leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za V« leta 90 din, za lh leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI UST
Številka 44.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61.
izdaje za celo leu, 60 din. časopis za trgovino,	industriio SIS “SSCŠm-
Plača in toži se v Ljubljani.
nici v Ljubljani St. 11.953.
vsak ponedeljek, sredo in petek
Liubliana, sreda 17. aprila 1940
posamezni ',cna številki din ■
Denar iz nogav
Obtok bankovcev je že presegel vsoto 103 milijarde din in računati moramo s tem, da se bo povečal še bolj. V normalnih časih bi se moralo tako veliko povečanje denarnega obtoka pokazati tako v vlogah denarnih zavodov kot tudi v povečani gradbeni delavnosti. Teh razveseljivih pojavov pa sedaj ni. Vloge v denarnih zavodih so se dvignile komaj za spoznanje, nikjer pa ni opaziti znakov večje podjetnosti. To dokazuje, da ljudje drže denar doma, da je prišla do veljave zopet politika shranjevanja denarja v nogavicah.
Za naše gospodarstvo, ki itak že zelo trpi zaradi pomanjkanja kapitala, je to hud udarec in treba je storiti vse, kar je le mogoče, da nam še tisto malo domačega kapitala, kar ga imamo, ne obleži kot mrtev kapital. Na vsak način je treba doseči, da bo ta kapital oživljal naše gospodarstvo, omogočal nastanek novih podjetij in s tem večal našo gospodarsko silo.
Jasno je, da le z lepimi besedami ni mogoče zvabiti kapitala iz nogavic. Naj bodo argumenti še tako močni, če nimajo ljudje pravega zaupanja, vsi argumenti nič ne pomagajo. Denar se more izvabiti iz nogavic le na ta način, se mu zagotovi boljše obrestovan je, da se vzbudi v ljudeh želja po večjem dobičku.
Zato je treba dovoljevati domačemu kapitalu, ki se investira v podjetja, posebne ugodnosti, da bo obrestovanje tako naloženega denarja gotovo rentabilno. Te ugodnosti morejo biti razne vrste. Predvsem treba ustvariti pravno varnost, da bo imel vsak podjetnik to gotovost, da se čez noč ne bodo spremenili davčni ali drugi predpisi ter vrgli vso njegovo kalkulacijo ob tla. Podjetniki morajo imeli nadalje zavest, da morejo tudi brez posebnih dobrih zvez računati s tem, da dobe državne dobave, če njih blago ustreza dražr-benim pogojem in če je tudi cena njih ponudb primerna. Podjetniki pa morajo imeti končno tudi to gotovost, da so vami tudi pred presenečenji po samoupravnih telesih, da jim tudi ta ne morejo kar na lepem navaliti nova bremena.
Znatno bi se povečala podjetnost tudi s tem, če bi se dovoljevale novim podjetjem razne davč-ne ugodnosti. Tako ne bi država Prav nič izgubila, če bi po vrsti vsakemu novemu domačemu podjetju dovolila za pet ali deset let davčno prostost ali vsaj delno davčno prostost. Kajti če se to Podjetje ne ustanovi, itak ne dobi država nobenih davkov. Če pa nastane novo podjetje, ima država tudi pri davčni prostosti novega podjetja vendarle svoje dohodke v obliki uslužbenskega davka ter indirektnih davkov. Vsako novo podjetje pomeni za državo nove dohodke, po prenehanju davčne prostosti pa celo znatno povečarfje dohodkov. Z davčno prostostjo za nova podjetja bi država dejansko izvajala silno plodno investicijsko davčno politiko.
Tudi pri uvozu surovin bi mogla država prav znatno pospešiti zasebno podjetnost. Če bo imel podjetnik gotovost, da bo dobil potrebne surovine, da bo vsaj v Jem pogledu lahko brez skrbi, se o mnogo raje lotil posla, dočim
danes ravno ta negotovost glede surovin vsako podjetnost silno ovira.
Prostora za nova podjetja je v naši državi še silno veliko, saj smo samo lani uvozili za skoraj 750 milijonov din blaga, ki bi ga lahko izdelovali doma. Ni zato posebna umetnost pridobiti ljudi za to, da bi se lotili izdelovanja tega blaga, če se jim nudijo še druge
ugodnosti. Če smo mogli z raznimi privilegiji privabiti v deželo znatne vsote tujega kapitala, 'bi tem laže z mnogo manjšimi ugodnostmi pridobili domači kapital za investicijsko delavnost.
Na vsak način je treba doseči, da se denar iz nogavic zvabi za oživljenje podjetnosti, ker nikakor ne smemo trpeti, da bi naš domači kapital ležal mrtev, name-
sto da dela. Samo s podjetnostjo se ustvarja resnično blagostanje in denar, ki se je nabral zaradi velikega dviga cen agrarnih proizvodov, mora krožiti ter v drugi obliki omogočiti konsumentom teh proizvodov, da zaslužijo razliko med novimi in starimi cenami agrarnih proizvodov. Denar iz nogavic! To je danes glavna zahteva dobrega gospodarstva.
V Jugoslaviji
ena gospodarska politika
Ustanoviti pa se mora gospodarski svet
»Metalurgija«, glasilo Državne zveze jugoslovanske industrije železa in kovin, je v svoji zadnji številki objavila na uvodnem mestu članek svojega glavnega urednika Zvonimira Martinkoviea o naši gospodarski politiki, ki more biti v Jugoslaviji samo ena. čeprav se v vsem ne strinjamo s tem člankom, smatramo vendar za potrebno, da ga objavimo tudi na tem mestu, da se vidi mnenje naše težke industrije. G. Martin-kovič piše:
»Brez ozira na načelno in ideološko opremljanje raznih stremljenj, ki se razvijajo pred široko javnostjo, danes dejansko v vseh državah inspirira politiko gospodarstvo in povsod so občna politika in diplomacija samo instrumenti gospodarske politike. (Pri nas to žal še ni doseženo. Op. ur.) Celo uporaba oborožene sile ni več ultima ratio kraljev, temveč zadnji adut gospodarskih stremljenj. Gospodarstvo in od njegovega razvoja pogojene socialne razmere dajejo ton in smer notranji in zunanji politiki celo onih držav, v katerih so se dolgo prizadevali, da bi gospodarske in socialne probleme potisnili nazaj v drugo vrsto.
Res je, da pri nas ni bilo glede vodenja gospodarske politike nikdar vse v redu. Zato se tudi ni čuditi, da tudi danes ni naša gospodarska politika na višini, na kateri bi morala biti.
V lanskem septembru po sklenitvi sporazuma smo naglasili, da je gospodarsko močna Jugoslavija najboljše jamstvo, da bodo v njej zadovoljni tako Srbi ko Hrvati in Slovenci. Zahtevajoč načrtno delo v gospodarstvu, a zlasti v industriji, smo (kolikor nam je znano kot prvi) istočasno poudarili potrebo popolnega sodelovanja in popolne koordinacije v gospodarstvu, ker edinstvo našega gospodarskega ozemlja — ki obsega vse državno ozemlje kraljevine Jugoslavije — ne sme biti niti trenutek sporno.
Dočim pa se drugi narodi, veliki in majhni, prizadevajo, da povečajo ali vsaj ohranijo svoj življenjski in gospodarski prostor, se morejo pri nas v zadnjem času opaziti neki pojavi, na podlagi katerih moramo priti do zaključka, da so med nami žal tudi takšni ljudje, ki delajo, morda nezavedno, za zmanjšanje in desorganiza-cijo našega gospodarskega prostora. Pri tem pozabljajo — tudi v svojo škodo — da je naš skupni gospodarski prostor najvažnejši pogoj našega splošnega napredka in je njegovo edinstvo conditio sine qua non za ohranitev in nadaljnji razvoj našega samostojnega gospodarstva v tem delu Evrope. Ne moremo se otresti vtisa, da
se je ob upravni preureditvi naše kraljevine, ki je v teku, na eni strani včasih bolj gledalo na določene formalnosti kakor pa na diktat gospodarskih potreb, ki se v teritorialno enotni državi, ki je še vedno enotno gospodarsko območje, morajo vsaj koordinirati. Na drugi strani pa so zopet ljudje, ki hočejo biti pod novimi razmerami večji katoliki od papeža samega in ki pri svojem prilagojevanju novi situaciji predlagajo tudi takšne ukrepe, ki so očitno naperjeni proti složnemu in koordiniranemu delu v našem gospodarstvu.
