7en7e in svet TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTR A« ŠT. 13. V LJUBLJANI, 16. NOVEMBRA 1935. KNJIGA 18. JESEN У PARKU (Foto). PUBERTETA DB. MAKS K K E M Ž A K NADALJEVANJE Mladostna seksualiteta in erotika polno dozorevanje daje puber- tetni dobi ime, kov in smoter. V V svojem duševnem dognanju ^ predstavlja za mladega človeka J najtežjo obremenitev. Zaveda- _f._ nje svoje lastne spolnosti, ki se vrši v tej dobi, polni napetosti, je doživljaj, ki razriva dušo. Težko ga je predelati in občutno omaje duševno ravnovesje. Tu se ne bomo ozirali na seks/ua-liteto, ki se poraja že pri otroku. Kajiti po našem mnenju ne poglobimo pojma saksualitete, marveč ga poplitvimo, ako hočemo označiti vse Idibidinozne (libido, ugodje pri spolnosti, spolno poželenje) utripe in čine pri otroku za seksualne, ako vsa ukvarjanja z lastnim telesom razen prehrane, ki jiim je namen naslada, vzporejiaano s seksualnimi čini od-raisiffih. In, aikoravmo pripisujemo vsem. omenjenim telesnim občutkom ugodja in nagonskim izražanjem en in isiti vir, obstoja vendarle med nagonskimi utripi in čini obroka in odiraš tlega bistvena razlika. Ptri diojlenčbu in malem otroku spada veselje nad ukvarjanjem z lastnim telesom v splošno igralno psychomotoriloo (gibanje izvirajoče iz duševne živahnosti), M izvira iz splošnega diuševnio-tele-snega nagnenja do gibanja. Veselje, ki ga občuiti napram gibanju, je vobče prvi pogon, da se plazi, vstaja in hodi. Igra z nogami in rokami, odkrivanje lastnega telesa, prijemanje golega telesa, radogl edinost, to so stopnje, s katerimi polagoma obvlada svojo telesnost. Tudi igranje s spolovili pri otroku spada k primitivnemu veselju- Ta opravek je nedifferenoiran, nezaveden in naiven, kar spoznamo po njegovem ganljivem, nič »hudega slutečim« in začudenim izrazom, ako ga zaradi teh prijemov pokaramo ali celo kaznujemo. Šele s to prepovedjo smo ga iztrgali iz njegove nevednosti in miu odkrili čar prepovedanega sadu. Odslej bo opravljal to delo iz kljubovalnosti ali pa na skrivnem, kjer se bo v strahu predajal občutkom ugodja. Na radovednostna vprašanja o telesu jih razlikah med obe- ma spoloma, o izvoru otrok, o ljubav-nih odmoeih med odrastlimi naletimo že pri malih in šolskih otrocih- Saj bi bilo čudno, da bi se otrokova vedoželjnost in njegovo ostro opazovanje ustavila ravno pred temi problemi Krivično bi sodili, ako bi hoteli označiti to vedoželjnost za radovednost. Vprašanja o spolni razliki, o ploditvi, o nosečnosti, o porodu občuti samo odrastli za seksualna. Predmet skrivne radovednosti postanejo za otroka šele takrat, ko se jim odrastli v zadregi skušajo izmikati; tedaj šele si nadenejo v njegovem mišljenju svojevrstno barvitost. Samo tako more probujen in prerano zrel otrok, ki je obdarjen s finim razlikovanjem, dobiti jasen čut za posebnost seksualnih vprašanj in izgut/iti v tem oziru svojo nevedncst. V predpubertetni in pubertet ni dobi išče nedorastli zavestno seksualnega pouka, ne da bi bil od koga pohujšan. Napeto prisluškuje raznim namigava-njem v pogovorih in črpa pojasnil iz viseh dosegljivih virov. V šoli odločajo oni, ki se postavljajo, češ. da so najbolje poučeni o seksualnih zadevah, reno-mirajo z doživljaji in se poslužujejo v svojih pojasnjevanjih nezastrtega načina. Marsičesa mladoletni ne razume, toda, da ne bi zaostajal, se marljivo udeležuje teh pogovorov. Mnogo se odigrava še v poltemi, v pol zavesti, ki nekaj sluti; tu ne gre toliko za spolno doživljanje kolikor za vedoželjnost. Šele v toku pubertete udari spolno doživljanje na plan- Spolni nagon postane zavesten. Samoizaznavanje