi vo/ui red nie.l I r/ieem in Kranjem I poštevalo se bo /Li-li delavstvo, ki /daj uiniii preveč primernih vlakov nu ra/polugo. I r/iiuui prav posebno /ele. da bi dobili jutranji direktni vlak i/ Ljubljane, ki bi jim dovolj /godi j pripeljal pošlo in časopise, ki jih /daj dobivajo v I r/iču razmerama /elo po/no. Potreben bi bil seveda tudi direktni večerni vlak i/ Ljubljane Kakor smo /vedeli, bo Ir/iški vlak tudi hitreje vozil, kakor vozi /daj. Vse to sU /namenja ki kažejo, da je železnica /aeela na močno razvijajoči ce avtobusni promet gledali / drugačnimi očmi. kakor doslej. Za tr/iško progo je na primer znano, da je padci osebni in' prtljažni
Osemdesetletnica vrlega slovenskega gospodarja
Na prijaznem Gradčiču pri Zreča h je slavil dne 22. t. m. svojo častitljivo osemdesetletnico ugledni in zaslužni gospodar Mihael Lumut.
Kdo starejših ne po/na veselega in dovtip-nega Merniku, kapelnika domače godbe, ki jc svoja leta spremljala vse domače svečanosti in prireditve '{
Brinjeva gora. sloveča božja pol. jc imela v današnjem jubilantu /vestega ključarja in oskrbnika, soobčaui pn i/kušenepa svetovalca.
Za zasluge, ki si jih je pridobil kot občinski odluirnik. je bil imenovan pred leti /a častnega obča na.
\ rlcmu. vsestransko delavnemu in /uslužnemu zreškemu faranu /elimo še mnogo zdravili in zadovoljnih let!
Slika predstavlja v sredi jubilanta- ob straneh pa sta oba njegova neločljiva prijatelju, /al že oba pokojna, in sicer pok. župnik Matija Karba i/ Zreč in pa pok. Podkrajšek. posestnik in ccrkveni ključar v Zrcčah.
Vlom
v mestno zastavljalnico
Ljubljana, 22. septembra.
Zdi «e, da sino z drugimi velemestnimi pridobitvami dobili v Ljubljano tudi prave velemestne vlomilce. O! časa do časa se leni drznim tičem posreči dobro izveden vlom. od katerega nekaz časa polom brez skrbi žive. Nato napravijo nov načrl. vnovič vlomijo, pobašejo denar, izginejo — policija sicer razpošlje tiralice, varnostni organi delujejo par dni z vso paro, toda že dveh večjih dobro zasnovanih in uspelih vlomov v Ljubljani, namreč v Obrtno banko in pri Stavbni družbi, nihče ni mogel prav pojasniti, kaj šele storilce prijeti.
Nocojšnjo noč je bil tak drzen vlom izvršen v mestno zastavljalnico na Poljanski cesli. Vlomilci so odnesli 31.660 Din. Policija sicer ima precej zanesljive sledove za drznimi vlomilci, toda veliko vprašanje je, kam so jo ti tiči pobrali, kje jih bo mogoče prijeli, če bodo sploh še dobili denar pri njih. Da je bilo vlomilcev več, je izven dvoma. Vlamljal jp na vsak način en sam, oslali so pač stali na straži. Način, kako je bil vlom izvršen, kaže na poklicne tržaške vlomilce.
V mestni zastavljalnici so že včeraj opazili sumljivega človeka, ki je prišel v urad brez pravega vzroka. Nihče pa seveda neznancu ni posvečal večje pozornosti. Ko pa so danes zjutraj prišli v urad uslužbenci zastavljalnice ler opazili vlom, so se namah spomnili včerajšnjega neznanca. Opisali so ga policiji, kolikor so se ga mogli spominjati. Na podlagi tega in drugih verjetnih dokazov je zbrala policija o vlomilcih zanimive podatke, ki jih je že, sporočila vsem orožniškim postajam po deželi ter ludi obmejnim organom.
Vlomilci so prišli v zastavljalnico skozi zadnje okno, z dvoriščne strani. Prepilili so železno rešelko. zlezli v urad. kjer so navrtali Se železno hlngajno ler jo temeljito izpraznili. Čudno je sicer, da pil nihče ni slišal, saj stanuje v isli rdeči hiši na Poljanski cesti v sprednjem delu okrog 100 strank. Vsekakor so vlomilci bili dobro izvežbaui ter so pri svojem delu bili zelo previdni. Imeli so tudi nataknjenc rokavice, ila bi s leni zabrisali sled za seboj. Precej jih je krila tudi deževna noč.
promet skoraj /n dve tretjini. Idini tovorni promet je na Ir/iški progi š,. približno tak. kakor je bil. / novo ureditvijo prometa na tržiški progi, /lasti pa / neposrednimi zvezami z Ljubljano, -e bo p.i |<otniški promet /novi ne samo /ravnal / nekdanjim prometom, marveč ga bo prav gotovo še presegel. I >obro bi iii'o. da bi v Ljubljani pri železniškem ravnateljstvu, ko /e pripravljajo nov tr/iSki ekspres«, takoj ob /aeetku novih hitrejših jn |>ogostcjših voženj /nižali tudi cene. Poka/alo se je /e pri kamniški progi, da je dobiček precejšen. — na trži-i ški progi pa bo liri'/ dvoma š,- večji, ker je že proga sama dal jš,i.
Sčasoiiiu bodo take hitrejše vlake vpeljali tudi drugod po Sloveniji, /a I r/ičem pride na vrsto Litija. Vrhnika. Grosuplje, i/ Maribora proti >1. Ilju- proti Rušam, na Dravsko polje, i/ Ormoža v I julomer. i/ ( olja proli Šoštanju, v Laško, proli Rogaški Slatini. Izboljšanje železniškega prometa bo prine-lo koristi tako železnici sami kakor prebivalstvu v prizadetih krajih. Razvoj k zboljšanju bi šel brez dvoma še hitreje uuprej. ko bi v I jubljalli imeli v ta namen na ru/iMilngo več kreditov /n investicije, ki «o pri laki -dvari najprej potrebni.
Izžrebane srečke
Te dni so bile izžrebane naslednje srečke v loleriji za zgradbo katoliške katedrale v llelgradu: Glavni dobitek dvakrat 3OO.000 Din (600.000 Din) je zadela št. 1H4.270. Dvakrat 50.000 Din (100.000 Din) šl. 89.832. Dvakrat 20.000 Din (Din 10.000) šl. 219.73«. Desetkrat Din 10.000 (Din 100.000) š|. (jo.058, S4.i>61, 85.898. 87.048, 190.716. — Dvajsetkrat Din 5000 (Din 100.000) št. 5448, 25.760. 112.011, 173.433. 180.910, 102.397. 204.343, •JH8.996. 213.183. 229.317. 120krat Din 500 (Din 604)00) SI.: 91«, 10.004, 21.912. 23.582. 31.991, 15.377. 45.080, $6.002, 00.646, 61.479, 70.917. 78.570, 79.807. 80.137. 81 .(mm. 82.874. 43.12«. 83.730. 86.685,
90.595, 115.897. 129.169. 160.897, 192.247.
91.671. 117.111. 132.782, 161.228.
95.415. 119.913, 188.01«. 101.783.
197.207. 210.907.
IO. i.970. 121.824, 142.130, 161.787. 211.409.
100.694. 123.812. 149.675, 180.856.
111.837, 124.184, 153.959, 181.061,
222.592, 225,441. 212.805, 244.573
228.995. 244.753,
281.622. 287 553. 244.823. 247.118.
214.147. 222.093, 211.618,
Lepi načrti društva ,Krhe4
Prosvetni odsek društva -Krka« je te dni sestavil spored predavanj /a sezono 52-55.
Začetkom oktobra priredi Krka« Pugljevo akademijo, katere i isti dobiček je namenjen /n stroške Pugljevo spominske plošče, ki jo bo odkrilo društvo -Krka« nn Pilgljevi rojstni hiši v Novem mestu v nedeljo '>. oktobra t. I. Ploščo izdeluje kipur France Gorše. V/idana bo na sedanji Gorupičevi hiši na Zagrebški cesti št. 5. Če bo le mogoče, se bo vršila Pugljeva akademija tudi v Novem mestu, in sieer na predvečer odkritja. Odkritje se bo vršilo dopoldne, n popoldne takoj |>o kosilu i/let na slavno Trško goro k trgatvi.
Otvoritveni družabni sestanek Krke« združen .s predavanjem so bo vršil \ petek 21. okt.
I.	I. Otvoritveno predavanje bo imel inšpektor v p. g. \Vcster in sicer o pri rodnih krusotah na Dolenjskem. Sledila bodo predavanja vsak drugi pelek.
Za ciklom Dolenjska pride uu vrsto ci* k c I Zastopniki svetovne literature. V njegovem okviru se lioilo vršila predavanja o l.itojpcju Sofoklejn, Danteju. Cerwnntc»u, Shakespcurjii in Goetheju.
Najzanimivejši, ker ludi najsodobnejši l>o tretji cikel Državniki i*n vojskovodje. Vršila se bodo predavanja o Lincolun. Leninu, Gandhi ju. Mussoliniju in Kcilial paši.
Poleg rednih -e bodo vršile ludi š,- i/redne prireditve. Največja i/inril njih bo decembra i. I. pod naslovom: D e c e m b e r s k i umetniški dnevi 1952. Naše likovne umetnike opozarjamo . <la se bo vršila v naši režiji od
II.	do 21. decembru repre/enliiliv na slikarska razstava. \ istem času -e bodo vršili •:<•; re-repre/eiilativen literarni večer poe/ije. potem proze in glasbeni večer.
Druga večja izredna prireditev bo Dan lepe knjige ob obletnici Prešernove smrti S. februarja prihodnjega lela.
Izmed drugih i/rednih prireditev omenjamo Se večer našega ameriškega pisatelja Lojza \damičn in večer malo/iiauega. a pomembnega pesnika, pisatelja in slikarja Josipa Cvelbarja i/ Kostanjevice na Dolenjskem, padlega v <ve-tovui vojni \ I irolnli.
Sestavljanje programa za novo sezono je zahtevalo mnogo truda in časa. Kakor l»o pokazala prog m umu knjižica, ki i/ide /a otvoritev ilove sezone / natančnim sporedom predavanj. se je Krki posrečilo /brati okoli sebe lep predavateljski /bor. obstoječ i/ pesnikov, pisateljev in novinarjev. Dn se seznani odbor / njimi, jim priredi še ta mesec posebni večer, ki nnj bi bil prvi intimni družabni .-ostanek v večjem obsegu.