Nočemo govoriti o konkretnih primerih, niti ne želimo kogar koli direktno obtoževati, vendar pa smatramo za svojo dolžnost, da takšne nemile pojave načelno obsodimo in da jih žigosamo. Ni teh obzirnosti, ki bi nas mogle v tem preprečiti, ker smo globoko prepričani, da pomenijo takšni pojavi torpediranje konstruktivnega dela v našem gospodarstvu, ki se še vedno nahaja v začetni dobi svojega organiziranja in ki se mora nujno spraviti v sklad z novimi gospodarskimi razmerami na svetu.
Gospodarski krogi žele konstruktivno gospodarsko politiko, ki je za nas edino možna realna politika. Naravno, da je takšna politika na enotnem gospodarskem prostoru kakor je kraljevina Jugoslavija mogoča le, če se najprej koordinirajo interesi v posameznih panogah gospodarstva, nato pa med vsemi gospodarskimi panogami, vedno pa le z ozirom
na višje stališče, na stališče interesov vse države.
Da bi se uspešno inavgurirala zdrava in realna gospodarska politika, niso važna naša notranja, čisto politična vprašanja niti ni važno to, če so Srbi, Hrvati in Slovenci en, dva ali trije narodi — važno je samo to, da mi vsi živimo in da tudi hočemo živeti na enotnem gospodarskem ozemlju, na katerem ni nobenih notranjih mej niti ovir za neovirano zamenjavo blaga in na katerem logično ne more biti več ko samo ena gospodarska politika.
To si treba zapomniti, ne pa od časa do časa preprečevati formiranje določene gospodarske politike, ki se bo ozirala na interese celote ko tudi vseh njenih delov. Podiranje in oviranje konstruktivnega dela ni nikaka spretnost. Nasprotno spretnost je v tem, sodelovati pri skupnem delu in tam zastopati svoja posebna mnenja. Vse drugo vodi k oslabljenju in razsulu.«
Dostavili bi le to, da enotna gospodarska politika zahteva tudi, da je tu telo, ki vodi to enotno gospodarsko politiko. Takšno telo pa bi mogel biti samo gospodarsk svet, ki bi ga izvolili zastopniki gospodarskih organizacij iz vse države. Le gospodarski svet bi mogel tudi dati jamstvo, da se bo vodila enotna gospodarska politika v interesu vseli pokrajin in da bo neodvisna od birokratizma in onega centralizma, ki je kriv za vsa notranja nesoglasja v naši državi.
Napoveduje se
rano gospoda
Na seji državne zveze jugoslovanske železne in kovinske industrije je govoril tudi dr. Mišič, načelnik industrijskega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo. V svojem govoru je podčrtal pomen kovinske stroke za našo industrijo ter naglasil potrebo, da se mora naša kovinska industrija bolj hitro razvijati. To je tudi dosegljivo, ker ima naša država potrebne surovine, poleg tega pa tudi ceneno delovno silo, velika ležišča premoga ter izredne možnosti za izkoriščanje vodnih sil. Pa tudi prodaja industrijskih izdelkov ima še velike možnosti razvoja, ker se bodo konsumne možnosti v državi še znatno povečale.
Nato je govoril dr. Mišič o naši gospodarski politiki ter zlasti omenil, da vlada pri nas popolna des-organizacija v gospodarstvu in da nimamo nobenega načrta za izgraditev naš« industrije. Začeli smo
epslfli misliti n« to. Hfl UV©demO
nekatere ukrepe za načrtno pospeševanje industrije in ni se treba iznenaditi, če bomo nakrat zaplavali v dirigirano gospodarstvo, kakšno gospodarstvo zahtevajo sedanje razmere in dobro pojmovani interesi industrije. Pri izvajanju teh ukrepov pa se bodo upoštevale bogate izkušnje in zdrav instinkt naših gospodarskih ljudi, katerim bo prepuščena svobodna iniciativa v okviru vsega načrta ter si bo država samo zadržala pravico kontrole nad izvajanjem tega načrta.
Ker so nekateri industrialci izrazili svojo bojazen, da bi moglo imeti pri nas dirigirano gospodarstvo samo slabe posledice, je povzel dr. Mišič še enkrat besedo, da pojasni, kaj je mislil pod pojmom dirigiranega gospodarstva. Dr. Mišič je dejal, da je razumel pod pojmom dirigiranega gospodarstva prizadevanje države, da se v sodelovanju z zainteresiranimi gospodarskimi ljudmi doseže
maksimum učinka z najbolj racionalnim izkoriščanjem razpoložljivih surovin. Sedanje pomanjkanje surovin ni nastalo zato, ker bi imeli surovin v resnici manj, temveč ker so se povečale potrebe. Priskrbeti moramo naši kovinski in železni industriji več surovin kakor lani. Ravno tako tudi tekstilni industriji. Poskrbeli smo, da dobimo iz Madžarske železo. Nemčija je še enkrat potrdila svojo pripravljenost, da nam dobavi 5000 ton pločevine. Skupno pa potrebuje naša država še 100.000 ton surovega železa. Za postavitev dveh visokih peči je treba okoli 150 milijonov din. Nastaja vprašanje denarja, ki se danes ne more rešiti z lahkoto. Treba je namreč računati tudi s tem, da morajo te visoke peči obratovati tudi v mirni dobi, ko bodo potrebe po to-pilniških proizvodih manjše. To vprašanje se bo moralo rešiti ali z mobilizacijo državnega kapitala ali pa skupno s sodelovanjem državnega in zasebnega kapitala ali pa s pomočjo tujega kapitala.
Mi nadalje potrebujemo 250.000 ton koksa. Madžarska nam bo dobavila okoli 20.000 ton, Nemčija pa nam lahko brez težav dobavi vsak mesec okoli 20.000 ton koksa. Proučuje pa se tudi vprašanje postavitve koksarne v Bosni, vendar pa iz tehničnih razlogov ne more biti postavljena takšna koksarna pred dvema letoma.
Gledati pa je tudi na to, da se surovine, ki jih dobimo iz tujine, pravilno razdele na posamezna podjetja z ozirom na njih kapaciteto in njih potrebe.
Dr. Mišič je na koncu naglasil, da je samo v tem smislu razumeti njegove besede o potrebi uvedbe dirigiranega gospodarstva.
Romuni ponudili koruzo po 135 din
Na odločujočih mestih se pripravljajo ukrepi, da se prepreči nadaljnji dvig cen pšenici in koruzi. V ta namen je že pripravljeno besedilo uredbe o obvezni prijavi zalog koruze. Uredba bo baje že danes objavljena. Uredba predvideva zelo stroge kazni za vse proizvajalce, ki ne bi svojih zalog prijavili. Tudi za nepravilne prijave so določene zelo stroge kazni (do 50.000 din ali 30 dni zapora). Uredba predvideva tudi možnost maksimiranja cen koruze.
V zvezi s tem porftča »Jugoslo-venski Kurir«, da je tudi že odobren predlog, da se uvozi 10.000 vagonov koruze, in sicer carine prosto. Romuni so nam že ponudili 3000 vagonov koruze po 135 din za 100 kg cif Sisak. Romuni so torej za 32-5% cenejši, kakor pa je cena naše koruze. Ce pa štejemo še prevoznino, potem so Romuni cenejši celo za 43'5%.
Bolgari nam bodo dobavili 200 vagonov riža
Naše pristojne oblasti so odobrile, da se more uvoziti iz Bolgarske 200 vagonov riža proti kompenzaciji za modro galico. V Beogradu se mudi že nekaj časa bivši bolgarski minister Velev, ki je tudi predsednik Bolgarsko-ju-goslovanske zbornice v Sofiji. Gospod Velev je že stopil v stik z zastopniki naše industrije modre galice, da bi se mogel izvršiti ta kompenzacijski posel. Pričakujejo, da bo še ta teden dogovor sklenjen.
