haaeratf ae aprejeuiajo U> velja (rhtopna vriita
8 kr., Je ne tlaka lkrat,
^ n u »i ii ^ e
n u ii n ^ Pri večkratnem tiiikauji >u o»»H priuierno imaiijSa.
Rokopltl
ae ue vračajo, nefraiikovana pinuin ae ue aprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (aduiiiiiHtraejja) in ekapedlcija iih Dunajski eostl St. Hi v Medija-tovi Ulit, 11. uadatropjl.
Pol l ti c en lisi za slovenski narod.
To ooAtl pretentan velta :
.'.a oeio ieto	tO iri, _ kr,
ta DOiinu	i —
ta četrt ieta	. . 5 „ 60 „
V admlnlatraol|i velia:
Za celo leto . , 8 irl. 40 kr ia pol lota . 4 „ 20 „ ma četrt ieta	2 „ 10 ,
V Ljubljani na dom poiiilj veliA KO kr. »ee na leto.
VrednlMvo je Florijausk ulice it. 44.
izhaja no trikrn
meer * toreK,
na teiieu m četrtek m .enoto
Zveza z Italijo.
Kur smo mi vedno pravili, da jo zveza z Italijo za našo državo nenaravna, to nam potrjujejo ,,irredentovci" nami. Proglasili ho protest zoper potovanje luškega kralju nn Dunaj. Gluvne misli tega protestu so sledeče : „Lahi se uečejo odpovedati svojih pruvic (I) do Tren-tina in do Trstu in krulj nema pravice, v imenu naroda odpovedati ho tem pravicam; avHtrijski car je vludar po „miiosti Božji", laški krulj pa po ,,volji naroda", toruj ue npa-datu vkup; Lahi hočejo zvezo z narodi no pa z dinastijami; zvezu je toraj popolnem nenaravna in ne bo imela obstanka, ker jo bo podrl laški narod sum (I); Italija se samu lahko brani, ko bi krulj hotel poki čuti svoj narod nu pomoč, pa on ho naroda boji". — To ho cluvne misli te irrcdentovske izjave. Iz predrznosti, s katero irredentovci svojemu kralju preič, vidimo slubost luške dinastije, in luška zveza nam postaja tem meuj vredna, ker se je bati, du bodo luški demokrati ravno ob Č88U, ko bi se morulu tu zveza izkazati, prisilili svojega kralja, da bo moral zvezo raz trgati iu postaviti se zoper Avstrijo, uli pa avojo krono odložiti. Tisti toraj, ki num tako zvezo priporočajo, in to so v prvi vrsti liberalni judovski listi, niso pravi prijatelji Avstrije, kajti miša držuva bi znala v velike zadrego priti, ako bi nanašajo se na luško zvezo pričela kuko vojsko, v odločilnem trenutku pa bi Luhi iz prijateljev postali sovražniki in po nus padli, namesto nam pomagali. Luški kralj po „volji narodu" je le senca (iru vegu vludurju, strahujejo gu tisti življi, katere
je nekdaj na pomoč klical zoper Avstrijo in papežtvo, to so demokruti, irredentarji, brezverci in prostomovtarji. Garibaldi in njegovi pristaši imajo v Italiji več besede, ko kralj, kateri se pred njimi trese. Kaj bo potem tak krulj z drugimi zveze sklepal? Naš cesur po , milosti Božji" sklene zvezo s komur hoče, svest si zumore biti, du mu njegovi narodi ne bodo nasprotovali, kei* spoštujejo njegovo od Boga mu duno oblast; tako nam tudi zveza z Nemčijo ui po godu, vendar potrjiimo, ker previsoko cenimo voljo m vzvišenost nušegu vludurju, ter upamo, du On, ki je llubsburžko hišo toliko stoletij branil pred mogočnimi Hovrugi ter jo ohrunil nu pravi poti krščanske pravice, jo bo tudi zunuproj obvaroval zmote, kar ho je še le nedavno očitno pokazalo, ko je naš cesar odslovil od vludu pogubno usta-voveruo stranko. Vidno jo toruj, da naš vludar ima veliko moč ravuo v svojem naslovu , po milosti Božji", ki gu njegovi narodi priznuvnjo, m da toruj res ue moro v zvezo stopiti z vladurjem, ki je odvisen otl nt stanovitne „nii-losti naroda", iu luški demokrati s svojim pretenjem sami dokazujejo, da vladur po milosti nurodu" nema tiste veljave in moči, kakor vladar, ki nusluiiju svojo moč in oblast nu voljo Božjo. Vse, kar iz prekucije nastane, to zopet zgine, to smo videli jiri Napoleonih iu bomo mortlu v kratkem tudi pri suvojski dinastiji italijanski. Zu konservativno in po pravici nustuio Avstrijo se toraj le mulo hjio-dobi, zvezati se s prekucušnimi dinastijami, in obetu tudi malo husku, ker so tako zveze nestalne. Luški kralj zdaj sedi na blazinah, ki jih je njegov oče vkrudel sv. očetu in dru-
gim pregnanim laškim knezom, in da bi se mogel vriniti med „pruvičue, dostojanstva vredne vladarje", išče prijateljstva Avstrije, kukor je bil prvi Napoleon vzel uvstrijHko princezinjo (zu ženo, du bi svojo rodoviuo povzdignil med prave vludurje „po milosti Božji". Pu kukor je Nnpoleouov rod srumotno propadel, tako se znu zgoditi tudi rodu suvojskemu. Avstrija nema nobenega uzroka, da bi luško dinastijo pod svojo varstvo jemala, kukor morda kralj llumbert želi, grehi njegovega očeta ležč tudi na njem, ker 011 je še v posestvu krivičnega blagu.