Kakor znano. je.član društva Kjkn« lahko vsakdo, torej tudi oni. ki niso rojeni Dolenjci, r.lanarinn znaša letno 12 Din. ustavnimi pa enkrat za vselej 200 Din. Želimo, dn bi se nam priglašali kot člani in usta'nov niki /lasti Dolenjci. Prijave se sprejemajo na naslov : • Društvo Krka . Ljubljana- Hotel Metropol. (Miklič.)
Maribor
Kulturni obzornik
Knjige „Mladinske Malice"
Zmota je, če mislimo, da sodobna mladina nerada čita. Kdor jo dobro pozna, ve, da je celo mnogo bolj dovzetna za knjigo, kakor je bila nekdaj. Kljub enostranski današnji športni vzgoji, ki noče imeti več smisla za idealno plat. Povojna leta niso akazila mladine, razmere jo v prvih letih celo sili jo, da se obrača v življenje pravljic, kjer je vse tako lepo in svetlo in ni nikjer tistega grdega, ki jo plaši in straši v vsakdanjem življenju. Samo da bi imela zadosti svojih knjig na razpolago! Pa jih na žalost nima, ker je ludi v našo mladinsko literaturo posegla razdrapanost in še bolj napačni pojmi, kaj je prav za prav mladinsko in kako naj pišemo za mladino. Na knjižni trg prihaja mnogo izdelkov, ki nosijo žig z.a mladino , a so daleč, daleč od mladine, tako daleč, kakor je menda deveta dežela sama.
Prepričani smo bili. da bo Mladinska matica, ki so jo ustanovili pred petimi leti, odločno posegla v ta kaos in razčistila pojme, kakšna knjiga je prikladna za današnjo mladino. Njena ustanovitev je bila potrebna in je bila obenem znak visokega napredka. ki smo ga dosegli v mladinski literaturi. Toda bilanca petih let nam kaže, da tudi ta ustanova kljub idealnim težnjam ni mogla doseči tega, kar smo pričakovali. Med vsemi publikacijami, kar jih je Mladinska matica izdala v petih letih, ni niti ene knjige, ki bi dosegala nadpovprečno stopnjo, če izvzamemo dve drobni škuljevi poučni knjižici. .Mladinska matica mora imeti vsekakor nekakšen program, a njene publikacije v resnici ne prikazujejo lega določnega programa, še manj pa plemenih' .-vrhe, radi katere je bila ustanovljena. Človeku sP zdi, da se je pričelo tudi tu hlastati po nesi-au 'nili efektih, kar je značilen znak naše moderne liisrntul*.
Zvonili i>o preteklih letih bi bilo pač nesmi-
selno. n človek mora slednjič vendarle priti do spoznanja, da moramo spregovoriti resno in odkrito besedo tudi o instituciji, ki bi nam morala biti najsvetejša, saj gre za naša najdragocenejša bilja, za naše otroke. Pisatelj, ki se ne zaveda tega visokega poslanstva, ko piše za otroka, pač ni mladinski pisatelj, pa naj je drugače še tako izvrstno kvalificiran. Njegovo delo ni delo za mladino, pa naj ga še tako debelo podčrtava, kakor tudi založba, ki izda tako delo, nikakor ne očituje razumevanja, kaj je v bistvu mladinsko in kaj ni.
15 e v k : Lukec išče očeta. Izmed publikacij Mladinske matice za letošnjo leto je v prvi vrsti Franceta Bevka povest Lukec išče očeta", ki je nadaljevanje lanske knjižice -Lukec in njegov škorec . O Bevkovem pisateljskem talentu so pisali že mnogo, ko so recenzirali njegove mnogoštevilne knjige, zato je odveč vsaka beseda, ki jo spregovorimo na tem mestu. Bevk kaže veliko zanimanje za otroško srce in razpolaga tudi z, bese*daml, da točno opisuje otroško življenje. Njegov Lukec je v prvem delu vzbudil pozornost med mladini svetom in se je zdelo, da bo celotna povest v resnici nekaj, kar bo ostalo trajno v naši mladinski literaturi. A žal, drugi del ni izpolnil pričakovanja. Avanturistična povest je že sama na sebi nekaj kočljivega, kar ima sto in sto primerov posebno v nemški literaturi in pisatelja lahko zavede v neverjetnosti in nedoslednosti. Teh se pa ni izognil niti Bevk sam, in dasi prikazuje vse dogodke v nekakem izvirnem slogu, se vendar človek pri čllanju nikakor ne more otresti starih spominov na nemške Keise-romane-:, ki so take dogodke prerešelavali na tisoč načinov in tudi na Bevkov način. Eksotične osebe so risane neverjetno in šablonsko in včasih nastopajo, kakor bi jih za lase privlekel na oder. V vsem pripovedovanju je preveč očitna naglica, s katero drevi povest do čim hitrejšega konca, kar pa jc samo dokaz, da je bila pisateljeva koncepcija širo-kopotezna, a jo zaradi skromno odmerjenih strani ni mogel izvršiti. To pa je pokvarilo vso povest, ki bi bila v drugačnih razmerah nekaj posebnima v naši mladinski literaturi, nam pa mora biti v resnici samo žal, da smo jo dolfili v tako okrnjeni obliki. ki ne more zadovoljiti otroka, še manj pa da b! imel resnično veselje nad delom, ki mu jo v za-' čet-ku vzbujalo toliko lepili nad.
Kaj je s Podravsko tiskarno
Na drugem mestu prinašamo svarilo upravitelja koifkurzne mase Kmetijske ekspertne zadruge, dr. šnuderla. Ozadje tega svarila je naslednje: Kmetijska ekspertna zadruga v Mariboru je kupila, kalkor smo svoječasno poročali, od inž. Pa-iiernika Podravsko tiskarno d. z o. z. v Gregorčičevi ulici za Din 105.000. Denar za nakup je (la-la Kmetijska eksportna zadruga in v njenem imenu je bila tudi zaključena kupna pogodba. Pri internem zapisu pa so bile pcenešene osnovne vlogo na voditelje zadruge Krištofiča, Žunkoviča in Kendo, češ, da se je bati, da zadruga izgubi tiskarsko koncesijo. To je bilo povod za prenos osnovnih vlog Podravske tiskarne <1. z o. z. otl inž. Pahernika, namesto na zadrugo, na imena njenih treh predstavnikov, ki so tako postali formehii lastniki tiskarne, kar so še danes, Konkurzni upravitelj dr. ftnuderl pa je sedaj vložil kazensko ovadbo na drž. pravdništvo, ker zastopa stališče, da je tiskarna na podlagi pismene odpovedi Krištofiča, Žunkoviča in Kende, ki so jo svojčas podali v zaporu, last konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge. Vprašanje lastništva tiskarne zanima seveda posebno prizadele upnike Kmetijske eksportne zadruge, ker bi bili prikrajšani zu znatne vsote. Javnost bo zalo l zanimanjem spremljala potek tega boja za Podravsko tiskarno.
Li Slomškova proslava v tukajšnjem gledališču jutri v soboto zvečer obsega sledeči spored: godba (Katoliška omladina); S. Sardenko, Slomšek, Uvod (Recitacija, Ljudski oder): spominski govor; godba (Katoliška omladina); Slomšek, Predice (poje in igra zbor mladenk); S. Sardenko, Slomšek, Lepa smrt (recitacija, Ljudski oder); godba (Katoliška omladina); Slomšek, Večerna idila (igra zbor otrok); godba (Katoliška omladina); Slomšek, Ve-černica (poje Maribor, igra Ljudski oder).
G Visok gost v Mariboru. Včeraj se je pripeljal v nase mesto ljubljanski knezoškol gospod dr. (irogor Rožman. Bil je gost lavantinskega vladike g. dr. Andreja Karlina.
□	Svarilo. Kot konkurzni upravitelj tvrdke Kmetijska eksportna zadruga r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova cesta 34. opozarjam s lem, da le tvrdka Podravske tiskarne d. z o. z. v Mariboru del premoženja Kmetijske eksportne zadruge in da so gg. Kenda Franc, Krištofič Ignac in Žunkovič Mate samo formelno registrirani kot družabniki in imetniki osnovnih vlog, da jim po njih lastni izjavi ne pritiče nikaka lastninska ali druga pravica do osnovnih vlog in s tem do tiskarne same. Zato jim je z začasno odredbo sodišče prepovedalo razpolagati z imovino tiskarne. Svarim zato vsakogar, da ne sprejme nikake obveze od Podravske tiskarne z podpisi gori navedenih treh gospodov, da zlasti ne pridobi od njih nikakih stvari ali pravic tiskarne osnovnih vlog ali česarkoli v breme tiskarne. Z vso imovino zadruge sem upravičen razpolagati edinole jaz. V Mariboru, dne 22. septembra 1932. Dr. Šnuderl Makso, advokat v Mariboru.
□	A. Benkovič odhaja. Po 45 letih odgovornega stanovskega dela odhaja prihodnje dni v zasluženi pokoj mag. phnrm. g. A. Benkovič. Obenem zapušča Maribor ter sc preseli v Kamnik. Z njim izgublja Maribor markantno osebnost, ki se jc dolga leta uveljavljala v kulturnem in družabnem življenju našega mesta. G. Benkovič je naš priznan književnik, k' se je uveljavil zlasti kol prevajalec pesnitev in tudi proze. Želimo mu, da bi užival svoj zasluženi pokoj še dolgo v miru in zadovoljstvu.
Mrtvaški zvon. Včeraj popoldne se je vršil na mestnem pokopališču pogreb v bolnišnici preminulega sprevodnika drž. žel. Matije Terbuša. — Danes pa pokopljejo v Celju 74 letno zasebnico Olgo Rosenberger, ki je umrla v mariborski bolnišnici ler so jo včeraj z mestnim avlolurgonom prepeljali v Celje. Svetiin pokojnima večna luč, žaluiočim naše iskreno sožalje.
1 ! Prosvetno društvo v Melju ima v nedeljo popoldne ob običajni uri redni mesečni sestanek s poučnim predavanjem.
G Lov na lisico priredi motoklub Maribor v nedeljo 25. septembra (v slučaju slabega vremena
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20
Petek, 23. septembra: zaprlo.
Sobota. 24. septembra: LOPEZ. Premijera. Izven.
Nedelja, 25. septembra: ZLOČIN IN KAZEN. Izven.
2. oktobra). Lov se vrši med Teznom—Ptujska cesta—Sv. Miklavž—Hoče—Tezno, Start je ob 2 popoldne na Trgu Svobode, konkurenti pa se morajo zglasiti eno uro prej radi legitimacij. Prijave sprejema tajništvo kluba Gosposka 37-1. dnevno od 18—19. ure do 23, septembra.
□	Meljski hrib zopet nagaja. Hud naliv, ki se je razdivjal v sredo popoldne nad Mariborom, je sprožil z Meljskega hriba celo grmado kamenja in grušča, ki je zagrmela v globino ter čisto zaprla cesto med Mariborom in Št. Petrom. Mestni avtobus, ki je vozil zvečer iz Št. Petra, se je moral
red neprehodno oviro obrniti ter prenočiti v t. Petru. Šele včeraj so delavci cesto toliko očistili, da se je lahko promet nemoteno razvijal.