genitalnih potreb in vzburjenj, odkritje nagonskega zanimanja za drugi spol zahtevajo z nekim notranjim môranjem osebno razčlenjevanje seksualitete. V pubertetni dobi postane seksualiteta problem, pod okoliščinami nuja. Spoznanje lastne spolne funkcije, često nepričakovano, ki se pričenja vrivati iznenada, je združeno za vsakega s popolnoma novimi, nedojmljivimi, z nekam čudno prijetnimi občutki- Tudi popolnoma zdravi mladoletni, akoravno se je že seznanil s problemi spolnosti, ne bo sprejel tega doživljaja povsem ravnodušno in ga harmonično uvrstil med ostale, marveč ga bo občutil kot nekaj tujega im grozotnega- Vzrok temu mučnemu občutku leži pač v dvojni vrednoti (ambivalenci) nagona, ki se pokaže ostuden in odvraten, tajinstve-no zapeljiv in očarljiv. Uvrstitev 'nagona sama spočetka še ni jasno opredeljena, niti seksualno — v ožjem smislu — poudarjena, zato ni treba da je nagonski utrip vezan na ljubavni doživljaj. Pri dečku sprožijo nagon vnanje okoliščine. Prvi izliv semena lahko nastopi zavoljo draženja spolnih organov pri telesnih vežbah, v spanju nočne pollucije brez erotičnih sanj. Često se dogaja, da. se pojavi pod vplivom strašne situacije. Da dečka vznemirja prva pollucija, je ravno to, da ne more dojeti pravega smisla tega dogodka in ga lahko smatra za bolezenski pojav. Prav tako pomeni za deklico, pred vsem za nepripravljeno nastop spolne zrelosti, ki se pojavi z vidnim znakom menstruacije, doživljaj, ki vzbuja strah sram in mučnost. kojega seksualni pomen nekam nejasno sluti, obenem pa ga kaj lahko tolmači za izraz bolezni v spodnjem delu trebuha. Zadrega, ki nastane iz te situacije za deklico, se često s tem, da domači ne pokažejo dovolj obzirnosti, poveča, deloma iz nerazumevanja. deloma tudi zbog slabe vzgoje, pokvarjenosti in čuvstvene po-suroveloeti- Za tvorbo bodoče spolne in osebnostne zavesti pri deklici je važnega pomena, s kakšnimi občutki je vezano prvo spolno doživljanje, ko se prične zavedati .da bo kot žena igrala v življenju šibkejšo vlogo in se v njenih predstavah poraja misel o biološki zapostavljenosti ženskega spola; ta nedostatek izravnava š finejšim razlikovanjem in intenzivnejšo sprejemljivostjo svojih čutov, česar moškemu spolu primanjkuje. Pri seksualiteti te dobe še ne opažamo kakor pri odrastlem strnjenega kompleksa duhovnih in telesnih funkcij; ki so v harmoničnem soglasju nasproti celotnosti duševnega življenja, marveč vstajajo dogodki polagoma drug za drugim, sedaj bolj telesno — fyziološki, sedaj zopet duhovno — duševni. Ti dogodki še niso v medsebojnem neposrednem odnosu, temveč se šele sčasoma spajajo v medsebojni igri-Mladec se more zaljubiti v enako staro ali mlajšo deklico, je pa lahko čutno razdražen v navzočnosti zrelih žensk. Tudi v čutno pobarvanih sanjah in fantazijah se mu ljubljena deklica ne prikaže. Seksualuteta in erotika se še ne krijeta, se nista še stopili v enoto. Te-lesino-seksualna zrelost se more pojaviti pred erotičnim prebujenjem, možno pa je tudi obratno. Doživljaj prebujajoče se spolnosti pri mladem človeku, zavest novih nagonskih utripov je zanj vse prej kakor pa nekaj razveseljivega, s čimer bi sebe obogatil in okrepil; za njega je ta dogodek pred vsem vir nerazpoloženju in nadlogi. Še bolj občuti nesoglasje te prehodne dobe v tem, da ni več otrok niti ni še odrasli ne ptič ne miš. Njegovo razmišljanje izpolnjuje želja, da bi dvignil kopreno, zastira jočo tajinstveno spolnost, ki predstavlja zanj obenem skrivnost odrastliih. Vse kar čuje in vidi o spolnosti, doživlja z napetostjo. Ravno oni odkriti in vedri značaji, ki hrepene po jasnosti