Aktualno Podravje • Na Ptujskem letno ponikne za 480 olimpijskih bazenov pitne vode O Stran 3 Podravje Sveti Tomaž • »Pametni so si naredili veliko, ponižni pa nič« O Stran 5 i i i o taj er ski Ptuj, torek, 25. aprila 2023 Letnik LXXVI • št. 33 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Podravje Ptuj • 3,7 milijona evrov samo za arheološke raziskave O Stran 2 Aktualno Podravje • Pomanjkanje zdravil: v lekarnah iščejo alternative O Stran 3 V središču Slovenija, Srbija • Niški kardiologi kolegom nastavili ogledalo O Stran 7 Izobraževanje Podravje • Zanimanje za poklic trgovca še vedno upada O Stran 8 Črna kronika Haloze • Vlomilce zanimala le denar in zlatnina O Stran 24 v Šport Nogomet • V Stožice kompaktni in odločni O Stran 13 Podravje • Različni pogledi sosednjih držav na novo cestno povezavo O novi cesti Ptuj-Ormož odločajo tudi Hrvati Načrtovalci nove ceste Ptuj-Ormož s ptujsko obvoznico vred morajo pred izvedbo razrešiti še en zaplet. Ker gre za čezmejno cestno povezavo, je treba o koridorju doseči dogovor s sosednjo Hrvaško, ki pa ima drugačne načrte. Svoj del navezave naši sosedje namreč nameravajo pripeljati na mejni prehod Ormož in ne na Zavre, kot načrtu je Slovenija... Več na strani 9. Foto: Ponting.si Aktualno • Mali človek v kolesju^ zavarovalniškega drobnega tiska Dopolnilno zavarovanje Doplačila pri skojaj vseh zdravstvenih! storitvah > NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX tednBT^ Štajerski pripravili privlačno nagrado. Vse za zunanjo ureditev 2 Štajerski Aktualno torek • 25. aprila 2023 Videm • Jožef iz Vidma je že pol leta brez avta, a z novo ponudbo za zavarovanje Mali človek v kolesju zavarovalniškega drobnega tiska »Enajstega septembra je v naš družinski avto udarila strela. Zvok je bil oglušujoč, strela pa na avtu ni pustila vidnih znakov, čeprav je odpovedala vsa elektronika. Škoda je bila ocenjena na 6.000 evrov,« je začel Jožef iz občine Videm, ki se že pol leta bojuje z zavarovalnico Sava za poplačilo odškodninskega zahtevka zaradi udara strele. »Nisem si izmislil udara strele, bog ne daj,« je dodal, sklonjen nad kupico papirjev in beležnico, kjer ima zbrane datume klicev, sestankov. Jožef je stranka zavarovalnice Sava že vrsto let. »Vedno sem jim direktno plačal in takoj, sedaj ko potrebujem njihovo pomoč zaradi škode na avtomobilu, ki ga imam proti udaru strele tudi zavarovanega, pa nimajo niti najmanjšega posluha. Nikogar ne želim prizadeti ali prikazati v slabi luči, vendar pa ne morem biti več tiho,« je odločen Jožef. Potrkal je na številna vrata, poklical na nešteto številk, do zdaj neuspešno. Jožefova kalvarija se je torej začela 11. septembra oz. dan kasneje v ponedeljek, 12. septembra, ko so mu iz zavarovalnice po obrazložitvi dogodkov dejali, da naj avto pelje na cenitev na Ptuj. »Prišla je avtovleka, saj avto ni bil vozen. Cenilec je prišel in brez moje navzočnosti najprej ocenil, da škoda ni posledica udara strele. To me je najbolj zabolelo, ker si vzroka škode ne bi nikdar izmislil. Nato je izrečeno zanikal in rekel, da je škoda posledica udara strele, a ne direktne.« Zavarovalnica se izgovarja na »indirektno« strelo Tako je po nekaj tednih od cenitve prejel dopis zavarovalnice: »Zavarovanje krije škodo, ki jo na vozilu povzroči strela s toplotno in rušilno močjo. Na vašem zavarovanem vozilu ni sledi, ki bi nastale zaradi direktnega udara strele, posledično odklanjamo vaš škodni zahtevek.« Jožef je bil razočaran, saj da cenilec ni avta niti celovito pogledal. »Možno je, kot sem se ;; ........\VA\\wV Foto: Mojca Vtič Jožef iz Vidma že pol leta trka na urata zavarovalnice in izvedencev, da bi lahko uveljavil poplačilo škode, ki mu jo je na avtu povzročil udar strele. Foto: Pixabay Strokovno poročilo dokazuje udare strel, toda ... Jožef je pridobil je tudi okvirno poročilo o pojavih strel 11. septembra, ki mu gaje pripravil Elektroinštitut Milan Vidmar. »Poročilo je pokazalo več udarov strel na tistem območju, vendar za povsem točno lokacijo udara strel bi moral ponovno plačati, kar bi stalo tudi tisoč evrov in več. Če bi mi na zavarovalnici takoj rekli, da škode ne bom mogel uveljavljati, avta ne bi peljal na cenitev na uradni servis, temveč bi ga dal popraviti kje drugje. Žalosti pa me, da imam zavarovan polni kasko, kar vključuje tudi udar strele oz. kot sem kasneje prebral v drobnem tisku - le direktni udar strele ter da moram jaz namesto njih dokazovati, daje šlo za direktni in ne indirektni udar strele, čeprav avta niso niti dobro pogledali. Seveda pa če mikrosledi ne bodo želeli najti, je tudi ne bodo.« kasneje pozanimal pri podjetju Galun elektronika, da bi lahko strela pustila tudi mikrosled, saj se strela razprši.« Jožef se je pritožil, toda neu- spešno. Zanimivo pa je, da so ga v času, ko se bode z zavarovalnico, od tam že kontaktirali, če bi za ta avto, ki torej še niti ne dela in za katerega mu ne priznajo niti evra škode, podaljšal zavarovanje ... Statistike udarov strel ne vodijo Iz zavarovalnice Sava so sporočili le, da je v okviru kaska zavarovana le škoda, ki jo na zavarovanem vozilu povzroči strela pri direktnem udaru v to vozilo s svojo toplotno in rušilno močjo. »Pri direktnem udaru gre za vidno škodo, kjer je udarila strela, medtem ko gre pri indirektnem za udar strele nekje drugje, nastanejo preobremenitve in pride do prenosa energije po električnem vodu ali pa tudi po zraku. Ustvar- jen elektromagnetni impulz lahko poškoduje predvsem elektronske naprave daleč stran,« so pojasnili razliko med direktnim in indirek-tnim udarom strele. Statistike, koliko škodnih primerov so v zadnjih petih letih priznali zaradi udara strele v vozila, pa bojda ne vodijo, saj je zahtevkov malo. Pojavnost strel v Sloveniji je v evropskem merilu največja. Na Elektroinstitutu Miran Vidmar so v lanskem letu zabeležili nekaj manj kot 285.000 strel, od tega 56.000 med oblakom in zemljo. Letos je sistem skupno zabeležili 3.800 strel, od tega 800 med oblakom in zemljo. Podatkov o najpogostejših predmetih, objektih, v katere udari strela, nimajo. »Iz izkušenj z zavarovalnicami v zadnjih letih lahko povemo, da se največ poškodb pojavi na zabavni elektroniki, gospodinjskih aparatih, ogrevalni tehniki in inštalacijah objekta. O udarih strel v avtomobile točnih podatkov nimamo, smo pa v zadnjih petih letih obravnavali eno do dve poškodbi vozil na leto.« V opomin drugim Epilog Jožefovega boja z zavarovalnico je predvidljiv. Zavarovalnica trdno stoji za svojo odločitvijo, saj tudi na mediaciji, torej na srečanju, kjer nasprotni stranki skušata doseči dogovor, ni Jožefu ponudila niti evra. »Ne želim igrati žrtve, želim le, da je moja zgodba opomin drugim, kako nemočen si v dokazovanju svojega prav proti izkušenemu zavarovalniškemu aparatu v steklenih stolpnicah.« Mojca Vtič Ptuj • Vse investicije v mestni občini dražje kot drugje 3,7 milijona evrov samo za arheološke raziskave Zelo nazorno, s konkretnimi številkami, je ptujska županja Nuška Gajšek predstavila, kaj s stroškovnega vidika pomeni izvajanje naložb v mestu, kot je Ptuj. Dragocena arheološka dediščina vpliva na cene zelo „dragoceno". Zgolj za arheološke raziskave za načrtovano urejanje dveh kilometrov na Mariborski cesti bi po trenutnih cenah odšteli 3,7 milijona evrov. »Na desnem bregu reke Drave, ob Mariborski cesto so zgrajene hiše. Ljudje imajo kanalizacijo, vodovod, po večini pločnike, nimajo pa urejene meteorne kanalizacije in optičnega omrežja. Že pred leti je bil pripravljen projekt za urejanje odseka v skupni dolžini dva ki- lometra. Ocenjen je bil na 800.000 evrov. Zavod za varstvo kulturne dediščine je, kljub temu da je vse prekopano in raziskano, zahteval Spoštovani občankein občani, ob dnevu upora proti okupatorjuin prazniku dela vam iskreno čestitam! Bodimo ponosni! Vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost, proslavo ob dnevu upora proti okupatorjuin prazniku dela, 1. maju, 27. 4. 2023, ob 10. uri v sončni park, ob upravni zgradbi PMPO in na prižig kresa 30. 4. 2023, ob 21. uri na Panoramo. |WiWA, Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Arheološka izkopavanja bi bila dragi 1 in dolgotrajna. ne nadzor ob gradnji, pač pa arheološka izkopavanja. Takrat so bila ocenjena na dva milijona, v mojem mandatu smo ponovno preverili potrebo, ali je še vedno to pogoj za gradnjo in zavod vztraja pri teh pogojih,« pravi Gajškova. Za gradnjo meteorne kanalizacije in urejanje optičnega omrežja še vedno vztrajajo pri arheoloških izkopavanjih, kar pa bi bilo po trenutnih cenah zelo drago. Izvedeno je bilo povpraševanje, najcenejša ponudba samo za ta del investicije (arheološka izkopavanja) je znašala 3,7 milijona evrov. Dela bi trajala dve leti za območje dveh kilometrov. Gajškovi se to, da je zahteva omenjenega Zavoda, da se na novo raziskuje že raziskano območje, zdi absurdna: »To je realnost, s katero se soočamo. Ptuj je specifi-ka. Upam, da bomo skupaj s svetniki znali stopiti skupaj in se boriti za to, kar nam pripada. Mi smo podfinancirani glede na vse te projekte, da bi lahko mesto razvijali.« Svetnica Sergeja Puppis Freeba-irn je prepričana, da so prav navedene težave razlog, da imajo ljudje pogosto odpor do arheologije, ker so z njo povezane nemajhne ovire: »Prepričana sem, da če bi država morala plačevati te stroške, si ZVKDS ne bi tako izmišljeval pogojev. Ustvarijo odpor do kulturne dediščine, kar je zgrešeno. Na njo moramo biti ponosni. Vsem nam je v interesu, da imamo čim več pokazati.« Tudi nekateri drugi svetniki so se strinjali, da bo na tem segmentu nujno treba narediti premike in državo pozvati k spremembam ali sofinanciranju tega dela stroškov za izvajanje naložb v mestih, kot je Ptuj. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 25. aprila 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Akutno pomanjkanje nekaterih zdravil V lekarnah iščejo alternative Občasne motnje v preskrbi z zdravili so sicer običajen pojav, a se v zadnjem času to dogaja vse bolj pogosto, ne le v Sloveniji, pač pa v celotni Evropi. »Resnejša pomanjkanja zdravil se pojavljajo pri nekaterih antibiotikih, protibolečinskih zdravilih in določenihjakostih suspenzij za zniževanje telesne temperature pri otrocih ter pri peroralnih zdravilih za nadomeščanje potreb po železu,« priznava direktor Lekarn Ptuj Miroslav Mihalič. Mihalič: »Z ustreznimi zalogami zdravil uspe lekarnam in veledrogeri-jam večkrat premostiti občasne težave pri dobavi zdravil, tako da naši uporabniki teh težav sploh ne zaznajo." Zdravstveni delavci in lekarnarji iščejo alternativne rešitve - praviloma zdravila drugih proizvajalcev. O tem, na kak način težave rešujejo, Mihalič pravi: »Kadar zaznamo resnejša pomanjkanja zdravil, o tem obveščamo tudi ostale zdravstvene delavce in jim predlagamo rešitve, ki so v danem primeru na voljo. Največkrat gre za nadomeščanje manjkajočega zdravila z enakovrednim zdravilom drugega proizvajalca oz. medsebojno zamenljivim zdravilom, prilagoditev odmerjanja zdravila druge jakosti, predpisom podobnega zdravila in v nekaterih primerih za izdelavo magistralnega zdravila posameznemu pacientu v lekarni. Kadar je manjkajoče zdravilo na voljo v tujini, ga lahko pacient s papirnatim receptom kupi v tuji lekarni in odda vlogo za uveljavljanje povračila stroškov na ZZZS.« Praviloma zaplete uspešno rešujejo, tako da uporabniki večinoma težav niti ne zaznajo. Kaj so razlogi motenj v dobavi Direktor Lekarn Ptuj pojasnjuje, da na nastanek motenj v dobavi zdravil vplivajo različni dejavniki. Občasne motnje v preskrbi so sicer nekaj običajnega, a so se v zadnjem času poglobile, predvsem zaradi slabše dostopnosti do surovin za proizvodnjo in logističnih težav. »Posledice tega se kažejo v pomanjkanju nekaterih zdravil po vsej Evropi in ne le v Sloveniji,« še pravi Mihalič. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, dodaja, da se s to problematiko ukvarjata Evropska komisija in Evropska agencija za zdravila (EMA): »Težko je napovedati, kaj se bo dogajalo na trgu zdravil v prihodnosti. Pomanjkanja so praviloma začasna. V zadnjem obdobju smo bili seznanjeni s pomanjkanjem nekaterih zdravil, med njimi antibiotikov, antituberkulotikov, zdravil za zdravljenje epilepsije. Razlogov za pomanjkanje je lahko več, od težav v proizvodnji zdravilne učinkovine in/ali zdravila do težav v proizvodnji embalaže, pa tudi transport.« Kakšne so alternativne rešitve V nekaterih primerih zdravila enostavno nadomestijo z zdravilom drugega proizvajalca. Ko gre za zdravila z enakim učinkom, pa je potrebna komunikacija lekarnarja z zdravnikom in predpis novega recepta. »V redkih primerih lahko nadomestimo pomanjkanje z galen-skimi zdravili ali z magistralnimi zdravili (zdravila, izdelana v lekarni). V okviru zbornice deluje strokovna skupina, ki s priporočili pomaga lekarnam pri izdelavi magistralnih zdravil. Sicer zbornica komunicira tudi z drugimi institucijami, lekarne pa v svojih okoljih z zdravniki, vsi v skupni skrbi za zdravje ljudi,« še pojasni Potočnik Benčičeva. Dženana Kmetec Zakaj so »slovenska« zdravila v Bosni cenejša kot v Sloveniji Čeprav so cene zdravil v Sloveniji v evropskem povprečju, so na posameznih bližnjih, zlasti južnih trgih, bistveno nižje. Posebej bode v oči dejstvo, da tudi zdravila, izdelana v Sloveniji. Lekadol, septolete in podobna zdravila v prosti prodaji (brez recepta) so v Bosni bistveno cenejša kot pri nas. Enako velja tudi za tista na recepte. Za pojasnila o tem, kako je možno, da je identično zdravilo, proizvedeno v Sloveniji, pri nas dražje kot v nekaterih drugih državah, smo zaprosili tudi podjetje Lek. Zelo skopo so odgovorili le, da oblikovanja cen, cenovne politike in poslovanja na posameznih segmentih v skladu z internimi smernicami ne razkrivajo. Foto: Črtomir Goznik Podravje • Velikanske vodne izgube so strošek uporabnikov Na Ptujskem letno ponikne za 480 olimpijskih bazenov pitne vode Osrednji argument podražitve vode komunalnih podjetij je bil poleg dviga stroškov dela tudi izjemen porast cen električne energije, kije nujna za črpanje pitne vode in delovanje sistema, da pitna voda priteče iz domačih pip. Zato vodne izgube predstavljajo velik in nepotreben strošek v distribuciji vode, saj se poleg stroškov načrpane vode povečujejo tudi stroški električne energije. Na omrežju komunalnega podjetja Ptuj se je lani izgubilo 23,5 % načrpane vode, kar je 0,5 % več kot leto prej, na Bistriškem so izgube malenkost manjše, še vedno pa se po ceveh izgubi petina vode. Ptujsko komunalno podjetje je lani načrpalo 4,9 milijona m3 vode, prodali pa so je 3,7 milijona m3, kar pomeni, da je izguba znašala okrog 1,2 milijona m3 oz. se je je izgubilo za 480 olimpijskih bazenov vode. Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec pojasnjuje, da so vodne izgube predvsem posledica dotrajanosti vodovodnega cevovoda. »Težave se pojavljajo na cevovodu iz PVC-materiala, ki ni primeren za vodovodni sistem, ker je krhek, zato na teh odsekih prihaja do lomov. Ti cevovodi so večjih premerov (transportni in primarni vodi), preko katerih distribuiramo velike količine vode, zato so v primeru okvare tudi vodne izgube velike.« Težave so tudi na vodovodnih priključkih iz pocinkanih cevi, ki so zaradi korozije prepereli. Vzrok vodnim izgubam pa naj bi bilo tudi izpiranje vodovoda, ki ga morajo izvajati ob morebitnem dvigu usedlin v sistemu. »Vodni kamen, peščeni delci manjših granulacij, usedline mangana, železa itd. so posledica velikih sprememb pretokov v cevovodu, ki nastanejo zaradi nenadzorovanih odvzemov vode na hidrantih ali lomov cevovodov. Med vodne izgube se prišteva tudi voda, ki se uporablja za namen gašenja in morebitnih gasilskih vaj, kjer se odvzema voda preko javnega hidrantnega omrežja,« je pojasnil Širec. Direktor zagotavlja, da se podjetje trudi za zmanjšanje obsega vodnih izgub in da je to ena izmed temeljnih nalog podjetja, a v primerjavi z letom prej so se lani vodne izgube še povečale. »V podjetju smo pred časom tudi ustanovili ekipo, ki je specializirana za odkrivanje skritih napak na vodovodnem sistemu in posledično zmanjševanje vodnih izgub. Za uspešno izvajanje tega dela pa je potrebna stalna modernizacija opreme, avtomatizacija vodovodnega sistema, zamenjave kritičnih odsekov vodovodnih cevo- Zaposleni KP Ptuj so lani odpravili 459 okvar na vodovodnem omrežju. Eden od vzrokov za velike izgube vode je dotrajan vodovod, zlasti tam, kjer so cevovodi iz PVC-materiala, ki je krhek in prihaja do pokov cevi. Komunalno podjetje Ptuj, podatki za leto 2022 Dolžina vodov Cena m3* Načrpana voda Prodana voda Vodne izgube 1.400 km 1,2911 € 4.896.174 m3 3.745.573 m3 1.150.601 m3 *zadnja potrjena cena vode Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, podatki za leto 2021 Dolžina vodov Cena m3* Načrpana voda Prodana voda Vodne izgube 850 km 0,9513 € 2.241.423 m3 1.789.094 m3 452.329 m3 *zadnja potrjena cena vode vodov ..., za kar pa so potrebna določena finančna sredstva, ki pa so omejena.« Kraja vode iz hidrantov in slepi priklopi Tudi na Bistriškem vodne izgube niso zanemarljive, saj se pri prenosu izgubi kar petina načrpane vode. »Vodne izgube nastajajo pri poškodbah cevi, predvsem zaradi dotrajanosti, nedovoljenih odvzemih iz omrežja in izvedbe »slepih priklopov«,« je dejal direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek. V boj proti izgubam so se podali z dodatnim nadzorom. »Dogajanju na sistemih in spremljanje neobičajno povečane porabe poleg pregledov na terenu sledimo s telemetrijo. Lani pa smo začeli de- Nižji zneski na položnicah že junija? Na aprilski seji je podlehniški župan Sebastian Toplak povedal, da Komunalno podjetje Ptuj že pripravlja nov izračun cen za oskrbo s pitno vodo. »Že maja pričakujemo nov predlog cen vode, saj je vlada podaljšala kapico za električno energijo, tako da bi bile že junija cene vode nižje.« liti cevovode na DMA-cone z vgradnjo dodatnih merilnikov pretoka. To dejavnost bomo nadaljevali, saj se je izkazala za zelo učinkovito pri zmanjševanju izgub.« Pri nedovoljenih odvzemih pa je največji izziv najti povzročitelja, pravi Tramšek. Nedovoljeni odvzemi so najpogosteje na hidrantih, beležijo pa tudi nedovoljene priklope na javno omrežje. Med evropskimi državami se Slovenija uvršča v skupino držav z večjimi vodnimi izgubami, vendar se stanje izboljšuje. Leta 1999 so znašale celotne vodne izgube okoli 40 %, v 20 letih je komunalnim podjetjem uspelo izgube znižati za 13 %. Po podatkih statističnega urada je v letu 2021 na omrežju javnih vodovodov v Sloveniji poniknilo 27 % načrpane vode. Mojca Vtič Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 25. aprila 2023 Kidričevo • Odprli nov vhod v Talum Vhod za tovornjake z obvoznice Po tem, ko je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pridobila uporabno dovoljenje za del novozgrajene obvoznice, so včeraj prvi tovornjaki zapeljali skozi nov Talumov vhod, ki je neposredno ob obvoznici. Včeraj so skozi nov vhod v Talumovo industrijsko cono zapeljali prvi tovornjaki. Obvoznico je gradila DRSI, vhod v Talum, vključno z drugo komunalno in prometno opremo v poslovni coni, pa občina Kidričevo. Z novim vhodom v kidričevsko tovarno bodo prometno precej razbremenili Zgodnjo Hajdino in Njiverce, kjer so tovorna vozila v glavnem dosto-pala do Taluma. „Novi tovorni vhod bo odprt vsak delovnik med 6. in 16. uro, dostave za Talum so po splošnih nabavnih pogojih mogoče sicer le do 13.30. Izven delovnega časa je voznikom tovornih vozil na razpolago zunanje parkirišče. Vhod je namenjen le tovornim, dostavnim in kombiniranim vozilom, medtem ko vsa osebna vozila v industrijsko cono še vedno dostopajo na dosedanjem vhodu," so povedali v Talumu. Dodali so, da izgradnja kidričevske obvoznice in novega tovornega vhoda v industrijsko cono predstavljata nove priložnosti za razvoj tako obstoječih podjetij in poslovnih partnerjev kot tudi morebitnih novih gospodarskih subjektov. Znotraj varovanega območja industrijske cone je namreč na voljo več gradbenih parcel za industrijsko dejavnost. MZ Ptuj • 105.000 evrov za preprečitev poplavljanja ceste Konec bazenov deževnice v Puhovi Tudi najmanjše deževje, kaj šele obsežnejše padavine, popolnoma onemogočijo prevoznost povezovalne ceste med Puho-vo ulico in Rogozniško cesto. Zato je ta del ceste v času deževja pogosto za promet zaprt, kar naj bi letos vendarle uredili. -. .