Če je naš cesar laškegu kralja prijuzuo sprejel, če so ga celo Duiiujčuni pozdravili, iz tegu Lahi ne smejo sklepati, da mi laškega prijateljstvu potrebujemo uli želimo, in da si v nekako milost štejemo obiskovuuje luškega veličanstva. l<o veliko namozatajevanje od naše struni jo to omogočilo, če pa irredentovci protestirajo in zagotavljajo, du laški narod Avstriji nikdar ue bo prijazen, klič»;jo s tem le šibo sami nad sebe, kajti tudi Avstrijanci ne marnjo za luško prijateljstvo in so laških groženj tudi ne bojč. Trsta Lulii ne bodo drugače dobili, ko če bi ga jim naš cesar prostovoljno odstopil, z vojaško silo pu ne, iu če luški irredentovci v tem hipu ponavljajo svoje čisto neopravičene zahteve po Trstu in Treutinu, ko mi njih kralju gostoljubno sprejemamo in pozdravljamo, vidi se pač jusno, kuko nevrednemu su tu pouuju uvstrijsko prijateljstvo I
Zveza z Italijo zdi ho nam nemogoča, ker jo luški narod sum odbija in je nikdur resno ne bi želel; zvezu je mogoču le z laškim kra-
FlavUa.
Prizmi kr&(annke<ja Življenja iz Četrtega stoletja.
A. Hurol. Prud. Viliimki.
........Probroaia
Altior 1 talin ruiuia.
(Dalje.)
XX.
lloHpitio prohibomur areno.
V pustinji, ktero si je bil Eusebij izvolil, bila so troja opusju.
Vsi pustinjoki, ki ho jo obljudovuli, so se kili nu m reč polagomu združili po svoji neravni ■ličnosti.
Enim t. j. skupnikom nli kcnobitoin je ■gnjalo skupno življenje iu ho bili zlasti raz-iirjeui po nuntunljivi Siriji. Nekteri pu, ki so imeli več nagnenja do odločenega, samotni-škrga živetja, pokrivali s svojimi daljnimi in bližnjimi stanicumi ravnino Kilijo, v okolici Nidrije, kjer Hta nedaleč Memlis in Arsinoe. Drugi so bili še neodvisneji, ki so imeli do samote še večje nagnenje, ki ho se ogibali i vsakega sosidstvu, celo svetega občeujn. Ti |
so bi vali v tuki sumoti, da je skoro neverjetno, ruzprostrune peskovine, nu gričnih višinah, v razpokah pečin, v zemskili udorili, v strugah hudournikov uli pa so si ulustili od karavun izkopano vodnjake in od divjih živali obisko-vuiio jnme. Prestajali so žgalovino nebu, zbirali redko deževino, trgali zemlji iz naročja vele korenine, kterim so dodilvali tiste kobilice, h kakoršnimi se je živel Janez krstitelj m ho vadili v postu tako ostro, kakor je bilo doHodaj neznano ostalo človeški unravi. imenovali so jih „pasoče"; ostrost in mrtveuje ni imelo primero.
Raztrgali so se v dolgih vrstah od Rujhu do Berenike; med urubskim zalivom in tistim pogorjem, ki zgornjo Nilovo dolino dela na eni struni, na drugi pa višine ribojedcev. Eusebij si je bil izvolil drugo opasje.
Tjekaj jo bil prišel z dvema prijatljema, ki sta ho imeuovnla Nikijn in Milo. Vni trije so bili eno srce in ena duša. ToiIb, ktero vezi pu morejo zoperstuti koščenim prstom smrti? Iz brotovuke družbe, iz tega enojstvn v trojstvu, ki jim je bila podoba velike Hkriv noBti, ločil bb je najprej Niklja. Pšice one
„poldanske hudobo1', o kteri psulm govori, bo gu umorile. Padel jo pod njih hudo ostrino.
liila pa je bil kakor cvetica, ki brez rose glnvico ob steblu povesi, vene in umrje. Eusebij ju je pokopal tople aroge solzeč in britko plakajoč, kakor da bi imela zemljo zapustiti njegova duša. Obiskovalcem svojim, o tem gu prnšajočim, odgovarjal jo, da le samo »ato še živi, du bi popolnoma tistih nu izgubil, ktere je presrčno ljubil in s katerimi jo bil eno bitje.
— „In vendar je Se pristavil", mi ni bilo tako živeti, ker sem bil polu svojega bitja oropan. Zatogadol sem čutil, kuko da mi usi-linjo viri bivanja. Žgeču treslica mi hipoma napade telo. Zdelo bo mi je, da mi ga nj« ognjeni objemi npnč in pepelč. Žrjavica se je pretakala po mojih žilah in mozeg v mojih kiiHteh se je sušil. Moja polt je tuko sčrnela, da ho mo imeli za etiopljana in nu gola tla sem polagal svoje suhe ude, kiHokomuj združeni ostali. Duh m i je emugovnl; grozne pri-knzno bo gu strašile. Časih so ga obsevali svetli žarki. Takrat sem menil videti prijatle svoje, roko proti meni stegujoče, ki so mi
Ijem, v tem pomeuu, da bi ga mi branili prod njegovimi lastnimi podložniki, ki vedno očitneje zahtevajo republiko in oJatranenje sa-vojske dinastije. Ta dinastija pa nema nobenih zaslug za Avstrijo, narobe pač mnogo grehov proti njej, dobiček se nam tudi noben ne obeta od tega, da bi mi branili Ilumberta iz vsega je toraj jasno, da je peto kolo pri vozu bolj potrebno, ko za Avstrijo »veza z Italijo.
Politični pregled.
V Ljubljani 4. novotnbra.
Avstrijske d«teU'.
V ilelrKarljali jo minister Szlavi odgovarjal ua ruzne vprašanja delegatov. O »hodu v Gdanskem jo povedal, da je izšel ir, prvotne volje ruskega čara, ter da je imel namen, utrditi evropski mir. Kar jo minister povedal o kupčijskih in železniških pogodbah z Bolgaiijo, Serbijo m Turčijo, je manje važnost'.