□	Salezijansko društvo. V nedeljo, dne 25. septembra ob pol treh popoldne sestanek salezijan-skega^ društva v stolnem župnišču.
□	Nova smuika skakalnica. Podjetna lastnica Rimskega vrelca gospa Nešičeva gradi smuško skakalnico, ki bo tvorila za prihodnjo smučarsko sezono novo privlačnost tega zimskosportnega torišča. Načrte za skakalnico je napravil strokovnjak inž. Rungaldier, gradbena dela pa vrši tvrdka Šlajmer & Jelene iz Maribora. Nova skakalnica bo omogočala organizacijo smuških prireditev večjega stila, obenem pa bo dobrodošla udeležencem smuških tečajev SSK Maratona, ki se bodo vršili preko cele prihodnje zime v Rimskem vrelcu.
□	Nevarni Monte Carlo. Na Glavnem trgu se je ustalil podjeten možakar s čudotvornim kolesom. Plačaš dva dinarja, kolo zavrtiš in če imaš mnogo sreče, zadeneš kovača ali več gotovine. Ta igralnica je postala pravi Monte Carlo malih ljudi. Neprestano se kolo vrti in reveži s par dinarji v žepu se kar drenjajo, da se jih čimprej iznebijo: O nevarnosti igralnice priča naslednji dogodek: neki mariborski zdravnik se je usmilil brezposelnega človeka ter ga jc sprejel v službo. Poslal ga je inkasirat večji znesek, katerega pa je revež pustil do dveh dinarjev vsega v igralnici, ki ga je zapeljala v izkušnjavo.
□	Boben poje... Dne 17. oktobra se vrši na mariborskem sodišču dražba nepremičnin k. o. Grajska vrata vi. št, 63. in 64. Cenilna vrednost vi. št. 63; Din 310.372.75 (najmanjši ponudek Din 135.186.37) in št. 64; 253.790.35) najmanjši ponudek Din 126.895.17). Vrednost pritikline je Din 111.200. Dne 7. novembra bo dražba zem. knjiga k. o. mesto Maribor vi. št. 20. Cenilna vrednost Din 75.205.—, najmanjši ponudek Din 37.602.50.
SV poravnavi. Trgovec z mešanim blagom in imi pridelki A. l.ovvy iz središča ob Dravi se nahaja v poravnavi. Aktiva znašajo Din 237.111 75 par, pasiva pa Din 503.439 95 par. Ponuja 40%. Prijave se sprejemajo do 22. oktobra, poravnalni narok 28. oktobra pri okroj. soduču v Ormožu.
D Llzol proti brezposelnosti. Obupnega sredstva se jc jioslužil 26 letni brezposelni delavec Anton V., da se reši bednega življenja. Na stranišču neke gostilne je izpil večjo količino lizola. Opotekajoč se je splazil nato z zadnjimi močmi v gostilniško sobo, kjer se je zgrudil nezavesten. Preplašeni gostje so ga nagloma prenesli na bližnjo rešilno postajo, odkoder so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Kljub znatni količini morilnc pijače mu je nagla pomoč rešila življenje.
□	Preložitev ugotovitvenega naroka. Radi velikega števila prijav se preloži obči ugotovitveni narok konkurza Kmetijske eksportne zadruge od 6. na 24. oktobra.
G Cirkus je tu. Lepaki kričeče oznanjajo, da prihaja v Maribor cirkus Columbia. Pod tem imenom potuje po naši državi del znanega cirkusa Kludsky, ki se je čestokral mudil tudi v Mariboru, Prva predstava bo žc v soboto. Cirkus se je nastanil zopčt poleg magdalenskega parka, kjer raste iz tal celo mesto šotorov.
G Ob pcdcu s slive počila rebra. Hudo se je ponesrečil na Pobrežju stanujoči 59 letni železničar Henrik Prater. Strmoglavil jc s slive, na kateri je obiral sladek sad in si polomil pri padcu nckai reber. Prepeljali so ga v bolnišnico.
L Strela udarila sredi ulice. Čudna so pola strele. Ob priliki nevihte v sredo popoldne je treščila sredi Tattenbachove ceste, dasi je imela na vsaki strani dovolj dobrih odvodov v obliki telefonskih in električnih napeljav. Med pasanti, ki so se nahajali na cesti, je povzročil udar strele silno paniko. Ljudem so padali dežniki iz rok, nekemu trgovskemu potniku se je zakolalil kovček po tleh, sam pa se je kar sesedel ob z.idu. K sreči je pa ostalo samo pri strahu ter se ni nobenemu pripetilo nič hudega.
G Vrata so ga pobila. V Kamnici se je ponesrečil 61 letni viničar Anton Neuvirt. Padla so mu na glavo prešna vrata s tako silo, da jc zadobil pretres možganov. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
Ljubljana proslavi Slomška
Slomškova proslava se vrči v nedeljo 25. sep-icmbca ob H zvečer v veliki dvorani Uniona s sledečim itDoredom:
1 A. M. Slomšek: a) Svetlo solnce se je skrilo, b) Najboljše vincO, c) Popotnica vojaška — poje ■bor Križarjev pod vodstvom P- Fr. Ačka.
2.	1'. Krizostom Sekovanič: Tvoja smrt je čudovita pesem. (Deklamacija.)
3.	A. M. Slomšek: a) Preljubo veselje, b) Predice — poje zbor sestric sv. Klare ipod vodstvom P. Fr. Ačka.
4.	Dr. Jože Pogačnik: Pozdrav Slomšku: a)
Oni od Jesenic, b) Oni od Št. Ilja. (Deklamacija.)
5. Etbin Boje: Slomšek vzgojitelj. Predavanje s skioptičnimi slikami.
Vstopnina: Sedeži od 1. do IV. vrste 10 Din, od V. do XXI. vrsto 5 Din, balkonski in galerijsl« sedeži 3 Din, .stojišče. 2 Din.
Ker v Ljubljani ni predvidena nobena druga proslava, zato vljudno vabimo, si blagovoli p. t. občinstvo pravočasno preskrbeti vstopnice. Posebnih vabit in rezerviranih sedežev se ne bo posi-ljalo. Vstopnice se dobe v pisarni Prosvetne zveze, .Miklošičeva c. o.
Dukičev blok so začeli zidati
Včeraj je nenadoma postalo živo pod drevesi /u lisi.kim kanienilim zidom ob Gajev i ulici. Začeli so postavljati profile za prvo stavbo tako -'vane-ga I litkičevega stanovanjskega bloku med Gajev n. Gledališko, Puluirjevo in Dunajsko cesto. Najprej se bo dvignil na stanbišču srednji blok oh Gajev i ulici, l e bo vreme ugodno. bo prva .-tnvbn najin ž do zime že pod streho. Vse liiše v tem bloku bodo pot- in šest-nadstropne. Oil palač Pokojninskega zavoda bodo Dirkičeve stavbe oddaljene 20 metrov; toliko lin namreč široka bodoča Gu jeva ulica, /daj oii začetku jo zaposlenih nu I)ukičeicm staihlšču okrog delavcev ter II voznikov. Pozdrav I jamo začetek velikopoteznih dol. ki po. menjajo nn oni strani polepšanje novo Ljubljano, na drugi strani pa prinašajo /uposlitev velikemu številu delavstva ter obrtnikov. Kakor /nano. Ik> zazidanih v celoten Dukičev blok. kakor je zamišljen. 40 milijonov dinarjev. Od Dunajsko ceste proti Gledališki ulici bo stalo pet vrst palač, mod katerimi bodo mod Puhar-jevo in Gajevo ulico samostojni prehodi. Kukor znano, je nastal tudi spor zaradi zaziduve omenjenega bloka. Nekateri mejaši novih Diikičo-v ih palač ob Pnliarjovi ulici so se pritožili zoper previsoko stavbo ob Pnburjevi ulici. O pritožbi jo magistralni gremij žo razpravljal, stvur pa menda s tem šo ni rešenu.
Dragi jurčhi
7. gobami je Ljubljana letos slabo založena. Na trgu je bilo gob v večjih množinah lo v poznih pomladanskih mesecih, potom pa več mesecev na trgu gob sploh nismo videli. To naredi suša. Znano jo. du rastejo gobo lo ob deževnih dneh: dožja pa že več tednov ni bilo. Včeraj pa so žensko z Gorenjskega zopet prineslo pu i košar lepih, toda dragih jurčkov. Merica j u i okov volja kar b Din, kilogram 10 in več dinarjev. Toda jurčkov jo kljub temu na trgu kmalu zmanjkalo. Ilazon gob jo bilo izmed gozdnih sadežev na trgu tudi par košar borovnic po S Din. Malin na trg ne prinesejo več, nekaj malega brusnic jo bilo po 4—6 Din liter.
Kaj bo danes?
Drama: Zaprta.
Ni:i no -lužho imata lekarni: mr. Sufnik, Marijin irg 5 iu mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 10.
C Smrtmi kosa. V Ljubljani je umrl včeraj g Ludovik Puh. zasebnik. Bil je eden najstarejših prebivalcev našega mesta, saj jo doživel 01 let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 0. — V splošni bolnišnici je umrla gospa Frančiška Jornejčič. soproga žel. upokojenca. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Pokojnikoma naj sveti večna luč, žalujočim naše sožalje!
• Tramvaj se je zaletel v voz. V torek ob sedmih jo vozil posestnik M. Bukovšek iz Stopanje vasi po Krekovem trgu težko natovorjen dvOvprež-ui voz. Vozil je različno stavbeno gradivo. Ko jo peljal z vozom ravno čez progo cestne železnice proti Kopitarjevi ulici, je v tistem hipu pridrvel mimo finančnega ravnateljstva po Poljanski cesti tramvaj, ki se-jo zaletel v zadnji del voza ter ga prevrnil. Voznik Bukovšek je zaradi močnega sunka padel z voza ter se na desnem kolenu nekoliko poškodoval. Tramvajski voz se je pri karambolu neznatno odrgnil, razbili sta se mu tudi dve sprednji stekleni zaščitni steni. Kdo je nesreče kriv, bo ugotovila preiskava.
Q Avtobus podrl starko. Huda nesreča se je pripetila 74 letni Amaliji Gogalovi. Ko je hitela čez ■Smartinsko cesto, se pač ni ozrla okrog sebe; na-
glušna kakor je, tudi slišala ni nič — pa jo pribito! v tistem hipu avtobus ter jo podrl na Ila. Pri tem je rova dobila hudo poškodbe. Avtobus ji je pri sunku nevarno malomii rebra, zlomljena pa ji je tudi leva noga. Da pa bo mera bolečin zvrhano polnn, je uboga ženska |>o padcu ves dan čakala doma zdravnika, ki so ga poklicali brž po dogodku. Rekli so, da so je odpeljal nekam na deželo. In je reva z zlomljeno nogo čakala ves dan. Potem šele so poklicali drugega zdravnika, ki jo napotil revo v bolnišnico, da ji tamkaj omilijo hude bolečine.
