138. številka. Trst, v sredo 19. junija 1901. Tečaj XXVI .Zdlnoat .. fl * « eatrat it ati. rman n«lel| is ritiini. ot» 4. ufi Vtro^nln* maU : rx celo leto........24 kron »i poi .........it _ 7* četrt let«........ < zm en mesec...........5 kroni Naročnino e plačevati nanrej. Na nr to^tie brer r»rilnter>«» naročnin* aurava i h rzira. Po tobakarnah t Trutu prodajajo posamezne 'te vilke po K stotink r3 ■▼£.); iver Tmta ;>a po 8 »totink (4 «▼<*. Telefon it t. s7«. &din cs t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Offl&at »e računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naroČilo a primernim popuMoin Poalana. osmrtnice in javne zahvale domači osiani itd. »e računajo po potrodbe Vsi doinai naj ne pošiljajo uredništvu Nefrankovani donim se ne nprejemajo Rokopini se ne vračajo. V edinosti je uiot! Naročnino, reklamacije in učlane sprejema upravni&tvo. Naročnino in oiflaa« je plačevati loco Trst. Urednlfttvo in tlakama se nahvata f alici Carintia štv. 12. V priivulStvo. In •prejemanje iimeraiov v ulici Molil piccolo Siv. 3, II. naiisir. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Šolske stvari v Istri. Iuu.pelacija p.»-lance\ S p i b č i »'• a hi tovarišev do Bie*ow ek-*-Hewe ministerskega predsednika in voditelja min -tersiva n"l arij«* stvari in do njegov-t-k«-t*k-iire ministra /.a nauk in bogoćaat.e radi postopanja v stvareh ^d-kc takse in šolskih stvareh ••p i.ri — v -eji zbornice pottlaneeviloe 2!* unija l!Nll. (Dalje.) Po takem so se šolski razredi z italijanskim učnim jezikom, katerih je bilo v ■^ti-kena lem 1 95. razmerno preveliko -tevilo, do z*kijučka šolskega leta 1898/99. fiomnožili za devet ; šolski razredi s hrvatskim in slovenskim učnim jezikom, katerih *e bilo v istem letu razmerno in absolutno ri<-ir.» premalo število, pa so se temu na-eproti pomnožili le za sedem. < > tem je še |>ovdariti, da so se v omenjenem razdobju v cisto hrvatskih krajih -novale italijanske -^»le, in da se celo v uradnih s|M»nH*ilih nejx»znanje iK'-ne^a jezika, italijanskega, pri večini otrok hrvatskega jezika v nekaterih šolan dežele navaja kakor ovira zadovoljivemu učnemu vspehu. Snovanju hrvatskih in slovenskih ljud-skih šol protivi se |s>d to ali ono pretvezo avtonomna deželna oblast, deželni zbor po svoji večini in deželni odbor, a e. kr. šolske oblasti se jej udajajo, se kažejo onemogle nasproti istej. Deželni odl>or in deželni zbor j»o svoji ve<-i ii ~ta se nekaj časa branila snovanja hrvatskih in slovenskih šol pod pretvezo, da deželne tinance ne dopuščajo tega. 5 1 »a dobimo sredstev v spričo vedno naraščajočih šolskih izdatkov« — je deželni ««ii*»r v zasedanju leta I s'.<4. predložil deželnemu zboru načrt zakona za u vedenje š< »lt>k i h takt«, in večina deželnega zl»ora, se--toječai iz poslaneev italijanske stranke, je, kljubovaje opravičeni opociciji od strani man - ne, sestoječe iz hrvatskih in slovenskih {m slance v, v sprejela ta načrt zakona v seji dne 1. februvarja 1 *94. Ko je temu načrtu zakona bila odrečeua najviša sankcija radi izvesti)ih vprašanj o kompeteoci, je deželni odbor v zasedanju leta 1 >95. zopet predložil istega deželnemu zl>oru s spremembami, zahtevanimi od vlade, in sicer /oj»-t zato, da dobi sredstev za vedno naraščajoče potrebščine ljudskega šolstva. Ko je bil deželni zbor, radi nepristojnega postopa- nja njegove večine proti c. kr. vladnemu zastopniku in nasproti poslancem manjšine, razpuščen, je deželni odbor novoizvoljenemu deželnemu zboru v januvarju 1896. v tretjič predložil ono zakonsko predlogo. Hrvatski in slovenski poslanci, katerim je bilo po brutalnem postopanju proti njim od strani večine absolutno onemogočeno, da bi ostali v deželnem zboru, so po drugih potih na kompetentnih mestih dokazali nepristojnost šolskih taks. Nič ni pomagalo. Načrt zakona o šolskih taksah je dobil dne 7. avgusta 181M5. najvišo sankcijo in je torej postal zakon. Od strani hrvatskih in slovenskih občin je bilo odposlani!) utemeljenih peticij na različne e. kr. oblasti, v ta namen, da zakon o šolskih taksah ne bi stopil v življenje, in sicer z opazko, da se najdejo druge poti, po1 katerih se polagoma pridobe sredstva za stvari ljudskega šolstva. Hrvatski in slovenski poslanci so te j>eticije priporočali izven deželnega zl>ora in v istem. C. kr. oblasti so pritrdile temu in so deželnemu zboru predložile tozadevnih predlogov in zastopnik c. kr. vlade je pri poročal iste v deželnem zboru. Poročevalec šolskega odseka je nastopil proti njemu, v glavnem s tem utemeljenjem, da, ko c. kr. vlada priporoča suspendiranje, to suspendiranje ne bi bilo Italijanom v prilog, ampak Slovanom, in da so zato italijanski poslanci proti suspendiranju, kakor so bili tudi poprej (Zapisnik o Y. seji, 12. februvarja 1898.) Deželnr odbor pa je, uvažuje mizerijo v deželi in vsled peticij največega dela občin, na svojo roko suspendiral iztirjevanje šolskih taks za I. semester šolskega leta 1897/98. in je iste za drugi semester šolskega leta 1*97 98. ter za I. semester 1898/99. reduciral na dve tretjin*. V resnici so se za ta dva semestra, torej za jedno leto, z zapadnim rokom maj in november 1898. šolske takse iz-tirjevale po dveh tretjinah, a v naslednjih zapadnih rokih v njih totaliteti (v polni meri). Ker šolske takse po vsej deželi znašajo letno nad I80.mek iz materinega dnevnika. >lovaAki spisala Helena Solty »ova. PosL Podravski. Pozneje sem tudi jaz, premagana po utrujenosti, legla na posteljo. Oče je bdel pri l»olnici ter izj»olnil slednjo njeno željo. .laz setn celo v spanju čula, kedaj ga je |x»kii-**ala ter zaželela česa. Proti polunoči pa sem trdo zaspala. Naenkrat pa me je glas moje Itolnice sprebudd iz snu. Cula sem, kako jo je * -če nagovarjal, naj le njemu |>ove, česa žel; ter pusti maier spati ; toda ona je zaklicala znovič: Mati!« Vstala sem takoj ter jej šla |K*-treč. Tedaj sein videla, da se je njeno stanje zelo spremenilo in slutila sera, kaj ima nastati. Za trenutek je žalostno stokala, češ, da jo lx>li hrbet — toda z nekakim neprirojenim glasom — in z lica si jej čital strah in bolečino. Ta bolečina je trajala precej časa in nismo vedeli najti za njo ni-kakšne olajšave ; samo gledati smo morali na to. Reven r»e čuti človek v svoji onemoglosti in takrat jedino od Boga pričakuje pomoči. Polagoma se je moje dete pomirilo ter zoj>et dremalo s polodprtiini očmi. Pozneje je še sela ter nas gledala zamišljeno. Oče ni mogel po taj iti mučne žalosti in obupano je hodil semtertje jhj sobi. Nisva spregovorila l>esedice, a navzlic temu sva vendar vedela, kaj ima navstati. »Oče, pojdite sem !