Mržitviii %!»»■' se suide 14. t. m. Predsednik dr. Smolku je poslancem že razposlal dotična vabila in rlnovni rod, ki obsega te-le predmete: 1. Poročilo budgetnega odseka o prošnji oskrbništva kmetijske šolo v lira dišu na Moravskem za 1000 gld. državne podpore, da se nakupijo razue kmetijske roašiue; 2. poročilo ravno istega odseka o prošnji gospodarskega shoda v Olomucu za 20.000 gld. podporo v povzdigo živinoreje na Moravskem; S. poročilo gospodarskega odseku o prošnjah za vvozui eol na moko; 4. poročilo odseka za napravo rova ali kanala med Donavo in Odro.
Časniki so zlegli novico, da postane *lrnHHy vnovič minister zunajnih zadev. Au-drassy sum pa se je izjavil, da o tem nič no vč
Dunajski poslanec Numk je sklical vo lilni shod, ter ho je izrazil, da on ne bi mogel pristopiti k „nemškeniu klubu" če se ta osnuje. Mož bi rad minister poHtal in neče svoje „zvestobe" kompromitirati is preglasno pru-sijansko barvo.
Tudi hukovliiMkt nemškutarji To-mažuk, \Vagner in Kohanovski so se izrekli zojier „nemški klub", ker oni vendar ne morejo reči, da so Nemci, ali da zastopajo Nemce. Ker so so enako izrazili tudi vsi trije ru-mliiMki poslanci, je toraj gotovo, da velik
del dottedajn h ustavovercev ne bo pristopil k nemškemu klubu, toraj tega kluba najbrž' niti ne bo.
V Pragi so zaprli IA Mocljnliilli demokratov. Tudi med gališkimi Poljaki se prikazujejo socijalistl, ter jim je policija za petami.
V nanje ilrinv«.
I^miicoar.l so vzeli mesto Kalnimi. Arabci bežočl iz mesta so se pa združili s puntarji ob tripolHki meji, ktere najbrž podpira turška vlada aama, ter z njimi jileuijo in požigajo po deželi. — Fruncoski mogočniki imajo mnogo očitanj slišati zaradi nevspehov Afriki. - Predsednik Grevy je Gambetti ponudil vlado in naj si sam ministerstvo sostavi.
(■unibeiin je prevzel francosko vlade, ter bo sostavil svijsi ministerstvo. Brisson e izvoljen za predsedniku narodne zbornice.
Ruske ,,Novob(i" vidijo v pohodu luškimi« kralja na Dunajski dvor zagotovilo miru , ter menijo, da bi zdaj vlado lahko razpustile svoje mučne armado, če se skleuo trdna zveza med Nemčijo, Rusijo, Avstrijo i ti Itulijo, ker so te države močne dovolj, du zagotovi evropski m r.
Srltslm vludu je odstavila belgradskeRu patriarha Mihaela , ker je bil bojda prevelik prijatelj Rističa iu Rusije. Očitajo se mu še drugi grehi, pu čuduo, da jih Srbi še le zdaj vidno
Na llolffisrMkcm prestopila celu vas Gimendže li katoliški veri. Sprli so se prebivalci s svojim popom.
ljubki krulj je Dunaj žo zapustil in
so podal v Italijo nuzuj. Naš cesar ga je ime noval zu imenlastnika 28. pešpolka, ki je bil prej po Izm. Benedeku imenovan.
Luški , irredentovci" pa niso n č zudovoljni, da je njih krulj šel na Dunaj, ter se hudujt v svojih list'h, češ du je>'to čisto nenaravuu zve/.a, in du Laln ne bodo pozabili nu Trst
da bo kralj Da je zveza
du Luhi ne bodo in nu laške Tirole. Pretč tudi v kratkem njih jezo občutil.
z I tn 11 jo nenaravna, to pruvimo tudi mi.
Volitve na Nciitakcm so končane ra/un tistih, kjer bo treba novo volitve, ker noben kandidat m dobil absolutne večine. Tu kih uedovršenih volitev je 100. Izmed dovr 4emh volitev pu so dobili poslancev: katoliško središče 100, protestantovski konservutivci 44 državna strunka 22, auprednjaki 1)5, nurodnl
liberalci Al, liberalci sploh 2, 8ccos'j(inisti t4, ljudska stranka R, Poljaki 15, partikulariati 17. Katoliška stranka je toraj najmočnejia v nemškem državnem zboru.
Izvirni dopisi.
% Dtiimju, 1. novembra. (Laški krulj. — Državni dolg.) ltalijunski kralj lluuibert Je včeraj zjutraj ob 9. uri s kraljico Marjeto zapustil Dunaj, ter se vrnil nazaj v svoje kraljestvo. Cesar in cesarjevič Rudolf stu ju spremila nu kolodvor, kjer so se prisrčno drug od druzega poslovili. V Miirz-zuschltigu je bil za italijanske goste na dvorna stroške pripravljen zujutrk, v Beljaku pa obed. Zvečer ob •1/49 uri sta srečno dospela v 1'on-tebo, ter se eno uro pozneje odpoljala naprej. C-sar so svojega gostu počastili še s tem, da so gu imenovali za vlastuika 28. peš-polka, ki je bil prej Benedkov. Tudi luški poročnik grof Rob lunt iu ministru Muucini pa Depretis, ki sta bila prišla h kraljem, so bili odliko vnni ter bo dobili veliki križ sv. Štefanovega red««
() velikih vojnškfh vajah, ki so se vršile uškemu krulili nn čust, poročajo dunajski listi, du konj juhiič, ki je bil pripravljen za italijanskega kralja je bil tako nemiren in plašen, du ga krulj ni mogel zahajati. Ko so cesar pristopili k njemu, bi je miren, a vendar kralja ni pustil na se. Cesur so mu nu to prepustili svojega konja, ki se je pa pred kraljem enako plašil. Pripeljali so toruj šo tretjega koma, ki ga jo krulj šo le zajahal, ko so uiu bili zakrili oči, da jezdeca ni videl. V nedeljo so bili prišli vsi luški gostje k žegnuni maši v dvoruo kupelico, k kteri sta bila prej napovedana cesarjevič Rudolf in njegova soproga Štefanija. Sv. mašo je darovul naš rojak c. k. dvorni kaplan dr. Kulavic, kteri je vsled posebne pozornosti kraljice Marjeto prejel še poseben spominek na ta dan.