Oj, Slamičevc ribice so slastne in brez bibice, če jih dobim na mizo, pozabim na vso krizo.
0 Tatovi koles. Policija je dobila včeraj dve novi prijavi o ukradenih kolesih. Eno kolo jo bilo ukradeno strojevodji llortnerju na Karlovški cesti. Kolo je bilo vredno 600 Din. llfirtner je pustil kolo zvečer doma na odprtem dvorišču, ponoči pa mu ga je nekdo odpeljal. Tudi druge stranke v hiši menda puščajo kolesa kar brez skrbi na dvorišču. — Drugo kolo jo bilo ukradeno Janezu Bučarju iz Dolgobrco v trobeljevski občini. Janez se je v sredo pripeljal v Ljubljano ua semenj. Kolo je prislonil k ograji, sani pa se je pomešal med sejmarjo. To priliko je porabil neznan prijatelj koles, ki se je s kolesom odpeljal. Bučarjevo kolo je bilo vredno 900 Din. — Podobne tatvine koles bodo odslej menda postale redkejše. Vsa županstva namreč zdaj popisujejo vsa kolesa ler bo moral odslej vsak kolesar Imeti pri sebi razen kolesa tudi legitimacijo, da jo kolo njegovo iu da je prijavljeno. S tem bodo seveda tatvine koles precej onemogočene, vsekakor pa bo lažje izslediti morebitnega tatu.
• Neprevidne! s kolesom. Neprijeten dogodek se jo pripetil v sredo zvečer mladi gospodični Idi, ki je hilela iz službe domov v Streliško ulico. Na križišču Resljevo in Sv. Petra ceste je vanjo z vso silo zaletel neki mladi kolesar, jo podrl na Ila ter jI občutno pokvaril obleko. Ida trpi na obleki 400 Din škode, fant pa bo moral razen povračila te škode trpeti najbrž tudi še druge neprijetne posledice.
■ Ru-ki tečaj. Že sedmo lelo obstoji pri Ruski Matici ruski tečaj za Slovence. Uspeh toga tečaja jo prav zadovoljiv. Z ozirom na lo bo Ruska Matica tudi letos nadaljevala uspešno pričeto delo širjenja ruščine med Slovenci. Letošnji ruski tečaj se deli v tri skupine: Prva za začetnike, druga zn naprednejše in tretja za vaje iz rusko književnosti. Mesečna ukovina znaša Din 20. Podrohnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in sobota od (i do 7 zvečer v knjižnici Ruske Matice. Jurčičev Irg 3 (11. nadstr., pri čevljarskem mostu).
•) Gosti|nicar-ki tečaji. Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani opozarja p. n. interesente, da lx> otvorila v Gostilničirskeni domu v Ljubljani, 1'rivoz U, kuharsko in servirne tečaje s posebno pažnjo na stan gostilničarjev, njih hčera in ludi poklicnih kuharic ali deklet, katere se želijo v tem poklicu izuriti. Dana jim bo prilika, da se pod nadzorstvom strokovnjakov izučijo teoretično in praktično. Učilo se bo teoretično in praktično: kuhanje, serviranje, kalkulacija, knjigovodstvo, kletarstvo in higijena v gostilniškem obratu. V slučaju zadostnega odziva se otvorijo tudi večerni kuharski tečaji. Podrobno informacije se dobijo pri zadrugi.
Akademik instruira za stanovanje ali hrano. Naslov pove uprava Slovenca .
O Pouk jezikov francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah in zn posameznike. Priglase se sprejema vsak dan do 24. t. m. od
0—7 zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. _ Prof.
S. Jeras-Guinot.
0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. ' Presker, Sv. Petra cesta 14.
Deržaj: Življenje hudobne kavke Katke. Za
Bevkovim škorcem prinaša letošnja Mladinska matica tudi Življenje hudobne kavke Katke . Je lo slikanica za naše najmlajše in jo je naslikal Edo Deržaj. Knjižica nima nobenega teksia, kakor je sicer navada pri drugih otroških slikanicah. Reči moramo, da so slike dobre in izvršene v otroškem duhu, čeprav ne prikazujejo bogve kako originalnih idej. Drugod smo morda videli že kaj lepšega in zanimivejšega, a vendar sem prepričan, da bodo imeli naši otroci trenutno veselje nad tem delcem.
Kristina Hafnerjeva: Botra z Griča. To delo zares zasluži priznanje. Samo nesreča, da ga je izdala Mladinska malica, ker pri otrokih »e bo vzbujalo nobenega zanimanja, čeprav je na videz napisano za otroke in v njem nastopajo skoraj sami otroci. Knjižica obravnava samo gospodinjske zadeve, ki pač zanimajo odrasla dekleta, a nikakor ne otrok, ki šo bosopeti hodijo v šolo. Knjižica bi bila dobrodošla gojenkam gospodinjskih šol, a ker je izšla kol mladinska publikacija, bo pač zgrešila svoj namen, kar je le škoda. Napisana je z veliko ljubeznijo in strokovno naobrazbo.
Kresnice. Pri letošnjih »Kresnicah«: se pa ustavi vsak, komur je naša mladinska literatura količkaj pri srcu. Saj so to '-mladostni spomini vseh najizrazitejših živečih •književnikov, ki so kdaj s svojo besedo govorili mladini . Ideja je bila vse hvale vredna, saj otrok bi pobožno in z veseljem čital o vsem, kar so doživeli v mladosti književniki, katerih dela so zapustila neizbrisljive sledove v njegovi duši. A preobrača liste iu iščo imena svojih ljubljencev iu razen dveh ali treh ne najde nobenega. Samo tuji, nepoznani obrazi, lil čita in poskuša citati, a no razume ničesar in sam ne ve, ali je knjiga uganka, za katero jo na zadnji strani razpisana nagrada. Ko spozna, da niti uganka ni, vrže knjigo razočaran v kot...
V resnici — za koga so napisane letošnje »Kresnice«? Uvodna beseda pravi, da za mladino. Toda čemu pišejo potem o vlačugarskih sestrah Rdečega križa v propadajoči Avstriji in čemu o revolucionarjih in še celo namišljenih? Ali je. moderna mladina res že tako pohujsnna? Ali pa jo hočejo pohujšati, da bo re.s moderna? Hvala Bogu, da naš! otroci ne razumejo v svojih čistih srcih skoraj nobene strani »Kresnic , ker bi si drugače
ustvarili čudno sodbo o tem, kar so najlepšega v svoji mladosti doživeli možje, ki so najizrazitejši mladinski književniki', in še čudnejšo o pojuiu, kako se naj piše za mladino.
Najiskrenejši prispevek v Kresnicah.: je pač oni, ki ga je napisal Milčinski. Njegov prispevek je takorekoč žgoča ironija in kritika vseh drugih prispevkov: Iz svojih mladih let ne moreni poročali nič posebno zanimivega. Razen če bi se zlagal. Ne, lagati se pa nc maram. Tudi Finžgarjov prispevek je prisrčen in Bevkov ter Levstikov. A vse Irugo ne zanima otroka, ker ni pisano zanj, niti odraslega, ker je preplitko. Od naših priznanih pisateljev bi človek pač pričakoval, da bodo znali lepše iu ljubeznivejše govoriti našim otrokom in da jih bodo spoštovali vsaj v njihovih najnežnejših čutih.
Letošnje Kresnice, so unikum v naši mladinski literaturi, ne samo zaradi vsebine, ampak še bolj zaradi postopanja urednikovega, ki je samovoljno odločil, katerega naj smatramo za našega mladinskega pisatelja. Dekretu »mladinskega," pisatelja se bodo smejali književniki sami, ker so ga dosegli proti svoji volji in nevede. Kaj naj stor; 3 tem dekretom Mrzel, kaj Jarc, kaj Pahor, kaj Kmetova, kaj Klopčič iu kaj še drugih skoraj dvajset? Mladina je že dolga leta navajena na svojo priljubljene pripovedovalce iu pesnike, ki so res izrazito mladinski. A vse te so ,>Kresiiice< ignorirale prav izrecno in jim niso podelile svojega dekrola.
Kresnice so hotele mladino zavesti na nt-pačno pot, a namen se jim ni posrečil, ker olrok sam dobro ve, kdo je njegov Izrazil prijatelj:. A javnost jim nikdar ne bo odpustila, da so nasilno privlekla na dan imena, ki nimajo nobenega opravka v mladinski literaturi, a prava imena so hote zamolčale. Sramota je, da so zatajile otrokom Gnn-gla in Volca, ki sla s svojim pisateljskim in ired-niškim delom (»Zvonček-, »Vrteče, Angelček I) ustvarila vse dobro, kar imamo v mladinski literaturi; ueodpuslljivo jo, da so potisnile v kot res izrazite mladinske književnike, kakršni so Ivo Trošt, Silvin Sardenko, Julij Slupšak, Pavel Flere, Ivan Albreht. Pavel Perko, Danilo Gorinšuk, Ra-divoj Rehar, Ksenija Prunkova, Jeka Wnsc.li!';lova. Največja gorostasnosl pa je, da so prezrle našega edinega mladinskega dramatika Pavla Golio, da iie govorim o Mirku Kuučiču, Venceslavu VVinklarju
Dnevna kronika
Omilite kmetu mitnino!
Ježku, 22. septembru.
Prejeli sino le-tu zanimiv dopis:
Slišali smo, da so na ljubljanskem magistratu že začeli sestav I juti nov proračun za prihodnje leto. Ker nune določbe ljubljanskega niestuegu proračunu zelo bridko zadevajo /.lasti okoliško prebivalstvo. k prvi vrsti kmete, naj ob tej priliki navedemo nekaj vužnib stvari, ki naj jih ljubljanski gospodje upoštevajo, Ugo-tavljumo, ilii je mestna občina v teli stvareh zelo olieutl j i \a. toda nas to ne moti; čevelj žulf predvsem nas, ki plučujeuuj.
1/nied vužnejših <lohodkov. ki jih magistrat vstavlja x svoj proračun, so tudi iiiltninc. Lahko rečemo, du so mitnine nn mestnih niitnieuh sploh največji dohodek ljubljanskega mestu. Veliko večino teh iiiituiii plača okoliški kinet. časih smo plačevali le zu uvožena živilu, zduj pobira mestna olfčinu mitnino tudi od konjske vprege. Ne. bomo navajali številk, ker so nu obeh straneh itak /nune: poudarimo nu j le, du mora vsak kmet, ki se vozi v mesto, čepruv le nu sprehod, plačati nn mitnici primeren znesek v mestno blagajno. Hvaležno nalogo bi rešil, kdor bi sestavil natančen ručun, koliko samo okoliški kmetje plina jo letno mestni občini ljubljanski ua njenih mitnicah. Znesek bi bil velikanski.