Občni
Tujsko-prometne
v Liubliani
Ne obljublja se nam sicer posebno dobra tujska sezona, ker bo zaradi vojnih dogodkov prišlo naj->brže v našo državo le malo tujih turistov. Vendar je mogoče, da bo vsaj v Sloveniji tujska sezona kolikor toliko dobra, če se posreči nadomestiti izpadek tujih turistov x domačimi gosti. To pa je dosegljivo in kakor je pokazal včerajšnji občni zbor Tujsko - prometne »veze, vse naše turistične organizacije tudi v tem smislu delajo. Zato tudi ni bilo zanimanje za občni zbor Zveze nič manjše ko druga leta, temveč je bila udeležba na občnem zboru še večja. A tudi poročila, ki so bila podana na -občnem Zboru, dokazujejo, da je "bila Tujsko-prometna zveza lani uspešnejša, da je število njenega članstva naraslo, a da je tudi zanimanje ljudstva za delo tujsko-prometnih organizacij vedno večje. 'Tako ima Tujskoprometno in olepševalno društvo za Notranji Bohinj, v malem kraju Sv. Janez, 105 članov, kar je pač izredno veliko. A tudi nekatera druga društva imajo presenetljivo veliko število članstva. Zaradi živega zanimanja za delo Tujskoprometne zveze je tudi pričakovati, da bo njeno delo še znatno napredovalo.
Dobro obiskani bbčni zbor Tuj--skoprometne zveze v Ljubljani je otvoril ob 10. dopoldne njen predsednik dr. Ratej. Konstatiral je sklepčnost, pozdravil vse zborovalce, zlasti pa:
zastopnika banske uprave in načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo Dragotina Trstenjaka,
zastopnika bana dr. Natlačena inšpektorja Westra,
zastopnika Zbornice za TOI dr. J. Koccta, zastopnika železniške direkcije načelnika kom. prom. oddelka Frana Podbregarja, zastopnika poštne direkcije višjega kontrolorja Ivana Kita in zastopn. gozdne direkcije gozd. svetnika inž. Ivana Juvana.
Predsednik dr. Ratej je nato sporočil, da so pismeno pozdravili občni zbor predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, gen. direktor Putnika Simič, Tujskoprometna zveza iz Maribora, dr. Tartaglia, Zveza kopališč v Zagrebu in na Sušaku.
Za pozdrave se je zahvalil načelnik Trstenjak, ki je želel občnemu Zboru poln uspeh. Turistika ni danes noben luksus, temveč potreba.
Predsednik Ratej se je zahvalil banski upravi, ki podpira Zvezo ne le moralno, temveč tudi materialno.
Overila so se nato pooblastila, izvolili zapisnikarji in drugi funkcionarji občnega zbora, nakar je prešel predsednik Ratej na tretjo točko dnevnega reda: na poročilo upravnega in nadzornega odbora. Poročilo uprave je bilo razdeljeno med vse člane in se zato ni čitalo. K poročilu pa je dal predsednik Ratej številna pojasnila. Zlasti je tudi naglasil, da bi bilo dobro, če bi se mogla podati hkrati s poročilom o delu Zveze tudi poročila o delu vseh tujskoprometnih društev. Prosi zato vsa v Zvezi včlanjena društva, da pošljejo prihodnje leto svoja poročila. Upravno poročilo podaja jasno sliko o intenzivnem delu Zveze. Iz poročila posnemamo:
Delo	Tuisko-prometne
v letu
Ta je bila kolektivna in so se ti inserati Objavljali v 8 domačih in 12 tujih časopisih.
Tudi vremenskim poročilom je posvečala Zveza potrebno pozornost.
Statistika tujskega prometa navaja naslednje številke:
domači gostje: v klimatsko - pla- 1938	1	939
ninskih krajih	29.178	29.413
kopališča in zdravilišča	5.468	5.738
drugi turistični kraji	52.911	53.716
skupno	87.552	88.867
tuj i gost j e : v klimatsko - pla- 1938	1939
ninskih	krajih	23.498	22.318
kopališča in zdravilišča	382	492
drugi turistični kraji	21.216	20.882
Tujskoprometna zveza je dobila leta 1939. pravila in je bila tudi reorganizirana. Delo Zveze je bilo živahno. Število članstva se je zvišalo od 73 na 101. Vendar pa bi .moglo biti članstvo številnejše. Da je včlanjenih samo 7 občin, je res premalo. Niti Novo mesto ni član IZveze!
Zaradi vojnih dogodkov je bila uprava prisiljena izvesti največjo štednjo. Nekatere biljetarnice so se zato opustile, število vseh nameščencev pa se je znižalo od 28 na 21. Zveza je skrbela za strokovno naobraZbo svojega urad-ništva.
Predsednik Ratej je omenil, da je delo Zveze in biljetam popolnoma ločeno, ker jamči Putnik le za primanjkljaj biljetarn, ne pa tudi za ev. primanjkljaj Zveze. Za glavno biljetarno prispeva Putnik 250.000 za osebne in 215.000 din za materialne izdatke.
Kljub neugodnim razmeram je predvideni primanjkljaj v višini 51.430 din narastel le za 13.256 din.
Zveza se je trudila za zboljšanje sanitarnih razmer v turističnih krajih. Priredila je številne tečaje. Za vse vrste tečajev je izdelala banska uprava učne načrte.
Sodelovanje Zveze z oblastmi, javnimi ustanovami in tujskopro-metnimi organizacijami je bilo intenzivno.
Zveza je posredovala za ureditev smuških tirov pri Kranjski ■gori, v Ratečah in na Planici. Prizadevala si je za rešitev raznih ioestnih vprašanj, izgraditev kopališč (v Moravčah, Sevnici) ter za napravo vodovoda vMediji-Izlakah. Posredovala je zaradi povečanja mesečne kvote dinarjev za nemške turiste, glede izdajanja vizumov ter zlasti za zboljšanje železniškega prometa. Tako železniška ko poštna direkcija sta vedno pokazali razumevanje za potrebe tujskega prometa. Enako tudi ljub-
ljanska občina, Zbornica za TOI in druge ustanove. Posebno plodno je bilo sodelovanje s turističnimi ustanovami, gostilničarskimi organizacijami, SPD Avtoklubom itd.
Biljetarnice so imele leta 1938. prometa za 8,26, leta 1939. pa 7,79 milijona din. Zveza je uredila bančno poslovanje v vseh biljetar-nicah, menjalnicah in informacijskih pisarnah. V glavni sezoni je bilo za tujce 11 izplačilnih mest.
Doseženi so bili tudi napredki v hotelski službi.
Zveza je pospeševala potovanja po Sloveniji in v ta namen priredila več domačih izletov. Poživila je tudi zanimanje za stalne nedeljske izlete. Enako je prirejala izlete v tujino.' Domačih izletov je bilo 21, tujih pa 79.
Premalo razvita pa je prodaja časopisov in knjig. Zveza je uvedla tudi prodajo srečk drž. razredne loterije.
Poročilo govori nato o propagandnem delu Zveze. V ta namen je porabila Zveza za 74.284 din manj ko prejšnje leto. Ker pa je mogla uporabljati še star, a dober propagandni material, ni bila njena propagandna delavnost manjša.
Število pisarn, ustanov in posameznikov, s katerimi je Zveza zavoljo tujskoprometne propagande v stikih, je naraslo v državi na 1160, v tujini pa na 262.
Zbirka fotografij iz Slovenije je narasla na 673. Banska uprava je nabavila nekaj novih filmov. Zveza je aktivno sodelovala pri snemanju filma »Jugoslavija vas vabi«. Klišejska zbirka Slovenije je narasla na 380 kosov.
Živahno je bilo sodelovanje Zveze pri velesejmih in večjih razstavah. V zimski sezoni je uvedla vsakotedenska radijska preda vanja.
Zelo intenzivna je bila propaganda Zveze po časopisih. Na novo je organizirala časopisno reklamo
skupno 45.096 43.692
Na prvem mestu je Bled, ki je imel leta 1938. 24.438 (od tega 18.091 tujcev), leta 1939. pa 24.345 (18.411 tujih) obiskovalcev.
Vse te številke pa veljajo le za območje tujskoprometne zveze v Ljubljani.
Nočnine so narasle od 702.120 v letu 1938. na 704.797 v letu 1939. Število nočnin domačih gostov se je dvignilo lani od 484.306 na 500.280, tujih gostov pa je padlo od 217.724 na 204.517.
