Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman vel j 4: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo ieto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani ua dom pošiljan velja 1 gi. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in vetji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v sredo 1. decembra 1886.
Ujetnik XTV.

Grof Amlrassj o iztočnem vprašanji.
(Konec.)
Od evropejske strani je pa memo drugih držav, ki imajo jako zdatno vojno moč, še toliko na boljem, dokler namreč ostane v današnjih mejah, da je nihče ne more napasti ne za hrbtom in ne od strani. Rusija bi bila pa takoj ob to korist, kakor hitro bi vbogala, kar ji nasvetuje neka stranka doma, da naj se preko Bolgarije venkaj raztegne. Zelja in napor po razširjanji zemlje razumljiva je pri srednjeveških državah, ki žele postati velesile. Današnji obseg ruske države in število njenih prebivalcev sta pa že sedaj več kot trikrat večja, kakor pa ktera koli druga velemoč evropejska. Naravni vpliv, ki ga ima v dveh delih sveta, ni na nobeni strani v nevarnosti in če bi se že kaj dobilo, kar ta vpliv kolikor toliko ovira, bi bilo to edino le nezaupanje, s kterim ostale velesile ruski napor po razširjanji opazujejo, ker je v nasprotji z evropejskim ravnotežjem. Še eden vzrok bi imel, zakaj da se Rusija razširiti želi in ta bi bil, ker morda želi sorodne narode, ki so z njo ene vere, zjediniti v eno državo, ali pa jih vsaj spraviti pod svojo vrhovno pokroviteljstvo. Tu bi bilo pa pred vsem potrebno, da bi dotični narodi to sami želeli. Imeli so dotični narodi to željo, toda le toliko časa, dokler so bili pod Turkom in še tedaj je bila le bolj navidezna.
Skoraj vsi balkanski narodi hrepeneli so tedaj po ruski pomoči, toda ne, da bi jih velika Rusija pogoltnila, temveč da bi jih oprostila turške sužnoti, na kar bi vsaka država sama za se dalje živela. Da je res tako, priča nam preteklost. Grška, nekdaj ločeni dunavski kneževini Moldava in Valahija, ki ste danes združeni v kraljevino Rumunsko, Srbija in konečno Bolgarska z Iztočno Rumelijo so vse ob svojem času več ali manj vživale rusko naklonjenost. Nektere izmed teh so stale celo pod pravim ruskim pokroviteljstvom, toda pri vseh opazovali smo eno in isto, da kakor je ta ali ona svojo prostost zado-bila, jo je skušala ohraniti in to tudi Rusiji nasproti.
Iz tega mislim, da že smem sklepati, da bi razširjanje Rusije po Balkanu, kar bi je z nami
navskriž privedlo, nikakor ue bilo na korist in bi se s tem nič ne okrepčala, pač pa zdatno oslabila; kajti taka razširjatev pripravila bi jo ob vse strate-gične prednosti, ktere ima Rusija dandanes. Pa tudi vpliv bi ji šel po vodi, ki ga ima sedaj vsled krvnega in verskega sorodstva na Balkanu, Nadjam se, da se nam sedaj tega še ni bati. Žalibog, da se ne da, tajiti, da na Ruskem dostikrat ne odločuje car in ne monarhična korist, pač pa ljudje, ki nimajo tiskovne svobode, pač pa tiskovno razuzdanost, da pišejo v imenu javnega mnenja, ktero je pa jako težavno priznavati, ker se ne di'i tudi še po drugi strani slišati. Taki ljudje se jako malo brigajo za monarhična načela, in še manj za nezaupljivost, ktero proti Rusiji v inostranstvu vzbujajo; prav tako jim tudi niso nič mar strategične koristi, ktere bi država zgubila, in prav nič resnica in pravica, ker jih vodijo zmedene misli — ne ruske, temveč pan-slavistske prevratne, ki vse na to cikajo, da bi monarhijo v Rusiji zadavili in bi se ji tisti pustolovci sami postavili na čelo. Toliko se iz vseh njihovih nakan, če tudi so jako meglene, vendar le spoznati d&.
Po nazorih te stranke — in ker jih ona zastopa, jih je tudi po Evropi mnogo, ki strogo na to verujejo, da Rusija nima druge naloge, kakor oporoko Petra Velikega izvršiti, ki je menda naročil, da se mora Rusija po Balkanu in do Carigrada razprostreti. Carigrad mora spraviti pod svojo oblast. Recimo, da bi se taka oporoka res nahajala, se vendar iz nje še ne sme sklepati, da, če je bila razmeram tistega časa primerna, da bi bila tudi še dandanes dobra.
Današnji čas je čisto drugačen, popolnoma raz-ličeu od prejšnjega, in kar je bilo ob času Petra Velikega Rusom na korist, to bi jim vtegnilo dandanes občutljivo škodo delati. Ob času Petra Velikega je bila od Krima, kjer so tatarski kani vladali, pa do Carjega grada cela vrsta razljutenih, obupnih krščanskih rodov, ki so presrčno želeli, da bi vstala kaka krščanska velemoč, ktera bi jih bila oprostila neznosnega jarma, če bi bil tedaj Peter Veliki, ali pa kteri njegovih naslednikov s pomočjo teh narodov prišel do Carigrada, bi to ne bilo nič čudnega, temveč povsem razumljivo. Kako je pa s to rečjo dandanes?
Na mestu, kjer ste svoje dni pod Turkom zdi-hovali Moldova in Valahija, razvija se danes samostojna mladostna in krepka kraljevina Rumunska; nekoliko dalje je samoupravna Bolgarija, kteri je Rusija prav pred sklepanjem Berolinske pogodbe izročila konstitucijo, ktera se opira na narodno suve-reniteto. Bolgarski soseda je neodvisna kraljevina srbska, nekoliko dalje proti jugu pa kraljevina grška. Vse te države, ktere bi se bile ob času Petra Velikega morda brez pomisleka pridružile Rusu nad Carigrad kretajočemu, da bi si bile priborile samostojnost, bi se mu danes izvestno že iz tega rzroka ne pridružile, da bi samostojnosti ne zgubile. Naloga, ki bi bila svoje dni podobna slavnostnemu sprevodu, bi bila dandanes jako težavno in nevarno strogo vojaško podjetje. Največja njena težava bila bi pa ta, ne kako tjekaj (v Carigrad) priti, temveč, kako se ondi vzdržati. Ta naloga bi bila tudi še takrat nemogoča, če bi narodi balkanski sami Rusijo do Bospora spremili in če bi se v Evropi tej pridobitvi nobena moč ne vpirala in če bi bila tudi Avstrija pri volji postati teritorijalna soteska orjaške vojaške ruske države; kajti iz vojaškega stališča bi ne bilo možno, da bi Rusija na Bosporu vtrjena, poleg sebe trpela nezavisno Srbijo, samoupravno Bolgarijo, samostojno Rumunijo, za saboj pa veliko vojaško državo Avstro-Ogersko. Vse te bi si morala podvreči in obdržati.