« ga je poklicalo umirajoče dete. Prišel je. »Tukaj-le sedite mu je naročila, pokazavši bližnji stol. Poprej ni nikdar storila tega, marveč nas je rajše pošiljala proč od svoje postelje, ker jej je, slutim, naša navzočnost bila nadležna. Sedaj je bila mirna, ko je videla naju oba pri svoji postelji. Jela je name nekaj praviti, toda z močno spremenjenim glasom. Že ni imela moči, da bi razločno izrekala besede, umeti je ni bilo mogoče. A da bi jo jM>vpraševali ter mučili z vprašanji, tega nam ni dopuščalo srce. Po načinu pripovedovanja pa sem razbrala, da ni bilo nič izrednega to, kar je pripovedovala. Precej dolgo je govorila, nekaj o vencih ; enkrat sem razločno zaslišala besedi »veliko vencev«. Vprašala sem jo, da-Ii je ob skušnji videla v cerkvi toliko vencev ? Ona je odkimala, da ne, a tega, kar je govorila dalje, zopet nisva umela ; še le pozneje je "razločno omenila »dva krasna venca«. Na to je umolknila, toda čez tre-notek so jo zopet pograbile čudoe bolečine v hrbtu ; zopet je stokala in strah jej je odseval z obraza. Navzlic temu, da je bila pozna noč (bilo je ob dveh po polunoči), dala sva poklicati k nam dobro, zmerom postrež-ljivo prijateljico. Druga l>olečina v hrbtu je krajše trajala nego prva, na to jej je omahnila glava in vse telo tako, kakor, navzlic vsej slabosti, doslej se nikdar. Vtaknila sem Politični pregled. V TRSTU, dne 19. junija 1901. Deželni zbori. G a 1 i š k i. Poslanec Bar\vinski je branil svoj predlog za ustanovitev maloruskega gimnazija v Stanislavu. Predlog so odkazali šolskemu odseku. Na to so izvolili 14 odsekov. Moravski. Posl. Pospišil in tovariši so interpelirali namestnika, da-li je pripravljen predložiti centralni vladi načrt zakona, ki bi kmečkim sinovom zagotaljal olajšave v vojaški službi. Posl. Zechner se je pritoževal, ker se reservisti poživljajo k vojaškim vajam ravno tedaj kadar imajo poljedelci največ dela. Češ ki. Včeraj so otvorili zasedanje češkega deželnega zbora z nagovorom najvišjega deželnega maršala kneza I^obkovica, v katerem se je isti spominjal cesarjevega bivanja na Češkem. Prihodnja seja bo jutri. N ižje avstrijski. Posl. Lindheim je predložil predlog naj se ustanavljajo ljudski sanatoriji za jetične. Posl. Ofner in tovariši so predložili pretilog za uravnavo učiteljskih razmer. Štajerski. Slovenski poslanci se ne udeleže zasedanja. Posl. \Vagner je predlagal, naj se na osebno doh.*darino nad 10.000 kron uvede poseben davek za šolske namene. Posl. \VaIz in tovariši so interpelirali radi prepovedi izvešanja frankfurtaric ob neki slavnosti. Poslanci Hagenhofer in tovariši so predložili predlog, ki zahteva odpravo trgovine na termine s poljedelskimi pridelki. Rusija in balkansko vprašanje. Iz Petrograda pišejo v »Information«, da so se na Ruskem začele ohlajati nekdanje toli roko pod gornjo blazino, na kateri je počivala omahujoča glava ter si prizadevala, da bi jej pripravila kolikor le mogoče ugodno ležišče. Tako je ležala s polodprtimi očmi ter zrla kvišku v strop. Zravnala se je, prsti na rokah in nogah so jej jeli postajati hladni. Dihanje jej je bilo tiho, zmerom krajše, samo semtertje jej je nekoliko zahreščalo v prsih. Jaz sera vedela, da umira, a vendar sem jo, brez besede, brez vzdihljeja, brez ganutja, držala na rokah ter opazovala njeno dihanje. Ne vem, odkod se je vzela ta moč ; skoro bi rekla: brezčutnost. V tem hipu, nasproti tajnemu veličastju smrti, je umolknila moja bolečina. Videla sem, kako je segla roka l>ožja po mojem najdražjem ; čutila, kako je težko počivala na meni. Spomnila sem se, da dam iz svojih rok naravnost v božje roke dušo drage, m le svoje hčerke. In kako naj bi se me v tem hipu še polasčeval obup ? Moja Boženka je nehala dihati — n i je bilo več. Prepričana o tem, sem stopila od nje. Trepalnice so jej zatisnile druge, toda ljubeznjive roke, one roke, ki so jo pred osmimi leti prvikrat predstavile Bogu, njenemu Stvarniku. Tuja, neljubeznjiva roka se je ni dotaknila niti med boleznijo, niti po smrti. Mali Janko se je, navzlic tišini, ki je vladala v sobi, sprebudil ter začel glasno jokati. Oče ga je tolažil in posrečilo se mu je, da ga je pomiril. vroče simpatije do Bolgarske. Se celo tisti listi, ki so do nedavno podpirali bolgarske težnje, da so se obrnili sedaj na stran Srbije, katera si po Milanovi smrti pridobiva vedno veče simpatije na Ruskem. V ruskih slavo-filskih krogih da nabirajo sedaj denar za ustanovitev jednega tista v Bukarešti, kateri bo propagiral skupno postopanje balkanskih držav. Izhajal bo v ruskem, srbskem in grškem jeziku in ga bodo uredovali srbofili Majkov, Lovrov in Dtirnovo. Urednik srbskega dela bo srbski pesnik Dragutin Ilić, kateri biva že dolgo v Moskvi. Prinetti in italijanska vnanja politika. Govor italijanskega ministra za vna-nje stvari, Prinet/ija, sprejeli so diplomatski krogi jako povoljno. Na Dunaju, v Londonu in v Berolinu so jako zadovoljni s Prinetti-jevimi izvajanji. Ravno nasprotni učinek pa je napravil Prinetti-jev govor na italijanske parlamentarne kroge in ga tam smatrajo za mrtvega moža, Očita se mu, da se je pokazal premalo samostojnega in okretnega. Tržaške vesti. t Ivan Abram. Torej je res! Vest, ki smo jo priobčili sinoči le v negotovi obliki, — nadejaje se še vedno, da se vendar ni zgodilo najhujše — se nam potrja v polni i meri, Našega Ivana Abrama ni vee ! Naglo, nepričakovano ga je doletela smrt. Tako nepričakovano. da niti ne moremo pojmiti, da je to resnica. Žalost tržaških Slovencev na tej izgubi je resnična, iskrena, velika. Zgubili smo iz naših vrst plemenitega človeka, ljubeznjivega prijatelja, značajnega moža, toplega rodoljuba, neumorno delavnega patrijota ! Taka zguba boli v časih, ko toli krvavo trebamo — celih mož! Devet let je pokojnik načeloval naši posojilnici. Kako, o tem vedo pripovedovati ! vsi členi načelstva, najglasneje pa govorč o tem — vspehi. Predivni razvoj tega denar-nega zavoda našega je po velikem delu delo i Abraraovo. Blagoslov, ki ga rosi ta zavod na gospodarsko življenje naše, je sad Abramove ! trudoljubivosti in požrtvovalnosti. In kakor da je slutil, da so mu dnevi šteti, in kakor da je delo svojega življenja hotel kronati s Meni je bil Bog inilostljiv, da mi je o poslednjem slovesu od naše Boženke dal spoznati svetost onega trenutka. Za to dobroto ga zahvaljujem tem toplejše, ker se nisem čutila tega nopolnoma vredna. Do poslednjega trenutka namreč se nisem znala vdati tako v božjo voljo, kakor je bilo treba. Nikdar ni-| sem molila: »Bog, zgodi se tvoja volja, stori žnjo, kakor sam hočeš!