in pomirjenju, trpijo najbolj zaradi tajinistvenosti in zato-hlosti, ki- obdajata spolno življenje. Pravočasna in razumna pojasnitev more mlademu človeku mnogo pomoči, čeprav mu ne more nuditi dokončnega razčiščenja. Vendar bomo željo po spoznanju spolnosti in večno radovednost pomirili in potešili, ne bomo pa mogli rešiti problematike cele situacije, kajiti ta leži baš v spolnosti sami. Vrednost spolne prosvete so nekaj časa pretiravali- V predvojni dobi, ko prosvete o spolnih vprašanjih sploh ni bilo, so pripisovali glavno krivdo na spolnih težkočah pač temu dejstvu. Poskusov, kako prosvetiti mladino o spolnih vprašanjih s poukom, predavanji članki medtem ni primanjkovalo. Njih velika vrednost leži v tem, da so utrli pot stvarnemu in odkritemu ob-ravnanju spolnih vprašani, marsikatero zapleteno vprašanje je bilo razvozljano in rešeno nevednosti in muke- Vzlic vsemu theoretičnemu znanju in zdravemu prosvetlievanju ostanejo za mladoletnega težkoče, ki rezu Iti rajo iz puber-tetne situacije same in pred vsem iz dejstva, da smatra to, kar doživlja, za »pralasten«. posebno težak dogodek in, da mu ne more odoomoči nobena knjižna učenost v naiboli perečih vprašaniih da bi m osel dokončno opraviti s svojim spolnim nagonom- D. A L _ I E 203 A Rrj ar je Gibraltar pri vhodu v Sredozemsko morje, to je Aden pri vhodu v Indijski ocean: _-J mrki stražar na pusti skali, ki čuva nad svobodo morja, kakor si Angleži predstavljajo po svoje to mednarodno zahtevo. Ta skrb za svobodo morja se zdi, da je izključno angleška zadeva. Kamorkoli namreč pogledamo na zemljevid, vidimo, da na vseh važnejših morskih ožinah prelivih in prekopih sedi Anglija vsaj v neposredni bližini kakih pomembnih točk našega planeta. Na ta način je svoboda morja zagotovljena britanskemu imperiju in vsem tistim, ki jim ne pride v glavo predrzna misel, da bi ne verjeli v vzvišeno poslanstvo anglosaškega plemena. O Adenu smo imeli že čestokrat priliko citati, kako si ubijajo ljudje glavo, zakaj so Britanci da,li tej pusti, od sonca vedno razbeljeni, brezvodni skali ime svetopisemskega vrta edena. Toda Britanci so nad tem imenom popolnoma nedolžni, kajti izvira etimološko še iz starega veka. Že grški zemljepisec Pto-lemej omenja mesto Adano, ki je bila ves stari in srednji vek važno trgovsko pristanišče. Angleži tudi ne izgovarjajo Eden, kakor se sem pa tja čuje iz tujih ust, ampak Aden, naslanjaj« se povsem na prastaro ime. Kakor izhaja iz tega, je bosa domneva nemških potopiscev, ki ime napačno izgovarjajo in jim asociacija pričara pred oči svetopisemski rajski vrt. V resnici je namreč Aden pravo nasprotje vsakemu vrtu, ker je samo skalnat kotel v pradavnim ugaslega ognjenika. V tem kotlu ne uspeva prav nobena rastlina, kajti sonce le prekruto žge in pali to obupno golo peč, izpod-nebnih padavin pa ni nikakih. V dobrih letih pade na mesto Aden letno največ 70 mm dežja, so pa tudi leta, ko morajo meteorologi zaznamovati količino pada- ETHIOPIE .Ulica v AX>ENU, vin s čisto preprosto ničlo. Tudi gora sama nima nikakih izvirkov, zato bi bilo naravnost nepojmljivo, da je bil ta kraj naseljen že od pamtiveka ako bi ne bilo znano kako velikega strateškega pome- stanka na obupno vroči skali. Ne glede na te vodnjake, ki so jih Angleži obnovili in razširili ter medsebojno zvezali s predori, se voda še vedno donaša iz notranjosti v kozjih mehovih, osobito na je ta rumenorjava pečina iz ognje-niške lave. Malo dlje v notranjosti kratki nalivi nisc redki, zato so že stari Rimljani sezidali tu ogromne vodnjake, v katere se je zbirala vsa dragocena moča, brez katere bi tudi