O pomenu kraljevega popotovanja na Dunaj piše rimski katoliški liBt „OsHcrvatora romano", da je bi la to Hpokorna pot italijanska vlade, ki se jeposlužila krone, d» je spoznala „mca culpn." „Dunes gredo ua Dunaj, sklepa „Osservatore" dotični stuvek, in ceBar odpusti; ko bi italijanska vludu jutri pri papežu prosila odpuščenju, ue dvomimo, du bi tudi papež
klicali: Kuj ue prideš k nam? Kuj te zamuja?' Kaj delaš v puščavi tako dolgo? A jez sein jim odgovarjal: Z mojo srečo je proč, al moja naloga So ni dovršena. Ostaju mi šu ena izmed vseh prav druga duša. Za-ujo se hranim. Dogodki so mi uje sled izgubili, toda uekega dne mi jo Bog nazaj da. Ta jo duša preljub-Ijene hčere, ktero sem v gospodu rodil in ktero bi rad zaročil v nadzemski ljubezni s tistim ženinom, kteri edini je nje vreden. Nato mi odgovore: Dobro tedaj, dopolni svoje delo; z nebes doli bodemo na-te gledali, te čuvali in Boga prosili, du ti pomore. Imej zaupanje. Tiuta, ki jo objokuješ, ni smrtna, zgubljena pa se zopet najde".
S takimi besedami se je bil Eusobij obrnil k Fiaviji, ktere nenavadno ginjenoat no pričale solze. Pretokstut si j« silo delal, da bi prikril notranjo vznemirjenost, toda steklo mu je le na pol. Emilija je sjioznula stanje, kukoršno je bilo res, pa zarad izida se je bila že upe kojila, nuj bi bil kakorkoli. V tem pa je nnšlu cčlo temo skrivnih in zato hujših bolečin, ue da bi si mogla povedati, na ktero stran da se nagne britki kelh, ki ga je tela vsem prihra niti in lu sami sebi pridržati.
Po trenutnem obtnolku. ki je bil pa stoletna misel, nadaljnjo Eusebij:
„Du se oviirujem pekočiue na svoji duši iu žgečega plamenu svojih spominjanj, sem se po cele tednu h tem pečal, du sem prebiral pisatelje, ki so navduševali mojo mludost. Vzvišenost, Kvintiluinova, zgovornost Oicer6nova, roanoba Frontonovu in ljubkost Plfnljeva me jo znpo-ljala na novo in med tem, ko sem pod poBtom in pokoro omugovul, som zopet v roku jemal Homčrja in Plauta. In če sem za takim berilom prestopil h hebrejskim prerokom, ae mi je pa studila in gnjUHila njih surova in robata govorivščinu. Ležal sem, bolezen me je bilu uzela. Ta hip se vidim postavljenega pred sodni stol najv.Sjega sodniku. Svetloba njegovega obličju puhne monutlu; čujem glus, ki me praša: kdo si? — kristjan sem, odgovorim. LažoS. Oicer6novec sera, moraš reči, zakaj ondi je tvoje srce, kjer imaš svoj zaklad. Nato me bičajo in le toliko sem imel še uu či, da sem vskliknil: usmiljenje, gospod, usmiljenje. Druzega ui bilo čuti, ko te besede in pu udarcu bičev. Naposled obljubivši, da pisateljev svetnjakov več ne berem, bil sem izpuščen iu zuujdem su na svojem ležišču,
zdelan tod« zdrav. Na močeh sem bil opešal, ali trealica me je bila pustila in zopet me jo navdajalo ujmnje, veselje, življenje".
Pogledi Eusebija so krilili aemtertje, kakor bi teli utis poizvodeti z obrazov, z Kmiiije na Flavijo, s Fluvijo nu Emilijo.
Te pa so hotele vedeli, kako da se mu je življenje istekalo v pufičuvi, kilko blaženost da je užival. Karkoli se je več ali munj na Eusebija nanašulo, vse je bilo njegovim blagim prljuteljicara in celo Prctekstatn, uko tudi ho ga obhajali sprva bolestni pomiselki, živahno, zanimivo, predmet največje rudoved-nosti.
Puščavnik se mudi nekoliko trenotij z odgovorom, pomišljajoč in spomine Hvojo prt-šujoč. Potem pu jame globoko vzdihnivši:
— Silite me, da nuvBjum znano vrstice našega pesnika;
Quod genu« hoc hominum? Q,uavo hunc tam burbaru morem permlttit patria? ilospitio prohibemur arena . . .
Nato se pu popravi, kakor da bi mu vest kaj očitala:
velikodušno odpustili. Danes so odpovedo Tri dontu in Tr«tu, jutri ho lahko odpovedo knkt drugi reči". Naj pri tej priliki 60 omenimo, da je nedavno ueki italijansk državnik ovoje mnenje izrekel, da It m ne more biti glavno mesto italijanske države. Ker »i država in cerkev nasprotujeta zarad Itima, ima le pun-tarnka ali republikanska stranka od tega dobitek, ako pa ona zmaga in osnuje republiko, se bodo stranke precej cepile in Italija bo razpadla. Ta državnik toraj meni, da si bode morali. Italija, uko hoče obstati, poiskati drugo glavno mesto iu Run zopet prepustiti papežu. To jo vso prav m resnično, a ta mož je pozabil, da Italijanska vlada sv. Očetu ni vzela bhiiio Rima, ampak tudi Se veliko drugih dežel, ktere je enako dolžna papežu nazaj dati, kakor Rim.