«, marveč sem ga zmerom boječe prosila: =0 Bog, ohrani mi jo, jaz pa jo nasprotno ohranim Tebi ! Nimam žnjo posvetnih, praznih namenov, marveč Čiste, svete namene — Ti sam veš to najbolje. Ko je bila zdrava, sem Te zmerom prosila : Bog, daj rast in moč nežnemu telesu, da bo mogla v njem prospevati veliko obetajoča njena duša ter se razvijati v Tvojem duhu. Samo za to jedino Te prosim!« — Toda Bog ni uslišal te moje prošnje: on je imel druge namene z mojo hčerko. On je vzel k sebi zalo, čisto, jasno, toda še nerazvito dušico njeno, ko še ni niti slutila, kakšna naloga je je Čakala tu. Na-me pa, vem, se ne srdi milostljivi Bog, da sem jo tako težko in nehote pustila od sebe. Kakor vsaka prava ljubezen, tako tudi ljubezen materina izvira od Boga samega in ta noče nič slišati o ločitvi od svojega predmeta. Toda, ker je Bog tako zapovedal, podreja se tej volji tudi ona. (Pride še.) posebnim činom: » « j « bil tisti, ki je z mladem A k i 111 ognjem deloval na t o, <1 a s e je tržaškim Slovencem »polnila n tjgorećn iia želja — <1 a se je ideja gradnje narodnega doma približala s v o j e m u uresničenju. In kako se m.i je žarilo oko, koje — on prvi ! — pri h i tel v naše uredništvo z veselo vestjo, da je (»ogodba podpisana! Pokojni je v družbi z drom. Gregorinom vodil pogajanja in {»odpisal kupno pogodbo, za prNarodni dom", v katerem bo |>oslovala tudi tvoja gojenka-miljenka, tržaška poeojilniea. Im» tebi najlepši spomenik! Postavi! si si ga — sam ! Mi in naši zanamci ne bomo zbirali okolo tega spomenika in bomo blagoslavljali tvoj spomin! In, kaj n:ij rečemo v*tm, ki ste ga ljubili najliolj, ki ste ga oboževali, vam, katere vas je ostavil v neizmerni žalosti?! Vemo, da Je težko najti tolažbe po takem udarcu, ko se duša zvija v divji boli. Ali če ti sploh more kaj uliti tolažilnega balzama v razbolele duše. o ti spoštovana rodbina (»okojnikova. naj ti bo v tolažbo splošno, resnično, iskreno sočutje, ki je tržaški Slovenci goje do tel>e v teli hudih urah ! V tolažijo naj ti bo, da bo spomin tvojega glavarja |>o»večen sijajem nevenljive narodne hvaležnosti ! * * * Kako se je zgodilo to, kako se je izvršil ta toli tragični dogodek ? ! Iz poročil, došlih nam iz Ljubljane, posnemamo : i iosp. Ivan Abram je predsinoči šel z znancem in prijateljem mu. gospodom nad-i }>oročnikom Knavsom, jm> sv. Petra cesti do kolodvorske uli<*e. Tu sta se ločila. Gosp. : Knavs je šel dalje po šentpeterski ulici, g. Abram pa je zavil v kolodvorsko ulico. Knavs je Abraniu še od daleč* zaklical, naj (»ozdravi d »ma vseli, na kar je pokojnik vskliknil glasno in veselo, da se že zgodi. Kakih 40 korakov dalje, med mestno kope-Ijo in hišo št. 4-, pa se je Abram zgrudil. Bilo je ob lO'/j. zvečer. Mimo došli ljudje »o onesvestelega nepoznanca odnesli na rešilno postajo. Žila mu je še bila. Od tod i so ga odnesli v Imlnišuico, ali umrl jim je niedpo-toma. Čudno je to, da so pri njem našli ves denar in razne dokumente, ure in verižice pa ne! Včeraj je došla v Ljubljano gospa A hramova, soproga pokojnikova. Kakor nam poročajo <«1 tam. je bil prizor, ko je zazrla svojega mrtvega soproga, pretresljiv, naravnost gr« izen. Truplo |K>kojnikovo pripeljejo jutri zjutraj ob 7. uri iz Ljubljane; pogreb pa se ho vršil .»i» 10. uri predfioliidne z južnega kolodvora v cerkev in }»otem na [»okopališče. Odprt srrob. Sinodi je umrl tukajšnji trtrove«* Fran Hittv. Pokojnik je bil sj>ošto-van od vseh, ki so ga poznali. V javnost sicer ni silil, ali zvesto je hranil z veslo I »o do svojega naroda. Ni v svoji trgovini, ni v družbi ni nikdar skrival, da je slovenske matere sin. Tudi žrtvoval je raci, po svoji moči, za narodne |>otrei>e. Blatr mu s|M>min! Pobožna l.a Kicreazione« presoja v svojem uvodnem članku dogodke povodom procesije sv. K. T. z — narodnega stališča. To treba pribiti, ker list »La Kicreazione« pišejo italijanski duhovniki. .Jemljemo torej na znanje m si tudi zapomnimo. Da pa ne l>o ni kdo ni za trenotek v dvomu, kake vrste so: objektivnost, krščanska pravičn<«t, usmiljeno -rce teh čudnih {w»bož-mkov, p-uje že takoj uvodoma, da smo Slo-venei lani uprizorili »najškandaloznejo demonstracijo s krikom in izzivalnimi dogodki, tako, da je morala posredovati {»olieija in so sledile v polni meri zaslužene k a z n i« j icondaune i»en meritatei Govore o oni glase viti seji mestnega »veta, »e j»oi*ožua » La Kicreazione« sicer dela, j kakor da ot»aoja divjanje divjakov na gale- 1 nji, kar je pa ne ovira, da ne bi nefiosredno na to istega dra. Rvbara, proti kateremu je bilo naj»erjeno divjanje divjakov, denuncirala kakor ultrasiavo |>er eeeellenza« in da ga stavlja v isto vrsto z brezvercem Spa-donijem, ki še nikdar m kake procesije počastil s svojo navzočnostjo. PoUjžna laži tor I« je tu vedoma — |>ovdarjarao: vedoma—napisala k tolikim že še eno grdo kleveto, kajti predobro ve. da se je dr. Kvbar tudi letos in v lastnosti mestnega svetovalca udeležil procesije sv. K. T. v okraju, katerega zastopa v mestnem svetu. Sedaj pa čujte, kako |>oi>ožni — lažniki neverjetn • drznostjo bijejo notorienim dej- stvom v lice ! Vsi vemo, da je bila letos udeležba na procesiji ogromna, <1 a med ljudstvom ni bilo nikjer ni sledi kakega vznemirjenja, tla je isto marveč najodličneje obsojalo postopanje mestnega sveta in da je bilo indigni-rano do skrajnega, ko je videlo na svoje oči, kako je bilo drzno mistificirano glede sestave zastave bratovščine sv. Cirila in Metoda. Vsi vemo vse to, »La Kicreazione* pa je toli nesramna, da piše: »Napovedana udeležba imenovanih dveh zastav in strah, ki je vladal po mestu pred e ventil val ni mi i/gredi, sta, žal, odvrnila marsikoga od italijanskih vernikov, da se ni udeležil procesije. Zado- | ščalo bi, ako bi se to, kar se je zgodilo v ulici sv. Mihela (neki deklici se je namreč vnel beli pajčalon, kar pa ni imelo nikakih posledic, ker so navzoči takoj pogasili), zgodilo v ulici Do nota, in navstala bi p e k 1 e n -s k a zmešnjava z n e p r e r a č u n -l j i v i m i posledicam i, i n t o z o z i-r o m na stanje, v katerem ho se nahajali d u h o v i.» Z ozirora na razpoloženje, kakor je bilo | v resnici med italijanskim ljudstvom, je to, I kar piše «Ricreazione», najdrzneja izmišljotina; | kakor je gola laž tudi trditev v pobožnem listu, ' tla se je zahvaliti le izrednemu policijskemu aparatu, da ni bilo grdih demonstracij. Potem se v par daljših odstavkih bavi tudi z našim listom in nas uvršča med — blazne. Na to niti ne regiramo, ker za sodbo o našem dušnem stanju ne priznavamo kum-petence ljudem, ki so že davno — stekli v svojem italijanskem šovinizmu. O tem priča tudi predzadnji odstavek, kjer se smešijo z zahtevo, da vsi morajo gojiti velike simpatije | za itaiijanstvo in latinstvo: kerje papež Italijan, ki p r'v i vrsti ljubi (di preferenza) lastni narod italijanski in jezik in liturgijo latinsko; ker je sred išče katolicizma v središču Italije; ker je bil sv. T o -m a ž, ta filozof in katoliški dogmatik Italijan; kerje bil m o-r a 1 i s t s v. Alfonz Italijan....! Tako je torej stališče, s katerega sodi pobožna »La Kicreazione«, dogodke povodom procesije! Vsi moramo biti navdušeni za latinsko cerkev zato, ker so papeži in mnogi znameniti možje v njej — Italijani. -le-1 i še kdo tako o s t e n t a t i v n o uvel v cerkev — n a c i j o n a 1 n i moment?! In taki ljudje, ki so notri do grla pogreznjeni v na rod no-i talijansko besniio, si usojajo psovati nas s panslavistiškimi norci! No, če je pa še kdo v dvomu na to stran, poučiti ga mora zadnji odstavek članka v »Kicreazione«, da imamo |>osla tu z ljudmi, katerih srea so razdejana pa najbrutalnejera laškem naeijoi.alizmu, ki ne daje pardona drugorodnim manjšinam. Pravi namreč, da tržaški Slovani bi morali imeti več obzira v krajih, kamor prihajajo bivati; da bi morali vsprejeti jezik in običaje domačinov ! In ni L'ar naj ne usiljujejo tem poslednjim svojih zakonov ! »A ko si v l{i m n, prilagodi se rimskemu običaju !« Torej tržaški Slovenci vedo sedaj, kaj jim je storiti, ako hočejo biti pravi verniki in katoličani! Vreči jim je od sebe, kar jim je že po božjem nagonu najvetejše! Zatajiti morajo sebe, svoje rojstvo, svoj jezik, svojo kri, sami sebe! Postati morajo renegatje, za-ničevalci, izdajice svojega lastnega naroda in vseh atributov njegovega hitstva! Zatajiti morajo vse, kar se sestavlja njih narodna individu-valnost ! Odreči se morajo najnaravnejemu pravu, vsakega bitji na svetu — pravu : moliti Koga v svojem jeziku ! — Potem in le potem in še le potem, — ako [»ostanejo Italijani — jih hočejo patentovani katoliki okolo »Kicreazione« priznati za prave vernike in katolike ! Ni-li to negaeija vesoljstva vere katolike: ni-li to negacija Kristovega nauka: Pojte in učite vse narode?! Ni-li to stališče naravnost brutalno, na kakoršno se more (M.staviti le človek, ki si je iznebil zadnje sledi čutstva pravičnosti in usmiljenja; stališče, ki veleva, da večina sme duši ti manjšino ?! In proti takim nasilnežem, proti nositeljem narodne nestrpnosti v najodurneji obliki, preneseni tudi v cerkev, proti tem potajeval-cem načela jednakosti vseh ljudij in narodni »sti pred Bogom naj bi se mi ne bojevali ?! »La Kicreazione« naj le pol>ožno zavija oči proti signorom v mestnem svetu. Fakt je vendar le ta, da je ves nje članek prikrojen tako, d a opravičuje postopanje mestnega sveta, da torej daje moralno oporo Židom in brezvercem proti resničnim 1 katoliškim vernikom. Le zavijajte pobožno oči, le postavljajte se v pozo katolikov ; ali kdor ima oči, da gleda stvari, ta vidi v vas, vendar le — nacijonalne fanatike laške in mra-zitelje našega pobožnega ljudstva ! ! Vi hočete, da Slovenci morajo zginiti tu kakor Slovenci : da ne smejo imeti ni svojih znakov, ni svojih molitev, ni svojih propovedi, s kratka : nobene slovenske cerkvene pobo-žnosti ! Vi zahtevate to v imenu pretveznega italijanstva Trsta, da-si dobro veste, da celo cerkev sv. Antona novega stoji na njivi slovenske rodbine Pertotove iz Rojana, v katere jse pogosto zatekate tudi vi, da bi jo pridobivali za Jurizzevo — politiko!! Vi veste dobro, in če ne veste, pove vam lahko še živeči kanonik Orne, da župnija pri sv. Jakobu je bila še tedaj, ko je bil on tam /upnik, izključno slovenska in da ni bilo v njej ni besedice italijanske ! Vam ni torej 1 za obrambo italijanstva Trsta, ampak z a ooitalijančenje Trsta v zmislu brutalnega uacijonalnega stališča vašega. Le s tega stališča nas mečete iz cerkve — mi pa se ne damo, ker nas je — preveč ! >Iestni svet tržaški je imel predsinoči po dovršeni seji deželnega zbora svojo XIV. javno sejo. Predsedoval je župan dr. San-drinelli. Asesor dr. Boccardi je poročal o načrtu za gradnjo električne železnice z lesnega trga mimo pokopališč, sv. Save, Skednja, sv. Andreja itd. skozi griča Montučo in sv. Vita. Mestni svet je odklonil čitanje dolzega poročila in hotel slišati saino končne predloge municipalne delegacije. Ko se je otvorila razprava, oglasil se je za besedo svetovalec G a i r i n g e r, kateri je pobijal predloge municipalne delegacije in branil stališče, ki ga je zavzel v tem vprašanju odsek za javne zgradbe, Čegar načelnik je svet. Gairinger. Kekel je, da delegacija nameruje v svojem načrtu zvezati središče mesta z obrežjem miljskega zaliva in ob jednem z gričem sv. Jakoba, kar pa tla se skupno ne da doseči, ker, ako kočejo doseči jedno, ni mogoče doseči druzega. Ako se upošteva, da se obrežje miljskega zaliva (t. j. škedenjsko obrežje) silno razvija radi industrijskih podjetij, ki se tam množijo vedno bolj, radi bodoče tamkajšnje luke in končne postaje nove železnice preko Tur, jasno je takoj, da bi moral imeti tunel svoj izhod v višini morske površine. Jeden jedini tunel, kakor ga je