ne bilo ob- je bilo to potrebno, dokler niso gospodarji skale ob morju napravu tovarne za destilacijo morske vode. Ta drago pridobljena voda služi samo belemu gospodarskemu sloju. domačini se morajo zadovoljevati, kakor doslej, s pijačo iz kozjih mehov, ali pa z vodo iz omenjenih vodnjakov, ki vsebujejo na milijone litrov vode. Mesto samo šteje sicer le okoli 60.000 prebivalcev in bi bilo z vodo tedaj dovolj preskrbljeno, toda pomisliti je treba, da je Aden važno vmesno pristanišče ' na poti iz Evrope v lnd.!jo in ooratno in da se tu na tisoče parnikov preskrbuje s pitno vodo in z vodo га parne stroje. Takisto je Aden tudi veliko skladišče za premog, ki ga parnik' trosijo na svojih dolgih plovban. Polotok Aden ima najvišji vrh Džebel Šamar (525 m), s katerega je vidno obzorje daleč po morju tako proti ožini Bab el Mandeb, kakor v smeri na Indijski ocean. Istoimensko mesto leži na vzhodni strani polotoka, ki meri le kakih 200 kms, luka Steamer Point pa na se-vernozapadnem robu. Od same ožine je Aden oddaljen okoli 120 milj, zato pa so Angleži na najožjem delu preliva zasedli otočič Perim, ki spada upravno pod Aden in tvori bistveni del adenske zapore. Guverner Adena je obenem vrhovni vojaški poveljnik, neposredno njegovo nadrejeno vodstvo pa je v Bombayu. Razlog za to podreditev bo najbrž v tem, da padajo vsi stroški vzdrževanja na breme indijskega proračuna. Napačno pa bi bilo misliti, da ie Aden tako majhno oziemlje kakor Gibraltar. Velika Britanija je skalo zasedla leta 1839. ter z železno vztrajnostjo razširila svojo posest na arabski polotok v obsegu 24.000 štirijaških kilometrov. To razširjenje je bilo potrebno pred vsem zato, da so se lahko zajeli vsi vrelci in potoki, ki dajejo vodo v adenske vodnjake. Potreba sama pa je osvajače pripravila do tega, da so svojo posest zaokrožili precej preko one meje, ki jo je narekovala preskrba z vodo. Ne glede na to so si zagotovili še pretežen vpliv v Hadramautu, medtem ko se .T°men na zapadu upira njihovemu pritisku. Od pristanišča drži v mesto prašna cesta, ki je na prelazu močno utrjena in zavarovana. Ta cesta je največja krutost vsesra peklenskega kotla, kakor pravijo Adenu ljudje, ki morajo po službeni dolžnosti prebivati tam dlje časa. Sonce tako neusmiljeno pripeka in làvasta tla odbijajo tako silno vročino, da bi človek ne vzdržal te poti, ako bi bila dolga. Zaradi tega pa je upravno oblastvo prebilo skalo in speljalo stano skozi 1 km dolg predor, kjer je hoja prijetnejša, zložnejša in osve- žujoča. Iz mesta drži v notranjost ozkotirna železnica, dolga 55 km, ki preskrbuje prebivalstvo z vsemi potrebnimi živili, kolikor ne prihajajo po morju.' Belega prebivalstva je v mestu zelo malo. Razen neobhodno potrebnih moči za upravo, so belci skoro izključno vojaki ali mornarji. Večino prebivalstva tvorijo Arabci in Gala, priseljenci iz Afrike, ki edje kakor vemo, stalno spreminja Zato sr morali skrbeti, da bi vse delo zaključili v č;m krajšem času. Drugič pa posnetki s kratko osvetlitvijo zavoljo silovite daljave in s'abotne svetlobe poedinih zvezd sp'oh niso bili mogoči. Najmanjša osvetlitev traia skoraj uro časa. A za neki posnetek so moralj eksponi-raiti celo 80 ur. da je na ploščo sploh nekaj jasnega pr:š'o V tem doLgem času, ki je potreben za osvetlitev, pa posamezne zvezde svojo lego spreminjajo. Zato ee je moral ogromni daljnogled, s katerega pomočjo so fotogra-fiiraili, premikati v skladu z gibanjem zvezd s pomočjo drugega, vodečega daljnogleda. Ozvezdje, ki so ga hotelj nmeii na plošči, med ekspozieijo ni smelo izginiti iz objektiva. V petih letih so fotografirali