¡v ■ ■■ m ■ h"IT t"ii1jaMS^TH»^ Foto: CG Ob vsakem deževju je ta navezovalna cesta neprevozna. Čeprav gre za novejšo cesto med trgovino Obi in podjetjem Zaščita, so stalne poplave ob vsakem deževju dokaz, da so na primerno od-vodnjavanje padavinskih voda popolnoma pozabili. Kot je razvidno iz dosedanjih odgovorov Mestne občine Ptuj, je v problematičnem delu za odvodnjavanje padavinskih vod s cestišča izveden povsem ločen sistem kanalizacije, zaključen s ponikovalnico. Ta sistem odvodnja-vanja ceste ni povezan z javnim sistemom kanalizacije: „Padavinske vode s cestišč ni možno dodatno navezati na obstoječ javni sistem kanalizacije, ker takšnih dodatnih hidravličnih obremenitev sistem ne bi bil sposoben odvesti. Povečale bi se težave s poplavljanjem nekaterih objektov, priključenih na javno kanalizacijo, kar pa ni dopustno.« Tudi vzdrževalec ceste, Javne službe Ptuj, naj bi zagotovil, da ponikovalni-ca ni zamuljena, pač pa, da je razlog to, da voda počasi pronica, ker gre za nepropusten teren. Ta problem vodstvo ptujske občine skuša rešiti že nekaj let. V letošnjem rebalansu proračuna občina zagotavlja 105.000 evrov za ta namen, pripravljeno imajo tudi potrebno dokumentacijo za začetek del. »Izvedba je bila predvidena že v letu 2022, vendar je prišlo do tehničnih zapletov in smo spremenili način odvodnjavanja odvečnih voda. Po osnovnem projektu s cevnimi zadrževalniki, sedaj s ponikal-nimi polji,« so pojasnili na ptujski občini. V ta namen so si pridobili tudi služnost lastnikov sosednjega zemljišča, na katerem je postavljeno nakupovalno središče Qcenter. Upravitelj Robert Furjan pojasnjuje, da so soglašali s predlogom strokovnih služb MO Ptuj in so izdali služnosti za ureditev ponikalnih polj tudi na njihovem zemljišču: »Zavedamo se resnosti tega problema, dejstvo je, da je to območje ob vsakem deževju neprevozno, kar je treba urediti, zato smo občini pomagali po svojih močeh.« Dženana Kmetec Podravje • Sporna nabava naprav za magnetno resonanco Bolnišnica bo morala počakati na nove naprave Vseslovenska afera z nabavo naprav za magnetno resonanco vpliva tudi na ptujsko bolnišnico. Do zapletov je prišlo zaradi domnevno pristranskega oziroma prirejenega javnega naročila, kar pomeni časovni zamik pri nakupu teh zelo dragih aparatur, ki pa jih zdravstvene ustanove nujno potrebujejo in zato tudi nestrpno pričakujejo. Postopki za nabavo okrog 40 milijonov evrov vrednega javnega naročila so stekli pred letom dni. Na Ministrstvu za zdravje so se odločili za nakup 16 naprav za 13 javnih zavodov. Med njimi je tudi Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj. Novembra lani so posredovali informativno povpraševanje šestim potencialnim ponudnikom, enako so storili še februarja letos. Tokrat je ponudbo poslalo le eno podjetje, Siemens Healthcare. Zahtevane tehnične lastnosti so bile zastavljene tako, da drugim niso omogočale prijave. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je zato postopke priprave in izvedbe javnega naročila ustavil in podal prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad. Staro napravo za magnetno resonanco nameravajo nadgraditi Že prejšnji teden so iz ministrstva sporočili, da so objavili novo javno naročilo, ki bo potekalo v dveh fazah. Predmet tega je 16 magnetnoresonančnih naprav. Seveda pa ti zapleti pomenijo popolnoma drugačno časovnico od predvidene. Kdaj bodo zdravstvene ustanove lahko začele uporabljati težko pričakovano novo opremo, ne vedo. Vršilec dolžnosti direktorja ptujske bolnišnice Aleksander Voda je zadovoljen, da so med tistimi, ki bodo deležni dela te zelo velike investicije, zaveda pa se, da je čas dobave negotov: »Imamo sicer eno napravo za magnetno resonanco, a je zelo stara, Foto: Pixabay Naprava za magnetno resonanco, ki jo trenutno uporabljajo v ptujski bolnišnici, je potrebna nadgradnje. Pričakujejo tudi novo, a zaradi zapletov z državnim razpisom je ne bo tako hitro, kot so pričakovali. rabljeno smo že dobili. Ker je zelo kakovostna, jo bomo nadgradili, kar pa je velik strošek. Zgolj kletka te naprave stane 400.000 evrov, celotna nadgradnja pa okrog 700.000 evrov. Dejansko bi izvedli Bolnišnici še pol milijona evrov Pred tednom dni so predstavnikov ministrstva za zdravje ptujsko bolnišnico seznanili še z zelo dobro novico. Iz sredstev React je za nabavo posebno drage opreme ostalo neporabljenih 41 milijonov evrov. Ptujska bolnišnica sije že pred časom priborila del tega kolača. 250.000 evrom, kolikor so sijih zagotovili, pa država dodaja zdaj še dobrega pol milijona evrov. »Pripravljamo seznam najnujnejše opreme, kijo bomo kupili s tem denarjem, ki se ga seveda izjemno veselimo,« pravi Voda. Med drugim bodo kupili bolniške postelje, EKG- in UZ-naprave, monitorje... Vse to bodo nabavili še letos. Konstantno posodabljanje opreme je seveda izjemnega, pravzaprav ob zagotavljanju strokovnosti in prostorske primernosti ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov. 'generalko' in s tem omogočili še veliko število preiskav. Obdržali jo bomo tudi po tem, ko bomo dobili novo.« Naprava, ki jo trenutno uporabljajo, bo ostala v obstoječih prostorih, medtem ko morajo za novo še urediti primerne prostorske pogoje. Ker gre za izjemno težko opremo, bodo ojačali statično konstrukcijo dela stavbe, kjer bo postavljena. Po dokončanju izgradnje urgentnega centra se bo sprostil del internih ambulant v pritličju in prav tam nameravajo urediti primerne prostore. Tudi ta del investicije je ocenjen na okrog 700.000 evrov, saj bodo prostore sedanje internistike in diabetike morali popolnoma preurediti in statično ojačati, kar je izvedljiv, a precej zahteven poseg. Dženana Kmetec liPfSi "liSilift [IJIjA1 'ÍMáffl Ptuj • Precej stavb v mestu je zaradi dotrajanosti nevarnih za mimoidoče Občina za rušitve objektov namenja 30.000 evrov V centru Ptuja, pa tudi okolici, je veliko objektov, ki so primerni le še za rušitev. A pri tem se pojavlja kar nekaj težav. Ko gre za zasebno lastnino, so pristojnosti občine in inšpekcijskih služb omejene. Kadar gre za občinske nepremičnine, pa je za odstranitev treba zagotoviti denar. Letos so temu namenili posebno proračunsko postavko. Ovir pri rušitvi neuporabnih, dotrajanih objektov, katerih obnova ni smiselna, je precej. Sploh v spomeniško zaščitenih mestih kot je Ptuj. Velikokrat je pogoj soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. To pa je včasih tudi izgovor, da stvari ne uredijo. Tudi ko je ta pogoj izpolnjen, morajo občine za rušitev lastne nepremičnine zagotoviti denar. Takšni posegi sploh niso poceni. Samo rušenje stavbe Koteksa ob Dravi je stalo okrog 60.000 evrov. Polovico tega zneska prav namensko za odstranitev starih objektov v občinskem proračunu zagotavljajo letos prvič. Gre za 30.000 evrov. Čemu jih bodo namenili, na Mestni občini Ptuj pojasnjujejo: »V prvi vrsti so sredstva namenjena odstranitvi dveh dotrajanih (propadajočih) objektov na Žnidaričevem nabrežju, v neposredni bližini Campusa in stare klavnice oz. med njima. V nadaljevanju pa bodo sredstva na postavki namenjena vsem podobnim primerom, ki so oziroma bodo Potrebnih bi bilo še veliko več proračunskih sredstev, a začetek je. Letos nameravajo porušiti stare objekte ob Campusu. potrebni podobne obravnave.« In takšnih primerov je veliko. Tako v občinski kot zasebni lasti. Kadar gre za objekte, ki ne kazijo zgolj videza, pač pa predstavljajo tudi nevarnost za mimoidoče, zakon inšpekcijskim službam omogoča ukrepanje. A tudi, če se večini zdi, da gre za nevaren objekt, o tem, ali to dejansko drži, lahko od- ločijo šele pristojne službe. Mnoge na videz dotrajane stavbe bi bilo možno obnoviti in so statično še ustrezne, čeprav morda na prvi pogled ne zgleda tako. Kadar ni tako in je dejansko rušitev edina smiselna opcija, ima vzvode za ukrepanje tako republiška kot občinska inšpekcija. Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja rušitve kakšnih večjih objektov lani na našem območju ni naložila: »Odrejena je bila odstranitev štirih ograj, treh opornih zidov in treh enostavnih objektov, ki so bili postavljeni v nasprotju z določili gradbenega zakona in občinskega predpisa.