Kdor hoče kmetu v ki i/i res priskočiti v pomoč, tu naj inu zinunjšu težka javna bremena, ki gu vsepovsod tišči; k tlom. Zu okoliškega kmeta predstavlja mestna meja eno najhujših bremen. Na mitnici mora plačati pravo desetino. Kdor omili kmetu to desetino, tu se bo
Kočevske zadeve
Kočevje, septembra.
Vprašanje higiene. Naše mesto je postalo znano in ru/upito po naši Rin/i in slavnem kočevskem pralni. Eno moramo tu pribiti: niti eno mesto v Sloveniji ni izdalo tuko malo denarju /a olepšavo mesta, kakor ravno naše. Riužu in prah pu >,tn /u iiiis predvsi.....lujvn/nejši higienski vprašanji, ki se tičejo našega zdravju. Naša mala rečica uiuiu pravega odloku, ker je tipičnu krušku vodu. V to vodo je speljana prav sredi mesta kuualizucija mesta samega, obenem pn tudi kanalizacija obeh tekstilnih tovarn. Zadnje čase je Rili/it popolnoma spreinenilii svojo barvo. Postalu je temnomodru od različnih barvil in drugih kemikalij, ki prihajajo iz teksti-lune. Te kemikalije so brez dvoma strupene, kur se najbolje vidi na ribali, ki erkavajo v velikih množinah. V škrgah teh rib se nahajajo modra tanku vlukenca, ki onemogočajo pravilno dihanje ribic. Rinžo so naše gospodinje uporabljale /a pranje perila. Vsakemu pa jo jasno, dn je perilo, prano v taki umazani vodi, le še bolj zamazano kot preje. Poleg tegu Rin/a zlasti ponoči prav neprijetno smrdi. Mnenja smo, da lii se dalo to za mesto veleva/no vprašanje ugodno in lahko rešiti, če jmisožo tu zdravstvena oblast iu zahteva od podjetij, da izpeljejo kanali/učijo v spodnji tok Rinže, kur bo zvezano s prav malimi stroški. — Drugo vprašanje je kočevski prah. Na vsakega tujca gotovo prav prijetno vplivu, če pride s kolodvora v mesto bel kot mlinar.. S tein se brez dvoma pospešuje tujski promet. Tudi tu smo mnenja, du iniu mest na občina še toliko vode na razpolago, da K moči še oni trakt ceste od vile g. dr. Sajovicu pu do kolodvoru.
Revna kot cerkveno miš. Krajevna skupina kočevskega Knlturbuinki« je dalu kmalu za predstavo kočevskih akademikov tridejansiko komedijo Fodorjn Revna kot cerkvena nm« v režiji akademika E. Riithla. V glavnih vlogah so nastopili gu. Riithcl-Nostis (Su/.i Sachs), E R<>-thel (grof Tomaž), Leo Wullner (.Sehiin/.cl) m gdč Wolf (Oliv I' rev). Igralci so pokn/uli siguren nustoi). Režijn je bila prav dobra, ludi topot so Kočevci napolnili hotelsko dvorano <lo
zudnjega kotičku.	............. ,
Slikarska razstava. Mladi talentirani slikar c T.eo \Vnllncr je razstavil v izložbi g. Engi leta nekaj prav posrečenih slik. Najlepši sta Deklici 7 rožo (olje) in Slepec i/ slovenskih vinskih goric. Wullner se razvija / vsakim dnem Ljiilil solnce in plastiko, pu tudi tiha razmišljanja (Tihožitje). Želimo mu mnogo sreče v umetnostnem ustvarjanju.	, .. Gospodarstvo mestne hranilnice pred soili-
In Mariji Jezernlkovi, ki so najboljši, kur jih pie more moderna mladinska literatura, in to ve vsak otrok samo »izrazito mladinske Kresnice« ne.
Josip Vnr.det.
*
Aufbau nicht Abbau. Dr. Otto Deutsch in ing. Alexander Vertes. Založba Osterr. Staatsdrucke-rei Wien I. Cena 3.15 Sil. — V času snlošne gospodarske depresije sta omenjena praktična gospodarstvenika storila pogumno delo, da kažeta novo gospodarsko pot navzgor, ki naj odstrani brezposelnost in dvigne živl|enje. Knjižica |e napisana v prvi vrsti za Avstrijo, toda principi, ki ph zagovarja, bi se dali tudi kje drugod uporabiti, kjer vladajo podobne razmere. Saj brezposelnost ni specialno avstrijski pojav, ampak je zajela ^CS SVCt.
Vodilna misel študije je tale: Kar rabimo, je delo in zopet delo. Avtorja sta sestavila desetletni gospodarski načrt, ki naj bi saniral avstrijsko gospodarstvo. Vendar ne gre toliko za državo, ki naj bi plan izvedla, kake-' privatna iniciativa. Torej ne državno gospodarstvo po črtežu, temveč omogočenje smotrenega gospodarstva.
Po brošuri bodo brez dvoma radi segli gospodarstveniki, ker ima mnogo inleresantnih gospodarskih migljajev. Tudi gospodarskim teoretikom bo dobrodošla.
Spomenica pravni5kegn kongresa v Dubrovniku, 1932. Tiskala tiskarna >Merkantile« v Zagrebu Izdal in uredil stalni kongresni odbor. Vsebina: 1. Treba li uvesti ozir. obdržati ustmeno oporoko. (Referati dr. Arandeloviča, dr. Ig. Pavla-sa dr. Rud. Sajovica, M. Šapčanina, B. Tomoviča in'Ive Vukoviča). 2. Naloga in pomen preiskovalnega sodnika v kazenskem postopku. (Referati: dr. Iv Jančiča, dr. 1. Jančikoviča, B. Prokiča, dr. J. Vesela in L. Uroševiča). 3, Hipoteka na morske brodovc, (Referati: dr. B. Furlana, dr. J. Mo-gona, dr, 1, Pržiča, dr. V. Škarice). 4. Trošarina kot izvor dohodka države, banovine in občine. Referat Duš. Letice. — Koncu zbornika je pregled dosedanjih pravniških kongresov, dnevni red za kongres v Dubrovniku, ki bo 7, in 8. oktobra t. 1. in statuti kongresa. Referati so v latinici, cirilici, slovenski (dr. Sajovica, dr. Jančiča in dr, Furlana) ua v ilovenokem jeziku.
fnliko ponosno potrkal nu prša, ilu je k reševanju hude kri/o, ki tare našega kmeta, doprinesel velik del. Ta bo namreč pripomogel kmet-skim poljskim pridelkom tudi do lioljšili cen ua trgu. lo pa vemo vsi brez razlike, da je kmet danes prav zulo najbolj udarjen, iker pridelki nimujo prave veljave in cene, du torej za ves svoj trud ne dobi primernega plačila, da nima s čim plačevati potrebnih stvari, ki bi jih nujno rubil zase in za družino.
kmet .mora plačevati mestne nnpruve in drage investicije, ki pa pridejo v prid večinoma le meščanu. Razen tega pu se s pretiranimi dajatvami nu mestnih mitnicah po nepotrebnem zvišujejo tudi cene živilom. Na dve strani torej uliijti ta mestna carinska politika.
Poudarjamo končno še to, da je Ljubljana edino inesto v Jugoslaviji, ki pobira od poljskih pridelkov in od živil sploh tuko pretirano visoke mitnine, da je obenem Ljubljana v Sloveniji edino mesto sploh, ki vzdržuje na svojih mejah mitniške urade. Sprožili smo to zadevo prav zdaj, ko nu magistratu že zbirajo podatke za sestavo novega proračuna. Želimo in v interesu pravičnosti zahtevamo, du se vsuj /a kmetove pridelke, ki jih tu prinaša na Irg i/ prve roke. dajatve na mestnih mitnicah s prihodnjim proračunskim letom odpravijo. Suj mora vsnk prodajalce itak plačati nu trgu zopet posebno tržnino. Nujbolj krivično pa je, du se nu initni-cuh pobira niitninu tudi od pridelkov, ki jih kmet na trgu ni mogel vnovčiti. Vsuj v takih slučajih bi moral kmet dobili mitnino nu/.uj!
ščem. K članku, ki jc izšel |mmI tem naslovom v Slovencu« JH. avgustu I9VJ. smo nuprošcui od struni oproščenega osumljenca živinozdravniku g. M. šrihnrju, du priobčimo / ozirom na razsodbo sodišču še sledeče: Kur se tiče osumljenčeve izjave na sestanku pri Gruberju, smatra sodišče, da je v polni meri dokazal du jc selnii tožitelj takratni mestni župan in podpredsednik mestne hranilnice sokriv iu soodgovoren /a vse nerodnosti in protizukonitosti, ki so se tuk rut dogodile.
Vodo so zaprli. Mestna vodarna je morala /uradi občutne suše omejiti tok vode na določeni čus. Studenec, i/, kuteregu črpajo vodo, jc močno upadel. Kakor smo se informirali, hi bilo tu nujno polrebno poglobljenje, s čemer bi potem odpadla vsaka nevarnost, d« ostanemo v Kočevju naenkrat brez vsake vode.
Koledar
Petek. 23. septembra (kvatrni petek): Linus, papež; Teklo, muceuica. — Zadnji krajec ob 1.47. Ilerschel napoveduje lepo vreme. Solnce stopi danes ob 7.1« v znamenje tehtnice. Začetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga.
Novi grobovi
+ Peter Lacijan. Umrl je v Ameriki Domžalcc Peter, brat tukajšnjega posestnika g. Ludovika Lucijami iz Kolodvorske ulice. Naše sožalje!
Osebne vesti
= Izpit je napravil za čin akt. in rez. poročnika bojnega broda II. razr. rez. poročnik fregate Rudolf Cruič. •
= Upokojena sta peh. narednik vodnik L razr. 40. pešpolka na službi v štabu IV. armijske oblasti Josip Jnnčiev in peh. narednik II. razr. 53. pešpolka M i jo Župnnič.
= Iz vojaške službo. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilcu dolžnosti poveljnika 5. čete pešpolka Boko Kotorsko peh. poročnik Vekosluv Marčič; za vodnika L pionirskega |iolka inženjerski poročnik Simon Uoleš; za prvega častnika kr. broda »Dalmacija kap. korvete Arnold Medlička; za prvega častnika kr. broda Dubrovnik - kap. korvete Iv. Kern; za jirvega častnika minerskega poveljstva kap. korvete Baltazar Kovaček; za vršilca dolžnosti poveljnika mornariškega odreda poveljstva mornarice poročnik fregate Stanislav Cvirn; za vršilca dolžnosti poveljnika kr. borbenega čolna »Uskok poročnik fregate Miodrag Pokorni in za poveljnika dobojske čete vrbaškega orož. polka orož. kap. I. razr. Milan Rašeta.