s takšnimi težkočami več nego pol milijona zvezd. Plošče 60 imele format kakšnih 20 cm v kvadrat, a na vsaki je bilo sto do dve sto zvezd. To seveda še niti od daleč niso vse zvezde, ki jih poznajo astronomi na svetu. Toda če bi hoteli posneti vse, bi procedura trajala budi neprmerno več nego pet let ali pa bi ee moralo udeležiti neprimerno več zvezdam. Zato so se od vsega začetka omejil) na fotografiranje večjih zv&zd, ali kakor pravi astronom: do veličine 9.5. Koliko zvezd tu še manjka, je najbolje razvdno iz tega. da poznajo astronomi 21 razredov zvezd po njihovi velikosti oziroma po njihovi svetlob-nosti in da število z vsakim nadaljnj m razredom rase v nedogled. Navzlic temu smo dob® s tem zamudnim delom čudovito natančno podobo zvezdnega neba in to podobo bodo sedaj natančno pregledalj in »preračunali«. Preden bo minulo to nadaljnje delo. bo minulo menda tudi leto 1940 A potem bomo dobili tudi odgovore na celo množico vprašanj,, ki zanimaio moderno astronomijo, n. pr. na vprašanje, da-li se sestav Rimske ceste v resnici vrti tako enotno, kakor so domnevali doslej. vkk GIJUTETOV ZID >Mur Guilloutet« pomeni Francozu zaščito zasebnega življenja Imenuje se po marki ju De G., posestniku na južnem Francoskem kjer je izdeloval znamenito žganje iz >rina svojih goric. Kot poslanec za pokrajino Landes je imel ob volitvah težkoče: nasprotniki so mu očitali zakonsko smolo, katere pa ni bil sam kriv To ga ie peklo. Zato je izzval v zbornici 1 1868 nekaj sprememb v tiskovnem zakonu: ostre kazni vsem onim. ki bi razgrinjali dogodke iz samosvojega življenja. Zbog tega je vzkliknil H. Rocliefort: »Sganareli fJožefi), živite ,v miru: vaše nezgode stojé pod ,таг-stvom zakonov, celo kar «e da krivičnih* Ne smemo pa misliti, da privatno življenje že poprpi ni hilo pod obrambo Točka starega državljanskega pravilnika pravi, da je vsakdo do'žan povrniti škodo ki m io povzročil. Za sveto plavico je bilo dovolj. Vendar Guilloutet je dosegel še več: kazenski sodniki so mogli v naglici obsoditi slehernega pisatelja, ki je povedal politikom resnico v brk Ali je nravstvo pri tem kaj pridobilo? Težko, da je. J. B. POTREBNOST SOLI Rudarji, ki delajo v globokih rovih v veliki vročini in izgubljajo z znojenjem mnogo soli, trpe dostikrat na mišičnih krčih. Vzrok je pač nezadostna količina soli v organizmu. Ako se takim ljudem primeša v pitno vodo nekaj soli, težave takoj izginejo. Verjetno je, da izvira tudi druga zelo pogosta bolezen rudarjev, neke vrst-з glistavost od pomanjkanja soli. Na Holand-skem so dajali včasi jetnikom kot posebno poostritev kazni neslan kruh kot edino hrano. Posledica ie bila skoraj zmerom poprej onienions glistavost, za katero so kaznjenci umirali. k TRÀNSFORMIST FREGOLI V ERITREJI metalk y pretvarjanju Leopolde Flregoli šteje danes 68 let in piše svoje spomine iz dobe, ko je spremljal L 1889 italijansko vojaško odpravo v Maeavo. Ljubavna nezgoda ga je pripravila dio tega, da se je prostovoljno javil za ta pohod Ko je prišel mladi Fregoli v Eritrejo, so bile prekinjene sovražnosti med Italijani in Etiopoi. Menelik je bil potegiml svoie žete v notranjost dežele, načelnik italijanskega zasedbanega oddelka, general Baldissera (»Večerni ples< pomeni njegov priimek), pa ie sikušal privabiti v laško območje »rasa«, ki na maral priznati Menelikove oblasti. Bojnega pozorišča Fregoli sicer ni našel, našel pa je naposled pozorišče. To pa takole. Belo afriško mesito takret ni nudilo kdo ve kaj posebnega. 