« Dženana Kmetec Foto: CG torek • 25. aprila 2023 Podravje Štajerski 5 Sveti Tomaž • Zapleti pri pridobivanju zemljišč za prenovo regionalke »Pametni so si naredili veliko, ponižni pa nič« Obnovo regionalne ceste skozi Sv. Tomaž so spremljali tudi zapleti s pridobivanjem zemljišč. V dveh primerih je občina z direkcijo za odkup potrebnih zemljišč pristala na dodatna dela oz. zahteve lastnikov. Skorajda celotno lansko leto je v samem središču občine potekala težko pričakovana obnova regionalne ceste. Tamkajšnji občini je namreč po letih prizadevanj uspelo doseči dogovor z direkcijo za infrastrukturo, s katero je šla v 1,3 milijona evrov težko investicijo. Eno najnevarnejših in najprome-tnejših cest, po kateri so med drugim v šolo hodili otroci, so od pokopališča do konca naselja razširili, zgradili težko pričakovan pločnik, uredili javno razsvetljavo, meteorno kanalizacijo ter hkrati v zemljo položili elektriko. Čeprav je sedaj izvedba praktično pri koncu, pa je povzročila nemalo sivih las vodstvu občine predvsem zaradi pridobitve potrebnih zemljišč, kot kaže pa tudi nekaj slabe volje med krajani. Cvetko: »Stisnjeni smo bili v kot« Čeprav so v večini primerov stvari potekale gladko, so pri nekaterih lastnikih zemljišč naleteli na zaplete. Med njimi sta bila dva, ki sta prodajo potrebnega zemljišča pogojevala z določenimi - bolj ali manj - upravičenimi zahtevami. Tem je bilo po besedah župan Mirko Cvetko nujno ugoditi, kajti brez pridobitve teh zemljišč projekta ne bi mogli izpeljati. »V enem primeru je lastnik, kjer je sicer prišlo do večjega posega v njegovo posest, zahteval, da mu zgradimo nov dovoz do garaže in plato za dve parkirni mesti. Drugi, ki je sicer pred širitvijo ceste že imel ograjo z vrati, pa je zahteval, da mu namesto zelene - kot smo to naredili drugje - postavimo panelno ograjo v kovinski barvi. Poleg tega smo mu morali urediti tudi nov dovoz do garaže. Za prvega občana še lahko rečem, da je bil do zahtevanega upravičen, kajti ostal je brez precejšnjega kosa zemlje, z nič kaj prijetnim pogledom na škarpo. Obema pa smo morali ugoditi, sicer investicije ne bi bilo mogoče izpeljati. Na direkciji so nam jasno rekli, da če ne bomo dosegli dogovora, bodo šli v izgradnjo infrastrukture v drugo občino, kar pomeni, da bi izgubili 1,3 milijona evrov,« je pojasnil župan. Kot je še dejal, sicer noben izmed lastnikov ob cesti ni na slabšem v primerjavi s prej, saj so vsem vzpostavili prvotno stanje, vsi so prejeli tudi odškodnino za zemljišča, je pa zaradi različnih meril prišlo do slabe volje med nekaterimi občani: »Seveda so bili nekateri nejevoljni, ko so videli, da so nekateri dobili več, drugi pa bistveno manj. V tej luči je to prav gotovo krivično. A kot sem dejal, kaj drugega nam ni preostalo. Upam, da bodo ljudje to znali razumeti. In če potegnem črto, menim, da smo s sklepanjem dogovorov vendarle vsi nekaj pridobili. Naredili smo več, kot so ljudje pričakovali, konec koncev pa smo pridobili varnejšo cesto in pločnik na tem nevarnem odseku.« »Toliko težav kot pri tej cesti še nismo imeli!« Zapleti s pridobivanjem zemljišč se sicer pojavljajo v marsikateri ob- čini. »Ko se pogovarjam z drugimi župani, moram reči, da sem lahko tiho. Doslej smo vse investicije, ki smo jih izvedli, četudi je prišlo do kakšnega manjšega problema, rešili. Toda pri tej cesti se je res zapletalo. Odkar sem župan, je bilo tukaj največ zahtev in kritik, pa tudi najbolj me je prizadelo, saj so nekateri res komplicirali. Najbolj moteče je bilo prav pogojevanje, kar bom tudi jasno povedal na odprtju. Poleg tega pa upam, da to ne bo slab zgled za vnaprej glede prihodnjih projektov.« Očitna pa je tudi razlika, da so na nekaterih zemljiščih ob cesti zgradili parapetne zidove oz. škarpe, na drugih pa ne. Po trditvah Cvetka je bilo tako že načrtovano oz. sprojektirano vnaprej. »Prav bi bilo, da bi vsem naredili enako« Poročilo o dodatnih izvedenih delih sicer pričakujejo tudi svetniki. »Moti me, saj so si tisti, ki so bili zelo pametni, naredili veliko, tisti, ki so bili ponižni, pa nič,« je bil na seji jasen svetnik Mirko Lovrec. Občani, ki živijo ob sodobnejši regionalni cesti so s pridobitvijo v glavnem zadovoljni, tudi z vzpostavitvijo prvotnega stanja, izpostavili pa so, da ni pošteno, da so nekateri dobili več, drugi manj oz. da niso veljala enaka merila za vse. »Nikogar nismo nadlegovali, z vsem, razen z robnikom ob dovozu, smo se strinjali, ampak pri tem nam ni uspelo. Glede škarp pa mi res ni všeč, da ta ponekod je, drugod ne, oz. lahko bi nam vsaj ponudili, pa četudi bi morali kaj prispevati. Bili bi pripravljeni sofinancirati, saj bi bil tako tudi lepši celoten izgled centra. Če pa je občina financirala tudi to izstopajočo ograjo pri enem izmed lastnikov, pa bi seveda bilo prav, da bi takšno ograjo naredili tudi drugim.« O dodatnih delih in vseh zahtevah lastnikov so sicer odločali predstavniki direkcije, je še odgovoril Cvetko in dejal, da za zdaj še ni jasno, koliko so ta stala, saj končnih situacij še nimajo. Te pa naj bi - tako pravi Cvetko - krila država in občina, v sorazmernem deležu. Monika Horvat Trnovska vas • Odslej več za uporabo večnamenske dvorane in telovadnice Najem dražji za dobrih šest odstotkov Sedanje najemnine prostorov v občinski lasti so »stare« že devet let, zato ne pokrivajo več stroškov vzdrževanja. Ti so namreč v zadnjih letih precej narasli, zato so svetniki sprejeli novi cenik, ki najemnine dviguje za pet do deset evrov. Večnamenska dvorana je postala zelo priljubljena, bodisi za javne prireditve bodisi zasebna praznovanja, saj je že zdaj tako rekoč zasedena vse do konca leta, prav tako ni več mogoče dobiti termina zanjo niti v januarju 2024. Najem dvorane za poroke, rojstne dneve in druga zasebna praznovanja se bo za občane Trnovske vasi s 95 podražil na 100 evrov, za vse ostale pa s 180 na 190 evrov. V zimskem času bo treba za stroške kurjave namesto dosedanjih 30 dodati še 35 evrov. Če najetega prostora, poleg dvorane je namreč mogoče najeti tudi sejno sobo in kuhinjo, za seboj ne bo počistil, bo moral najemnik doplačati še za to storitev. Za uporabo šolske telovadnice so domača društva doslej plačala 13, odslej bodo 15 evrov, društva iz drugih občin pa namesto 27 po novem 29 evrov. Ura rekreacije v telovadnici se bo za fizične osebe in posameznike s 17 povečala na 19 evrov. Ker pa v veljavi še naprej ostaja določilo, po katerem so najemniki dolžni sami za seboj počistiti in razkužiti telovadnico, kar se je kot dobra praksa izkazalo med epidemijo, bo najemnina dejansko nižja za pet evrov, saj bo v njej upoštevano čiščenje. SD Ptuj • Brez sprememb parkiranja Šteje vsako parkirišče ... Vse dokler v centru Ptuja ne bo urejeno parkirišče, ki bo zagotovilo dovolj kapacitet, je izjemno pomembno prav vsako parkirno mesto. V zadnjih letih jih je bilo v središču mesta ukinjenih precej. Tudi na Minoritskem trgu, kjer ob cerkvi parkiranje ni več možno. Nasproti je sicer še vedno zagotovljenih nekaj mest, a so precej nedostopna. Če bi jih želeli drugače urediti, bi bojda izgubili še ta del parkirišča. Foto: ČG Dejstvo je, da je trenutno ob izvozu iz krožišča na tem območju praktično nemogoče parkirati brez obračanja. Tudi zato, ker so parkirna mesta precej ozka. Svetnik Sergej Ivanuša je na ptujsko občino naslovil pobudo za spremembo ureditve parkirnih mest na Minoritskem trgu. Predlagal je, da se usmeritev parkirnih mest uredi na način, da lahko ob prihodu iz krožišča voznik brez težav zasede parkirno mesto: »Pri trenutni usmeritvi parkirnih mest je nemogoče parkirati po prihodu iz krožišča in je treba obvezno nekje obrniti vozilo. Na tem območju ni primernega mesta za varno obračanje vozila in se s tem povzroča prometni kaos.« Ta najpogosteje nastaja bodisi pri stavbi sodišča in potopnih valjih bodisi pri pošti. Na občini so seznanjeni s to problematiko, a poudarjajo, da so spremembe zaradi prostorskih omejitev nemogoče oziroma nesmiselne. Možna bi bila le ukinitev dela parkirnega območja, kar pa seveda ni smiselno: »S tem bi povzročili dodatno zniževanje števila parkirnih površin v mestnem jedru in večjo obremenitev obstoječih parkirnih mest.« Problematike parkiranja v centru Ptuja se zavedajo praktično vsi svetniki in jo izpostavljajo leta. Mnogi podajajo razne pobude za izboljšanje. Eno takih je pred časom predstavila Lina Habjanič, ki je predlagala, da se okrepi redarski nadzor nad zaustavljanjem vozil v Lackovi ulici (Vinarski trg) pred pekarno. Čeprav je na cestišču talna označba za prepovedano ustavljanje, so tam pogosto parkirana vozila. »Označbe se ne upošteva, med prometnimi špicami pa zaustavljanje avtomobilov dodatno pripomore k prometnemu kaosu ob vključevanju na cesto, ki vodi na most. Za zagotovitev večje varnosti na omenjenem odseku naj se preuči možnost najprej povečanega redarskega nadzora nad ustavljanjem. Kasneje naj pristojne službe preučijo bolj vzdržne možnosti ureditve prometa na tem območju, morda z delnim zaprtjem kraka,« je predlagala Habjaničeva. Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva, je pritrdil, da je območje pred pekarno, gostinskim lokalom in banko težavno, nepravilno parkirana vozila pa zmanjšujejo varnost cestnega prometa. Brkič zagotavlja, da redarji nadzor izvajajo redno, a priznava, da ukrepi doslej niso prinesli pričakovanih rezultatov: »S talno označbo smo poskušali na prijaznejši način preprečiti parkiranje v ovinku. Na območju Ptuja je več točk, kjer se redno ponavljajo kršitve takoj, ko občinski redarji zapustijo to območje.« Tam so in bodo tudi v prihodnje še bolj aktivni. Dženana Kmetec Vsem občankam In občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju In 1. maju - prazniku dela. Župan Brane Kolednik 6 Štajerski V središču petek • 21. aprila 2023 Slovenija • Katere zdravstvene storitve nam pripadajo iz osnovnega zavarovanja Doplačila pri skoraj vseh zdravstvenih storitvah - Slovenski zdravstveni sistem se financira iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Za slednjega, kot že ime pove, se ljudje vključujemo po lastni odločitvi. In ločeno plačujemo pri izbrani zavarovalnici. A je tudi to tako rekoč nujno, če se želimo izogniti visokim stroškom, ki nas lahko doletijo v primeru zdravljenja. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč 100-odstotno krije le nekatere storitve, za velik del je treba doplačati, in to bodisi iz malhe prostovoljnega zavarovanja bodisi neposredno iz žepa pacienta. Zneski, ki jih mesečno plačujemo za obvezno zavarovanje, so različni in odvisni od našega statusa: ali smo zaposleni, samo-zaposleni, brezposelni. Delno ga kot obvezne prispevke za socialno varnost plačujejo delodajalci in delno zaposleni, samozaposle-ni, kmetje ..., lahko tudi država iz javnih sredstev. Tega prispevka pa se ne plača za otroke, ki so zavarovani preko enega od staršev. Kot je razvidno iz letnega poročila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in priložene tabele, so lani zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje mesečno plačevali od 29 do 276 evrov, na letni ravni pa je to znašalo od 348 do 3.312 evrov. Vseh zavarovancev je bilo 1.594.731, ki so skupaj v blagajno ZZZS prispevali dobre 3,5 milijarde evrov. V povprečju kritih 80 odstotkov Seznam storitev, ki so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krite v polnem obsegu in torej zanje ni treba doplačati, je določen v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Med njimi so zdravstveno varstvo otrok, nujna medicinska pomoč, presejalni in preventivni programi, patronažni obiski na domu, zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom, obvezna cepljenja, zdravljenje in rehabilitacija malignih ter mišičnih in živč-no-mišičnih bolezni, paraplegije, tetraplegije, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, duševnih bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni ter multiple skleroze in psoriaze. »Storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti, kot sta obisk osebnega zdravnika družinske medicine ali obisk ginekologa, so na podlagi zakona iz obveznega zdravstvenega zavarovanja praviloma krite v višini 80 odstotkov vrednosti storitve, razen kadar gre za nosečnost in kontracepcijo ter zdravljenje malignih in drugih omenjenih mišičnih in živčno-mi-šičnih bolezni, ki so, kot rečeno, krite v celoti,« razlaga Damjan Kos iz ZZZS. »Številne storitve se torej iz OZZ financirajo le v določenem deležu od njihove vrednosti, in sicer od 50 do 90 odstotkov, razliko do polne vrednosti pa morajo plačati zavarovane osebe iz lastnih sredstev, lahko pa se za doplačilo zavarujejo s prostovoljnim oziroma dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. V tem primeru doplačilo krije zavarovalnica, pri kateri ima oseba sklenjeno takšno obliko zavarovanja.« Povprečni mesečni prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, 2022 Kategorija zavarovanca Stevifo zavarovancev Prispevna stopnja Mesečni prispevki na zavarovanca v evrih Plačani prispevki v tisoč evrih Aktivni * 846.196 13,45% 276 2.805.0.08 - od tega delodajalci 846.1% 7.09% 144 1.464238 - od tega delojemalci 646.196 636% 132 1.340.779 Samostojni podjetniki 79M7 13,45 % 164 Í55.72S Kmetje 10,392 18,78 %all 6,36% 69 8.649 ZPIZ za upokojence 54Z532 5,96% 74 480:669 Brezposelni 12,052 11.82% 112 16.233 Zavarovanci po 20. točki 38.046 5,96% 29 13.185 Zavarovanci po 21. točki 39L146 2,00% 41 19.432 Ostalo — 27,086 različno 215 69.850 Skupaj 1.594.731 3.568.804 1 Podatek vključuje tudi prihodke od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti h od nadomestil za starševski dopust. * Podatek se nanaša le na tiste brezposelne osebe, ki jih je ZRSZ prijavil v zavarovanje kot prejemnike denarnih nadomesti! Iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. ^Vključeni so prispevki za pripornlfe, zamudne obresti, pozneje plačani ukinjeni prispevki, prispevki, kijih plačuje Republika Slovenija, prispevki za zavarovance iz i 7. in i S. člena ZZVZZ, prispevki od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter nerazporejeni prispevki. »Doplačila v osnovni zdravstveni dejavnosti, npr. za obisk zdravnika, so relativno na nekaj tisoč evrov,« pravi Damjan Kos iz ZZZS. Če se zaplete, cene poletijo v nebo Največ 50 odstotkov stroškov ZZZS krije pri nakupu očal za odrasle in pri zobni protetiki, do 60 odstotkov za nenujne reševalne prevoze, najmanj 70 oziroma 80 odstotkov za specialistično-ambu-lantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ter za storitve v zvezi z umetno oploditvijo in umetno prekinitvijo nosečnosti, najmanj 90 odstotkov pa za in- tenzivno terapijo ali zdravljenje v tujini. »Dejstvo je, da so doplačila v osnovni zdravstveni dejavnosti, npr. za obisk zdravnika, relativno nizka, torej zgolj nekaj evrov, ko gre za bolnišnično zdravljenje, pa zlahka narastejo tudi na nekaj tisoč evrov,« pravi Kos. Pri zavarovalnici Generali za primer navajajo nekaj cen posameznih posegov in storitev, ki pa so, opozarjajo, zgolj okvirne in se lahko med posameznimi bolnišnicami nekoliko razlikujejo. V primerjavi z vsemi drugimi bolnišnicami v Vir: ZZZS Spodnje Podravje • Kako so poslovale javne lekarne pred covidom in po njem Ptujska in ormoška še povišali dobiček, mariborska zmanjšala Poslovanje Lekarne Ptuj po letih, v evrih Lekarne so prav gotovo ene najbolj dobičkonosnih občinskih podjetij. Ormoška lekarna je lani pridelala 193.000 evrov čistega dobička, ptujska slabih 467.000 evrov, mariborska pa je v primerjavi z letom poprej ustvarila dobrega pol milijona evrov manj dobička, okoli 1,5 milijona evrov, a še vedno precej več kot v predkovidnem letu 2019. Že vrsto let nobena lekarna ni poslovala z rdečimi številkami; v času epidemije covid so dosegale rekordne prihodke. Kako so v lanskem letu, ki ga je v začetku leta še krojila epidemija, poslovali trije najbližji javni lekarniški zavodi - ormoški, ptujski in mariborski -predstavljamo v nadaljevanju. Po pričakovanjih so nadaljevali z višanjem prihodkov. V Lekarni Ormož so, potem ko so v covidnem letu 2021 prvič presegli prihodke v višini 5 milijonov evrov, te v lanskem letu povečali še za skoraj 300.000 evrov na nekaj več kot 5,6 milijona evrov. V ptujskih lekarnah so lani ustvarili za 1,3 milijona evrov več prihodkov, in sicer okoli 16,5 milijona evrov. V Lekarnah Maribor pa so jih povečali za skoraj 4,8 milijona evrov na slabih 63,6 milijona evrov. Višji prihodki tudi na račun testov Lekarne so že tretje leto zapored beležile višje prihodke na račun epidemije covid - lani predvsem zaradi izdaje hitrih antigen-skih testov (HAGT) in digitalnih covidnih potrdil -, prav tako pa se je povečala izdaja zdravil na recept in brez recepta ter drugega bla- 2019 2020 2021 2022 Prihodki 12.787.949 13.677.626 15.137.167 16.459.442 Odhodki 12.507.817 13.393.551 14.668.877 15.936.273 Dobiček 235.241 250.031 414.963 466.776 Poslovanje lekarne Ormož po letih Vir: Ajpes 2019 2020 2021 2022 Prihodki 4.550.078 4.790.220 5.342.719 5.638.382 Odhodki 4.398.741 4.614.236 5.140.863 5.428.002 Dobiček 123.105 147.609 189.647 193.886 Poslovanje Lekarne Maribor po letih Vir Ajpes 2019 2020 2021 I 2022 I Prihodki 51.801.808 54.450.836 58.799.957 63.582.803 Odhodki 50.764.830 52.735.362 56.632.475 61.963.271 Dobiček 925.470 1.538.178 2.003.271 1.461.861 ga. V breme proračuna so izdajale brezplačne hitre teste za samote-stiranje na koronavirus šolarjem in dijakom. Na samem začetku je upravičencem pripadalo po pet testov mesečno, kar se je kmalu povečalo na 10 testov HAG mesečno, nato na 15 testov in v drugi polovici januarja na kar 20 testov na mesec posameznemu upravičencu. Mariborske lekarne so na ta račun iz ZZZS prejele 1,3 milijona evrov prihodkov, kar je sicer dobrih 13 % manj kot leto poprej, čeprav so izdali 38 % več testov, saj je bila njihova cena nižja. Izstopajo tudi stroški dela. Po večletni rasti so se ti v lanskem letu v vseh treh analiziranih lekarniških zavodih znižali, predvsem na račun manj izplačanih covid dodatkov. V lekarni Ormož so se tako skupni stroški dela zmanjšali za 3, 5 % na 533.000 evrov, v ptujskih za skoraj 100.000 evrov na slabih 1,9 milijona ter v mariborskih za skoraj 290.000 evrov na nekaj manj kot 6,7 milijona evrov. Lekarniški dobički občutno višji kot pred covidom Vsi trije zavodi so sicer leto zaključili z dobičkom. Ta je v primerjavi z letom poprej v ormoški Vir: Ajpes in ptujski lekarni malenkost višji, v mariborski pa nižji. Ormoška je leto zaključila s skoraj 194.000 evrov čistega dobička, kar pomeni dobre štiri tisočake več kot leto poprej, ptujska s slabimi 467.000 evri oz. dobrimi 50.000 evri več, mariborska pa z 1,46 milijona oz. dobrega pol milijona manj. Sicer pa so prav vse zabeležile precej višji dobiček v primerjavi s predcovidnim letom 2019, ko je ta bil v ormoški lekarni za slabih 40 % nižji oz. je znašal 123.000 evrov, v ptujskih lekarnah skoraj pol manjši, v višini 235.000 evrov, in v mariborski za 36 % nižji, in sicer v višini slabega milijona. Monika Horvat Foto: SD torek • 25. aprila 2023 V središču Štajerski 7 od zgolj nekaj do več tisoč evrov nizka, zgolj nekaj evrov, ko gre za bolnišnično zdravljenje, pa zlahka narastejo tudi Sloveniji sta po njihovem še vedno najdražja UKC Ljubljana in UKC Maribor. »Za en bolnišnični dan, torej za nastanitev in hrano, bo oseba brez sklenjenega dopolnilnega zavarovanja iz lastnih sredstev doplačala od dobrih 15 do 30 evrov, poleg bivanja pa jo čaka še doplačilo za različne operativne posege, ki se zaračunavajo ločeno: za poseg abortusa, ki ni zdravstvene narave, kar pomeni, da ni nujno medicinsko indiciran in se je pacientka zanj odločila prostovoljno, bo iz lastnih sredstev odštela slabih 75 evrov plus strošek enodnevne hospita-lizacije. Za popravilo zob bo treba doplačati od 69 evrov dalje, za posege v ustni votlini in razne operacije čeljusti pa se doplačila za dopolnilni del gibljejo od 131 in vse do 454 evrov, če pride do zapletov.