predlagal odsek za javne zgradbe, dosegel bi škedenjsko cesto ob morski obali. Od morskega zdravilišča bi se čisto lahko napravila cesta do pokopališč. Ostalo bi potem rešiti še vprašanje o bolji zvezi šentjakobskega griča s središčem mesta. To bi se doseglo na ta način, da bi ulico Torrente podaljšali s tem, da bi razširili ulico Arcata. Iz trga na stari mitnici došlo bi se na šeutjakobski grič, ako bi se razširila ulica Bosco in ako bi se uravnala •;lica Tesa. Moglo bi se tudi odpreti novo oesto vsporedno z ulico na stari mitnici, za-dej za to po griču. Po njegovem menenju bo treba te ceste itak regulirati prej ali slej. Govornik je potem natančno kritiziral načrta obeh od delegacije predlaganih tunelov. Prvi tunel bi imel o°/0 strmino in bi prišel na površje v višini 40 metrov na vrhu ulice Ma-donniua. Od tam do vrhunca griča je samo še 11 metrov in bi bilo radi tega nesmiselno graditi tunel za tako majhno višino. Drugi tunel bi prišel zopet na površje v višini 25 metrov in bi morala cesta oviti se za plinarno ter bi dosegla škedenjsko cesto še-le pri j»omorskem zdravilišču. Ako se zgradi prvi tunel do sv. Jakoba, je s tem dosežen jeden namen t. j. zveza mesta s šentjakobskim gričem in je gradnja druzega tunela nepotrebna, ker je Skedenj itak že zvezan z električnim tram\vajem in dobi tudi železnico. Graditi sedaj še jedno progo električnega tram\vaja, ki bi obkrožala Skedenj, bilo bi preveč, ker Skedenj, vskliknil je govornik, še vendar ni nikaka metropola. Boji se tudi, da vsa ta naprava ne bo nosila uiti obresti od kapitala, ki se bo investiral. Ta načrt torej nikakor ni mogoče priporočati. Ne veruje, da bi mogla občina tako hladnokrvno podati se v tako nevarno podjetje posebno če pomislimo na naše slabe finančne razmere in na mnogo se nerešenih načrtov. Iz tehničnega stališča je ta načrt pogrešen, s finančnega pa skrajno nevaren. Predlaga torej naj zbornica preko predloga mestne delegacije preide na dnevni red in naj vsprejme predlog odseka za javne zgradbe, da je graditi jeden jedini tunel ki bi pri sv. Andreju prišel na površje. Tudi s pomočjo tega tunela možno bi bilo ' zvezati sv. Jakob z mestom, ako bi se nam- reč n pravil iz tunela navzgor elevator, ali stopnice, ali kaka druga naprava, ki bi omogočila povspeti se iz globočine tunela na površje na Madonnini. Opazil je še, da je 5°f0 strmina pač mogoča na slobodni cesti, nikakor pa ne v tunelu. Svet. Geiringerju je odgovarjal svet. Combi, kateri je branil predlog municipalne delegacije. Kekel je, da bi bil tunel k sv. Andreju predolg in radi tega neraben za pešce in vozove. Sicer pa da bi trgovinskemu prometu jničesar ne koristil, ker vse tamošnje tovarne imajo direktne zveze z železnico in se skoraj nič ne poslužujejo vozov. Tak tunel ne bi imel nobene važnosti. Na to se je oglasil za besedo svet. dr. Ve-nezian, kateri je tudi pobijal izvajanja svet. Geiringerja. Svetovalec V e n e z i a n je rekel, da opaža že več let, da odsek za javne zgradbe I pobija skoraj vse tehnične načrte, ki jih predlaga delegacija. Ako bi bil svet. Gairinger pobijal načrt samo s tehničnega stališča, moral bi bil on (Veneziau), kak::r nestrokovnjak, molčati, ker pa je pobijal načrt v glavnem se stališča oportunitete, je govornik vendar v položaju, da mu je mogoče braniti predlog delegacije. Zatrjeval je, da glavni namen delegaciji ni bil, da bi zvezali središče mesta s sv. Jakobom, temveč s škedenjskim obrežjem. Kes je, da bi jeden jedini tunel ne bil tako strm, kakor bo, ako se razdeli na dva dela, ali gotovo je, da bi se ljudstvo malo posluževalo 900 in dolgega tunela. Petodstotna strmina ni nevarna. Na to je Venezian pobijal, kakor nejiz-vedljive, Gairingerjeve nasvete za razširjenje onih cest, ki bi vodile do sv. Jakoba in je povdarjal, da bi to stalo ogromne svote, ker bi morali podreti dosti hiš. Prigovarjal je dalje sv. Gairingerju glede rentabilitete električnega tramuaja in rekel, da je tu direktna rentabiliteta postranska stvar, glavna stvar da je ta, tla bi nova proga električnega tram\vaja omogočila razširjenje mesta po Pon-čani in okoli Skednja, kar bi pospešilo napredek mesta, povečalo občinske dohodke ter bi na ta način tramuaj indirektno močno koristil. Svet. Gairinger je v svoji repliki odvračal od sebe Venezianovo oči taje megalomanije in je rekel kar naravnost, da megalomanija je na Venezianovi strani : povdarjal je tudi v sv »ji polemiki, da, ako se hoče trositi za gradnjo norišnice dvakrat toliko stotisočakov, nego je potrebno, se pač ne sine toliko pomišljati, ako treba potrošiti eti sto-tisočak več, da se popolnoma ustreže potrebam boljših zvez središča mesta s periferijo. Ko je govoril še svet. Venezian, je mestni svet vsprejel predloge municipalne delegacije naj se dovoli 10.000 kron za izdelanje podrobnih načrtov za progo električnega tramvaja s postranskimi deli, katera pojde z lesnega trga skozi dva tunela, okoli Skednja, mimo klavnice in pokopališč nazaj v l rst. Za predlog delegacije so glasovali tudi naši slovenski svetovalci. To pa s posebnim oziram na korist našega ljudstva okoli sv. Jakoba, kateri del mesta bi bil zvezan s središčem. Mestni svet je potem odobril predlog municipalne delegacije, naj se po 24. avgustu podere ex Koslerjeva hiša na lesnem trgu, naj se potem razširi ulica Fornace in napravijo načrti za gradnjo zastavljalnice in hiše za stanovanja. Na predlog svet. Cimadonja so razpravo o preureditvi administrativne služl»e v okolici preložili na prihodnjo sejo. < >dobril se je izdatek 4500 kron v nakup parne brizgalke za gasilce. Prošnja ravnateljstva mestnega gledališča za podporo 20.000 kron se odbije. Sinoči je imel mestni svet svojo X\. javno sejo, o kateri bodemo radi pomanjkanja prostora, poročali prihodnjič. Novinski glasovi o dogodkih v Trstu. Govorč o seji mestnega sveta, v kateri so razpravljali o predlogu, da se mestne oblasti ne udeleže procesije sv. K. T., piše «Naša Sloga* : • Pričakovalo se je v obče, da se oni členi mestnega sveta, ki so po veri Zidje, ne udeleže razprave in glasovanja, ker je šlo za strogo katoliško stvar, za vprašanje, ki se nimalo ne tiče Židov. Kaj še! Židovska svetovalca Luzzatto in Morpurgo sta z židovsko drznostjo branita