To bi pa ne bilo nič druzega, kakor vpeljava in pričetek svetovnega gospodarstva. Svetovno gospodarstvo se pa do sedaj še ni nikomur posrečilo, dandanes bilo bi pa še manj mogoče. Toda recimo, da se morda motim in da bi bilo to vse mogoče, ter bi bila Rusija takemu politično in vojaško nestalnemu položaju res nekaj časa kos, kaj bi imela pa pri vsem tem dobička? Prej ali kasneje prisilila bi vse ostale evropske države k zvezi proti sebi. Kar bi taka zveza ne mogla doseči, dosegla bi nenaravna velikost ruske države — na znotraj bi jela razpadati. Posebno bi jug in sever ne mogla dolgo v eni in tisti državni zvezi ostati. Tak bi bil toraj konec. Kar bi bilo pa vmes, bi bila drama in po nepotrebnem prelita kri.
Kar bi monarhični Rusiji utegnilo na korist biti, bilo bi po mojih mislih to-le: Rusija naj krene
LISTEK.
Beseda iz skušnje.
Kdo je kriv razposajenosti mladine? Pisatelj z Dolenjskega si prizadeva dokazati, da učitelj nikakor ne, ampak domača hiša. Dostikrat domača hiša pri otrocih res veliko pokvari, a vselej in povsod to ni pravi vzrok, kakor tudi ni vselej res, da bi učitelji ne bili nič krivi. Poiščimo pa vzroke, zakaj jo domača hiša pokvarjena.
Mesta so svetilnice vasem, od tam gre omika na deželo. Šole po mestih so vzor šolam po kmetih; iz mestnih šol prihajajo odgojitelji na kmete. Va-ščani pa se tudi kaj radi navzamejo mestnih šeg in navad. Če ne verjamete, pa poglejto, kako radi posnemajo kmečki ljudje meščane v obleki. Po dandanašnjih mestih je pa le prerado vse liberalno, brezverno. Na kteri stopnji je po mestih obiskovanje cerkvd, božje službe itd., tega ne bom preiskoval, vendar je resnica sploh, da na kmetih jo v tej zadevi le še zmirom veliko boljše, kakor po mestih.
Poprejšnje čase se je skrbelo, da je šolska mladina več molila, bolj k sv. maši in k spovedi hodila. To se je v imenu svobode po večjem odpravilo po mestih najpred, potem tudi po deželi, tudi po ljudskih šolah na kmetih. Poprejšnje čase se je strogo pazilo na to, da mladina ni dobila v roke pohujšljivih spisov in knjig, zdaj so tudi taki spisi v imenu svobode pristopni mladini. Res so bili nravi in veri nevarni spisi tudi prej na svetu, a kako skrbno so se pred mladino skrivali! Zdaj jih dobi mladina v roke, kolikor jih hoče v imenu omike, svobode. Kar ne storijo zadosti šolske knjižnice, dostavljajo časopisi. Mar li se po zanikernih, zaljubljenih ter izmišljenih pripovedkah mlado srce blaži, za vse dobro in lepo vnema? Tako pač mislijo liberalni odgojitelji po mestih; od tod dobiva dežela svoje odgojitelje in ker imajo oni od-gojo v rokah, more li drugače biti, kakor je? Tudi na kmetih se otroci učijo kod teka severni jelen, kaj dela severni medved, kako da so opice ljudem najbolj podobne itd., ali če se od Boga in krščanskih naukov malo manj sliši; če se k sv. maši in
k spovedi tudi le poredkoma hodi, je tudi dobro, vse — v imenu omike, v imenu svobode. In nasledek tega? Mestna omika iu svoboda tudi po deželi.
Poglejmo malo bolj odrastlo mladino po vaseh. Učila se je zanemarjati cerkev in božjo besedo, zanemarja toraj tudi šolo, tudi nauk, kterega je tu prejemala. Kaj je mlademu vaščanu šola mar? Vesel je, da je rešen sitnega učitelja in ravno tako sitnega kateheta. Rad se malo ozre, kako je kaj po svetu. Vidi, kaj delajo po mestih. Ne porajta preveč, kaj duhovni pravijo. To ravno vgaja tudi njemu v njegovi starosti. Prostost mu oznanjuje mesto, zakaj bi je še on malo po mestnem zadržanji ne zasukal 1 Zakaj bi še tako vestno pazil na post, zakaj bi še tako redno v cerkev hodil, kaj bi poslušal še duhovnike? V mestu čita časnike, potem ni neumen, že v6, kaj dela, saj je bolj moder, kakor mi. Mi pa le to verjamemo, kakor slišimo v pridigi, zakaj bi moralo ravno tako biti, saj je lahko tudi drugače, zakaj pa v mestu ni tako?
Da je to res, čujmo tožbe, ki se tolikokrat hIh šijo, da so namreč vaščaui bližej mest bolj popačeni,
na pot, ki so jo do sedaj še vse države nastopile, kedar so se že zadosti trdne čutile in jim ni bilo treba več na razširjanje misliti. Poglejte Nemčijo. Da je ona dandanes v Evropi ena najbolj vplivnih velesil, se ima le svoji povsod priznani miroljubnosti zahvaliti in pa temu, da se je odpovedala vsakojaki razširjevalni politiki. Še lepši izgled ima pa Eusija na naši preteklosti. Tudi mi smo imeli vojaški razpostavljene pokrajine na Laškem in tudi mi smo imeli svojo balkansko politiko, ki je mnogo žrtev zahtevala.
Tudi mi smo imeli svoj Carigrad, ki se mu je reklo Frankfurt. Tudi mi smo imeli Ajo- Sofijo, ki je bila cerkev sv. Pavla. Toda mi smo se znebili laških pokrajin in noben pameten človek nam ne bo prigovarjal, da bi se šli zopet na Laško vtrjevat.
Odpovedali smo se tudi vplivu na Nemškem, če tudi je bila za tedajne čase naša politika jako času primerna, da bi bili imeli na Nemškem prvo besedo, in vendar nam danes ne bo nihče svetoval, da naj se zopet potrudimo do vrhovnega pokroviteljstva na Nemškem in to prav zarad tega ne, ker naša država od tedaj ni prav nič slabeja, pač pa zdatno čvrsteja postala. Na ktero pot naj toraj Eusija krene? Ni ji treba nobene pokrajine iz svoje oblasti spuščati, temveč naj se le stanovitno drži stališča, na ktero se je v Berolinski pogodbi sama postavila. Dalje naj svojim oddaljenim pokrajinam pripoznsi tisto pravico do samostojnosti, kakor smo jo mi pripoznali bližnjim pokrajinam in načrt, ki ga je naša država sprejela, bi, sprejet od Eusije, mir zagotovil.