ZmernejSi državniki Hprevidajo, da je Rim kot glavno mesto celega katoliSkega sveta imel veči veljavo in slavo, kakor sedaj kot prvostolnica italijanskega kraljestva. Zato si pa ono slavo in veljavo zopet nazaj želč. Da ne pa italijanska vlada Se prav nič ni približala sv. očetu, in da na to menda tudi še ne misli, priča nnm med drugim tudi to, da papežev nuncij ua Dunaji, nadškof Vanutelli, ni pozdravil italijanskega kralja, kakor so atorili poročniki iu poslanci drugh vlad. Sv. Oče ao gotovo pripravljeni odpustiti, pa kralj mora storjeno krivico spoznati in pokazati voljo, da jo hoče po vsej moči poravnati.
„Wiener Zeituug" objavlja stanje državnega dolga koncem prvega pol leta. Od zad-nega izkaza (31. dicembra 1880) se jo konvertirani dolg pomnožil za 14,863.574 gld. zdaj znaša 1.344,218.789 gld. Ves dolg je koncem meseca junija znašal: Splošnji državni dolg 2.772,939.876 gld., od ktoroga plačuje država letnih obresti 69 910531 gold. v bankovcih 44,546.188 gld. v ar., toraj skupaj 114,406.719 gld. Ako prištejemo še dolg takraj litavskih dežel, kterega je 442,417069 gld. z letnimi obresti 8,762.891 gld. v hankovc h, 741 442 gld. v srebru, 13,634.008 gld v zlatu, toraj skupaj 18 128.341 gld., ziillčtk VCM dolg 3,«l5.;)5n.» IA «1., o«l ktcrcga Jc Irclin plačevati letnih olircNt «:»'£,53A.OUO gl., in sicer 73,693.422 gld. v bankovcih, 45,207.630 gld. v srebru 111 13,634 008 gld. v zlatu. Pomnožil se jo ves dolg v zadnjem pol letu za 50 912.830 gld., za kterega se je izdalo 54,347.800 gld. papirne
rente avstrijske. Pri tolikih obrestih za državni dolg pač ni čuda, da državi za marsiktero potrebno in jako koristno reč in napravo primanjkuje denarjev, in da se no more misliti na znižanje davkov. Kedaj bomo pač prišli do tolikanj zaželjenga časa, ko bode imela država več dohodkov kakor stroškov in ho bode moglo misliti na znižanje tako ogromnega državnega dolga ?
1» Welll4.11 Loke: 25. okt. se snide več ponočnjnkov v neki bezuici Zulinako lare ua pijačo žganja. Pozno po uoči se spravljajo k razidu, ali nek hudobuež izmed teh je hotel hvojo junaštvo pokazati, kresni! jo tovarša tako nesrečno po glavi, da je revež komaj domu v Veliko Loko prilezel, pa žo čez nekaj ur dušo izdihnil, lludodelmki se množijo, ker ho jim v ječah boljši godi, kakor poštenemu kmetu pri njegovem trdem dolu. Kdaj pn se bodo že vendar zaprle peklenske bernico, krčme za žganje ?
Domače novice.
V Ljubljani, 5. novembru
(Obrnil, knezu in škofu dr. Krizostomn J'o-gačarju) ho nam z Dunaja 3. t. m. poroča, da zdravje prav vrlo napreduje; in da že zdaj veliko boljši vidijo ua operirano levo oko, kakor na desno. Še kakih 8 dni menda ostauejo na Dunaji, potem pa ae zopet vrnejo v Ljubljano.
(Mil. Škof Ver t in) ho ae to dni vrnili iz Rima, ter so se včeraj po sv. maši, ki ho jo ob Vas nn imeii v Htolnici, podali v Novomeški, kjer so nekdaj dovršili pet gimiiuzijakih razredov; od ondot pa ae podajo v avoj rojstni kraj Črnomelj.
(Josip Jurčičev nagrobni spominek) je užo poatuvljen ob Baumgartuerjevi kapeli na sta-rem pokopališči. Izdelan je v starogrškem slogu po načrtu pariškega arhitekta Leblaucheja. Nagrobni napi h ae glasi:
Joaip Jurčič, rojen na Muljavi blizo Krke, 4. marea 1844, umrl v Ljubljani 3. maja 1881. leta. Svojemu pisatelju in pokrovitelju postavil hvaležni narod slovenski. Trd bodi, neizprosen mož jeklčn, Kadar braniti je Cesti in pravice Narodu in jeziku svojemu.
Tugomor, V., 8. Sjiomemk obdaja umetna železna ograja,
J—Mi.iPi l." ....... ....... • 1 ....." .....■'»"■' " «...................' .........-
— „No tako, raje moram ponoviti sv. besede:
„(/Um consiateret adversum 1110 peccator, obmutui et humiliatus sum".
Ali pa tudi:
„Kgo vero tanqunm aurdus non audiobam et tamiuam mutua non nperiena oa auum".
„Hud prepir ao je unel v cerkvi autiohijski. Tega nisem vedel in so ga toroj nisem udeleževal. Vahoduiki so držali s Kirilom, za-hodniki pa z Vitalom. Jez uum bil pa iz zahodu, od todi moje hudodelstvo in njih ljudstvo. Pridejo, oblegajo mojo atanico in penečih usten in krčevitih pesti, a katerimi so mi namčrjali, so upili:
„Mt wi ti za Vitala ali »i za Kirila?'1
Jez jim odgovorim, da nu poznam ne tega ne uuegu. Jez nem za mir in za resnico.