predlog mestne delegacije, kakor da gre za nameščenje ali odstavljenje kakega njihovega rabina, ali za kako vprašanje njihove sinogoge. Židovski list —(lastnik mu je poljski ali madjarski Citut Teodoro Mayer> sprožil je misel in stavil predlog, naj se v strogo katoliškem vprašanju demonstrira proti škofu in Slovanom. Njegovi istoveruiki -O hranili ta pretilog v mestni delegaciji in k.ne«"n<» se je dvojica Židov dvignila v mestnem zastopstvu v javni seji na obramboonega predloga !! .le- li sije mogoče misliti veče drzovifcrat: ali smradneje brezobrajtooeti ? Tržaški Židje se že er Siiden* pravi, da seja mestnega sveta dne ~>. junija zaslužuje, da ostane za večne čase zabeležena v analih zgodovine tr žaške. Ta seja da je pognala najkrasneje cvetke narodnega fanatizma gospodovalne klike in da je s kričečo lučjo osvetlila tisto ♦ tisočletno italijansko kulturo*. Ravnopravnost na e. k. uradih. Glede na notic« , priohčeno pod zgornjim naslovom v včerajšnji številki našega lista, dobili smo od kompetentne strani pojasnilo, ki pravi, da raznaševanje plačilnih nalogov spada v kompetenco magistrata in da je torej stvar, kar se tiče postopanja uradnega sluge Starca, bržkone verjetna. Glede postopanja z gosp. Sancinom na financi j»a nam zatrjajo, tla prvi uradnik, katerega je Sanein nagovoril v sobi št. 121, res ni znal slovenski, da pa je takoj prišel drug, ki ume j>ojM>lnonia slovenski, in ki je bil takoj pripravljen spisati drug plačilni nalog v slovenskem jeziku, a da je Sanein takoj odšel, rekši, tla nima časa čakati. K temu par opazk. Gospod Sanein je Slovenec in ima svojo trgovino v slovenskem Skednju — dobil pa je od c. k. finančne administracije italijanski plačiiui nalog. Kako to vjema ? To urnejo menda samo nepre-računljivi naši primorski birokrati! G.Sanein mora plačevati davke in vendar si upa uradni -luga neopravičeno postopati z davkoplačevalcem. Na koga pada krivda takega postopanja ?-Na slugo ? Ne, nikakor! On ima od svojih gosjMwlarjev najbrž take ukaze. Pada tore; krivda morda na te gospodarje, na magistrat? Tudi ne*. Dokler jim nihče ne stopi na prste, imajo s svojega stališča prav, da tako postopajo. Davčna administracija pošilja plačilne i«aloge in če magistratovi organi teh nalogov ne u ročaj o na dostojen način, potem je državni oblasti v dolžnost, da magistratu da primerno lekcijo. Slednjič je pa tudi res. da uradnik, do katerega se je obrnila sloven-ka stranka, ni znal slovenski. Zaključujemo torej s tem, kar smo že večkrat omenili. Vsi c. k. državni uradniki v Trstu — |w»sebno pa na fiuanci — imajo |»osla tudi s- slovenskimi strankami ;n bi morali dosledno biti v>i vešči slovenskemu jeziku. Dalje je tržaška okolica, uštevši predmestja. po velikanski ve"*ini slovenska. Kako morejo torej državne oblasti opravičiti svoje postopanje, tla pošiljajo v okolico italijanske spise? Poslušati moramo vedno izgovarjanje, da v mnogih slučajih ne znajo, kake narodnosti je dotična stranka. Dobro, ako ne znajo, potem naj se v takih izjemnih slučajih ravnajo po večini prebivalstva, ne pa jk> manjšin;, ker ImmIo jn»tem v manj slučajih d«»gajale pomote. kako stojimo V. Pol tem naslovom nam pišejo: Minoli teden se je raznesla govorica, da je v bližini javnega vrta neki K.nzi vpričo neke 12-Ietne deklice zagrešil grd čin proti nravnosti. Stvar je, kolikor vemo mi, že znana redarstvu. Nam ni na tem. da bi morda škodili komu. ali zahtevati smemo radi svojih otrok ,jn javne morale, da se taki dogodki, kolikor le možno onemogočajo od strani javnih oblasti. L'paino, da Ik> ta notica zadostovala, drugače spregovorimo določneje. Oče. Zadnji tis /a romanje na Trsat. V sredo dne !?<>. t. m. ob 10. tiri zvečer odide romarski vlak iz Trsta na Trsat pri Keki. Prihod na Trsat Ik» okoli 3. ure zjutraj. Z Reke se vrne vlak nazaj v Trst v četrtek ob 7. uri zvečer in pride v Trst okoli 10. zvečer. Romanje je pripravila slovenska Marijina družita. l"dje »Marijine družl>e« in »Bratovščine sv. Cirila in Metodija* smejo upeljati tudi svoje znance in prijatelje, za katere pa morajo osebno jamčiti. Skoraj gotovo ne p o j d e več letos Marijina družba na Brezje. Zato naj hitro priskrbe listke vsi oni, ki se mislijo udeležiti letošnjega romanja. Listke razdajajo čč. šolske sestre pri sv. Jakobu v šoli sv. Cirila in Metodija, nekatere odbomice Marijine družbe in vsi slovenski mestni kapelani v Trstu. Do sobote morajo vsi vzdigniti svoje listke. Ante Stemberge r, voditelj Marijine družbe v Trstu. Kanonik don Buttiirnoni obsojen.Te dni sta stala pred tukajšnjim sodiščem don Giusto Buttignoni, odgovorni urednik lista » Avvenire«, in Ivan \Verk, tiskar istega lista, j Obdolžena sta bila radi ponatisnjenja neke anarhistične proklamacije, katera je bila že prej zaplenjena. Don G i ust«, Buttignoni je bil spoznan krivim in obsojen na 40 kron globe in dva dni zapora, spremenljivega v globo 2»> K, Ivan Werk pa je bil obsojen na ;><> K globe in 24 ur zapora. »Crazzettiuo« pred sodiščem. Odgovorni urednik »Gazzettina« Ernest Vol toli ni ?n tiskar tega lista Ivan \Verk obsojena sta bila pred tukajšnjo sodnijo radi priobčenja vsebine nekega zaplenjenega Članka iz »Edinosti« v »Gazzettinu« z dne 29. maja. Vol-tolini je dobil 30 kron globe in 3 dni zapora in \Verk 2<> kron globe in 24 ur zapora, ki pa se more spremeniti v 10 kron globe. Poskusen samomor. V zaporih prt je-zuvitih hotel se je umoriti kaznjenec Josip Brand, in sicer s tem, da ni hotel ničesar jesti. Odvedli so ga v opazovalne sobo za nmobolne. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 20. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Caserma št. 11, hišna oprava, podobe in šivalni stroji : v ulici della Valle št. 2, hišna oprava: v ulici S. Fmncesco štev. 1, hišna oprava: v ulici dello Scoglio št. in v ulici Koscolo št. 1 15. hišna oprava; na trgu delle Legna št. 1, mobilije; v ulici S. Cilino št. 22, hišna oprava; v ulici del Monte št. 1*, hišna oprava; v ulici Boschetto št. 2 A, hišna oprava: v ulici Molin piecolo št. 1. voz; v ulici del Llovd št. 10, hišna oprava: v ulici Araalia št. -S in v ulici Bar-riera veechia št. (», hišna oprava in oprema v zalogi. Vremenski jest ni k. Včeraj : topiomer ob 7. uri zjutraj lH.f>. ob 2. uri popoludne 20.1 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7">9.2. — Danes plima ob 11.39predp. in or> 10.49 pop.; oseka oh 4.