če se vse to zgodi, so dobro zavarovane naše in ruske koristi in se nam ni bati za mir. To sem moral povedati, da sem dokazal, da, če se mi za jako pohleven program vendar odločno potegujemo, s tem ne branimo le svojih koristi, temveč se ob enem tudi oziramo na prave koristi ruske države.
Politični pregled.
T Ljubljani, 1. decembra. Notranje dežele.
Na Moravskem imajo delavci svoje društvo pod imenom „Svornost", ki je imela dne 29. novembra svoj občni zbor. Zbralo se jih je blizo 300 in vsi so se izrekli za ustanovo delavskih zbornic, toda ne po Plenerjevem kopitu, kterega nihče trpeti ne more. Nemški kakor slovanski govorniki so Ple-nerja hudo obsojali, očitajoč mu, da njegova briga za navidezno zboljšanje delavskega stanu ni druzega, kakor sleparija. Plener do sedaj za delavca še svoj živ dan ni druzega storil, kakor če jim je kje kako zaušnico pritisniti mogel. Delavci mu nikakor ne morejo pozabiti, da njegova stranka tedaj ni nič storila za delavca, ko je še na krmilu stala, ko je še moč imela in bi bila lahko vse dosegla, kar bi bila le hotla. Sedaj ko je na kant prišla, bi pa rada delavca privabila, da naj ji on pomaga. Konečno so sklenili resolucijo, da zahtevajo splošno in direktno volilno pravico v vse zastopne društva; dalje zahtevajo ustanovo delavskih zbornic z zdatno bolj razširjeno pravico, kakor je pa današnja; da se bodo lahko pečale s preiskovanjem nedostatkov pri narodnem gospodarstvu, gosposka naj bi jih pa pri tem krepko podpirala. Zbornice naj bi se sostavljale po dejanskih delavskih razmerah, in naj bi imeli delavci odločen vpliv pri imenovanji dotičnih uradnikov,
kot ljudje od mest bolj oddaljenih vasi? Eeče naj kdo, kar hoče, resnica je, da mesta s svojim svobodnim obnašanjem, s svojimi liberalnimi časniki delajo nekaj posredno nekaj neposredno največ pohujšanja ter slabo vplivajo na priprosto ljudstvo na kmetih. Mnogo, mnogo mestnega duha vsejajo mladi vojaki.
Kako pošteni pridejo k vojaštvu, kako dostikrat pa popačeni nazaj! Liberalni mestni duh jih je prešinil ter vpliva na nje tudi potem, ko so vojaštvu že zdavnej slovo dali ter vojašnico in mesto zapustili. In ker je sedaj splošna vojašna dolžnost za vsakega, se tudi lahko preračuni nezmerni vpliv mestnega življenja in zadržanja na življenje in zadržanje kmetskega ljudstva po celi deželi gori do zadnje hribovske vasice in koče.
Taki sklepajo sedaj doma zakone, postanejo družinski očetje in na-nje se država naslanja; oni so odgojitelji prihodnjega naroda. Časi so minuli, v kterih je bil hišnim očetom duhovnik vse, ter se je' njegovi besedi in naukom sploh in brez ugovora verjelo. Eavno očetje, ki so nauka najbolj potrebni,
poslancev naj bi pa ravno toliko imeli pravico voliti, kakor jih volijo trgovinske in obrtnijske zbornice.
."Delegacije so svojo nalogo dovršile, poslanci so zopet domd. Včeraj je bila poslednja skupna seja. Priznati moramo, da se že zdavnej niso vršile obravnave v omenjenih zastopih tako mirno in dostojno, če prav je bilo veliko groma in ropota napovedanega, kakor letos. Nikdar pa tudi še niso bile tako resnobne, kakor letošnje. Veliko smo zvedeli iz raznih objav dotičnih ministrov, o čemur se je poprej le vgibalo. Mnogo so morali pa dotični gospodje še za-se pridržati, kajti na to niti misliti ni, da bi bili vse povedali, kar sami ved6. Mir je menda zopet za jedno leto na trduem — vsaj tako upamo — kajti po celem svetu so se te dni diplomatje izrekli, da ga imajo rajši, kakor ne vem kaj in bodo kar vsi skupaj stopili, da bodo vzajemno tistega po prstih krenili, kdor bi se drznil mir kaliti. Tudi se nam ni še bati, da bi nas iz prevelike prijaznosti Nemec pohrustal, če prav je v delegacijah eden nemško-narodnih delegatov nasvetoval, da naj bi se Avstrija in Nemčija še tesneje objeli, tako tesno, da če bi Nemčija ravno nas pohrustati mislila, bi ji ne bilo druzega treba, kakor le ziniti in Avstrija bi ji kar smuknila v odprt goltanec. Nasvet se je delegatom tako nepotreben zdel, da niti odgovarjati niso hotli nanj. Zanimiv je tudi razgovor cesarjev z delegatom Sturmom po kosilu, na kterega so bili delegatje povabljeni. Cesar je rekel, da ga posebno veseli, da je letošnja avstrijska delegacija s tolikošnjim zaupanjem počastila grofa Kalnokyja. Sturm je na to odgovoril, da je to vse izključljivo Kalnokjjeva zasluga, ki je z jasno besedo določno pokazal, kam da misli in kaj hoče, kar je bilo delegatom jako všeč. Glede zahtev vojnega ministra je rekel cesar, da ga tudi veseli požrtvovalnost delegatov, na kar je Sturm odgovoril, da ni bilo drugače mogoče, kakor dovoliti, kajti zahteve so bile tako vtemeljene in določne, da se ni dalo nič druzega storiti, kakor dovoliti jih. Cesar je rekel, da on sam vedno zvesto nad tem čuje, da se za vojsko ne zahteva več, kakor le to, kar je neogibno potrebno.
Vnanje države.