Nato me obsujejo, pritiskajo tožeči mo, da hotn krivoverec. Jez, krivoverecl Ker ozna-nujeui samobitnost v trojstvu božjem, jez aom dolžAii Hiibelijevstval
„Čo sto vi arijovci, odvrnem jez, to imnte pravo; siccr bi več uo bili pravoverni. Če
nem pa jez krivoverec, to sem pa a celim zahodom, z Egiptom, z llimom, s Petrom. Zakaj dolžite aamo mene? Jez sem le potok; grajajte vir. Ah, aramujem ae povedati, da v tihoti naših stanic pogubljate svet.. Vraž in v pepel zakopani ae drznete škofe soditi. Kaj ho upodobi taka smelost, pod apokorno zunanjostjo? Jez da sem krivoverecl No dobro, pa kaj to nam mari ? Rodite mirni. Kaj mi-alite, da pojdem jez po cerkvah, ljudstvo za-poljavat, razkol delat, jez, ubog pustinjak, pri-prost samotnik, ki od uikogur nič ne zahteva, ki se živi z delom svojih rok za ailo, po besedah apostola, da kdor ne dela uaj ne je V '
„Tako sem jim pravil, toda čuli niso nič. Hočejo me pregnati iz tega kota v puščavi. Cm jim potrdim, kar zahtevajo, pa ae jeze. Če jim pa dovolim, kar žele, 1111 pa ne verjamejo, ampak mo silijo k odhodu. Prosim jih milosti, zanašajo mojemu oinagujočemu zdravlju, prosim jih odloga do konec zime. Z veliko težo se dajo preprositi.
,,Dvajset, potov ao že nazaj prišli od onih dob, pa vselej s tistim sovraštvom v srcu, a
catero je izdelal tukajšnji ključarski mojster
Ij. Zelenec.
(t Viktor Eržen.) Na vernih duš dan popoludrie bil je pri av. Krištofu pokopan na-depolui mladi jurist Viktor Eržen, ki je 31. t. m. za jetiko umrl. Med pogrebci vidili amo tudi njegove sošolce g. bogoalovce, ki so gt spremili k zadnjemu počitku, ltanjki je nekoliko časa sodeloval pri „Slovenskem Narodu". Naj v miru počivat
(Odpretje nove klavnice.) V četrtek se je nova klavnica slovesno odprla pri navzočnosti deželnega predsednika g. Wmklerja, deželnega glavarja grofi Thurna, mestnega župana, predsednika kupčijsko zbornico g. Ku-šarja, mnogih poslancev iu druge odlične go-spftie. Mesiir g. Štrukelj se jo mestu zahvalil v imenu mesarjev. Govorili ao tudi župan, Dežman in A. Aličin. Mesarski hlapci so odgovarjali z burn 1111 „živio!" Pobilo ae jo za začetek 11 pita iti h volov. Zvečer jo bila slovesna vesel o pri mesarju g. Štrukoljnu. Veliki mesarji so nad vratmi klavnica zapisani in ti ho: Prane SlovSa, Miha Dimnik, Jože črne, Janez Počivavnik, Ferdinand Kozak, Franc Štrukelj, Janez Kopač, Jernej črue, Anton Po rent a" in Janez Žabjek.
(Slovesni uhod v novo klavnico.) V sredo bil je aloveseu vhod v novo klavnico- Mesarji, v belih jopah iu rudečih hlačah, ho gnali pitane vole skozi mesto slovesno •» novo klavnico. Najlepši par je imel mesar g. Fr. Štrukelj (Šmajhel), ter sta vagala 1810 kil; lepe pitane vole ao nadalje razkazali mesarji gg. Kopač, Dimnik, Počivavnik, Jožo Črne, Jernej Črne, Porenta, Slovša, Kozak in Žabjek. Občinstva gladajočcgti jo bilo obilno.
(Ogenj) V Podborštu pri Litiji je otrok zanetil 111 pogorelo je 12 poalopij, z vsem kar 10 b lo v njih. Škode je nad 5000 gl. Samo dva ata zavarovana.
(Svarilo našim delavcam.) „Laib. Zoitg." piše, da je Slo nekaj kranjskih delavcev ua Grško, kjer francozka družba dela luko; da so pa tako slabo plačani, du si ue morejo pri t.amošnji dragim nič prihraniti. Mnogi ao tudi za mrzl co zboleli. Vai ailijo nazaj. Slovanski delavci ho svarč, naj ao ne puste tje zvabiti.
(O trtni uši) bode dala vlada na Hvitlo nemško in sloveusko knjižico h podobami ter jo brezplnčno razdelila županstvom. Sicer pa so bo knjižica dobivala po 10 kr.
kletvjo 1111 ustnih. Ugrabili so mi mojo bukve, svetne in svete. Spe sem čul 11 lih krik. Po noči iu po dne 1111 niso dali miru. Svojo priljubljeno staniščo moral sem popustiti 111 drugega zavetju si iskati. Živali pustili e bile ao mileje, v svoje varstvo, bi rekel, ho me vzele.
„Tnmo, pristavi Eusebij, s prstom kazaje kraj, na kterega so koj vsi pogledali, tamo lo je moj edini in zvesti tovariš".
Lev prikoraka, počasno in veličastno se zibaje, ki sedaj zre Eusebija, sedaj njegovo obiskovalce s smelim a prijaznim oknm. Videti mu je bilo, da ae čudi o prisočnosti teh novih gostov in da sam sebe praSa, kaj bi Ii usmerjali.
Ti bo ae bili prestrašili tacega BOBCda in nehote zavetja iskali v aamotnika Staniči, toda na Knaebijev migljej mu žival k uogam krotko
leže.
Ta trenotek bil je Eusebij, kakor Daniel v levnjaku 111 vsi akupaj so molili vrato v preroku: ,.Uog 1111 je poslal svojega angela, ki je levu zaprl žrelo; ni me trgal, ker sem bil pravičen".	(Daljo prih.)