Poročilo navaja končno splošni pregled o tujskem prometu in njegovih potrebah ter naglasa zlasti naslednje probleme:
1. Izdelati se morajo regulacijski načrti za turistične kraje. Jugoslavija mora biti pripravljena po sedanji vojni, da takoj more zadovoljiti tuje goste.
2. Poskrbeti je treba, da bo v vseh turističnih krajih vodovod,, električna razsvetljava in izvedena asauacija naselij.
3. Skozi naselja se morajo ceste sprameksirati, da se odpravi nadloga s cestnim prahom.
4. Potrebna je zgraditev sodobnih cest od mej proti središčem.
5. V vseli turističnih krajih naj se uredc javne naprave.
Končno pa je treba še Zvezo gmotno usposobiti za intenzivnejše delo.
Predsednik Ratej je zaključil svoja pojasnila k poročilu, da je bilo delo Zveze in vseh turističnih organizacij uspešno tudi zato,^ ker so se vsi zavedali, da ne delajo le za svoje organizacije, temveč za občno korist. Iskreno se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da je mogla zveza opravljati svoje naloge, zlasti pa se zahvaljuje občinam, banovini, ministrstvu, železniški in poštni direkciji, novinarjem in tisku ter končno tudi vsem tujskoprometnim društvom in nameščencem Zveze.
Končno je predsednik Ratej počastil spomin umrlega župana Permeta.
Ravnatelj dr. Žižek je nato pre-čital račun izgube in dobička. Skupno je imela Zveza 1,457.574 dinarjev izdatkov. Osebni izdatki so znašali nad 768.000, materialni pa nad 314.000 din, ostalo se razdeli na propagando, subvencije, Vintgar itd.
V imenu nadzorstva je predlagal g. Lavoslav Dolinšek absolu torij upravi, kar je bilo soglasno sprejeto.
Debata o poslovnem poročilu
Delegat banske uprave dr. Alojzij Trstenjak je nato stavil več vprašanj:
1. Katera društva so izstopila in zakaj.
2. Putnik je kupil v Zagrebu palačo za 5 milijonov din. Za propagando je izdal 2 milijona din,
Zveza pa je dobila le 20.000 din. Putnik se namerava angažirati tudi pri novem hotelu na Plitvi-cah. Želeli bi, da bi se podobno zainteresiral Putnik tudi za Slovenijo.
3. Zakaj so bile ukinjene biljetarnice.
4. Strinja se z zahtevo, da se društvom poroča tudi o denarnem poslovanju Zveze.
5. Zakaj sta postavki upnikov in dolžnikov tako visoki?
Na ta vprašanja sta odgovorila predsednik Ratej in ravnatelj dr. Žižek.
1. Izstopile so podružnice SPD v Celju, Rušah in Trbovljah, ker spadajo v območje mariborske zveze. Izstopil je zakupnik v Kof-cah, ker po pravilih ne more biti član. In končno je izstopilo društvo v Velikih Laščah. Toda na drugi strani je vstopilo v Zvezo 33 novih članov.
2. Putnik je v resnici kupil hišo v Zagrebu, toda to je bila le naložba obratnega kapitala. Bila je to naložba, ki je v skladu z dobrim gospodarstvom. Putnik pa je načelno pristal na to, da naloži podobno denar tudi v Ljubljani.
3. Glede biljetarnic je treba vedeti, da ima Putnik samo eno bi-ljetarnico v Dubrovniku. V Sloveniji so vse biljetarnice last Zveze.
4. Večino podpor daje Putnik za propagando v tujini. Iz mednarodnega prometa ima tudi Putnik svoje glavne dohodke.
5. Glede postavk dolžnikov in upnikov je treba upoštevati, da so navedene te postavke po stanju 21. decembra 1939. in da so bile te medtem že v znatni meri likvidirane.
Občni zbor je nato prešel
na volitve
Po pravilih se izžreba vsako leto tretjina članov upravnega in nadzornega odbora.
Izžrebani so bili naslednji gospodje: dr. Ciril Pavlin, Franjo Tavčar, Anton Cercr, Jože Dolinar in Ivan Gračner ter namestniki:
dr. Mlinar, Božidar Malešič in Mihael Ferenčak.
G. Josip Turk je nato predlagal, naj se vsi ti gospodje razen enega znova izvolijo ter se naj še enkrat žreba, kdo od teh odpade. Na novo pa se naj izvoli zastopnik Olepševalnega in tujskoprometnega društva v Novem mestu, ker vendar ne gre, da v vsem upravnem odboru ni niti enega zastopnika Dolenjske.
Predsednik Ratej je nato zaradi dogovora o kandidaturah prekinil občni zbor za pet minut. Med odmorom je bil dosežen sporazum, da se število odbornikov poveča od 16 na 18 in da se izvolijo vsi izžrebani stari člani uprave ter na novo zastopnika tujskoprometnih društev v Novem mestu in Metliki. Število članov nadzorstva pa se zviša na 4 ter se izvolita zastopnika Višnje gore in Novega mesta. Ta predlog je bil tudi soglasno sprejet.
Delegat iz Laškega je prosil, da bi Laško dobilo odprt termalni bazen.
Dr. Žižek je nato poročal o proračunu, ki izkazuje 114.000 din primanjkljaja. Po kratki debati je bil proračun soglasno sprejet.
Obravnavala so se še nekatera tujsko-prometnao vprašanja, nakar je bil sprejet novi poslovnik.
Ko so se rešile še nekatere interne zadeve je predsednik Ratej malo pred 14. zaključil občni zbor
Občni zbori
Elektrarna za Škofjo Loko in okolico ima svoj 20. redni občni zbor 25. aprila ob 9. v družbeni pisarni v Škofji Loki. Delnice se morajo položiti vsaj dve uri pred občnim zborom.
>Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani ima 19. redni občni zbor 26. aprila ob poli 12. v prostorih Prometnega zavoda za premog v Ljub ljani, Miklošičeva cesta.
Politične vesti
Velike protiangleške in protifran-coske demonstracije so bile v Milanu. Demonstranti so vdrli v britanski konzulat ter napravili precejšnjo škodo. Manj pomembne protizavezniške demonstracije so bile tudi v Milanu in Firenci, kjer so demonstrirali dijaki. Tudi italijanski listi pišejo vedno bolj neprijazno o Angležih in Francozih. Posebno pozornost je vzbudilo tudi to, da je bil nenadoma odpovedan raport gen. komisarja za rimsko svetovno razstavo. Ta raport bi moral biti velika manifestacija za mir. Sedaj krožijo glasovi, da bo odpovedana tudi rimska svetovna razstava.
Večerni londonski listi poročajo, da se zbirajo nemške čete ob vsej madžarski meji do romunsko-sov-'etske meje na bivšem Poljskem.
Turška vlada je pozvala svojega berlinskega poslanika v Ankaro na poročanje. Turška vlada je prepričana, da grozi Balkanu največja hevarnost. Ves turški tisk je pod vtisom, da bo Turčija prej ali slej v vojni,
Min. predsednik Reynaud je imel pred senatom velik govor o zadnjih dogodkih na Norveškem. Dejal je, da je Nemčija izgubila 30% svoje vojne mornarice in 78.000 reg. r® trgovinskega brodovja. Zavezniki so popolnoma zaprli Nemčiji pot do švedske rude. Nadaljnji uspeh je v tem, da se bodo morali Nemci boriti na novi fronti, četrti pa je, da je nemška propaganda izgubila veliko bitko.
Po zmagi v Narviku, kjer so potopili Angleži 7 nemških rušilcev in več transportnih ladij, so se angleški mornarji izkrcali in zavzeli mesto. Angleška admiraliteta in vojno ministrstvo sta izdala kratek skupen kominike, da so se angleške čete izkrcale na več točkah na Norveškem. Iz Skupnega kominikeja sklepajo, da so se izkrcali tudi oddelki angleške pehote. Z zasedbo Narvika so dosegli Angleži jamstvo, da se iz tega pristanišča ne bo več izvažala švedska železna ruda v Nemčijo.