Kaj je novega na Srbskem? Prav veliko, če tudi malo veselega. Včeraj iz Belegagrada došli telegram pripoveduje, da je gosposka prišla na sled veliki in jako razširjeni zaroti proti kralju Milanu. Gnjezdo zaroti pravijo, da je Bar oziroma Cetinje in so zarotniki sklenili kralja na lovu v Vranjskih gorah vjeti in če bi drugače ne bilo, tudi umoriti. Belo-grajska gosposka je kralja takoj opozorila na grozno nevarnost, ktera ga čaka, na kar se je kralj že takoj v soboto domu povrnil, dasi je nameraval do torka na lovu ostati. Preiskava se je pričela. Takoj, ko se je kralj v Beligrad povrnil, podal se je v trdnjavo, kjer je jela kolera vojake daviti, kjer se je pred osmimi dnevi pokazala. S kraja so jo imeli za kolero nostras; kar se jim je pokazala v pravi svoji podobi dne 25. novembra, ko je v trdnjavi kar h krati 38 vojakov napadla, od kterih jih je 18 umrlo. Med meščani umrlo je tudi že nekaj ljudi. Kralj je bolne vojake tolažil, ob enem pa takoj zaukazal, da se vojaštvo iz trdnjave preloži venkaj v barake, ktere so zunaj mesta prestavili. Vojni minister se pa z vojnimi zadevami peči. Poslednja srbsko - bolgarska vojska je dokazala, da Srbom poglavitno vozarjev manjka. Vojni minister dal je sedaj vse tiste posestnike zapisati, ki imajo vozove in uprežno živino in jih bo za slučaj mobilizacije razdelil enakomerno po okrajih. Poslednja vojska je tudi pokazala, da je bilo vozarstvo neprimerno razdeljeno; eni so imeli silno veliko posla in nadlog z njim, drugi prav nič. Ker je preosnova vojske končana, lotil se je vojni minister osnove in uredbe vozarstva, da bo za vsak slučaj pripravljen, naj pride kar hoče.
Turški zastopnik na jBolgarskem, Gadban paša se v poslednjem času za kandidaturo Mingrelca silno zanima. Karavelovega je vprašal, če jo bo on podpiral, na kar mu je ta odgovoril, da izvolitev
so se po mestih učili cerkvenega zraka ogibati še; zatoraj se pa tudi raje med pridigo malo pred cerkvijo s sosedi pogovorijo, še bolj zanikerni pa celo v krčmo zavijajo. O velikonočnem času so pač tudi kot vojaki morali spoved opraviti,, a pri gospodi pa tudi tega niso videli v mestu in sedaj ne vidijo po deželi, naj si tudi imajo priliko; zakaj bi toraj tudi sami malo bolj gosposki ne postali, saj je omika sedaj vsa drugačna in večja, kakor v nekdanjih mračnih časih. Mar li mislite, da bode tak svobodoljuben mestni kmet, ali pa kmetski mestjan svojim otrokom res Bog zna kake lepe izglede dajal? Mar li mislite, da bode pri svojih otrocih veliko porajtal za šolo, za šolski in krščanski nauk? Prazne nade! Za-se ni skrben, pa bode za druge! Prav gotovo ne; saj tako se je učil v mladih letih po mestih; saj tako vidi tudi sedaj pri razni gospodi (tudi vseh gg. učiteljev žalibog ne moremo izvzeti), zakaj bi jo pa ne posnemal, saj mora gospoda več vedeti, zakaj pa se je v visokih šolah šolala?!
Da, ljubi bralci in dragi učitelji, le verjemite ter bodite prepričani, da dokler se med ljudstvo
Mingrelskega ni postavna, ker je knez Mingrelski rodom čerkes, berolinska pogodba pa českosom strogo prepoveduje bivanje na Bolgarskem. Dalje je vprašal vladarje, če ga bodo priporočali, na kar mu je vlada odgovorila, da je glede izvolitve deželnega kneza edino le veliko sobranje merodajno. Dalje je vprašal radovedni Turk, kaj bi vlada rekla, ko bi Turčija v sporazumijenji z ruskim poslancem vCarjem-gradu za čas interregnuma postavila novo vladarstvo. Ta zvedavost je pa sedanje vladarje prav v živo zadela in rekli so mu, da je vladarsko vprašanje strogo notranja zadeva bolgarska, ter nima nobena država oblasti, se vanjo vtikati. Naj Turčija rajši gleda, da bo tvoje zadeve v redu imela, Bolgari se bodo že sami v red spravili. Saj jim gre od dne do dne bolje, od kar je Kaulbars deželo zapustil. Vlada jela se je že sama po sebi pečati z mislijo, kako bi se dale razmere z Eusom zboljšati in je sklenila vse stranke v deželi zjediniti iu potem novo vlado tako sostaviti, da bodo v njej zastopane vse stranke. Ta misel je posebno všeč ptujim zastopnikom, ki se jako zanimajo za vlado, od kar ni več nesrečnega Kaulbarsa v deželi. Znano je, da mu je sultan podelil Medšidje red, kar po Evropi ni dobrega vtisa napravilo, če tudi se trdi, da mu sultan reda ni podelil zarad zaslug, da je po Bolgariji ljudi dražil, temveč iz dvorljivosti, ker je to njegova navada, da vsakemu velikašu, kdor ga obiše, pripne kak red na prsi. Tako ga je tudi Kaulbars dobil.
Nedavno smo v kratkih besedah med telegrami omenjali izjavo laškega ministra zunanjih zadev grofa Eobilanta. Ta izjava je za ohranenje svetovnega miru jako važna, zato jo hočemo še danes nekoliko omeniti. Ministra sta namreč dva poslanca v interpelaciji nagovarjala, da naj bi poslancem kaj o zunanji politiki povedal, na kar je grof Eobilant rekel: Laška je z vsemi državami v prijateljstvu, z Avstrijo iu Nemčijo pa je prijaznost še prisrčneja in si tudi popolnoma zaupamo. Naša kraljeva vlada pristopila je k miroljubnemu programu, ki so ga velesile postavile za ohranenje miru. Vlada si bo tudi na dalje prizadevala, da bode sporazumljenje med velesilami vedno lepše. Z Angleži smo na podlagi stare zveze posebno prijatelji in bomo še bolji postali, če bo treba. Da se je knezu Aleksandru taka krivica zgodila, Italija vrlo obžaluje, ker je imela kneza rada in je polna sočutja Bolgarom nasproti. Tega sočutja ni nikdar zatajevala. Vendar se je morala ravnati po drugih velesilah, dokler se kaj posebnega v tem oziru ne določi, kajti Italija v bolgarskem vprašanji ni v prvi vrsti prizadeta. Tudi na dalje bo Italija vedno ostala zvesta prijateljica tisti vladi, ki se bo poganjala za ohranenje miru. To so res lepe besede, če se bo le Laška tudi vestno po njih ravnala. Skoraj bi rekli, da dokler jo bo Eobilant vodil, da se bo; mož je bil več časa na Dunaji in Avstrijo bolje pozna, nego vsak drugi Lah.