Razne reči.
—	Miši jo n. 5. novembra t. I. bodo preč gg. misijonarji oo. Lazarieti, po preč. g. Ant. Žguru, župniku, povabljeni, začeli obhajati sv. misijon na Premu, ki bode 8—9 dni trpel. Bog daj svoj blagoslov.
—	Iz Novega mesta se nam poroča, da so preč. gospod prošt Wilfan 2. t. m. v drugič od mrtuda zadeti zgubili zavednost in da ni upania, da bi zopet ozdravili. Kakor se nam pozneje poroča, so prošt včeraj 4. t. m. ob 10. uri dopoludne umrli. Pokopali jih bodo menda mil. škof Ve rt in, ki bo se včeraj podali v Novomesto.
—	Iz Trsta poročali bo dunajski listi) da bo mil. škof Dobrila 2. t. m. umrli. V Ljubljani o tem nič ne vemo, ampak pisma iz Trsta od 3. t. m. le pravijo , da so škof Dobrila hudo zboleli.
—	Kronprinc Rudolf kot prijatelj Slovanov. Pri dvornem obedu v Pragi igrala je vojaška godba od polka Ziemicki. Princ Rudolf jej ukaže, naj zaigra pesem „Kde domov moj", kar se je precej zgodilo. Potem je zahteval še češko pesem „slovanske tance"; te pa niso mogli igrati, ker niso tistih not pri sebi imeli. Drugokrat se bode morali že s slovanskimi napevi oskrbeti, če bodo hoteli pri princu Rudolfu igrati. Iz tega izgleda naj se učč naši nemškutarji, ker zaničujejo svoj jezik in slovanko umetnost, ko še celo prestolonaslednik tako ljubi in ceni slovanske jezike in pesmi.
—	N1ovn(vo. .,Ep ist o la encyclica ss. domini L e o d i a p p. XIII. „g r a n d e munus. Editio slavica p o 1 y g 1 o 11 a." Našim bralcem je še v živem spominu vesela navdušenost, s ktero so bili slovanski narodi sprejeli okrožnico sv. očeta Leona XIII. o češčenji slovanskih a p o-steljnov sv. Cirila in Metoda. Posebna skrb sv. očeta za blagor Slovauov je bila pač zaslužila tudi posebno zahvalo vernega ljudstva slovanskega, zato je bilo pruv in primerno, da so se bili naši romarji letos vzdignili ter iz vsih dežel slovanskih hiteli v R.m poklonit se sv. očetu in skupno obhajat god sv. Cirila in Metoda. Mnogo spominkov so pri tej priliki prinesli seboj, ktere hranijo v spomin te izvanredne in za Slovane tolikanj pomenljive svečanosti. Naj lepši spominek je pa gotovo papeževa okrožnica Bama, ktera tako častitljivo, slavno in ljubeznjivo govori o slovanskih aposteljn h in o narodih slovanskih. C i r i 1 - M e to d o v a tiskarna vPragu je toraj prav storila, da je to okrož nico natisnila vvseh slovanskih j e z i c i h ter nam dala priliko si jo v iepi izdaji omisliti in hraniti za vse čase. Za latinskim izvirnikom pride najprej češka, potem pa precej slovenska prestava. Dalje se nagajajo v lični knjigi še poljska, rusinska, hrvatska, pa ruska in srbska prestava, posleduji dve natisnjeni s cirilico. Kdor 8e zanima za slovanske jezike, mu bode ta knjiga še po sebno dobro došla, ker ima lepo priliko raznotere narečja med seboj primerjati. Papirje svitlobel in močen , tisk ličen in razločen, sploh vsa vnanja oblika jako kraBna in primerna važnemu obsegu. Knjiga obsega 50 strani v 4° formatu iu velja 1 gld., trdo vezana pa 1 gl. 30 kr. ter 8e dobiva v katoliški bukvami v Ljubljani pred škofijo št. 6.
P a s t y r duhovni, časopis českoslo-vanskega duhovstva, je dovršil I. tečaj ali roč nik v XII sešitkih po 4—5 pol v veliki osmerki prav dobro in naBtopil že II. letnik. Po treh vže večkrat omenjenih predalih ima poslednji
prvega letnika pridige in osnovo do adventa, slovaški govor dekana Slotta 4. julija v Rimu, razprave o katekizmu, šolskih postavah, o pogrebih, o Armenih v Avstriji, iz liturgije in književnosti cerkvene itd. — Drugemu letniku je pa ua meBtu J. Ježka na čelu pravi vred-nik dr. Nik. Karlach, kanonik VišehradBki, kteri hoče b pomočjo mnogih duhovnih bratov ga oskrbovati. časopiB ta se je dobro vkore-ninil ia je v spretnih rokah. Obeta tudi v prihodnje donašati obilno prav koristne tvarine. Potrjuje to koj I. zvezek, kjer se nahajajo svetopisemski govori za adventne nedelje in praznik božični, ter osnove različne. Iskr ce o katekizmu, kateheze za bolj odrasle učence, o prvi spovedi. Odpor vzhodnje cerkve proti protestantovstvu ; o Velehradu. Odgovor pa pr.ža Leona XIII na adreso Slovakom Število bogoslovcev letošnjih ua pr. v Pragi jih je skupaj 147, v Olomucu celo 180 itd. Nektere Btvari iz cerkvenega pravosodja, liturgične in slovstvene. Tiska ga Cyriilo-Methodčjska tiskarna v Pragi. Stane za celo leto 4 gld. Naroča Be lahko tudi v naši „katoliški bukvami v Ljubljani."