___ Narodne noše. Dobra reklama je za časa
'letošnjega velesejma zvabila veliko število narodnih noš iz vseli krajev naše banovine in daleč preko nje. Prišle so čehoslovaške, koroške, primorske i. dr. nar. noše, ila se udeleže kongresa, ki je bil napovedan. Sprejeli smo jih z velikim navdušenjem. Priznati moramo, da so bile z malimi izjemami pravilne, ln ko bi še teh neprav ilnih ne bilo, bila bi slika popolna, veličastna. Da pa v bodoče tudi teh nepravih noš ne bo, ki delajo skazo povsod, kjer se pojavijo, bi bilo umestno in prepotrebno, da se v večjih krajih naše banovine ustanovijo stalni odbori, ki bi imeli nalog, vse ondotne nar. noše temeljito pregledati, slabe odstraniti, pravilnim pa izdajati legitimacije, ki jih opravičujejo neovirano nastopiti povsod, kamor jih kliče narodna zavest. Le na ta način bo mogoče doseči, da bo njih nastop kras slavnostnim prireditvam, narodu v ponos, našim pradedoiti pa v časten spomin. Vsi ti odbori naj bi bili podrejeni etnografskemu muzeju v Ljubljani. Kadar nastane potreba, da nar. noše nastopijo, bi ravnateljstvo etnografskega muzeja kratkomnlo obvestilo omenjene odbore in stvar bi bila gotova, zasi-guran pa bi bil tudi časten nastop, in to je glavno. Ker pn je zob časa marsikatero nošo oglodal do škodo, nastane jiotreba, pomanjkljive dele popraviti, da so zopet porabni, ali pa jih nadomestiti z novimi. Zato bi bilo prav, da imamo v Ljub-Ijan kako modno Irgovino, ki bi se hotela s tem pečati (Skabrne), da bi imela v zalogi vse potrebno blago in bi bila tudi v stiku z onimi, ki imajo v svojih zbirkah popolne, originalne narodne noše in njih posamične dele, ki jih prodajo. Slik pa bi morala imeti tudi z dotičnimi obrtniki, ki bi pomanjkljive dele popravili. Na ta način bi bila dana možnost, da ima vsakdo svojo nošo v redu, in si jo more nabaviti, kdor se za njo zanima. S tem bi odpadlo to večno izposojevanje, ki je neljubo onemu, ki je nnprošen in onemu, ki prosi na posodo. Konečno pa je želeti, da nastopajo narodne noše le tedaj, kadar gre res za poveličevanje slavnostne prireditve, nikdar pa v kake pridobitne namene. Pri tej priliki naj omenim, da bodo diplome razposlane vsem priznanim narodnim nošam takoj, ko bodo natisnjene. — A. S.
— Razpis. Poveljstvo dravske divizijske oblasti razpisuje javno ustmeno licitacijo zn dobavo življenjskih potrebščin. Licitacija se bo vršila 23. sept. obli pri intendanci gornjega poveljstva, kjer dobijo lntere«enli lahko vsak dan potrebne informacije.
—	S knjigo »Slomšek naš duhovni vrtnar« (napisal Etbin Boje. založila Leonova družba v Ljubljani) smo golovo najlepše proslavi^ spomin 70 letnice smrti našega velikega vzgojitelja Slomška. Saj so v njej zbrana ia obdelana vsa važnejša poglavja iz njegovega vzgojiteljskega udejstvovauja med nami in razen tega je v njej Slomšek dobil tudi svojo celotno osebnostno označitev. — Dobi se v vseli knjigarnah zu ceno 12 Din. Naj ne bo nikogar, ki se zanima za tega našega velikana v teb dneh, ki bi je no naročil.
—	Veliki gasilski manever litijike župe. V nedeljo, dne 25. septembra 1932 ob 14.30 uri bo v Kostrevnici velika okrožna gasilska vaja litijske žnpe pod vodstvom 78 lelnega župnega načelnika Lajovica in tajnika Peterca, katere se udeležijo društva Litija, Šmartno, Zavrstnik, Štang. Poljane, ftreg, Jablanska dolina, Sv. Križ in novo ustanovljena druStva Polšnik in Javorje, ki se bodeta prvič udeležila župne vaje, V tem letu je priredila litijska župa več župnih izletov in gre za tako agilno delovanje župe zahvala naSemu starostnemu načelniku Lajovicu in njegovemu pomočniku tajniku Petercu, kateremu pa gre posebna zahvala za njegovo agilnost pisarniškega delovanja, katero j« v župi kakor tudi pri ostalih v njej včlanjenih društvih po njegovi zaslugi v najlepšemu redu. Želimo se nadalje obilo uspeha.
Jugo-Lut/, peči Ljubljnnn šiška
—	Hsperanto in radio. Nn svetovnem espernnt-skem kongresu, kl se je vršil letos od 31. juliju
do 0. avgusta v Parizu, je med drugim razpravljal tudi o pomenu esperanta v radiu. Gospod Fav-r e I, ki je o leni poročili, je podal zanimivo statistiko. Med drugim je omenil, da je 12« radio-postaj v 20 deželah oddalo v letu 1031 v celoti 14.073 predavanj v in o esperantu. Esperanto pridobiva torej vedno tribiejia lin. Esperanto pa je tudi najboljše sredstvo za razširjanje narodne literature, za večanje tujskega prometa itd. Koliko jezikov bi moral znati, da bi jioslušal vse rudio-postaje sveta? Ali ne bi bil enoten jezik priporočljiv? Ljubljanska rndio-postaja bo prlčenši s 3. oktobrom t. I. oddajala esperantski tečaj, ki ga bo vodil g. Kozievčar. Porabite to ugodno priliko in učite se esperanto. O. P.
—	Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josel« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josel« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Tudi čolne kradejo. Iz Litije nam |>oročajo:
V ponedeljek popoldne sta priveslida po Savi dva neznana človeka. Ko pa sta videla, da ju opazuje z brega brodar, sla pri vasi Sava skočila s čolnu v vodo in zbežala potem na suho v grmovje, kjer sta sn izgubila. Iz tega so seveda sklepali, da je moral biti čoln ukraden. Res je knialu potem prišel po svoj čoln Dominik Gradišek iz Senožet. ki sta mu neznanca ukradla čoln pač Iz nagajivosH, saj ga pametno v resnici nista mogla rabiti.
—	Fant z nožem. Poročajo nain: V nedeljo 18. septembra je šla na Čatež družina nekega trgovca na izlet, sin z motornim kolesom, drugi pn z vozom. Proti večeru se je družina z vozom odpeljala proti domu, sinu se pil ni še nič mudilo. V mraku se jo tudi on odpravil zn domačimi. Do konca vasi se je še peljal, tam pa je motor ustavil, ali pa mu je motor odpovedal, ki mu je že popoldne kljuboval. To je radovedno vaško mladino privabilo in kmalu so stali okolu motorju štirje večji fanlje in dva dečka. Kako bo le radovedneže potegnil, je hitro pogruntal. Naprosil jih je, naj mu motor zrinejo na vrh klunca proti Veliki Loki, ter obljubil vsakemu 10 Din. Fantje so takoj i. veseljem postregli, šlo je pa zelo nerado, kajti navi-hanec je pritisnil zavoro, da so morali fanlje pošteno potiskati, kar so zapa&ili šele vrli klanca. Tam vzame mladenič iz žepa stotak, ga |H>nudi fantom rekoč, naj mu da katerikoli iz njega devet kovačev, da bo mogel še drugim dati obljubljene kovače. Vsi fanlje skupaj pa niso premogli devetih pač po samo osem kovačev. Ko teli mladi gospod ni bolel sprejeti, so mu stotak vrnili. Zdaj pa je začel besneti, grozno preklinjati, fanle obkladati z najgršimi priimki, jim očitati, da so mu pokvarili kolo in da ga hočejo oropali. Skušali so ga pomiriti, češ, da mu nič nočejo, da od njega nič ne zahtevajo, pa se ni dal. Pustil je motor na cesti in planil med dečke, ki niti slutili niso, da je zanje kaj nevarnega. Ko so pn zapazili v njegovih rokah nož in revolver, so jo ubrali proti vasi in bežali, kolikor so mogli. Za dva je bilo žal prepozno. Stanislav Kamin in Jože Kraševec sta jo skupila, da nista vedela kdaj. Bliskoma jih je zabodel, Kamina v ledje, Kraševca med rebra; rana prvega ni nevarna, drugega pa po izjavi zdravnikovi zelo. Nož je moral načeti pljuča, ker je fant krvavel skozi usta. Napadalec si je takoj izmislil, da so ga Čatežani napadli in to tvezil še listi večer vsem, ki jih je srečal. Resnica pa je, da je bil med fanti samo eden 20 let star, in je prvi zbežal, ranjenca sla stara po 17 lel, dva pa komaj po 12 let. Vsi so bili pa lako preplašeni, da niti govorili niso mogli, ko so pribežali domov. Zadeva preiskujejo seveda orožniki, končno sodbo pa bo imelo sodišče.
—	Izognimo se nesreči. Dnevno beremo o nezgodah z avtomobili, motocikli in tovrstnimi vozili. Vzrok teh tako pogostih nesreč so največkrat nevešči vozniki. Knjiga »Šofer samovozač«, katero je spisal ing. Josip Stolfa, obsega vsa pojasnila glede konstrukcije, delovanja in strege avtomobila, kakor tudi slovar tehničnih izrazov. Opremljena je z mnogimi slikami. Ta temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej strokovni literaturi le vrste, je neobhodno potrebna vsakemu šoferju, tako samovozaču in lastniku avtomobila. Cena v celo platno vezani knjigi je Din 140— in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Francoske tečaje zopet olvarja za odrasle s >1, oktobrom 1032 Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani nn moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj zn začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20, predava gosp. prof. Juž-nie. II.ii tečaj ob torkih in petkih od pol 10 do pol 20, predava gosp. prof. dr. Novak. 11. b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20, predavatelj isti. III. n tečaj ob ponedeljkih od pol 19 do pol 20. predavatelj isti. V III. b tečaju predava francosko slovnico v francoskem jeziku odnosno vodi kon-verzacijo ga. J. Bele ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din v naprej, lahko pa obiskujejo za to uko-vino več tečajev. Prijave sprejema ml 20. septembru daljo vsak dan od TJ. do 20. ure gosp. A.
in gledališču
ste, vkakor povsod, kjer sc j zbirajo,: Jjudjc; v nc-, varnosti, da ulovite gripo. Varile se pred njo •

' MUral|n» rttti. m««!*« poli ••(•<•«4«.,ii„ imil »*«
Dolenc, služltelj zgoraj omenjenega učiteljišča. (Prijavi so lahko jio dopisnici.