Humunski prestolni govor pri otvorjenji zbornice 27. t. m. povdarja, da je Eumunija v prijateljskih odnošajih z vsemi vladami; politični dogodki na meji dežele so sicer muogo skrbi prizadele, vendar rumunske dežele se niso dotaknili. Ker vlada zmirom skrbi za ohranitev miru in se dostojno vede, pridobila si je spoštovanje druzih velevlasti. V teku tega leta je preminulo več kupčijskih pogodb, o kterih kralj upa, da se bodo pričete obravnave srečno izvršile. Vlada bode predložila nove pogodbe za vravnavo kupčijskih pogodb s sosednimi državami. Prestolni govor našteva tudi dela, ktera so se izvršila, in zboljšanje, ki se je vpeljalo. Dalje napoveduje načrt postave zarad trgovinskega zakona in ustanove državnega sveta, konečno pravi, da žrtve, ki so se prinesle za vojno, bodo v svojem času deželi v slavo.
V francoski zbornici je pri posvetovanji budgeta zahteval poslanec Mihelin, da naj se odpravi poslanstvo pri papežu. Ministerski predsednik Freycinet je pobijal ta predlog, ter povdarjal potrebo takega poslanstva; vse velevlasti imajo poslance pri papežu; Francoska pa ima konkordat, ima skoraj same katolike v deželi, dalje ima misijone na vzhodu,
drugi duh, pravi krščanski duh ne povrne, toliko časa so vse tožbe učiteljev in drugih zastonj in brezvspešne. Ne dolžimo učiteljev, da bi oni deco slabo učili v šoli — z besedo; to bi moral vendar pravi satan v človeški podobi biti, naj bi mogelšolsko mladino tako naravnost kvariti in pohujševati! Ne, to se ne zgodi, radi verjamemo. A ue smemo pozabiti: „Verba movent, exempla trahunt" (besede ginejo, izgledi vlečejo, namreč k posnemanju). In ravno tega dandanes najbolj pogrešamo. Po mestih se izgojujejo naši učitelji in po nekoliko tudi stariši šolske mladine. Po mestih je pa mnogo ljudstva vkup; po spačeni naravi človeški raje več slabih, kakor dobrih izgledov, zlasti v novi liberalni eri, toraj tudi več posemanja slabega, protikrščan-skega, kakor pa dobrega iu krščanskega zadržanja iu življenja in od tod zlo po deželi.
Kdor ve kaj boljšega, naj pa pove (sine ira et studio) — pojasuovaje pridemo do — spoznanja in resnice.	—n.
toraj ne more biti brez zastopnika pri sv. očetu. Nasvčt Mihelinov je padel s 291 glasovi zoper 258. — Iz tega se vidi, da je pri mnogih poslancih sovraštvo ali mrzenje do katoliške cerkve veče, kakor domoljubje, kajti rodoljuben Francoz mora že iz politike biti za zastopnika v Eimu.
Domače novice.
(Za „Narodni dom") nabranega je do sedaj že nekaj nad 50.000 gold. Društvenik »Narodnega doma" lahko postane vsak, kdor hoče plačevati na leto po 10 gld.
(Kranjski deželni zbor) sklical se bo na 9. decembra. Ta dan prično svoje delovanje tudi drugi deželni zbori.
(Miklavžev večer) napravi letos »Ljubljauski Sokol" v nedeljo zvečer v Ljubljanski čitalnici po stari navadi. Za danes objavimo le toliko, da bo svirala vojaška godba, da bo petje in kratka igra. Če bomo dobili kaj sporeda, ga bomo objavili v soboto. Vstopnina znaša za »Sokole" po 20 kr., za druge odrasle po 50 kr., za otroke pa po 10 kr. Nadjati se je tudi letos polnih prostorov.
(Vreme) se je sprevrglo. Prejšnji lepi jasni dnovi umaknili so se poslednjih 48 ur gosti prav Londonski megli, ki se je po Ljubljani in po bližnji okolici vlačila. Na Gradu je pa solnee svetilo. Sinoči jel je dež naletavati, ki po malem še vedno gre in vse na to kaže, da se bo snegu umaknil.
(Posknšinje) za učiteljsko sposobnost, ki so, memogrede rečeno, pravo peto kolo pri našem šolstvu — delalo je 18 učiteljev in 8 učiteljic. Z odliko napravila sta poskušnjo eden nčitelj in ena učiteljica, 17 učiteljem in 6 učiteljicam priznala se je sposobnost, ena učiteljica bo pa nepotrebne muke morala še enkrat prestajati.
(Razdelitev premij.) Konjerejski odbor c. kr. kmetijske družbe razpisal je 1. aprila t. 1. 5 premij onim gospodarjem, ki napravijo primerne ograde za žebeta. Te premije priznal je imenovani odsek sledečim gospodarjem konjerejcem: 1. Gosp. Janezu Kersniku, grajščaku in c. kr. notarju na Brdu. Ker je pa g. Kersnik odstopil od darila v denarji, dobil je pismeno priznanje. 2. Gosp. Henriku Feutlerju, posestniku v Postojni. 8. Gosp. Vinc. Maje en-u, posestniku v Bistrici. 4 G. Antonu Stausu, posestniku v Kostanjevici. 5. G. Janezu Telbanu, posestniku v Dulah. Peto, oziroma šesto premijo, ker ene premije v denarji gospod Kersnik ni sprejel, dobil ni nikdo, ker vse druge prijavljene ograde niso bile primerno narejene.
(Mariborski hišni posestniki), ki ne plačujejo nobene zemljarine, po odloku najvišjega upravnega sodišča na Dunaji ne spadajo v vrsto velikoposest-nikov in se morajo ondi zbrisati.
(Izjave prič) pri sodnijah se morajo vedno v tistem jeziku v zapisnik sprejeti, v kterem je bila priča zaslišana. Tako je določil pravosodni minister Pražak.
(Vspored k prvi veliki svečanosti) na korist družbi sv. Cirila in Metoda, ktera bo v torek 7. dec. v tržaškem gledališči »Armonia". 1. Men-delssohn: Ouvertura k operi „Ruy Blas"; vojaška godba. — 2. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma"; moški zbor. — 3. »Slavnostni govor"; gospodična Ana Kobalova. — 4. Anton Foerster: »Ave Marija" iz operete »Gorenjski slavček"; moški in ženski zbor s spremljevanjem vojaške godbe. — 5. V. Kosovel: „Dve solzi"; romanca, samospev za tenor, poje g. P. s spremljevanjem vojaške godbe. — 6. »Potpourri slovanskih napevov" ; vojaška godba. — 7. Benjamin Ipavic: „V mraku", osmospev. ■— 8. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi"; zbor in četverospev s spremljevanjem vojaške godbe. — 9. Goldoni: »Dva gospoda pa jeden sluga"; gluma s petjem v enem dejanji, preložil D. Hostnik. — 10. Svobodna zabava. — Vstopnina: V prizemlje (parterre) in lože 50 kr., sedež v prizemlji 30 kr., lože pri tleh in v prvi redi 3 gold., lože v drugi redi 2 gold., lože v tretji redi 1 gold., galerija 30 kr. — Začetek ob 8. uri zvečer.