Vest o izkrcanju čet v Narviku je napravila v Angliji in Franciji silen vtis, dočim je nemško poročilo še z dne 15. aprila trdilo, da je Narvik še v nemških rokah. Kasnejša nemška poročila pa samo še pravijo, da je nemška vojska ^ južni in srednji Norveški uspešna. Nemške čete v Narviku so se umaknile v hribe, deloma pa prodirajo proti švedski, vendar pa so že naletele na norveški odpor. Na Norveškem je vest o zasedbi Narvika po Angležih zelo ohrabrila ljudi.
Nemci so izkrcali v južni Norveški nove čete. Na švedskem cenijo, da znaša nemška ekspedicijska vojska na Norveškem približno 3 divizije. Nemci imajo tudi mnogo lahkih tankov, dočim težkih tankov niso mogli spraviti na Norveško po zraku.
Nemški pomorski strokovnjaki so
objavili Izjavo, v kateri pravijo, da je smešno angleško poročilo, da bi mogli Angleži položiti mine v Vzhodnem morju.
Nemci javljajo, da so potopili 7 angleških podmornic. Angleži to vest zanikajo in izjavljajo, da so izgubili na Norveškem samo 4 rušilce.
Norveški kralj Haakon je imel po radiu govor, v katerem je pozval norveško prebivalstvo, da se z vsemi silami bori za svojo svobodo. V svojem govoru je ostro obsodil nemške metode. Po njegovi izjavi so Nemci metali na žene in civilno neoboroženo prebivalstvo eksplozivne in zažigalne bombe.
Švicarski diplomatski krogi so mnenja, da je Nemčija zaradi izgub svoje mornarice mnogo izgubila na svoji udarnosti. Poslanec Ceri izjavlja v »Basler Načhrich-ten«, da so zadnji dogodki znatno spremenili položaj v škodo Nemčije.
Položaj na Nizozemskem je silno resen ter je izdala nizozemska vlada nove varnostne ukrepe. Vsa Nizozemska je bila ponoči zatemnjena. Policija je izvedla obširno racijo ter aretirala polno sumljivih tujcev. Ameriški dopisniki poToča-jo, da so na nemškem poslaništvu v Haagu začeli sežigati vse politične dokumente. Nemško poslaništvo pa to vest zanika.
V Belgiji so ustanovili koncentracijsko taborišče za sumljive tujce.
čirpflclro ip	ObS6Zll6 VflF*
nostne ukrene. V vseh južnih pokrajinah je proglašena stroga pripravljenost. Večina ogroženih krajev ob norveški meji je že evakuirana.
Angleška letala so ze sednuc napadla letališče Stavanger in vsakokrat napravila precej škode. Njih bombe so razdejale več hangarjev ter uničile oz. poškodovale številna nemška letala.
Deiarstvo
Do 3 milijarde din tezavriranih
Na letni skupščini Združenja bank v Beogradu se je v poslovnem poročilu med drugim konsta-tiralo, da je bilo v zadnjih 7 mesecih tezavrirano denarja za 2 do 3 milijarde din. Velik obtok bankovcev ima že skoraj inflacijski značaj. Inflacijski učinek tega obtoka bi se pokazal v mnogo ostrejši obliki, če ne bi bil znaten del denarja zaradi vojne tezavriran. Tudi pravi vzrok draginje je v velikem številu bankovcev. Ta vzrok pa se ni razumel, kar dokazuje protidraginjska uredba, ki upošteva le postranske in manj važne vzroke draginje.
Obtok kovanega denarja v Nemčiji
Po ravnokar objavljenih nemških uradnih podatkih je bilo v I. letošnjem tromesečju nakovano v nemških kovnicah aluminijastih kovancev po 50 fenigov za 50 milijonov 924.537 RM; aluminijastih novcev po 10 fenigov pa za 296.854 RM. Če se k tem kovancem pri-štejejo še drugi novci starega kova, potem je bilo v Nemčiji ob koncu marca v prometu:
novcev po 5 mark po 2 marki po 1 marko po 50 fenigov iz niklja po 50 fenigov iz aluminija po 10 fenigov po 5 fenigov po 2 feniga P° 1 feni g
1.089,205.315 RM 252,605.289 „ 419,303.084 „
116,880.833 „
62,724.030 „ 106,215.941 „ 44,634.730 „ 9,836.018 „ 13,235.561	„
Albanska narodna banka je zni-Z v obrestno mero od 6 na 5 5%. ... “Peniji je bilo razpisano posojilo 2.465 milijonov peaet, ki naj sluzi kot dopolnitev prej razpisanega velikega državnega posojila.
Dobave - licitacije
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. aprila ponudbe za dobavo admiralskega sidra.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 25. aprila ponudbe za dobavo lite kovine; 30. aprila za dobavo kompletnega vitla z električnim pogonom.
licitacije
Pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu bo 19. aprila licitacija za dobavo nekrišplovanega usnja; 20. aprila materiala in pribora za izdelavo obleke; 22. aprila raznega usnja in dne 27. aprila raznega pribora za vojno opremo.
Dne 25. aprila bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani ustna licitacija za dobavo raznih živil.
Dne 29. aprila bo pri tehničnem •oddelku Ispostave banske uprave v Splitu licitacija za dobavo in postavitev podov iz terazzo plošč.
Dne 30. aprila bo pri Centralni direkciji rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo jamskega lesa; 3. maja jeklenih vrvi; 7. maja vrtalnih priprav; 14. maja haprave za zasipavanje odkopa ter 2 kompletnih drsalnih naprav na električni pogon.
Dne 3. maja bo pri 1. odd. vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju pismena licitacija za dobavo raznih vrst usnja; 7. maja razne svinjske dlake; 9. maja raznega lesa (deske, talpe); 14. maja barv, bencinske mešanice, vazelina petroleja, nafte parafina parafinskega olja, kislin, flrneža, raznih olj, karbida idr.
Dne 3. maja bo pri štabu dravske divizijske oblasti v LjubUanl licitacija za popravilo objekta vo jašnice »Kralja Petra I.« v Ljubljani.
Dne 5. maja bo pri Upravi' drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kartonskih škatel za tobak.
Dne 7. maja bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo elektromotorja s priborom za drž. rudnik v Mostam ter raznih električnih kablov.
(Predmetni oglasi so v pisarni
^Pogledi 23 T°I V Ljubljanl na
0% ■ ir ■ m m mr m m
PolozaiNemcue glede	oskrbe	z volno
Nemčiji manjka doma tako bombaža kakor volne. Do neke mere se da oboje nadomestiti z lesno volno, toda samo da bi krila izpad uvoza bombaža, bi morala Nemčija potrojiti svojo sedanjo produkcijo lesne volne. Jute Nemčija sploh ne more več dobiti, in zalaganje s konopljo in sizaloin (vrsta agave) je resno zmanjšano.
Uvoz volne v Veliko Nemčijo
(Podatki za »veliko« Nemčijo obsegajo vedno tudi podatke za Avstrijo, češkoslovaško in vso Poljsko. Ti podatki so povzeti po uradnih poročilih.)
Sicer bi nekatere dežele, ki dovažajo volno v Nemčijo po suhem, mogle povečati svojo proizvodnjo, toda bile bi po večini zato odvisne od dovažanja surove volne iz Afganistana, Kitajske ali Mandžukua, ki ga pa utegne blokada spodrezati. Treba je upoštevati tudi vprašanje prevoza. Donava n. pr. in balkanske železnice bodo potrebne predvsem za dovažanje romunskega petroleja.
Zaloge in nadomestila
Po uradnih podatkih se zdi, da je Nemčija imela ob izbruhu vojne mogoče 60.000 ton volne v zalogi.
Od raznih nadomestil se da upo-
Finska vojna je najbrže omejila njen izvoz. In pomanjkanje tujih deviz tudi ovira dovoz. Seveda bi mogla Nemčija uporabljati svoje lastne gozdove in one v zasedenih ozemljih. To pa bi pomenilo postavljanje novih tovarn in gradnjo novih železnic ter veliko porabo električne sile, oziroma bi znova obremenilo že itak zelo obremenjeno proizvodnjo premoga.
Lanital, za katerega je glavna surovina kazein, dobljen iz mleka, je baje bolj topel ko volna, toda ne prenese mokrote. Nemčija ima sicer zelo razvito produkcijo kazeina, vendar je uvozila 1938. leta še 8.600 ton in 5.800' ton v prvih
I
jPUi«.