—	Učni tečaji Trgovskega druitra »Merkur« ▼ Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. ure zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laiki in nemški jezik. Tečaje se olvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldan (Gregorčičeva ul. 27. pritličje, Trgovski dom).
—	Razprodaja štacunskega blaga v trgovini Dularja Cirila v Novem mestu po znižanih cenah se prične v petek 23. t. m.
—	V vseh družabnih krogih se zelo pazi na negovane zobe. Smotrenn nega ust je vztrajna uporaba znane in priljubljene Chlorodont zobne puste. Tuba 8 Din.
Celje
0 Predprodujo vstopnic /n Slomškovo proslavo je do nedelje v Prosvetnem tajništvu im Cankarjevi cesti 4. med uradnimi urami i. Dn ne bo v nedeljo prevelikega navala pri blagajni, prosimo cenjeno občinstvo, naj si po možnosti oskrbi vstopnice /e v predprodaji.
iS Živahna gledališka sezona. Kakor izvemo. se milil obljublja v Celju v tekoči zillli živahna gledališka sezona. Kot prvo nastopi Gasilno društvo na Bubnein / veseloigro Trojčki«. — Gledališka družina k. P. I). otvori letošnjo sezono /. /namenilo Molierovo komedijo Skopuh«, Krekova dru/iiia pa pripravlja dfa-inatiziranega »M ti n a r j uvegn J, n n e /(Ju«',, katero stvar gotovo sivor gotovo pov.nn vsak pravi Celjan i/ /nune Kočevurjeve povesti Mlinarjev Janez ali poplemenitev Tehnrču,nov, zato upamo, da bo uspeli siguren. Torej dovolj prosvetnega dela /a začetek, želeli bi bilo le. dn bi bilo liolj polni mošnjički, dn bi lažji; prisostvovali vsem tem predstavam. Jo pa živahno delo. s katerim so /učeli naši dranintični odseki, jasen doka/, da kljub težkim časom, v katerih živimo, med ljudstvom, posebno pa še med mladino, ni izginil vsnk -misel /a društveno življenje.
<3 Tečaji francoskega krožka. Francoski krožek naiznanja, do se bodo vršili v tekočem ■šolskem letu /ačetni, nadaljevalni in literarno konverzucijski učni tečaji francoskega jezik« za odrasle, nadalje začetni iu po (jotrobi. tudi liudaljevulni učni tečaj /n mladino, namenjeno predvsem učencem višjih razredov (IV. in V.) osnovnih in vseli razredov meščanskih šol. — Prva učna ura. v kateri se bodo -.prejemale tudi pri jav e. 1k> /a /aeetni in uuilnl jeviilni teč« j /a odrasle v torek, dno 4. oktobra t. I. ob četrt na 19 v pritličju državne meščanske šole. Vpi-sovanje v oba mladinska tečaju pu se bo vr-ilo v ponedeljek dne \ oktobra t. I. ob 4 popoldne v prvem nadstropju mestne dekliške osnovne šole. Začetni tečaj /ii mladino se l>o vršil v-nk |xnideljek in četrtek od 4 "> popoldne v prvem nadstropju mestne dekliške osnovne šole. I ene ure /a ostale kur/e pa se bodo določile le o priliki vpisovali ju. — Mesečna učnimi /n vsnk tečaj /iinšii Din 'vO in -e mora plačevali v mladinskem tečaju vnaprej
iS Novi grobovi. \ javni bolnišnici sla umrli Fijavž Marija. 73 letna občinska reva i/, Tepanja v Konjiškem okraju iu Ogri/ek Terezija, letna žena mizarskega pomočnika od Sv. Fine pri Šmarju pri Jelšah. \ Za vod ni št. 21 je umrla (>(> letna zasebnim lofant \n-tonijn.
Pr Pretkana tatica. Po Celju in okolici se klati že dalje času neka ženska, ki okrnile vsakogar, kdor se ji pusti. Najprej se je pojavila v hotelu Rebeiischegg, kjer je hotela jesti zastonj, nato se je prikazala na Bregu pri družini Podržaj. Tu je liujela mesečno sobo in hrano, izdajala se je za uradnico pri tvrdki Borlak, javila se je pa nu ime Primožič Ivanka, kur je pu gotovo izmišljeno. Nato je odda v hotel pri »Belem volil«, kjer je tudi najela sobo, ker ie pa sobarica zahtev ulit plačilo naprej. je takoj izginila. V sredo se je zopet pojavila v Kersnikovi ulici pri g. Gorinškovi. nn-jelu mesečno sobo in se tudi izdajala za uradnico pri tvrdki Borlak. Gospe Gorinškovi je ukradla 400 Din vredno svileno obleko in nogavice. Ob 4 popoldne je bila nu Tchurjili pri Simončič Matildi. Prosilo je. če bi snieln zašiti neko spodnjo obleko, kur so ji seveda dobri ljudje dovolili. Bili so celo tuko ljubeznivi, dn so ji dali na razpolago posebno sobo. I u je odnesla 40 Din, nato pu izginilu proli ftfornm. Zasleduje jo policiju.
Pf«?
14 kral predkuznovan je 24 letni posestniški sin Anton Šuen od Sv. Lov rejieu v Slov. goricah. Včeraj je prejel pri tukajšnjem sodi;ču še, kazen dvomesečnega strogega /uporu, ker je 11. juliju t. I. brez iiovodn nupudel nn cesti IKiseslniku Lovrenca šlebilui. ki je gnal krave nn pašo, ga pretepel do krvi in mu |H>toin šc zagrozil s požigom hiše.
Ob kolo. Brežki župan Ivan lleller je pu-slil za hip svoje kolo pred neko gostilno v Dravski ulici. Ko se je vrnil i/ gostilne, kolesa ni bilo več. Kolo je /numke Stev r« in je vredno KKMi Din.
Ni ga dneva brez nesreče. Niničur Ignacij Krojne i/ Podlehnikn je vo/il koru/o in mi (i ni padel pod v o/ tako nesrečno, tla je dobil resne nolrniije poškodbe. -- 12 letna zidarjeva hčerka Marija Petek i/ Derslelju se je nn-| h >< 11, i na trn in rano /anemarila, lako ila jc-nuslnlo zuslriipljcuje krvi. Olwi ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
k
Peš in z letalom na Mount Everest
Afriški pritlikavci
Kljub vsem naporom turistov in raziskovalcev se nikomur ni posrečilo, doseči najvišji vrb sveta, Mount Eve res I, niti nobenega izmed dvanajstih vrhov Himalaje, ki jih po mnenju domačinov varuje
pred ljudmi skrivnostni duh.
Anglež Ruttledge (desno) in J. M. Scot sta sestavila novo ekspedicijo. s katero se I »osla v prihodnjih
dneh poskusila vzpeli na Mount Everest.
Kat. sestra na Japonskem
Pred 58 leti so prišle prve tri sestre iz reda sv. Pavla na Japonsko in so tam ustanovile prvi samostan. Od teh živi še sestra Onezima, ki ima danes 87 let. Za svoje kulturno in karitativno delo je bila že odlikovana od francoske vlade, lo leto pa je prejela odlikovanje tudi od japonske vlade.
Markis Clydesdale, eden najbolj znanih športnikov Anglije, se pripravlja na polet preko 8880 metrov visoki Mount Everest.
Kokosova palma
Sleherni, ki je šel skozi trnpične kraje, ne more pozabili teh veličastnih, vitkih dreves, ki se pno 25 do 30 metrov v višino. Dvajset do trideset lepo zelenih listov, ki gredo v dolžino do (i metrov, tvori krošnjo. Misli se. da uspeva kokosova palma najrajši na obrežnih pokrajinah srednje Amerike, lani da je namreč doma. Danes pa je razširjena po | vseh krajinah toplega pasu, predvsem pa kajpada ! ob obalah. Za kraje po Južni Aziji in po Indijskem in Polinezijskem oločnein svetu je kokosova palma neobhodno potrebna; brez nje bi domačini ne mogli živeli.
Star indijski pregovor pravi, da se uporablja kokosova palma za 999 potreb... Iri lo je resnica. Kokosova palma da letno 1">0 orehov, ki so seveda-ogromni, dalje da snov za mreže, metle, plelivo, vrvi. preproge, palmin premog, kokosov klej. mleko, začimbo, sirup, palmino vino itd. Po Evropi pa se je razširil glavni del kokosove pahne, tako zvana kopni, to so razrezana in na soncu ali v sušilnicah posušena jedra kokosovega oreha. Iz teh izstiskavamo pri nas kokosovo olje, kar ostane, pa je jako redilno za govedo. l ako kokosova palma oblači in hrani prebivalce Južnega morja. In vendar nimajo /. njo nikakega truda.
Da žive v notranjosti Afrike pritlikavci, so vedeli že v starem veku. Pozneje pa so razna raz-iskavanja mnogokaj pripovedovala o njihovem življenju v pragozdovih. Toda ti malčki so izredno plašni, tudi pred sosednjimi, višjimi črnci. Zato se jo šele v najnovejših časih posrečilo posameznim ekspedicijam stopit i mod nje. pregledali njihovo zunanjost in način življenja.
Pritlikavci v Belgijskem Kongu niso večji ko' otroci devetih do dvanajstih let. Imajo globoko po-tisnjeno čelo, štrleče lično kosti in globoke podočne jame; nos imajo sploščen, s širokimi nosnicami. Niso povsem črni; ker živijo stalno v gozdovih, ima njihova koža bolj olivno barvo. Žive v skupinah in so solijo iz kraja v 'kraj; hišico iz vej pa -i grade lo ponoči. Možje so na lovu zelo spretni in se lotijo cclo velikih zverin, čeprav uporabljajo lo sulico in lok. Urni so celo v gostih pragozdovih; po drevesih plezajo in se previjajo kot opico.
Hranijo se z mesom, kupijo pa si od sosednjih plemen tudi sadje in zelenjavo. Zanimiva je njihova trgovina. Ker se bojo priti v stik z močnejšimi sosrdi, imajo v rabi lako zvano nemo trgovino. To so pravi: žene črncev prineso na določeno meslo -ulic. lokov, sadja, sočivja in gredo. Pod večer dospo na isto mesto žene pritlikavcev, nastavijo sirupov in divjačine, vzamejo nastavljene stvari in so vrnejo. Tako si kupujejo in prodajajo li ljudje, ne da bi se med seboj poznali. Ta običaj velja posebej med plemeni, ki so v bojnem stanju. Žene
i Letošnji predsednik Zveze narodov. Na letošnjem I jesenskem zasedanju Zveze narodov bo zavzel pred-I sodniško mesto irski ministrski predsednik De V a 1 e r a , ki se je medpotoma \ Ženevo ustavil v Parizu.
njihove so namreč izvzete od medsebojnega sovraštva pa med seboj na določenem teritoriju trgujejo.