(Nemški jezik in protestantski pastor v Zagrebu.) Mesto Zagreb je odreklo protestantskemu pastorju nagrado za podučevanje v krščanskem nauku. — Stvar so po časopisih tako zasukali, da so to v Zagrebu sklenili iz sovraštva do nemškega jezika. A temu ni tako. — Po ljudskih šolah v Zagrebu je učni jezik hrvatski; otroci, ki so hodili k pastorju, so vsi, izvzemši prišlice tega šolskega leta, hrvat-
skega jezika zmožni; tudi židovski rabinar razlaga in podučuje verouk v hrvatskem jeziku. Hrvatje ne sovražijo nemškega jezika, pač pak kdo drugi sovraži hrvatski jezik — morda tudi ne znd, — in odtod vpitje po svetu, da je nemščina v nevarnosti, da v 10 letih ne bode nižega častnika, ki bi nemški znal. . . kako bode potem z vojno.—Nemškega jezika nihče ne sovraži, a tje ga ni treba siliti, kamor ne gre.
(Avstrijsko steklo in porcelan v Perziji.) Kakor poroča avstrijsko - ogerski poslanik v Teheranu, je perzijska vlada prepovedala uvažati steklo in porcelan, na kterem je naslikana podoba šahova ali perzijskih princev. Na prošnjo v Perziji naseljenega zastopnika avstrijske firme za steklo in porcelan je kr. perzijska vlada po posredovanji našega poslanika dovolila, da ta prepoved ne stopi v veljavo pred 24. avgustom 1887, da tako morejo naši obrtovalci svoje blago še pravočasno spečati v Perziji.
(Puške repetirke in c. kr. brambovci.) Vojni minister je rekel v delegaciji pri svojem sporočilu, da če bi se inženirju Manlicherju ne dala nagrada v skupni svoti 130.000 gold., bi mu jo morali od vsake puške po 30 kr. plačati. V tem slučaji bi morali c. kr. brambovci za nove puške premije plačati. To se ne ume tako, da bode te premije plačevalo brambovsko moštvo, kakor so nas na nekem kraju umeli, temveč c. kr. brambovski zaklad, ki je ločen od zaklada c. kr. redne vojske in ima svoj lastni račun. Da smo morda mi sami povod dali temu, ker smo pisali c. kr. brambovci namesto c. kr. deželna bramba, je mogoče. Storili smo pa za to, ker nam za izraz »Landvvehr" bolje ugaja množina »brambovci" kakor pa »deželna bramba", kakor nam tudi bolje ugaja »c. kr. pešci" za nemški »k. k. Infanterie", kakor pa »c. kr. pehota". Vsaj tako govori naš narod.
Razne reči.
—	Ena največjih tatvin izvršila se je te dni v Belgiji na ekspresnem vlaku, ki se je iz Ostende v Gent peljal. Vlak je imel s seboj poseben poštni voz, v kterem je bilo več nego za poldrugi milijon frankov denarja in denarne vrednosti. Voz je bil po vseh železniških pravilih zaprt, zapečaten in pa še s ključavnicami je bil zaklenjen. Ko se je vlak v Gent pripeljal, našli so voz odprt in spraznjen. Ključavnice so bile prepiljene in 180 poštnih vreč z vsebino vkradenih. Pošiljatev je bila namenjena na Nemško in v Rusijo. Med vkradenimi dragocenostmi nahaja se tudi štiridesetero pošiljatev demantov iz Angleškega. Kdo da je velikansko tatvino izvršil, se pač ne ve. Na sumu pa imajo tri moške, ki so v Ostende prišli v sosednji voz, ki je bil poštnemu najbližji in so potem posamič zapustili vlak eden v Gentu, drugi v Bruselju, tretji pa v Me-helnu. Policija je vsa v kvišku, da bi prišla zločincem na sled, in bo rešila, če se bo sploh še kaj rešiti dalo, sicer je pa za škodo belgiška državna uprava odgovorna. Tatovi so izvestno članovi novodobnih rokovnjačev, ki so svojo zadrugo po velikih mestih celega sveti razprostrli. Da je bila taka tatvina sploh mogoča, se gre v prvi vrsti zahvaliti »praktični" osnovi voz pri ekspresnih in jadrnih vlakih, ki imajo ob konceh vrata in ne ob straneh. Vsled tega jeden sam kondukter lahko ves vlak opravi. Železnice so to prvotno amerikansko napravo voz zopet vpeljale, da jim je manj sprevodstvenega osobja potreba. Ob enem so pa s tem rokovnjačem vrata na stežaj odprli, če ima voz ob strani vrata za vsak kupej posebej, je varnost popotnikov in blaga na vsak nači večja, kakor pa ob pokončnih. Tukaj bi se poštnega vozil ob stranskih vratih izvestno ne bili podstopili; tako so se ga pa lahko, ker se jim ni bilo ničesa bati.
—	Italija in Francija tekmujete med seboj za severno-amerikanske bregove. Poglavitno napotje v tej zadevi je, ker se ne napravi pogodba med tema državama. Francozje so jeli blizo Tunisa delati velikansko pristanišče in sicer tako, da hočejo jezero Biserta zvezati s sredozemskim morjem. Jezero Biserta je kakih 55 kilometrov na severovzhodu od Tunisa in lahko ga je spremeniti v velikansko pristanišče. Meri 1400 Q kilometrov in je tudi dosti globoko za največe ladije. Zvezano je s sredozemskim morjem po reki, ki je široka 600 m., dolga pa 8 kilometrov, v sredi je globoka kakih 8 do 10 metrov. Da se to jezero spremeni v veliko pristanišče, je treba le ustje te reke poglobiti. — Ako se to delo izvrši, bode to pristanišče postalo najvažnejša postaja v sredozemskem morji, ker bode v sredi med zahodnim in vzhodnim delom tega morja gospodarilo na vse kraje. Francija tam lahko oboroži in vadi svoje brodovje.
Telegrami.
Dunaj, 1. dec. „Wr. Ztg." objavlja cesarski patent, ki sklicuje vse deželne zbore na 9. decembra.
Zagreb, 30. nov. Za kolero umrl je v Petrovaradinu včeraj podpolkovnik Kern. V Oseku zbolelo je za kolero 7 oseb; 6 jih je umrlo.