, L GornJi zemljevid kaže, odkod je Nemčija 1938. leta dobivala surovo volno. Velikost krogov je skladna s vnlnoT VSrtane volne- — 2. V spodnjem diagramu pomeni s svastiko označeni pravokotnik nemško porabo vomc 1. 1938. Crna pravokotnika ob straneh predstavljata uvoz surove volne v Nemčijo po moriu ozimnr, manjšo količino, ki jo lahko dobiva Nemčija razen po morju tudi po daljši poti po suhem!
Iz katerih dežel:	tisoč ton %
Skupni uvoz 1.1938. 193.854 100‘0 in to iz:
Skandinavskih dežel (z Islandijo)	870	0‘4
Vel. Britanije in
Irske 8.681	4-5
Francije in kolonij 7.971	4-4
Balkana in Turčije 1.363	0'7
od tega iz Jugoslavije 250 Belgije	7.066	3'6
Južno-afriške unije 37.171	19'2
Kitajske	3.503	1'8
Argentine	35.295	18'2
Brazilije	4.966	2‘6
Cileja	8.906	4'6
Urugvaja	17.872	9’2
Avstralije	42.113	21'8
Nove Zelandije	8.143	4'2
•drugih dežel	9.944	3'9
Isto leto je bila poraba »velike« Nemčije, vključivši domačo proizvodnjo (16.650 ton ali 6%) ter porabo ostankov in umetne	volne
(138.000 ton ali 50%) skupno 276.050 ton.
Jasno je, da bo skoraj ves uvoz volne med vojno zaprt po blokadi na morju, kajti po kopnem utegne Nemčija dobiti le kakih 1F8 % vsega svojega normalnega uvoza.
rabiti za vojaške uniforme n. pr. moher, ki je pa drag in svetovna proizvodnja majhna. Največ ga dobivamo iz USA, Turčije, Južnoafriške unije in iz Basute. Od vseh teh je odprta Nemčiji samo še Turčija, katere proizvodnja je znašala 1937. leta 5.500 ton in izvoz 4000 ton.
Tudi odpadki so razmeroma dobra nadomestna tvarina. Vendar so vlakna navadno krajša in zato trpežnost manjša; ako je bilo porabljeno večkrat prano blago je blago tudi manj toplo.
Lesna volna je dosti boljši nadomestek za bombaž kakor pa za volno, a se deloma uporablja tudi za to. Vendar slabo drži mokroto, se močno mečka in izgublja obliko. Hitro so zadnji čas napredovale iznajdbe, ki odpravljajo to slabo stran lesne volne. Našli so že nadomestilo, ki je lažje in toplejše od volne. Vendar pa je proizvodnja vseh teh dobrih tipov lesne volne dosti dražja, kakor pa navadnih tipov. Razen tega je treba surovino za lesno volno — celulozo dobre kvalitete —- uvažati, in to večinoma iz Finske in Švedske.
7 mesecih 1939. Mleko se razen tega sedaj menda bolj uporablja za hrano.
I. G. Farben tovarne delajo poskuse za proizvajanje kakega nadomestnega tkiva iz mineralij, podobnega ameriškemu nylonu. Zaenkrat pa niso našli še nič uporabnega.
Racioniranje tekstilij
Pomanjkanje vseh vrst surovin za tekstilije, posebno bombaža in volne, je povzročilo racioniranje. Od 15. nov. 1939. ima vsak Nemec posebno nakaznico za oblačila (Reichskleiderkarte) s 100 točkami, ki jih sme porabiti v enem letu. Zenska volnena obleka n. pr. šteje 40 točk, krilo 20, bluza 15, moške hlače 20, telovnik 8, suknja 32, otroška dvodelna letna obleka 10, zimska 16, plašček 15 itd. Zenska ima pravico samo do 4 parov nogavic na leto. Če hoče kupiti več, lahko dobi še dva para, toda odštejejo ji za ta dva para dvojno število točk. Moški dobe 3 pare kratkih nogavic oz. še dva za dvojno število točk (ženske nogavice 4, moške 5 točk). Letnih in
Vsak napreden tr govec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vaši m odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
zimskih plaščev za može in žene ni mogoče kupiti z normalno karto, temveč morajo imeti za to posebno karto. Poleg tega pa morajo ob nakupu novih plaščev oddati stare. Izjeme so samo družine z mnogimi otroki.
Zaradi pomanjkanja blaga so začeli tudi krojači predlagati spremembe, n. pr. manjše število žepov v moški obleki. Žene so začele parati stare svilene nogavice in iz pridobljenih niti, spletenih po 6—10 nitk skupaj, plesti moške nogavice.
Zunanja trgovina
Jugoslovansko-nemški stalni gospodarski odbor se sestane, kakor se poroča iz Beograda, dne 6. ali 10. maja v Berlinu.
Romunija je prepovedala izvoz žita. Prepoved pa ne velja za dosedanje pogodbe s tujimi državami.
V Londonu je bila ustanovljena nova angleška trgovska družba »Enko« (English Commercial Corporation) za okrepitev angleške trgovine z Balkanom: in južno-vzhodno Evropo.
Veliko število italijanskih ladij je prišlo v Anglijo, da nalože angleški premog.
Na Madžarskem so že uvedli dva brezmesna dneva. Sedaj pa je bila racionirana tudi poraba sladkorja in masti. Sladkor se bo dobival le na karte, in sicer 1 kg na osebo in mesec. Poraba masti se bo omejila le v Budapešti in bo mogel vsak dobiti na teden le 240 gramov masti.
Mednarodni lesni kongres, ki bi moral biti meseca junija v Helsinki, je bil odložen na nedoločen čas.
Neka skupina angleških industrialcev namerava ustanoviti v Turčiji tovarno za izdelovanje vreč iz jute. Surovine bi dobivala tovarna iz angleških kolonij.
Objave v »Službenih listih«
»Službeni liste banske uprave dravske banovine z dne 23. marca objavlja: Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi, II. del, sanitetna služba — Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
»Službeni list« banske uprave dravske banovine z dne 27. marca je objavil: Uredbo o delu in poslovanju društva Rdečega križa v vojni — Uredbo o drž. intervenciji na trgu za vino in žganje — Odločbo o znižanju carine za livarsko železo in o odpravi carine na staro železo in odpadke iz bele pločevine — Odločbo o znižanju carine na pluge in njih dele.
»Službeni list« z dne 30. marca (kos 26.) je objavil: Pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1940./41. — Pravilnik »Bednostnega sklada« dravske banovine s proračunom za 1. 1940./41. — Razglas o proračunu mestne občine mariborske za upravno leto 1940./41. — Razglas o proračunu mestne občine celjske za upravno leto 1940./41.
»Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne S. aprila (kos 27.) je objavil Proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za 1. 1940./41.
»Službeni list« banske uprave v Ljubljani z dne 10. aprila objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih — Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah — Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah — Pravilnik o opravljanju viničarskega izpita.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje firine: Kocjančič Franc, Domžale. Izdelovanje vate in obveznih predmetov vseh vrst in trgovina s temi predmeti.
Lesna industrija Predrag M. Popič, Lipa občina Teharje. Obratni predmet: industrijska obrt, predelovanje lesa in izdelovanje stolov ter drugih lesnih izdelkov na tovarniški način.
»Malina« Sel»weiger in Močnik, Ljubljana, Obratni predmet: Proizvodnja brezalkoholnih pijač, marmelad ter trgovina s temi proizvodi, zlasti z malinami in pol-fabrikati ter s kolonialnim in špecerijskim blagom in nakup v ta namen potrebnih kakršnih koli surovin, Javna trgovska družba. Družbenika Sclrvveiger Florjan in Franc Močnik, oba trgovca v Ljubljani, Družbenika zastopata firmo kolektivno.
Šalamun & Lampe, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: manufakturna trgovina na malo in veliko. Osnovna glavnica v višini 400.000 din je donesena v stvarni vlogi manufakturnega blaga. Poslovodja: Stane Šalamun in Vilko Lampe, oba trgovca v Ljubljani. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno.
Fricdfeld Norbert, trgovina z lesom, gozdnimi in deželnimi pridelki na debelo, Vuzenica.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri naslednjih firmah: Mayer in drug, industrija čipk, družba z o. z., Bled. Vpiše se poslovodja Mayer Emerik ml., trgovec v Ljubljani.