~>3 predpoludne in ob .">.19 popoludne. V počeseenje spomina pok. Ivana Ahrauiu so darovali za družbo sv. Cirila in Metoda: g. Miha Truden in soproga 2r» K, g. Ante Truden in soproga 25 K ; za «Narodni dom » pa odvetnik Miha Truden in Linči dr. Trudnova 1"> K. Izkaz deležnikov društva »Narodni dom v Trstu*. 1. G. Josip AndrejeviČ Pertot, Barkovlje hšt. 116 (»rumena hiša«); 2. G. Josip Turk, Skorklja hšt. 133 : ."». G. dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu ; 4. G. Jakob Stoka, posestnik in vodja odvetniške pisarne v Trstu : 5. G. Josip Kranje, Trst; H. G. Ante Bogdanovi«*', trgovec. Trst: G. dr. Josip Abram, odvetnik, Trst. Imenovani p. n. gospodje so pristopili vsaki z enim deležem po 200 K. pred 14. junijem t. I., ko je izšel v našem listu znani poziv. Potem je pristopil z deležem 200 K s. I. I., delavec v Trstu, ki pa noče, da njegovo ime pride v javnost. Slava in hvala vsem, zlasti pa slovenskemu delaven. ki je ob enem izjavil, da eno leto dni ne bo zahteval obresti od svojega deleža. Vivant se«pientes! Darovi za »Narodu! dom v Trstu«. Glas«»m zadnjega izkaza ... K 1945.48 Na odškodnini za uničenje najemne |x»godbe gledč »Monte verde« vsled nakupa hiše ml strani tržaškega magistrata _ 2000.— G. dr. Miha Truden v spomin pok. g.e Ane Abram . 10.— Čast. rodbina Pegan v isto ime ,, 10.— G. dr. G. Gregorin v isto ime ,, 10.— G.a Katarina Čelan v Trstu . „ 5.— G. Josip Trampuš . . . . . ,, 1.— G. I. Matijejevič....... 6.- Skupaj K 3987.48 Nadaljne darove sprejema začasni blagajnik, g. «lr. Gustav. Gregorin, odvetnik v Trstu, ulica Molin piccolo št. 3, II. n. Za moško podružnieo družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali naslednji gospodje : Suban Ivan, trgovec, ker se ni mogel udeležiti veselice prošlo nedeljo 1 K, Stare Andrej kakor zapuščino svojega pokojnega očeta Stare Josipa 2 K. stava na kegljišču 3 K. »Zaveza tržaške slovenske mladine« priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 5. uri popoludne svoj koncert na vrtu šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu (ulica Giuliani 28). Na obilno udeležbo ulj ud no vabi o d h o r. Za sodelovanje na slavnosti pevskega drn.Štva »Kolo« dne 21. julija t. 1. sta se nadalje prijavili pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj,korporativno in z moškim zborom + »Hercegovska« in »Slovansko pevsko društvo« v Trstu z moškim zborom »Hrvatskoj« F. S. ; Vilharja. »Zveza tržaške slovenske mladine« po deputaciji; »Pevsko in glasbeno društvo« iz Gorice nastopi z moškim zborom »Svoji k svojim« J. Bendl a ; pevsko društvo »Slovan« iz Padrič nam javlja, da se udeleži z društveno zastavo. Rok za prijave na slavnosti je podaljšan do uključljivo 23, t. ra. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Za zastavo pevskega društva »Kolo« so da rt »val i g. J. G. 4 kone, g. Vizjan 4 kroni, J. Jamšek 1 krono, g. Zlobec nabral v društvu pri sv. Jakobu 4 krone 42 sto-tink. Iskrena zahvala. Vesti iz Kranjske. * Žalostna vest. V isti sobi v Ljubljani, kjer je zatisnil svoje oči mlad mož, ki je po svojih umotvorih vzbujal najviše nade, nadarjeni pesnik Kette, je predminolo noč preininolo drugo življenje, ki je obetalo mnogo sadu. V stari cukrarni je umrl mladi pesnik J o sip M u r n A 1 e k s a n d r o v v cvetju let: v 21 letu svoje dobe. Na to stran je mali slovenski narod res nesrečen narod : neizprosna smrt kaj rada izbira svoje žrtve med njega mladimi talenti. * Predsednikom »Slovenske Matice« je bil predvčerajšnjem zopet izvoljen g. ravnatelj Fran Leveč,, prvim podpredsednikom g. Peter Grasseili, drugim poti predsednikom gospod kanonik S u š n i k. * Tajni kom t r g o v s k e i n o b r t-niške zbornice kranjske je imenovan dr. Viktor M u r u i k, ker je dosedanji mnogoletni izborni tajnik, ces. kr. svčtnik g. Ivan Murnik, radi bolezni zaprosil za umirovljenje. G. cesarski svčtnik je od leta 1860. opravljal posel tajnika te zbornice. Poročevalec Klein je povdarjal njega velike zasluge za razvoj trgovine in obrti na Kranjskem in je zbornica v zahvalo g. ees. svčtnika imenovala svojim dopisujočim členom. * »Postoji nsk i Sokol« priredi v nedeljo dne 23. t. m. izlet z godbo v Studeno. — Tam bw telovadba in slobodna zabava. Vesti iz Štajerske. — Zopet nam prihaja nevesela vest z našega Spodnjega Štajerskega. Velika, vseskozi slovenska občina sv. Krištof pri Laškem trgu je prešla v nemškutarske roke. »Slov. j Narod* meni, tla nemarnost slovenskih prvakov — duhovskih in posvetnih — je posledica tiste »hvalisane sloge«zbok česar da vse spi in nikdo nič ne tlela ! Mi pa menimo, tla se je v prejšnjih časih v tej slogi delalo in da j smo pridobivali postojanko za postojanko, i Sedanja nemarnost utegne marveč prihajati otl todi, da je začel prevladovati občutek, da se sloga — ruši ! % Brzojavna poročila. Rojstvo ruske velike vojvodi nje. PETROGRAD 18. (B.) Carica je povila danes četrto hčerko. Velika vojvodinja se bo imenovala Anastazija. Vojna t južni Afriki. LONDON 18. (B.) «Dailv Mail-u» poročajo iz Kronstada 15, t. m.: Poskušalo se je že dvakrat prepoditi Burskega poveljnika Baverja, ki je še vedno utaborjen pri Sandri-verpolu. V obeh poskusih posrečilo se je samo napraviti par ujetnikov in zapleniti nekoliko glav živine. Bitke so se udeležili an-gležki polkovniki Greenfeld, Mac Micking in \Vilson. U stii j a na Kitajskem. LONDON 18. (B) Iz Pekinga javljajo, da obstoji sedaj načrt, po katerem naj se razdolževanje kitajskega posojila za poplača nje odškodnine odmeri z 1 °/0 in naj stopi čre/. tri leta v življenje. PARIZ 18. (B.) V današnji seji raini-sterskega sveta je potrdil minister za vnanje stvari, da so se poslaniki v Pek:ngu sporazumeli glede načina plačevanja odškodnine in glede garancije. Iz Srbije. BELIGRA D 18. (B.) Uradni list javlja, da bo gardijski konjiški polk odslej nosil iine »Draga«. Komisija, odposlana iz Srbije in Bul-garske v stvareh meje, se snide dne 23. t. iu. in začne takoj s svojim de o si njem. Iz bolgarskega sobranja. SREDEC 18. (B.) Sobranje je odobrilo proračun ministerstva za vnanje stvari. Na razpravi o proračunu ministerstva za h<»g<»-častje je sobranje odklonilo jedno postavko od 70 t soč frankov za subvencioniranje katoliškega semenišča v Plovdivu in je to subencijo naklonilo nekatoliškim kultom. 