Pariz, 39. nov. Tukaj se govori, da se Rusija za kandidaturo kneza Mingrelskega na Bolgarski prestol ne bo ravno pulila.
Tujci.
29. novembra.
Pri Maliču: Preglhof, Hoicer, Weiss, Parth, Stift, Burk-sehaeli in Braunfeid, trgovci, z Dunaja. — Grof Janez Alberti, kamornik, s soprogo, iz Gradca. — Tomitsch, Walsegger, Braune, Ganslmaier in Hoffmann, posestniki, iz Kočevja. — Gorup, zasebnik, iz Reke.
Pri Slonu: Jožef Brautigara, potovalee, iz Frankobroda.
—	Fuehs in VVampola, kemikarja, z Dunaja. — Vatler, Stift, Bollag, Roeder, Geiringor, Wunderlich in Schneider, trgovci, z Dunaja. — Friderik Wiesner, trgovec, iz Brna. — Taussig, trgovee, iz Linea. — Samuel Wechsler, trgovee, iz Gradca. — vitez Janez Hemiques, c. k. nadporočnik, iz Celovca. — E. W. Molin, zasebnik, iz Tržiča. — Alojzij Preveč, trgovec, iz Loke.
—	Jožef Stanič, koncipijent, iz Kamnika.
Pri Virantu: Jožef Krese, dekan, iz Kočevja. — Reza Fortuna, zasebniea s hčerjo, iz Zatičine. — Kari Oclisner, tovarnar, z družino, iz Košic. — Gruden, posestnik, iz Velikih Lašč. — Slivnik, trgovec, iz Št. Vida pri Zatičini.
Pri Avstrijskem caru: Valt. Kolenec, posestnik, iz čemšenika.
Vremensko sporočilo.
j Dan	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
17. u. zjut. 30. 2. u. pop. |9. u. zveč.		j734 15 '731-73 731-41	— 3-8 + 00 + o-6	brezv. sl. szap. sl. zap.	oblačno oblačno dež	6-90
Zjutraj ivje, čez dan oblačno, zvečer dež. Srednja temperatura — 1-1° C., za 2-7° pod normalom.
Tržne cene
dne 24. novembra t. 1.
	gl-	kr.	Špeh povojen, kgr. .	gl-	kr.
Pšenica, hktl. . . .	6	66		—	70
Rež, „ ...	4	71	Surovo maslo, „	_	90
Ječmen, „ ...	4	16	Jajoe, jedno „	—	26 8
Oves, „ ...	2	76	Mleko, liter ....	_	
Ajda, „ ...	3	74	Goveje meso, kgr. .	—	64
Proso, „ ...	4	71	Telečje „ ., .	—	56
Koruza, „ ...	5	04	Svinjsko „ „ .	—	58
Krompir, „ ...	2	85	Koštrunovo „ „	—	30
Leča, „ ...	10	—		_	40
Grah, .....	10	—		_	17
Fižol, „ ...	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	68
Maslo, kgr. .	—	95	Slama, „ „ . .	2	68
Mast, „ .	—	68	Drva trda, 4 Q mtr.	6	30
Špeh svež, „	—	58	„ mehka, „ „	4	16
Zalivala.
Za skazano sočutje od blizu in daleč pri ne-nadnej smrti moje nepozaliljive soproge, oziroma matere, hčere in sestre, blagorodne gospe
Virginije Kollmann,
roj. Schneider,
za mnoge darovane vence ter za mnogobrojno odlično spremstvo k poslednjemu počitku, kakor tudi za lepo in ganljivo petje na grobu društvu »Slavcu", izrekam najtoplejšo Zahvalo.
Fran Kollmann
v svojem in v imenu žalujočih ostalih.
S, 1,8«. Razpjs g|užbei
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem je izpraznjeno službeno mesto
policijskega komisarja
z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10% petletnic.
Prosilcem za to službo je prošnjo z dokazili o starosti, o sposobnosti, ktere treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dozdanjem poslovanji in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti do
24. decembra letos
pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstoječe gosposke.
Prosilci, ki so praktično izurjeni v policijski službi, imajoi eneteris paribus prednost.
Mestni magistrat Ljubljanski
g 10 ire o
o \a t- o
C C R
5 CO (N 9®«>
®CO"000 05IN I
H
8
■ 4 tO
iS N U
e
A
«
M
K
S? S
S fi
-S -m ^ >
£ g **
iC> o « ^ m i
S.
«	3
o	<a>
0	o
.a	oj
•O	13
Mi	a
§||!| — —i " a, ta
S. «rfjj •
C3 r. H
* 't
bo v a ° . -SS«
S s S s,®.S J
O-cč ^ S & O co -»1 L*J (J
•o ■ o
. O. . a S
'a
•g S
g § o
s •
<y «S M
t, >- a> CCfcO
Št. 7826.
Deželni odbor s tem objavlja, da se bode po-beranje deželne naklade po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žgauja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in vsake vrste po-slaščenih žganih pijač) v davčnih okrajih Bistrica,' Velike Lašče, Idrija, Kranjska gora, Kranj, Ljubljanska okolica, Ljubljana mesto, Kostanjevica, Litija, Metlika, Mokronog, Radoljica, Novomesto, Zužemperk, Kamnik, Trebno in Cernomelj za 1. 1887 potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo.
Za leto 1887 je dražbena cena, ki se bode izklicala, za navedene okraje tako-le postavljena:
Bistrica.....	. 1600 gld.	
Velike Lašče . . .	. 1200	n
Idrija.....	. 1600	»
Kranjska gora . .	, 2800	»
Kranj .....	14000	rt
Ljubljanska okolica .	. 14000	n
Ljubljana mesto . .	. 14000	n
Kostanjevica . . .	400	n
Litija.....	. 6000	M
Metlika.....	400	>5
Mokronog ....	1600	Y)
Radoljica . , . .	. 10000	n
Novomesto ....	. 1600	n
Zužemperk ....	600	n
Kamnik ....	12000	
Trebno .....	400	»
Cernomelj ....	400	n
1
Dražbena obravnava vršila se bode dne decembra leta 1886 ob 10. uri dopoludne pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ter se bode vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa posebej izklical. Pri tem se opomni, da se bodeta davčna okraja Ljubljanska okolica in mesto Ljubljana le skupno jednemu zakupniku oddala.