.Sicer niso pritlikavci ljudožrci kakor njihovi sosedje Azandi, vendar so precej hudobni. Maščujejo se nad sovražnikom jako zvito in neusmiljeno. Razumljivo je lo, ker so no morejo branili proli močnejšim sosedom. Dasiravno jih jo na tisoče v gozdovih Belgijskega Konga, niso do danes Belgijci prejeli niti paro davka.
Belgijska ekspedicija, ki je prepotovala severovzhodni dol držav.' Kongo, jc opazovala Pigmojce, ki pa so bili precej drugačni kot v drugih pragozdovih. Možje so prav čedni. Glavo jim -pokriva kapa iz leopardove kože, ki jo okrašena z merja-ščevimi čekani, repi različnih ptic in perjem papig. Okrog bokov imajo privezano usnjeno vrvico, na katero so obešeni široki lisli. Preko trebuha in obraza imajo črna znamenja. Telesnega okrasja ne poznajo, tudi fetišev no.
Tudi v južnem Kamenimi živi pritlikavi rod, Bekveli. Tu so možje samo lovci, ki vzdržujejo dve do tri družine v nekem okraju. Ko jc tu zmanjkala divjačina, gredo naprej. Žene pa skrbe doma za otroke, nabirajo jagode po gozdovih in iščejo sadja.
To -so seveda ljudje, ki-spadajo v najstarejšo primitivno kulturo. Imajo pa vero v eno božanstvo, poznajo zakon enega moža in ono žene in so potemtakem zelo blizu prvotni, prirodni uredbi družine in vere.
Guverner izroči mesto in vso državico, Novo Nizozemsko, Angležem. Novi Amsterdam so Angleži spremenili v Nevvyork, kar pomeni -Novi York«. Ime York je dobilo lo novo mesto po angleškem mestu, ker je bil angleški kraljevič Jakob vojvoda Vorka . še so enkrat Nizozemci zavzeli Nevvvork, loda končno so se po miru v Westminstru odrekli vseh svojih posedov v Severni Ameriki. Od takrat je ostal Nevvvork v angleških rokah vse do takral, ko so so angleške kolonije pod Jurijem VVashing-tonom osvobodile britanske oblasti. Iz teli majhnih kolib so zrasli danes nebotičniki in iz nekaj stotin prebivalcev se je pomnožil Nevvyork v milijone; danes Šteje s predmestji deset milijonov prebivalcev. kar pomeni, da je vzel vodstvo nad vsemi mesti sveta.
Od kolibe do nebotičnika
Garažni nebotičnik. V (Iranu so /gradili 12 nadstropni nebotičnik za garažo avtomobilov. Če govorimo o Afriki. >i šc vedno predstavljamo deželo kolib in primitivnih plemen. Vsak obiskovalec pa bo presenečen, ko bo videl, da -o ta del zemlje od leta do lela bolj razvija. Tujec, ki pride v algirsko mesto Oran. bo našel mod palmami in kaktejami visoke stavbo, opremljeno /. vsemi tehničnimi iznajdbami. kakor jih imajo v Ameriki in Evropi.
Nemški tisk
Danes ima Nemčija 3353 časopisov, tako (la odpade na 1H.7IHI prebivalcev po en časopis. V Ameriki na pr. pride en list šele na 62.000 oseb. na Angleškem na 177.(HM), pa je na la način Nemčija relativno na prvem mestu, kar se tiče števila časopisov. Edino Danska in Švica jo prekosila. Največjo naklado ima Berliner Morgenposlokrog 600.000 izvodov. Pa to ni dosti, če pomislimo na londonskega Dailv Maila . ki iina 2,000.000 naklado. a -Pel i t Parissien 1.800.000. Kakor so vidi. je nemški tisk raznovrstnojši in številnejši, a ima manjšo naklado. Najnižja naklada znaša okrog 200 izvodov, največja pa tednika Berliner illustrierle Zeitung — 1,750.000 izvodov.
Konec romantike jadrnic. Četverojadrnico 'Peking« so Nemci prodali na Angleško, kjer jo bodo grabili kol učilo. Sedaj ima nemška trgovska mornarica samo šo dve podobni jadrnici. Te ponosne la-suivicf- pa c ne morejo tekmovali s hitrimi modernimi paniiki, zato. morajo v pokoj.
Na Angleškem še vedno ui miru. Težka gospodarska kriza v Angliji je izzvala nove nemire med brezposelnimi. In lo ojačana policijska moč je mogla razgrnili demonstrante. Kakor kaže slika, so v Birkenheadu brezposelni razbili več izložbenih oken, da bi prišli do kruha. Seveda je ta mir, ki ga je trenutno izsilila policija, le kratkotrajen.
Kje so še danes haremi
Islamska vera dopušča mnogoženstvo. To islamsko načelo začenja s samim Mohamedom, ki .je tudi imel po več žena. a je živel v sedmem stoletju. Tako se je v začetku islama sioherni moški oženil z mnogimi ženami, katere je imel v haremu. Y osmem stoletju so imeli kalifi in drugi bogati muslimani ogromne hareme. Harem znanega kalifa Harem-al-Rašida jo šlel Iri tisoč žena. V Arabiji je danes manj haremov. — Tudi v Turčiji so bili veliki haremi z. več sto belimi in črnimi ženami. ki so moralo oslali v hiši svojega moža (ako . jo bil seveda z njimi zadovoljen) prav do njegove smrti. Mož je smel ž njimi ravnati, kakor jo bolel: darovali, prodali, ubiti... V Turčiji so mogli ženo j kupili pri trgovcih, ki so jih prignali iz Afrike, . Španije in iz drugih zemelj.
Novi turški režim, ki je uveden z osnovanjem ■ turške republike, je zavrgel med drugim tudi hti-j rem. — V Perziji so kralji posodov:',;i do slo žen. I Imele so ogromen vrl z mnogimi nizkimi hišicami in v teh so stanovalo šahove žen" z evnuhom :•! i dvorjanieo. Takih haremov danes v Perziji ni več. i še so najde kak gospodar, ki ima po štiri h ne, i loda lo je velika redkost.
če se danes posprehodi po Turčiji tujec, ki je ; bil tam preti vojno, pa sc malo pozanima po nz-i merah, ne more prečeslokrat prepozna!!- lega sta-rega muslimanskega področja. ka'ero je doživelo j neverjetne reformo na \seli poljih, pa lako ludi v ; razumevanju zakona in žensko svobode. Moderni i Tiirkinja je vrgla z lica feretlžo in stopila iz liare-; ma, da bi po zapadnem vzoru živela in delala.
Pravi haremi so danes še v Indiji, kjer vladajo bogati maharadže. V njihovih hišah stanujejo kol v ječi mlado in mnogokrat jako lopi- žene, ki nimajo nikakih pravic, pa so le igrača in zabava svojemu gospodarju.
Pri nas v Jugoslaviji ima redkokateri musliman [>o dve, Iri žene. a od najnovejših časov je tudi pri nas prepovedal zakon mnogoženstvo. Pa tako so tudi p r i nas, kakor povsod po širnem svetu šteti dnevi le {»osebne turške ustanove: harema.
Danes ve malokdo, da se je sedanje največje mesto sveta. Nevvvork. najprej imenovalo Novi Amsterdam. Tako so imenovali Nizozemci mestece, ki so ga zgradili na vzhodni obali Severne Amerike, tam, kjer se reka Hudson izliva v Atlantski ocean. To reko je odkril Anglež Henry lludson, ki je služil na Nizozemskem. Na mostu, kjer se dr#ži uslje reke lludson z Atlantskim oceanom, leži otok Manhattan. Tu so nizozemski trgovci postavili kolibe za robo, katero so zamenjavali z Indijanci.
Na Nizozemskem so osnovali lota 1621 trgovsko društvo z naslovom Zapadnoindijska trgovska družba . ki je imelo namen trgovati z Ameriko. Zalo so začeli na otoku Manhattanu graditi hiše, kjer so ,-lale prej kolibe. Trgovina se je začela na veliko. Pel let po ustanovitvi omenjene trgovske družbe so Nizozemci /.o vos otok posedli; kupili r-o ga od Indijancev za (;i0 nizozemskih forintov. Prvo. kar so zgradili v leni ča.-u. jo bila lepa, kainenita cerkev.
Nizozemska pa ni obdržala svojih naselbin v Smerni Ameriki. Zapadnoindi.iski trgovski družbi jo bilo le za trgovanje, a nič se ni menila za nove doselitve Nizozemcev. Zemljo so razdelili na baro-nije, katere so upravljali guvernerji. Pri tem pa ni trgovska družba prav nič mislila na bodočnost, odslavljala in naslavljala je guvernerje, kakor se ji je zdelo. Ni videla, da se pripravlja nova država v Evropi na pohod na kolonije, pa ne le posamezniki, marveč cele množice. Holandci kakor pred njimi Španci in Portugalci so bili lovci za zlatom, nič niso mislili na zemljo, da bi jo obdelovali in počasi vso posedli. .
V bližino nizozemskih naselbin so prijadrali Angleži in začeli grabiti Nizozemcem zemljo. Tudi so se selili v njihove kolonije. Leta 166-1 pa so priplule štiri angleške ladje pred Novi Amsterdam.
Brezposelni ključavničar je zgradil športni čoln, ki ga gonita kolesi z lopatami. Kolesi so poganjata na
podoben način, kakor goni kolesar kolo.
Smešni ce
Gospod beraču: ^Tti imate malenkost. Ce vam je prav, se lahko vsak leden oglasile pri meni radi podpore. Stanujem v Cerkveni ulici, četrto nadstropje.;
>če imate lifl, pridem.«
Sodnik: -Tožilec lahko privede tri priče, ki bodo pričale, da so videle, kako • ste vi začeli prepir.«
Toženec: -Jaz pa vam jih lahko privedeni !•'-soč. ki lega niso videle!«
K Londončanu pride Škot na obisk. Ostal je pri njem delj časa. kakor je bilo Londončanu všeč. Hotel ga je po ovinkih opomniti, da jo čas odhoda, zalo reče: Vaši družini bo gotovo že dolg čas za vami.«
Preprijazno od vas! Takoj bom telefoniral, naj pridejo za menoj!«
Stoletnica Očita prekopa. Srečanje dveh parnikov v ozkem voznem žlebu Gota kanala, ki je bil preti sto loti zgrajen. — Gola kanal ,jo cesta za parnike, ki počez južno švedske veže Kattegat z Vzhodnim morjem. Od 385km pokrajinsko krasne vodno poli jo samo 90km pravega kanala, ostalo so podoižna
jezera in reke.