1 Aleksander Levi liizig Prva in največja tovarna pollistva ^ vseli vrst Ji -•• T R S T S* - f§ m TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 KSi vogal I (šolsko poslopje) gj Via Limitanea in Via Riborgo št. 2t gJJ iS ---MOM --^Jj Velik izbor tapecarij, zrc.il in slik. Iz-gft vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. S Cene brez konkurence. ^ fe 1LUSTKOVAN J CENIK ZASTONJ IN FK AN KO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. XKKKKKX*KK*KX*X* 2 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI S ^^ z omejenim jamstvom ^^ ^ naznanja slovenskemu občinstvu, tla H je prevzela ££ * prvo slov. zalogo joftffln g irwtu javljamo vsem «ir. r. m. i/. Ljubljane v Trst in z južnega kolo- HE dvorn ..i. in. uri v ••»■rkev in potem na tržaško pokopališče, kjer se položi v rodbinski rake v k večnemu počitku. K V TRSTU, dne lt». junija ltmi. ■§ Žalujoča rodbina. Podpisani naznanjajo žalostnim, potrtim srcem svojim sorodnikom prijateljem in znancem, da jo njih ljubljeni soprog, oziroma oče in brat. gospod Fran Hitty trgovec z man ti fakturnim blagom v dobi 55 let, sinoči ob 11. uri mirno v < io-s] odu zaspal. Pogreb se bo vršil jutri ob ti. uri po-poludne iz liiše žalosti, ulica Harriera št. 1" v župno cerkev in od tam na pokopališče. Trst, 11). junija P.MU. Josipina llitt\. soproga. Natalija, hči. Marija Sen ni k. sestra. MT Urad i? rn-t v a Narodni dom v Trstu in poli-: Anejra društva Edinost nahaja v prostor h Delalskega podpornega društva « v uli«-i Molino pie«*olo L I. nadstropje. I "radne ure: ob delavnikih od 5. do 7. ure popoln dne; ob nedeljah in praznikih od s. do ]ll. ure p red j »o l ud ne. Nova mlekarna pristave v Kočah j vdobiva vsak dan •»veje mleko, »metano in stolčeno -metano. 1'lica S. < tiovanni -t. -'i v Trstu. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo «tv. 7. <><1 .lanes naprej se prodaje j i-tr^ki teran po 32 nv.'„ za na dnin po 30 nvč. liter, j Kebala iz Bnl |«> 32 nvč. liter. Vinski oeet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrele po JO nvč. liter. Na delalo po zeltt ugodnih eenali. Trgovina z i/trot ovijen im i oblekami. Q I J ; Ponte o do <>d platna ali satena v raznih barvah od gld I do .">. Ilaveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v , Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajte za de- : lave* gld. 1.20 Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročite na obleke, ki se izgotovijo t z največjo točnostjo v slučaju potrelie v 24 urah. ___j_ Nova čevljarnica ulu-a < iiulia -t. ."» Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Itlago, kvkor : podplati. usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava s«- dogotovi \ i-tem dnevu, l ene brez konkurence. Kože v vseh barvah. za popravljanje vsakovrstnih strojev. motorjev na plin in brizgalnic vseh vr-t. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Brlvedere -t. H. ..Tržaška posojilnica in hranilnica4' javlja .svojim zadružnikom j>nžah»stn«i vest. da je ujt- velezaslnžni predsednik, gospod 3van ^bram, trnov«*«- ili posestnik v Trstu v .")<). letu svojega življenja dne 17. junija ob 1' >1 , uri zvečer v Ljubljani nenadno, od mrtvouda zadet, umrl. Truplo predragega ranjkega prepelje se jutri dne t. m. iz Ljubljane v Trst in z južnega kolodvoru ob 10. uri v cerkev in potem na tržaško pokopališče, kjer se položi k vernemu počitku. TRST, 1!>. junija 1S01. Ženitna ponudba. Radi pomanjkanja poznanja se želi mlad, lep mož, prijetne zunajnosti, omikan, trgovec in lastnik do! ro cvetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznaniti v svrho ženitve: s pri«lno, omikano, dobrosrčno, domače vzgojeno, zalo gospieo z doto. Sprejinajo se samo resne ponudbe z natančno napovedjo značaja starišev in bivališča* Hčerke trgovcev imajo prednost. Želi se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. Cenjene ponudbe s fotografijo, k: se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečačenem zavitku pod šifro: »Lep mož« na upravo »Kdinosti« v Trst. Predzadnji teden. Glavni dobitek v vrednosti KR0N Delavnica Obuvala. Podpisani priporoča toplo slav. -I o venskem u občinstvu svoji zalogi \-akorr-tneir;i ohuvala za gonpode in otroke in posebno za drla vuk i -tan. ki >e nahajati v ulici Riborgo št. 25. in v Skednju tščednij Št. 388. ina glavni re^ti . Tudi sprejemam vsakovrstne naročile po nori m poprave l»«>jr in narod! Peter Rehar. eevljarski mojster. Konservatorist sprejme takoj poučevanje glasovirja. Ulica Stadion 19. I. Podpisani smatra »i ▼ dolžnost javiti, da »© VINA iz VISA. KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki »e prodajajo v njegovi salogi, analizotana m stavljena pod stalno kontrol« zavoda za kemićao analizovanje. ovlaščeaega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse -«».1® in lioteljkf kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določlio je izdalo visoko c. kr. notranje mini-Bter^tvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v re»nfl nevarnost ljudstvo. Kedor torej vkupi vino v moji zalogi, j« Šot««\, da v njem ne nahaja drugih snovij, nego a Tin'» čisto in naravDo, da »e eme z mirno vesti* daj iti bolnikom in konvalaacentom. ker analizacijski uvod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina. Id ac čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« hi)-ti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....litar po 32 novć, Vino iz Ka&telov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Viaa... „ 34 * Vino Opollo .... „ 38 Belo vino is Viaa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvoriič«^ Srečke „Concordia" po 1 krono. V zaloiri moje tvrdke Schiwitz &Comp. v Trstu, ulica Zonta štev. 5 e «lohivajo stroji vsake vrste iti vse tehnične priprave i/, najboljših tovarn in po nizkih cenah. Posebno pa jn"i— poroča setlaj moje škropilnice proti peronospori pri | m »zna ne kakor najboljše: ^>o 18 K po poŠti franko K. V zalogi se nahajajo tu
  • stroko spa