Tega zakupa se sme vdeležiti vsak avstrijski državljan, kteremu tega ne zabranjuje noben postaven zadržek. Na vsaki način pa zakupniki, ki so bili zarad kakega zločinstva kaznovani, ne morejo prevzeti zakupa. Osebe, ktere so bile zarad zločinstva, storjenega iz dobičkarije ali zarad takega prestopka obsojene ali ktere so bile po kazenski postavi p dohodninskih prestopkih zarad tihotapstva ali zarad hudega dohodninskega prestopka kaznovane ali ki so bile vsled pomanjkanja pravnih dokazov oproščene kazenske obravnave, so od tistega časa, ko se je ta prestopek zgodil ali ko je prišel na dan, skozi šest let izključene od zakupovanja. O osobni zmožnosti za sklenitev zakupne pogodbe se ima zakupnik pred začetkom zakupne obravnave
na zahtevanje deželnega odbora kranjskega izkazati z verjetnimi dokazili.
Kdor se hoče vdeležiti zakupa, mora pred za-četkam obravnave vložiti deseti del izklicane zakupne cene kot varščino v gotovem denarji ali v inozemskih državnih obligacijah ali v druzih za varščino pripravnih papirjih.
Ta varščina se more nadomestiti tudi z pupilar-novarnim posestvom, ter je o tem treba predložiti zastavno pismo, kteremu je pridjati potrjilo o dovršeni vknjižbi, potem zemljiščno- knjižni izpisek in potrjeni prepis zapisnika o tem, da je bilo dotično posestvo k večemu tri leta pred dnevom dražbe po sodniji cenjeno.
Vrednost obligacij in druzih varščinskih papirjev zračunila se bode po zadnjem borznem kurzu, vendar pa ne nad nominalno vrednost. Žrebanju podvrženim papirjem treba je potrdila, da še niso izžrebani.
Varščino presodila bode dražbenska komisija ter bode konečno odločila, se-li vsprejme ali ne.
Po dokončani dražbi obdržala se bode zakup-nikova varščina kot začasna kavcija, drugim ponudnikom pa se bodo njihove varščine precej nazaj dale.
Ponudnikom je na svoje lastne stroške skrbeti za to, da se izbrišejo dotične hipotečne kavcije.
Pri dražbeni obravnavi sprejemajo se tudi pismene ponudbe; iste morajo biti pisane na kolek za 50 kr., priložiti jim je varščino ter mora za vsak davčui okraj posebej določena zakupnina zapisana biti s številkami in s črkami ter se ue sme nahajati nobena opazka, ki bi ne bila v soglasji z določbami tega razglasa ali z drugimi zakupninskimi pogoji.
Pismene ponudbe napraviti je po sledečem obrazci:
»Jaz podpisani ponujam za pobiranje samostojne deželne naklade po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in vsake vrste poslaščenih žganih pijač) za čas od 1. januvarija 1887 do
konca decembra 1887 v davčnem okraji........
letno zakupnino.....gld.....kr., reci.....
goldinarjev.....krajcarjev avstrij. veljave; v davčnem okraji.......ietno zakupnino.......gld.
......kr. itd., ter izrekam, da so mi dražbeni in
zakupni pogoji, kterim se brezpogojno podvržem, natanko znani in da zastavim za predstoječo ponudbo
priloženo varščino......gld......kr. za toliko
časa, dokler mi deželni odbor kranjski ne naznani, da mojo ponudbo sprejme ali zavrže."
»Dan......ime......značaj......stanovanje ponudnika."
Pismene ponudbe se morajo pred začetkom obravnave, to je pred 11. decembrom 1886, do 10.
ure dopoludne zapečatene vložiti pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani in se bodo precej po končani ustmeni dražbi razpečatile in objavile.
Kadar se začne odpečatenje pismenih ponudeb, pri kteri priliki smejo ponudniki navzočni biti, se ne sprejmo nobene ponudbe več, ne pismene in ne ustmene.
Ako se ena pismena in ena ustmena ponudba glasite na enaki znesek, dala se bode prednost prvi; pri enakih pismenih ponudbah odloči žreb, ter bo dražbena komisija takoj izvršila žrebanje.
Kdor se v imenu koga druzega te dražbe vde-leži, mora imeti poverjeno pooblastilo v to posebno svrho in jo izročiti komisiji.
Ako se več oseb skupno vdeleži dražbe, so vsi zadružno eden za vse in vsi za enega porok za spol-novanje prevzetih pogojev.
Oe vloži več oseb skupaj eno pismeno ponudbo, se morajo v tej izrečno izjaviti, da se zadružno zavežejo pogoje izpolnovati.
Dražba se vrši s pridržkom odobrenja deželnega odbora, ter zakupovanje veže ponudnika precej po njegovi ponudbi, deželni odbor pa še le potem, ko je .ponudniku vročil potrjenje njegove ponudbe.
Zakupnika vpelje začetkom zakupne dobe deželni odbor v zakupninsko poslovanje. Dotični zakupnik mora v zavarovanje zakupnine v osmih dneh po vročitvi potrdila ponudbe oskrbeti varščino v znesku četrtega dela za eno leto pogojene zakupnine po enem zgoraj navedenih načinov; pri tem se smo vračuniti pri vložitvi ponudbe ali pa dražbi kot varščina vplačani znesek.
Zakupnino mora zakupnik plačevati v enacih zapadlih mesečnih obrokih zadnji dan vsakega meseca in ako poslednji dan pade na nedeljo ali praznik, na prejšni delavnik pri deželni blagajnici kranjski v Ljubljani.
Drugi zakupninski pogoji naznanili se bodo ponudnikom pri družbeni obravnavi in se lahko izvedo tudi pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ob navadnih uradnih uraft.
Sprejmo se tudi skupne ponudbe, to je za več davčnih okrajev skupaj, ter je ponudniku dano na prosto voljo, izbrati si ktere koli davčne okraje v eno skupnino.
Pa tudi v tem slučaji se morajo ponudbe za vsak davčni okraj posebej navesti. Deželni odbor kranjski si pridrži pravico, da glede na vspeh zakupne obravnave potrdi izid dražbe po svoji razbor-nosti in prosti volji, bodi si za posamezne davčne okraje, bodi si vsacega za se ali pa skupno za cele skupnine, kakor so navedene v ponudbah.
Pri tej dražbi smejo se vložiti tudi ponudbe pod izklicauim zneskom.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 27. novembra 1886.
(i)
Proti stalni plači
„ in pi-oviziji
< « išče bogata tovarna prve vrste dobro priporočenih in zvedenih zastopnikov. Ponudbe pod G. W. poste re-stante Zagreb.	(2)
(4)	ST »prodaj je
pridelek iz leta 1885, ki ima 21 stopinj, liter po 50 kr. pri grajščinskem oskrbništvu na Raki na Doleujskem.
Žrebanje že prihodnji mesec.

sbem a 1 žid. [MOžU.
Glavni dobitek v gotovini Si
gld. 50.0
10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20% - 4788
denarnih dobitkov.
t32)	Kincsem-srečke dobivajo se
v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapešta, Waitzncrgasse 6.