« Kdaj preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja? Poglejmo si še strošek laserske odstranitve kamnov iz sečevoda brez sklenjenega dopolnilnega za- varovanja. »Pacient v bolnišnici ostane od štiri do sedem dni, kar pomeni, da bo za tamkajšnje bivanje doplačal približno 17 evrov na dan, bremenili pa ga bodo tudi stroški doplačila do polne cene posega, ki se giblje med 98 in 400 evri. Laserski poseg pod imenom 'zunajteles-no drobljenje kamnov' namreč bolnišnico stane skoraj 1.240 evrov.« O pravičnosti oziroma krivičnos-ti prostovoljnega zavarovanja, ki je pravzaprav obvezno, če se želimo izogniti dodatnim stroškom morebitnega zdravljenja, se že dolgo veliko govori, zato oblasti že leta napovedujejo njegovo ukinitev. Zadnje dni je tema ponovno zelo aktualna, odkar so pri zavarovalnici Generali, eni od treh glavnih, pri katerih se je mogoče dodatno zdravstveno zavarovati, napovedali dvig mesečne premije za kar deset evrov, Sava in Triglav pa naj bi to storili v kratkem. Golobova vlada, ki reševanja tega problema letos še ni imela na agendi, se je takoj odzvala in za začetek zamrznila višino premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki tako mesečno ne sme presegati 35,67 evra, kot je trenutno najvišja polna premija na trgu dopolnilnih zavarovanj. Zamejitev cen bo predvidoma veljala do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi se zgodilo že jeseni, kar pa ni najbolj realno, saj je predlog zakona vložen po rednem postopku, ta pa se lahko zavleče, sploh zaradi težavnosti tematike in prepletenosti številnih interesov. OZS: »Preoblikovano dopolnilno zavarovanje ne sme povečati stroškov dela« V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo, da preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga načrtuje vlada, ne sme povečati stroškov dela. V razpravi o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so člani izpostavili nekaj možnih težav, ki se lahko pojavilo. Bogdan Oblak je menil, da bo delavec dobil nižjo neto plačo, ker se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje prelilo v obvezno in ga bo delodajalec obračunal pri plači delavcev. "Psihološki učinek, ko bo delavec dobil 25 evrov nižjo plačo, bo zagotovo negativen. Druga negativna stvar pa je, da bomo delodajalci plačevali tudi bančne stroške, ki bodo s tem nastali." Jerneja Dolinarja skrbi, ali bodo vsi delavci pristali na to, da bo delodajalec v njegovem imenu plačeval omenjeno zavarovanje. "Po predlogu dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo več prostovoljno, ampak obvezno zavarovanje. In s to spremembo se mora delavec strinjati," je izpostavil. Senka Dreu Foto: pexels.com Pravica do splava ni dostopna vsem V Inštitutu 8. marec so zagnali akcijo za enakopravne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, kije v Sloveniji zapisana tudi v ustavi. Kot ugotavljajo, je namreč po trenutni ureditvi »splav samo v 80 odstotkih financiran iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 odstotkov pa iz dopolnilnega«, čeprav bi po njihovem moral biti dostopen vsem. »Žal do te pravice težje dostopajo osebe, ki si ne morejo plačati dopolnilnega zavarovanja, kot so revne zaposlene, prekarne delavke, posameznice, ki so iz krivdnih razlogov izgubile pravico do socialne pomoči, in osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vse te splava ne morejo opraviti brezplačno. Tako stanje je v nasprotju z duhom ustave, zato morajo pristojni takoj ukrepati. Na vlado in ZZZS smo poslali dopis, v katerem pozivamo, da so opravljanje splava, oploditev z biomedicinsko pomočjo in zdravljenje neplodnosti 100-odstotno financirani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« sporočajo iz inštituta. Skupščina ZZZS seje na njihov poziv odzvala rekordno hitro in pobudo nemudoma uvrstila na dnevni red, njeni člani pa so zgolj z glasom proti sprejeli sklep o začetku postopka za določitev 100-odstotnega financiranja. »Manj nas je navdušil odgovor zdravstvenega ministrstva, ki pravi, da bo do konca leta 2024 ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Do poziva za spremembo sklepa pa se niso opredelili, kar lahko razumemo, kot da do takrat problematike ne bodo reševali,« še pravijo na Inštitutu 8. marec, kjer že zbirajo podpise za predlagano, k podpori pa pozivajo tudi politične stranke. Foto: CG Slovenija, Podravje • Brez čakanja na operacijo -je kaj takega sploh mogoče? Niški kardiologi kolegom nastavili ogledalo Potem ko so se čakalne vrste za operacije podaljšale tudi na šest mesecev in so srčno--žilni bolniki zaradi tega začeli umirati, je ekipa zdravnikov in zdravstvenih delavcev na kliniki za kardiokirurgijo v srbskem Nišu sklenila ukrepati. Družno in z vso vnemo so se podali v neverjetno humano akcijo - brez prekinitve in dodatnega plačila so skoraj sto dni in 12 zaporednih vikendov operirali. In uspeli. Odpravili so čakalne vrste, kar pomeni, kot je pojasnil predstojnik oddelka Dragan Milic, da so bili potrebni le trije meseci, da pride večina pacientov na vrsto v enem tednu po prejemu izvidov, na poseg pa ne čaka več kot 15 dni. Humanost izpodriva lov za denarjem Za primerjavo: od lanskega januarja do marca so izvedli 107 operacij, v istem obdobju letos pa so jih kar podvojili, saj so jih opravili kar 223. Glede na to, da so bile vse uspešne, osebje torej ni delalo preko svojih psihiofizičnih zmožnosti. Akcija, ki so jo predlagali mladi zdravniki, se je začela 12. januarja, med vikendi pa so izvedli od dve do pet operacij. Ob tem velja opozoriti, da kardiokirurgija velja za zelo drago medicinsko panogo, saj operacije v povprečju trajajo šest ur, zanje pa se porabi tudi veliko materiala. Skupno delo za dober cilj, namreč postaviti bolnika na prvo Nič podobna jaimi bolnišnici Klinika za kardiokirurgijo v Nišu po videzu nikakor ne spominja na javno, ampak prej kakšno dobro zasebno bolnišnico. Pred kratkim sojo obnovili s pomočjo izraelskih in ameriških donacij, prijetno vzdušje pa poleg osebja vzbujajo tudi nežna glasba, ki jo je slišati na hodnikih, umetniške slike na stenah, velik akvarij in polno rastlin. mesto, je osebje zelo povezalo. Dodatno motivacijo, če se bodo vrste spet podaljšale, bodo namreč pro bono akcijo ponovili, jim je dal izjemno pozitiven odziv ljudi, in to ne le v Srbiji, pač pa tudi izven njenih meja. Čeprav njihov namen ni bil pozivati kolege, da jim sledijo, pravi Milic, ampak zgolj skrajšanje čakanja na operacije, ga veseli misel, da so morda s svojo gesto nekomu postali zgled. Humanost, je prepričan, je bila v preteklosti bolj v ospredju, danes pa jo na žalost izpodriva lov za denarjem in drugimi materialnimi dobrinami. Tudi v Ljubljani operirajo ob koncih tedna Je kaj podobnega mogoče tudi pri nas, je vprašanje, ki si ga je gotovo marsikdo zastavil ob junaški potezi niških kardiologov. V naši največji bolnišnici, UKC Ljubljana, pozdravljajo akcijo niških zdravnikov. »Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana že desetletje poteka program za skrajševanje čakalnih dob, v okviru katerega vabimo čakajoče bolnike na operativne posege tudi ob sobotah in nedeljah, ko drugje opravljajo le urgentne operacije. Poleg tega ves čas poteka še redni program, ta je od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, obenem pa naši kirurgi rešujejo še urgentne primere in sodelujejo pri transplantacijah. Glede na to, da so naše posteljne kapacitete ves čas zapolnjene, delati več kot toliko pravzaprav ni mogoče,« so nam povedali. »Tako požrtvovalno delo kolegov iz Niša kot prizadevanja zaposlenih v UKCL dokazujejo, da nam čakal- Foto: osebni arhiv DM Požrtvovalna ekipa niške klinike za kardiokirurgijo, ki ji je z dodatnim delom ob vikendih uspelo ukiniti čakalne vrste na operacije. nih vrst ne bo uspelo skrajšati z denarjem, ampak z dobro voljo ljudi.« SB Ptuj: »Potrebna je sistemska ureditev ... « Na Oddelku za kardiokirurgijo UKC Maribor pojasnjujejo, da čakalnih vrst ne povzroča pomanjkanje kirurgov, pač pa je težava predvsem v pomanjkanju prostora oz. postelj v intenzivnih enotah. »Ob prezasedenih intenzivnih enotah se zato zgodi, da ni možno v celoti izpeljati zastavljenega števila operacij že znotraj rednega delovnika. S tega vidika torej večje število dodatnih operacij ob koncu tedna niti ni možno. Se pa sicer na oddelku trudimo, da naredimo dodatno operacijo vsakič, ko to prostor v enoti intenzivne medicine omogoča, nemalokrat tudi popoldan ali čez vikend.« Trenutno pri njih na eno od srčno-žilnih operacij, med katerimi so aortokoronarni obvo- di, menjava srčne zaklopke in operacije torakalne anevrizme, čaka 138 bolnikov, od tega večina, 115, nad dopustno čakalno dobo. S komentarjem pa je bil kratek Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. »Akcija kolegov iz Niša je vsekakor le primer humane geste. Vendar se mora takšna zadeva pri nas sistemsko urediti in ne parcialno po posameznih bolnišnicah.