Srečko Kobi, družba z o. z. na Bregu pri Borovnici. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Srečko Kobi, trgovec v Podpeči.
Lesna industrija, družba z o. z. v Kočevju. Izbrisal se je dosedanji družbenik in poslovodja Perz Ferdinand. Poslovni delež odsto-pivšega Perza v višini 17.000 din se je prenesel na oba ostala družbenika Ivana Zurla in Adolfa Fornbacherja z enako polovico.
Aug. Agnola, steklarski obrt in trgovina s steklenimi in porcelanskimi izdelki v Ljubljani. Vpišr se prokurist Anton Agnola, dipl. komercialist v Ljubljani.
A. Goreč, družba z o. z. v Ljub-
ščini, hrvaščini, nemščini in francoščini.
Novak & G'o, ročna tkalnica, Maribor-Melje. Izstopil je družbenik Voj Norbert.
Caro in Jollinek, mednarodno špedicijsko delniško društvo, Zagreb, podružnica v Mariboru. Sklenila se je fuzija s tvrdko Inter-contincntale jugoslavensko transportno in prometno d. d., preje S. W. Hoffman v Zagrebu. Besedilo firine odslej: Intercontincntale & Caro i Jellinok, Jugoslavensko transportno d. d., Zagreb, podružnica Maribor. Besedilo firme tudi srbsko, slovensko, nemško, francosko in angleško. Delniška glavnica v višini 2.500.000 din je razdeljena na 6250 enakih delnic. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: dr. Adolf Mihalič, Izidor Sombor-ski, Koloman Gero, dr. David Kar-lovič, dr. Miroslav Laekenbacher,
Hugo Schwarz, Karel Waigner in Vilim Laekenbacher ter prokuristi: Oton Benesch, Jurij Lacken-baeher in Lavoslav Mogan. Vpišejo pa se: Krešimir Brovet, trgovec, Artur Gvozdanovič, direktor Jugsl. udružene banke, Jakov Kosser, direktor tvrdke Intercontinentale & Caro i Jellinek, vsi v Zagrebu. Nadalje se vpišeta prokurista Daniel Cartagine in Pavao Altstad-ter, oba iz Zagreba.
B. Ascher & Sin, Murska Sobota. Besedilo firme odslej: B. Ascher in Sin, imetnik Arvai Vincenc.
Berger in sin, Murska Sobota, trgovina z usnjem, kožami in žitom. Besedilo firme odslej: Josip Berger in sin, imetnik Berger Bela.
Evgen in Arnold Heimer, trgovina z mešanim blagom v Murski Soboti. Družbenika zastopata odslej firmo vsak samostojno.
jetje nudi svoje usluge za pomorski prevoz blaga našim izvoznikom v baltiške in skandinavske države.
*
Interesenti naj se obrnejo na »Obaveštajni otsek Zavoda za una-predjenje spoljne trgovine u Beogradu«, poštni predal 818 ali na »Delegacijo Zavoda za unapredje-nje spoljne trgovine, Zagreb, Iliča 49/111., 2. stopnišče, ter naj pri tem navedejo tekočo številko povpraševanja oziroma ponudbe ter kraj, na katerega se povpraševanje oziroma ponudba nanaša.
Doma in po svetu
Stvarni vzroki za dvig ten pšenici in koruzi
V naši javnosti se mnogo razpravlja zaradi zadnjega skoka cen pšenici in koruzi, ker se je zaradi tega vse življenje znatno podražilo. Nekateri navajajo kot vzrok špekulacijo. Čeprav je jasno, da ima tu tudi špekulacija svoje prste vmes, vendar pa je jasno, da nikakor ne more biti špekulacija glavni razlog višjih cen, temveč da
Vsa težava pa je nastala sedaj, ko so tudi zaradi mednarodnih razmer nastale nepričakovane težave. Sedaj so se posledice naše dosorganizacije pokazale posebno močno. Ta desorganiziranost je povzročila, da so se izdajali ukrepi, ko je bilo ali prezgodaj ali pa ko je bilo že prepozno.
Pred dvema mescema je bil
so razlogi globlji. O tem piše pre-1 ustanovljen urad za kontrolo cen,
ljani. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Albert Killer, poslovodja, Joso Goreč, trgovec, oba v Ljubljani.
»Export« komand itna družba za mednarodne transporte, lastnica Erna Suša, Ljubljana. Besedilo odslej: Špedicija »Export« — Erna Suša, Ljubljana, Bleiweisova 34.
Kocjančič & drug, izdelovanje vate in vsakovrstnih obvez, družba z o. z., Ljubljana. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Franc Kocjančič, tovarnar na Viru pri Domžalah.
Anton Krisper Coloniale, Ljub Ijana. Vstopil je družbenik Milko Pungartnik iz Ljubljane. Od 1. januarja 1940. javna trgovska družba. Tvrdko zastopa vsak družbenik samostojno.
»Malina«, družba z o. z., Ljubljana. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Florjan Schweiger, trgovec v Ljub ljani.
Zidarski mojstri, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja inž. Franc Živec,
»Zora«, trgovina z nogavicami manufakturnim in galanterijskim blagom, perilom in pleteninami Tea Vnkič. Ljubljana. Besedilo odslej isto z dostavkom komanditna družba.
»Jugoslavenska P. Beiersdorf & Co, družba z o. z. (besedilo tudi brvatsko, nemško in francosko) Maribor. Sedež glavnega zavoda odslej: Maribor, Koroška c. 19. Za znamuje se ustanovitev podružnice v Beogradu, besedilo v sloven
cej prepričujoče »Trgovinski glasnik«, ko pravi med drugim: Kljub visokim cenam za pšenico, ki je dosegla že 250 din, in koruzo (do 200 din), je bila v zadnjem času kupčija nekoliko živahnejša. Vendar pa oni, ki imajo večje količine pšenice in koruze, še ne žele prodajati svojega blaga, ker čakajo, da se položaj razjasni. Ti še vedno računajo s tem, da bi se mogle razmere tudi še spremeniti in zato odlašajo s prodajo.
Nejasen položaj je tudi zaradi tega, ker se še ne ve, kolike je še žita v državi. Nihče ni vodil evidence o tem, koliko se je približno potrošilo v državi pšenice in koruze ter koliko imamo še tega blaga. A to bi se prav lahko ugotovilo, ker se vsaj približno ve, koliko je dala žetev, koliko se je že izvozilo, koliko se približno potroši na leto v naši državi pšenice in koruze. Ze z navadnim odštevanjem bi se moglo vsaj približno ugotoviti, koliko morejo še znašati zaloge. V tem primeru tudi popis blaga ne bi povzročil večjih težkoč
toda oblasti, katerih naloga je, da skrbe za izvajanje pravilnika o delovanju tega urada, še do danes ne funkcionirajo, kakor bi morale. Zato cena pšenice na trgu kot surovine skače na vseh produktnih borzah, cena moke pa naj ostane neizpremenjena. Uprava mesta Beograda še do danes ni rešila prošnje, da se cena moke prilagodi ceni pšenice na borzi.
Sedaj je prišla še nova nevarnost — povodnji. Računa se, da bo donos pšenice zaradi povodnji za najmanj 5 milijonov stotov manjši ko druga leta. Nič se pa še ne ve. koliko bo škode zaradi pozne setve ali iz drugih razlogov. Zakaj se ni sprejel predlog naših mlinov, da bi se zmlelo 20.000 vagonov pšenice in bi se ta moka hranila kot rezerva. V desorganizaciji naše gospodarske politike je glavni razlog sedanjih visokih cen, ker se ni skrbelo, da bi se pravočasno napravile potrebne zaloge. Vse današnje nervoznosti ne bi bilo treba, če bi se pravočasno napravile zaloge,
Povpraševanja po našem
v tujini
202 — Bremen: stekleno blago za reeksport,
203 — Carigrad: ponuja se zastopnik jugoslovanskim tvornicam za turški trg,
204 — Tulle (Francija): suhe češplje, mesne in paradižnikove konserve, pekmez iz češpelj, klobase, slanina, gnjat, sveža in kuhana,
205 — Chicago: oljnata semena in druga semena, začimbe, živi a,
206 — Hamburg: filigranski na kit in druga narodna ročna dela iz lesa, keramike in usnja,
207 — Hamburg: zastopniška firma išče zvezo z našimi izvozniki kemično-tehničnih surovin,
208 — Genova: jajca,
209 — Stettin: špeditersko pod
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji ZDRAVI Z USPEHOM bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje.