—	,.K a t o 1 iško-po 1 i t i š ka čitalnica v čepovanu" pri Gorici vabi svoje ude iu prijatelje v zbor dne 6. nov. t. 1. ob 3. uri popoludne. Pogovarjalo in sklepalo Be bo: 1.
j O peteciji za postavo zoper razkosovanje kmetij, j 2. O peteciji za postavo praznovanja nedelj. 3. O cesti čez Spehovo brdo. K obilnej udeležbi vljudno vabi Blaž Grča, predsednik.
—	G. okrajni sodnik Pleš k o iz Litije postal je kresijske soduije svetovalec v Novem mestu. Čestitamo 1
—	Nemška ošabnoBt. V Berlinu iz ihaja časnik .,Gegeitwart'', ki piše o Čehih, da suiso za druzega sposobni ko za godce ali pa j za denuncjante. Zato so jih v prejšnjih časih
radi jemali k policiji. Časnik piše, da so zdaj ti hlapčevski slovanski narodi postali gospodarji v Avstriji, da je njim vse dovoljeno Nemci pa se strašno zatirajo itd. Take poročila pošiljajo naši Nemci v Berlin!
—	Stolni dekan v Mariboru je poBtal preč. g. stolni župnik Jurij Matjaš č.
—	Opozorujemo na današnji inserat: „Borzne operacije" bankine hiše „Leitha" na Dunaji.
Priporočilo.
Zahvala.
Za pogarelce v Knežaku so podpisanemu naravnost, poslali :
G. Jsnez Klofu»ar iz Dni 2 gli<. G. Ant. Domicelj, Črnivrb 10 gld. G. Mat. R. 1 gld. G. Jakob Strupi, Trnovo 1 gld. Prisrčna Vam zahvala, mil. dobrotniki. A. Ponikvar, župnik.
Proti napetju in kislini
v želodcu zoper hemoroide, zabasanje, bolezni na žolču in jetrih,
zoper uc{>i*to kri,
zoper tišeanje krvi proti glavi in p rs o m.
čast. bralce tega listal opozorujemo na sledečo knjigo, ki je doživela že šesti natit ter je v znanstvenem in dejanBkemi oziru vsega priporočila vredna:
Katechismus der Baustyle
oder Lehre der arcbyrectonischen Styl&rten vod den iiltesten Zeiten bis auf die Gegeuvvart vou Dr. Ed. Freyherrn v. Saeken. Mit 103 Abbil-dungen , nebst einer alphabetisch geordneten Erkatung der gi wohulehen Kunstnusdiiicke-Preis mit tchooem Euibande ti. 1-20, per Post 5 kr. mehr.
Knjiga obdeluje prav razumljivo razne stavbene sklade ali načine po nj h posebnostih iu zgodovini.
Knjiga bode toraj dobro služila vsem dotičinm stanovom, n. pr. zidarjem, mizarjem, kamnosekom itd. Posebno se priporoča čast. duh. predstojnikom, ki morajo navadno več ali meuj pienavijan ali na novo zidati cerkve, dub. stanovanja itd.	(l)
Ker je knjižica ž« nekaj časa jiriporočena gg. b o g o s I o v c e m v Ljubljanskem s e m e n i š č u, j e njena r n b I j i v o s t n e-dvomljiva.
V zalogi jo ima ter nu vse kraje razpošilja katoliška bukvama v Lju-bljani.
Borzne operacije
izvršuje točno, gladko in direktno po originalnih cona h
bankina hiša ,,T^eitl»«,"
(administracije Halmai), Wien, Schottenring 15, vis-Ji-vis d. Biirse. Z	a) pri omejeni zictibl; (premije
_20 do 70 gld. za vsakih 5000 papirjev
(i\ la liausse ali baisse); dobitkom h) če cene poskočijo aH pr.dejir (Stellage);
—;- c) pri pridržani!, da so'papirji z
in sicer : dobičkom v denar spravijo.
Kupčije nn dobiček se točno in direktno izvršujejo. Oru/.birio kupčij« (samo SO do 60 gold, vplačila za 1000 gl. v papirjih.) Provizije samo 50 kr, Hfp- Gotovega plačila ni treba.	Viinnje na-
ročila in vsa bankirska opravila se točno poskr-bujejo. Pojasnila in podučila se primerno in brozplačno dajejo v denarnem iu iz/.rebovalnem listu ~,t'i(ha '•	00
SffT" Obilno obsegajoča brošura ima: /rehovalni koledar (načrte vseh evropejskih žrebanj poduk), kako naj so denarji na dobiček nakladajo, o raznih papirjih, zavarovanji lozov itd. Pošilja so zastonj in brezplačno.
Vse izdelano po naročilih zdravnikov, večinoma iz švicarskih
planinskih rož.
Tet«Mrr»ličue denint« cen« 4. novembra.
Papirna rent« 76 nO — Hrr,'r.ern» r*nt* 77 60 — LIrttH renta 94 — — 18601etno državno oosojilo 133 —
iKnkine »koije 828 — Kreditne akcije 364---Londor.
1'8___— Cen. kr. nekimi 6 59 — '20-frankov «.37.
To zdravilo je boljše in cenejše, ko vse
grenke vode.
Bolno kri mirno in polagoma razveže.
Dobro za vse bolnike.
Nikomur ne škoduje
Izkazi, v kterih so najdejo med drugim tudi mnogoštevilne sodbo strokovnjakov o dobrem učinku in neškodljivosti tega zdravila, se zastonj dobivajo po tistih lekarnah, kjer jo to zdravilo na prodaj. Treba izrekoma
je zahtevati
.Hraildove švicarske liohke" (Brandfs Scweizerpillen), ki SO V plehastih skatljah, in sicer stane škatlja s 50 bobki 70 kr., s 15 bobki pa 25 kr. Vsaka škatlja mora imeti zgoraj narisani pokrov, sicer ni prava, to jo beli švicarski križ na rudečem polji, pa ime izdelovalca.	' '
Prodaja v Ljubljani JUnjr. lekar.