« Senka Dreu 8 Štajerski Podjetništvo torek • 25. aprila 2023 Ptuj • Tekmovanje v tehniki prodaje krepi trgovsko kulturo Splet ne bo nadomestil prodajalca Zanimanje za poklic prodajalca je že vrsto let v upadu. Srednje šole in trgovska podjetja zato poskušajo z različnimi promocijskimi aktivnostmi navdušiti mlade, da bi izbrali izobraževanje na tem področju. Ena izmed njih je državno tekmovanje v tehniki prodaje, ki so ga prvič organizirali pred 44 leti. Vsako leto poteka v drugem kraju, letos je bila organizatorica dogodka Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj. Na letošnjem dogodku je tekmovalo 100 najboljših dijakov prodajalcev iz 13 srednjih šol. Tek- movanje je potekalo v realnem delovnem okolju, torej v številnih ptujskih trgovinah, in v več kate- Številna trgovska podjetja se soočajo s pomanjkanjem kadra. Zanimanje za poklic trgovca še vedno upada Mladi se vse manj odločajo za triletne izobraževalne programe, med katerimi je tudi trgovec. Po besedah Darje Harb, ravnateljice ŠETK, je eden izmed razlogov najverjetneje ta, da se devetošolci raje odločajo za smeri, kjer imajo večje možnosti za nadaljnje izobraževanje. Veliko jih namreč pri svojih 15 letih še ne ve, kaj bi v življenju sploh radi počeli. Je pa Harbova ob tem izpostavila, da imajo tudi trgovci možnost nadaljnjega izobraževanja na poklicno-tehniškem področju, nato pa lahko pridobijo poklicno maturo. Na manjše zanimanje za ta poklic prav gotovo vplivajo tudi delovni pogoji, dvoizmensko delo, plače in ugled, ki ga ima v družbi. Na ŠETK so sicer vsi programi smeri Trgovec trenutno polno zasedeni, torej je v vsakem letniku 26 dijakov. Glede na prve prijave je zanimanje za vpis v naslednjem šolskem letu nekoliko slabše, vendar se prosta mesta po navadi do septembra še zapolnijo. K nekoliko boljšemu vpisuje najverjetneje vplivalo tudi to, da so trgovine ob nedeljah zaprte. gorijah (živila, tehnika, oblačila, obutev, barve in laki). Naloga tekmovalcev je bila, da se čim bolje izkažejo pri prodaji določenega blaga. Njihove prodajne sposobnosti so ocenjevali člani strokovnih komisij, ki so bili v vlogi kupcev. Posebno pozornost so dali temu, kako je posamezni tekmovalec pristopil do njih, jih nagovoril ter seznanil s posebnostmi izbranega artikla oz. jim znal pravilno svetovati. »Na tem tekmovanju so lahko dijaki svoje prodajne veščine preizkusili tudi v praksi, hkrati pa so pridobili nova znanja in izkušnje. Vsekakor pa je pomembno tudi druženje z vrstniki iz celotne Slovenije in izmenjava dobrih praks,« je povedala Darja Harb, ravnateljica ŠETK. Svečana razglasitev zmagovalcev tekmovanja je bila v dominikanskem samostanu, v vsaki kategoriji so priznanja prejeli najboljši trije mladi prodajalci. Generalni sponzor tekmovanja je že vse od začetkov podjetje Mercator, letos se je pridružilo še trgovsko podjetje Jager. Direktor Boštjan Jager je v svojem nagovoru izpostavil, da morajo delodajalci še veliko storiti na tem, da bo poklic prodajalca ponovno postal časten in cenjen. V njihovem podjetju se trudijo, da bi imeli zaposleni čim boljše delovne pogoje in plače, ki so odvisne tudi od delovnih rezultatov. Mladim je med drugim sporočil, da se da tudi Mladi prodajalci so v eni izmed ptujskih trgovin prikazali svoje prodajne veščine. s poklicem trgovca veliko doseči. »To je dolgoročen poklic, ki ima prihodnost. Težko se bo zgodilo, da bi se v prihodnosti vse preselilo na splet, saj smo ljudje družabna bitja. Trgovine so tudi prostori, kjer se ljudje srečujejo in pogovarjajo,« je povedal Jager. Prodajalce bomo potrebovali tudi v prihodnosti »V času epidemije so se trgovine res selile tudi na splet. Ker pa smo ljudje družabna bitja, splet ne more v celoti nadomestiti prodajalca, zato vidim pomen in potrebo, da tudi v prihodnje izobražujemo prodajalce. To je še vedno poklic prihodnosti,« je povedala Manica Zupanič iz podjetja Mercator. Najboljše tri ekipe na 44. državnem tekmovanju v tehniki prodaje so: • Ekonomska šola Celje • Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana • Šola za trženje in dizajn Trgovska podjetja se trudijo za večji ugled poklica prodajalec Številni trgovci se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile, srednje šole pa se morajo zelo truditi, da zapolnijo programe trgovca. »Prav zato je nadvse pomembno, da sodelujemo z roko v roki. Samo na ta način bomo lahko dosegli, da bo poklic prodajalca za mlade bolj privlačen,« je dodala Harbova. V podjetju Mercator si na različne načine prizadevajo dvigniti ugleda prodajalca v družbi in med mladimi. Tesno se povezujejo s srednjimi šolami in želijo biti del izobraževalnega procesa, razpisujejo kadrovske štipendije za prodajalce in mesarje. Skoraj vse slovenske srednje šole, na katerih imajo program trgovca, so opremili z učnimi prodajalnami. Vsako leto organizirajo dan odprtih vrat za dijake prvih letnikov srednjih trgovskih šol. Tudi državno tekmovanje v tehniki prodaje po besedah Manice Zupanič, direktorice maloprodaje market malih formatov za vzhodno Slovenijo, krepi trgovsko kulturo v širšem družbenem prostoru. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Sveti Tomaž • Center dobil prvo počitniško hiško in butično trgovinico Na oddih k stari mami Center Svetega Tomaža je bogatejši za dve novi pridobitvi - lepo urejeno počitniško hišo z občutkom domačnosti in butično trgovinico z lokalno ponudbo pod skupnim imenom Pri stari mami, ki ju je s spoštovanjem do preteklosti in lokalnih ponudnikov uredila lastnica Andreja Fridman Vidovič. Počitniška hiška, ki lahko sprejme do pet oseb, je domačija njene mame in babice. Od tod tudi ime. »Odločila sem se jo obnoviti, ohraniti dediščino. Želela sem čim bolj pridih domačnosti, tako da smo v celoti obnovili okna in vrata, vidni so tudi vsi tramovi, zidovi so ostali butani. Zunanji izgled je praktično ostal enak, v notranjosti pa smo podrli zid za odprt stil.« Hiška je svetla, opremljena z masivnim pohištvom, z razkošno kopalnico in savno, bralnim kotičkom, v celoti opremljeno kuhinjo, svetlim dnevnim prostorom z jedilnico, kaminom in izhodom na teraso, ter v nadstropju spalni del z galerijo. »Počitniška hiša je bila zasnovana z željo po sprostitvi in udobju in je naša predstava o raju. Kraj, kamor pridete po navdih in oddih. Sprostite se v savni, preberite knjigo, poglejte film ob kaminu ali opazujte sončni zahod z zasebne terase. Želim si, da bo zgodba dobro sprejeta in bo privabila čim več gostov, r i 'i Uk i t, £ 0 * * ^^ ♦ W% 9 ^ • f^JP^I 0 Jfjt* + * Jt \ mLn Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Anže Cebe, 2285 Zgornji Leskovec Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 21. aprila 2023 kmetijska zadruga ASeWedo^ ¿vam'»0 ^1900 ® AKCIJA VELJA OD 5.4. DO 31.4.2023 oz. do razprodaje zalog! v^L Družba Radio-Tednik Ptujskupaj z Občino Dornava in Osnovno šolo Dornava vabi na prireditev /1 ¿n ¿KISadike.. //Vv cornus ®.Druzovic f/ vSADIKE «i» V PONUDBI SADIKE CORNUS SADIKE DRUZOVI OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Pomlad v KZ Ptujl LENART-ZADRUZNIK-GORISNICA-MARKOVCI-MAROF-VIDEM M* 11.-15. APRIL DNEVI UREJANJA VRTOV IN OKOLICE DOMA 24.-29. APRIL DNEVI KUMARIC, NOVOSTI -1f)x SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC ST/HL SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO ORODJE. NA VOLJO TUDI NASVET STROKOVNJAKA! Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Dornava. Vidimo se v torek, 25. aprila, ob 18. uri v Kulturni dvorani Dornava. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Dornava. ♦ h •BIT * IT rešitve SAZAS u a SILKEM uiuflpen Štajerski radioPTUI NAROČITE IN PRIDOBITE NAGRADO NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Podpis: Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov(e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem hil/ a naročnik/-ica E ■—-t T mm Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ZIVEX Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina torek • 25. aprila 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 TOLE NI ZATE RAZEN CE SI VZTRAJEN RAZEN ČE SI MARLJIV RAZEN ČE RAD DELAŠ Z LJUDMI RAZEN ČE RAD SKLEPAŠ POSLE RAZEN ČE BI SE RES RAD PREIZKUSIL V TRŽENJU RAZEN ČE SI SE PRIPRAVLJEN UČITI NOVIH STVARI VESTNIK Če še vedno misliš, da bi se našel v tem, se nam prijavi na zaposlimote@vestnik.si #rednazaposlitev #stimulativnaplača #delovmediju #supersodelavci #cooldogodki TOREK, 25. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Revija OFS v Majšperku, 2.del 10:30 Utrip Ormoža 1J.:20 Ljudski pevci 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Regijsko srečanje odraslih FS 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Zapojmo prijatelji 21:10 Nogomet 3. SNL - vzhod 22: SO Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani PBOGBAJV1SKJ NAPOVLDMK S P SREDA. 26. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Športnik leta Občine Hajdina 2022 10:30 5. Redna seja sveta Starše 12:20 Starpoint prodajno okno 13:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Šopek obletnic v Zlatoličju 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 22;00 Starpoint prodajno okno 23:10 Video strani TV pruaram v živo Ladi preko sineta www.siptv.si Uredništvo1 Domala neti. ?252 noRNAVA mfofgisiplvsi kontakt: 02 754 TO 33: 041 RIB 044: www.siptv.st ČETRTEK. 27. ao ril 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 2, Izredna seja sveta Dornava - v živo 11:00 Območna revija glasbenega izročila 12:30 Zapojmo prijatelji 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert skupine Entgma Dornava 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:00 Zapojmo prijatelji 22:10 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani Umrli so: Marija Malek, roj. Petek, Ptuj, Dravska ul. 27, roj. 1931 -umrla 11. aprila 2023; Neža Rihtar, roj. Letič, Ptuj, Jezova ul. 5, roj. 1938 - umrla - 12. aprila 2023; Franc Plohl, Podvinci 60, roj. 1937 - umrl 12. aprila 2023; Ksenija Holjevac, roj. Škraber, Ptuj, Vol-kmerjeva c. 7, roj. 1930 - umrla 12. aprila 2023; Alina Erbus, roj. Artenjak, Ptuj, Potrčeva c. 46, roj. 1939 - umrla 13. aprila 2023; Terezija Svenšek, roj. Tomanič, Gerečja vas 43, roj. 1926 - umrla 15. aprila 2023; Anton Marijan Hrenko, Mestni Vrh 63, roj. 1938 - umrl 15. aprila 2023; Dragica Rugani, roj. Rugani, Ptuj, Panonska ul. 5, roj. 1948 - umrla 15. aprila 2023; Marija Arbeiter, roj. Arbeiter, Meje 8, roj. 1926 - umrla 16. aprila 2023; Vinko Zver, Slape 10, roj. 1931 -umrl 18. aprila 2023; Ivan Sokolic, Ptuj, Potrčeva c. 44, roj. 1939 -umrl 18. aprila 2023; Ana Štebih, roj. Štebih, Sakušak 5, roj. 1930 - umrla 19. aprila 2023; Zdravko Drevenšek, Biš 3, roj. 1967 - umrl 20. aprila 2023. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, črne, grahaste, leghorn in marogaste, v začetku ne-snosti, sprejemamo naročila. Tel. 040 531 246. POTREBUJEMO osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Najtežji trenutek življenja je trenutek, ko oseba, ki ti je podarila veliko spominov, postane spomin. SPOMIN 22. aprila je minilo leto, odkar si nas zapustil, dragi Janko Jerenko IZ POPOVCEV 26A V življenju veliko si nas naučil, le kako živeti brez tebe, ne. Iskrena hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate. Tvoji najdražji Dela tvojih pridnih rok so vidna vsepovsod. Tvoj lik ostal je živ, naj ostane nam v trajen spomin. V SPOMIN Janezu Pignarju IZ GAJEVCEV 35 Minilo je dvajset let, odkar si se poslovil od nas, dragi oče, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomine. Tvoji najdražji Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju objavlja javni natečaj za zaposlitev višjega svetovalca - pravnika. Celotno besedilo javnega natečaja z vsemi pogoji za zasedbo delovnega mesta je dostopno na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na spletnem naslovu http://www. sou-info.si/, kjer je priložen tudi obrazec, s katerim se kandidati prijavijo na razpisano delovno mesto. Zadnji rokza prijavo je 3. 5. 2023. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojdo.segulo@radiMednik.si, tel. 02 749 34 16 ali morjano.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 3410, za več|e objave predhodno pokličite. Štajerski PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV C;.. WGNAMi POMAGAJ! lief orme 7 vp,asajem: í(rf¡so_ . ■ ■ r 7¡sr* Im**— ' ' '«wiaSE? www.reporter.si SOMRAK SONČNEGA KRALJA Reforme z vprašajem: (ne)sposobnost ministrske ekipe INTERVJU - FRANE ADAM, sociolog: Pobudo za zamenjavo Roberta Goloba bo dala Levica EPILOG CERKVENEGA ŠKANDALA Zaljubila se v župnika, prepovedali so ji v cerkev INTERVJU - EDWARD CLUG, koreograf: Prihajam v leta, ko ego oslabi 24 Štajerski Črna kronika petek • 21. aprila 2023 Žetale, Podlehnik • Šest vlomov v slabih štirih mesecih Vlomilce zanimala le denar in zlatnina V aprilu so na območju Dobrine in Žetal nepridipravi tri gospodinjstva oz. tri družine oropali občutka varnosti v lastnem domu. Policisti so namreč zabeležili tri vlome na območju te haloške občine, storilci pa so s sabo odnesli denar oz. zlatnino. Možje (in žene) v modrem naj bi bili storilcem že na sledi. Policisti PP Podlehnik so letos do sredine aprila, torej v slabih štirih mesecih, obravnavali šest velikih tatvin, od tega štiri vlome v stanovanjske hiše in dva vloma v osebni avtomobil. Lani v enakem obdobju so popisali tri velike tatvine, leto prej nobene, leta 2020 pa kar devet. Povečano število vlomov in odprava schengenskega nadzora pa naj ne bi bila povezana. »Na PP Podlehnik ocenjujejo, da število velikih tatvin na območju policijske postaje izrazito ne odstopa, odprava schengenskega nadzora državne meje pa za zdaj ne vpliva bistveno na varnost obmejnega prebivalstva,« so odgovorili iz Policijske uprave Maribor. Kot omenjeno, so podlehniški policisti letos obravnavali že šest vlomov. Na območju občine Pod-lehnik so aprila obravnavali dva Anton Butolen: »Občani postajajo previdnejši« Čeprav na PP Podlehnik zagotavljajo, da odprava mejnega nadzora na meji s Hrvaško ne vpliva na varnost občanov, so občani po besedah župana Žetal Antona Butolena postali previdnejši, manj zaupljivi. »V začetku leta je podjetje Rune zbiralo soglasja pri občanih za položitev optičnega omrežja. So bili primeri, ko jih občani zaradi varnosti oz. nezaupanja niso spustili v hiše. Opažamo tudi, da občani bolj posegajo po varovalnih napravah.« Seveda pa si župan želi, da bi se občutek varnosti ponovno povrnil in da število tatvin ostane na obstoječi številki. vloma v osebni avtomobil. Storilci so v enem primeru odtujili denar, v drugem pa denar in bančne kartice, s katerimi so kasneje opravili več dvigov na bankomatu. »Ob tem velja opozorilo občanom, da ne shranjujejo PIN-številk v denarnicah, oziroma skupaj s karticami,« dodajajo policisti. Prav tako na območju Podlehni-ka so policisti januarja obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. V Žeta-lah in Dobrini so zabeležili tri vlome, v vseh primerih pa so storilci odtujili denar in nakit. Na območju občin Videm in Majšperk vlomov v stanovanjske hiše do sedaj niso obravnavali. »Vsi vlomi v stano- Foto: Pixabay Policisti so med hišno preiskavo odkrili zlatnino, ki je bila odtujena enemu izmed oškodovancev na območju Policijske postaje Podlehnik. vanjske hiše so bili izvršeni na po- macije, da naj bi bili policisti vlomil- dovancev na območju Policijske doben način. Storilci so na vzvod cem, ki so vlamljali na območju Že- postaje Podlehnik. Obravnava ka-vlomili skozi okna na stanovanjskih tal, že na sledi, pa so iz PU Maribor znivega dejanja je še vedno v fazi hišah ali balkonska vrata ter si tako odgovorili: »Lahko le potrdimo, predkazenskega postopka, zato omogočili vstop v hišo,« so glede da so policisti pri hišni preiskavi podrobnosti o tem ne moremo podobnosti med kaznivimi dejanji osumljenemu zasegli zlatnino, ki je posredovati.« dejali policisti. Na neuradne infor- bila odtujena enemu izmed oško- Mojca Vtič Slovenske gorice • Ko se osebno praznovanje seli na cesto in ovira promet Prelepljeni in celo ukradeni prometni znaki Rojstni dan, rojstvo otroka in okrogle obletnice so zlasti na podeželju razlog za javno slavje v obliki postavljanja tabel, dekoracij, prometnih znakov in lutk ob cestah in krožiščih. Kar samo po sebi ni nič narobe, pač pa odraz mode nekega časa. Ljudje so od nekdaj proslavljali okrogle obletnice, prav tako so postavljali lutke, le da se zdaj uporabljajo v druge namene. Stare navade v novi preobleki Nova oblika praznovanja je predvsem razširjena v Podravju in še posebej v Slovenskih goricah, a se počasi širi tudi v druge dele Slovenije. »Če gledamo, ob katerih priložnostih se pojavlja, gre za nov pojav, zdaj se poudarja posameznika, nekoč ta ni bil pomemben, razen če je šlo za znano osebo iz višjih slojev. Če gledamo z vidika mask, pa gre za star pojav. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj in zakaj se je nekdo odločil za to, kar pa je v bistvu nemogoče, saj zdaj pač vsi posnemajo to navado. Je pa pos- tavljanje lutk z osebnimi simboli slavljenca dokaz, da so to naredili ljudje, ki osebo dobro poznajo, torej sorodniki, prijatelji, vaška skupnost.« A v svoji vnemi javnosti kar najbolj predstaviti slavljenca in njegov jubilej gredo njegova družina in prijatelji vse večkrat čez mejo dovoljenega. Z njegovimi fotografijami, baloni in drugimi okraski prelepijo prometne znake, jih obešajo na drogove javne razsvetljave, v krožišča postavljajo tudi lutke z njegovo podobo, s čimer pa ovirajo promet. Zakon o cestah med drugim določa, da je prepovedano poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakor koli spremeniti prometno signalizacijo, ki je namenjena varnosti, vodenju in nadzoru prometa ter zaščiti javne ceste, za kršitelje pa so zagrožene tudi kazni. Predvidene visoke globe, a ... »Za vsako krajo in poškodbo znaka koncesionar obvesti upravljavca ceste in v skladu s koncesijsko pogodbo pošlje prijavo oziroma poizvedbo na pristojno policijsko upravo, ki v okviru svojih pristojnosti temu primerno tudi ukrepa. Kazen za poškodbo, odstranitev, prestavitev, zakrivanje oziroma kakršnokoli spremembo prometne signalizacije predvideva globo v znesku 1.000 evrov za fizično osebo, za pravno pa je zagrožena globa v znesku 4.000 evrov in 1.000 evrov za njeno odgovorno osebo,« pravijo na Direkciji za infrastrukturo. A vprašanje je, ali je za takšen prekršek sploh kdo tudi dejansko kaznovan. O velikem porastu »javnega praznovanja« so nedavno govorili benediški svetniki, ki jih skrbi pre-lepljena prometna signalizacija. »Ta je postavljena zato, da udeležence v prometu opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v prometu. Če signalizacija ni vidna, je varnost v prometu ogrožena, zato poziv vsem, naj tega ne počnejo.« Občane so pozvali, da o opisanih primerih obvestijo občinsko upravo, ki bo poskrbela za takojšnjo odstranitev plakatov in podobnih obvestil s prometne signalizacije, prav tako pa tudi z drugih objektov in naprav javne infrastrukture, kot so mostovi, podhodi, klopi, stojala za kolesa, cvetlični lonci, količki, drevesa, oprema za odlaganje komunalnih odpadkov in podobno. Prava razvada je postala tudi kraja prometnih znakov za omejitev hitrosti, ki so priljubljeno roj-stnodnevno darilo za slavljence. Podatkov, koliko takih znakov izgine na lokalnih cestah, ni, na državnih pa jih vsako leto izgine več, na Ptujskem in Mariborskem najmanj 20. Senka Dreu Javno proslavljanje osebnih jubilejev lahko ovira varnost v cestnem prometu, kar je prepovedano. Pt o 'C? ■ Rojstva: Nika Repec - deček Aleks; Nina Gašparič - deček Staš; Nives Fliser - deklica Nika; Viktorija Vidovič - deček Tim; Azra Pjanič - deklica Dalia; Anja Arnuš - deček Antonio. OiSi _S2_ '_ C? C3 o C o > O; i-;; c? 'co w _ Če je Jurija (23.) dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša. Danes bo zjutraj po nižinah sprva megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo spremenljivo s krajevnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 15 °C. OBETI V sredo in četrtek bo delno sončno, popoldne ni izključena kakšna ploha. Jutro bo sveže. Napoved za Podravje Foto: SD Vir: ARSO