ODPRTO OD 12. MAJAT — Maj, junij 10 dni din 700’- do 860'-
Vse vračunnno (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse)
Moderni komfort. tekoča voda. godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
Direktni vaoon u llubljane. Bicgrada In Zagreba do samega kopallSCai
Na Hrvatskem je bila uveljavljena nova uredba o občinskih volitvah v kmetske občine, še nadalje ostane v veljavi javna votivna pravica, kar sicer ni posebno demokratično, kar pa je razumljivo z ozirom na položaj, ki ga zavzema na Hrvatskem vladajoča HSS.
.Grško-katoliški škof v Križevcih Njaradi j€ nenadoma umrl Dr. Vladimir Travner, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru je umrl po daljši bolezni. Pokojnik je bil znan po svojih izvrstnih zgodovinskih spisih ter bil tudi marljiv delavec v mariborskih kulturnih društvih. Zaradi svojega vedrega značaja je užival v vseh krogih naj večje spoštovanje. Bodi mu ohranjen lep spomin!
V Krškem je umrl sodnik Božidar Romih, sin ravnatelja meščanske šole v Brežicah dr. Romiha. Pokojnik je dolgo vrsto let služboval v Novem mestu. Znan je bil kot zvest narodnjak in se je kot tak izkazal tudi v svetovni vojni. Bodi mu ohranjen svetal spomin!
Na odločujočih mestih v Beogradu se razpravlja o tem, če naj bi se uvedlo maksimiranje cen tudi za druge kmetijske proizvode in ne samo za koruzo, da se prepreči nadaljnji dvig draginje.
Beograjska policija je odredila, da se morajo v 10 dneh pregledati vsa dovoljenja za bivanje tujcev v naši državi. Samo tujci, ki bodo mogli dokazati, da je njih bivanje v Beogradu res potrebno, bodo smeli ostati v Eeogradu. Vsi drugi bodo pozvani, da zapuste Jugoslavijo, ker bi bili sicer izgnani. Ta odredba pa seveda ne velja za obiskovalce beograjskega velesejma in za turiste, ki pridejo z rednimi potnimi listi v Beograd. Pregled dovoljenj bo izvedla policija, ker se je ugotovilo, da širijo tujci razne alarmantne vesti. Po vsej Jugoslaviji in ne le v Beogradu bi se morala izvesti stroga kontrola nad tujci, ker je teh res že preveč v državi.
Nevarnost povodnji je minila, ker so začele vse vode padati. Pričakujejo, da se bodo mogli ljudje v nekaj dneh vrniti v svoje hiše če niso bile od povodnji porušene.
V Beograd je prišla na povabilo beograjskega velesejma skupina bolgarskih časnikarjev.
Pri nogometni tekmi med reprezentancama Jugoslavije in Nemčije na Dunaju je zmagala Jugoslavija z 2 : 1.
Promet s skandinavskimi državami je ustavljen, kakor so sporočile nemške železnice naši železniški upravi.
Predsednik Roosevelt je imel na zborovanju vseameriške zveze velik govor, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje. V svojem govoru je naglašal ameriško načelo miru in dobrih sosednih odnošajev, ki so Ameriko obvarovali pred vojnami. Vsak narod ima pravico do svoje svobode in neodvisnosti. Vsak narod ima pravico, da si sam kroji življenje in si izbere način svojega življenja. Vsi spori se morajo urediti le na podlagi pravičnosti, ne pa s silo. Vsak narod ima pravico dostopa do surovin. Amerika nima nobene potrebe da bi spremenila mednarodni red. Ne poznamo rasne nadvTeo-I nosti, ne stremimo l'«(l^teUn ne pomočjo svetovne revolu«!^ g gazimo pravic n°^ne/ila Amerika svojim rcdom je^stva..v	V€Č
osnove za svopoonu sto milijonov ljudi. Sedaj, ko je
bruhnila vojna v Evropi, moramo biti pripravljeni, da vsak napad s silo na Ameriko pariramo tudi
s silo. O tem ne sme biti nobenih iluzij. Kdor se dotakne le ene ameriške države, se je dotaknil vseh.
Ameriška vlada je zahtevala nov kredit v višini 665 milijonov dolarjev za zgraditev 100 novih vojnih ladij ter 600 letal. Tako demokratska ko republikanska stranka sta se že izjavile za dovolitev teh kreditov.
Norveška vlada je sporočila angleški vladi, da imajo nemški letalci očitno povelje izvršiti napad na kralja Haakona, Kjer se mudi kralj, takoj padajo tam bombe. Mnoge so eksplodirale v njegovi neposredni bližini. Kralj mora vsak
P menjati svoje bivališče.
Nemške čete so v južni Norveški ze prodrle do švedske meje. Tudi severno od Osla so nemške čete napredovale.
V Kattegatu se je po švedskih poročilih začela nova velika pomorska bitka.
Zavezniške čete so se izkrcale na severni Norveški na sedmih krajih. Med četami so tudi kanadske, francoske in poljske čete.
Norveška vlada je po angleškem radiu objavila navodila za norveški narod. V teh navodilih pravi, da pomoč Francije in Anglije že prihaja. Prvi znak te pomoči je zopetna osvojitev Narvika. Mnogo norveških letalcev in mornarjev je že v službi angleške vojske. Norveško prebivalstvo naj sprejema francoski in angleški denar. Uradno razmerje tega. denarja do norveške krone bo določeno kasneje Dogovorjeno je, da vladajo na Norveškem iste cene za blago kakor Angliji. Vse norveške oblasti, vojaške ko civilne, naj nudijo francoski in angleški vojski vsako pomoč. Vsak naj takoj javi o gibanju sovražne vojske. Norveški narod bo zmagovito zaključil svojo borbo za svobodo.
Angleške čete so se izkrcale na Farerskih otokih.
Romunski propagandni minister Giurescu je prišel v Rim. Njegovemu obisku pripisujejo tudi političen pomen.
SLATINA RADENCI
BIRMANSKA DARILA
barva, plesira in kemično anaii obleke klobuke itd. Skrobi io svetlolika srajce, o vrat nike in manšete. Pere. suši. monga io lika domače perilo
|ze v 24 urah
ure. ilatnina. srebrnina in opIKni predmeti po nliMb cenah pri — I to VEITI H JO S. R EI CI
J. VILHAR, urar - LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ITEV. 36
| Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. i Telelon št 22-72.
Beograjski velesejem,
ki bo odprt še do 22. aprila, je letos zelo dobro obiskan in zanimanje mnogo večje kakor druga leta. Posebno iz Srbije prihajajo na velesejem številni kupci. Tudi razstavl jal cev je letos Znatno Razstavljeni so tudi čisto novi stroji, celo protiletalski topovi, ki vzbujajo posebno zanimanje.
Na vsak način se obisk beograjskega velesejma letos prav posebno priporoča.
Cigarete so se podražile
Nakral so bili presenečeni kadilci s podražitvijo cigaret. Vsak zavojček cigaret, tudi najcenejši se je podražil za 1 din. Podražil se je tudi ves cigaretni tobak, večinoma za 50 din pri kg, kar je zlasti za nižje vrste zelo mnogo. Monopolska uprava upa, da se bodo s tem povečali njeni dohodki za okoli 250 milijonov din. Ni pa izključeno, da se bo monopolska uprava uračunala, ker so mnogi kadilci tako nejevoljni, da so sklenili, da sploh ne bodo več kadili. Sicer je res, da takšni sklepi ne drže posebno, toda nekateri bodo le obveljali in konsum bo padel. S tem pa je tudi efekt zvišanih
cen dvomljiv.
Cigaram, nosnemu tobaku in cigaretnemu papirju se cene niso zvišale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
'»«•. n]e8W pr«tete.n», d,. Iv«. Pie«, nM Al„«„d.r M«*ar, U*. tiskarna Mn,.. d. d. nj,„ prad.tev.ik Oim.r Mibalak, vi v Ljub,)..,.