6lioTrek.ee ie v njem grozno dolgočasili in ker je brezdelica mati vseh grehot. se ie med častmiki in podčastniki v posadiki razpaslo kvartopniretvo, Baldissera je sprevidel, da ie treba moštvu raroved-rilia. Nemara ie slišal o topniškem kaplarčku. ki se ie pred voiašnnno nekajkrat izkazal nmetnilka taiko v petin kaikor v slepilnib ali mamilnih igrah. Poeval pa ie k sebi in vprašal. «IH bi hotel neWawtli za oficirski krožek ma ihino pozornico. • ; ... ..'■,''•. y.' Z vnemo se ie TVéwoM ТоИ posla. V malo dneh i p bilo gledališče na red: teater brez zidov, brez ozadja, brez vrat in oken. To je bil velik trg. ki je imel za okras nv^rie. ва strop pa nebesni «vod z Tvezdamn. Spredmi n«sl.aniači «pleteni iz vrVreja. za nîîmf elo'om"! slamnati stnii. Program 'p 1. Pri-godriica. deklam ira poročnik Del Corso. Î, »Čebeli v klinčavnici«. nora burka Tia Etiopce. 3 »Eno uro v satanovem кто-lipstvu«; nekromantični BreifcoM .to ie 7Л-VVTi'flinïe in klicam ie duhov, čiidodelmštvo. sodobno roVohitrstwi Trva ia korporail L. Fregoli. profesor abstraktnih ved. 4 »Poslanec iz Dtunih1*«. satira v 2 deianrih. spisala g. Tngnassia in ». Damas: god'ha iz raznih avtorjev, 5. Velika vrsta smrtnih siko-kov. Gledalo? pri prvi predstavi so bili precej mešani, predaj neka i ienstva i naselbine. general Baldissera in viïii častniki, nato Mangaša in Makonnen .oba rasa. ki sta pozneie delala Italiji toliko preglavic. Dalie nižji lastniki, uradiništvo. trgovci, kopto^ekr" duhovniki, muslimanr, cela pisen a tolpa Italijanov .Turkov Zidov EHopoev. črnih delavcev, na stotine in stotine črnih slav. ki so se čudno lesketale v mesečni Predstava ie doživela torede® uspeh, posebno prizor h »Satanovega kraljestva«: Nikoli ne pozabim _ piše start rokohitrc — kako smešno «o vzklikali etiopski poglavarji in ves ta črnil narod, osupli, preplašeni ob tej ali oni moji igri. V nekem tre- nutku sem opazil, da so se ras Mangsša. ras Makomrten iin njegovo spremstvo navzlic svojemu slovesu hrabrih «ojščakov tresli pred menoj kot oitročički. Po vsem videzu so mislili: Ta čudno oblečeni človek, ki dela tako nenavadne poskuse, mora biti vsekakor nadnaravno bitje. Drugi dan je biil Fregoli najbolj priljubljena oseba v Masavii. Ker je v poznejših prireditvah igral več ženskih vlog, je videl v mestni trgovini izpostaviједа svojo sliko z. napisom: Ca po raie maggiore Leopold o Fregoli. prima donna di prosa e di canto. ' Ko je naš glumač na študiral novo igro z obilminr udeleženci, so počile vznemirljive vesti iz Asmare- Pregolijevi sodelavci so morali , na visoke planote. Baldissera ie ro-kohitrea poklical predse in g« prosil, naj preloži predstavo na kasneie. »<*> ni drugega«, se ie drznil Fregoli. »se bo predstava vendarle mogla vršiti«. »Kako pa ?< »Vaša Vzvišenost, jaz sam bom igral vse vloge.« . Nasmehnil se je In v zaupanju dejal: »No, bomo videli«. - - * Hoteč po vsaki oeni držati svojo drzno obljubo, si ie FregoM prikrojil nov zasnu- Abesinska voigCan^ danakilsKega plemena U tek in naslednjo soboto čisto saim predstavljal »Kameleona«, eno najučinkovitejših točk njegovega poznejšega repertoarja: »Mnogi gledalci niso hoteli verjet):,, da so prima done, sopran, bariton, bae. tenor vedno eden io isti umetnik. — Če bi le mogel tudi jaz tako pomnožiti HAUTE T0 slikovito cistercijeko opatijo v francoskem departementu Savoji je na zapad-nera delu Bourgetskega jezera dal postaviti 1. 1125. Amadej Savojski (glej »Žis« 10. ju- evoje moštvo, je vzkliknil oni večer guverner im vrhovni poveljnik čet v Eriibreji. ča-stltajoS mi po koncu predstave.« Vrnivši se zadnje mesece L 1890 v Tio-skano, je prinesel korporai Frego'i e seboj velik slovee in okoli 20.000 frankov. A P. C O M B E vzpostavil nekdanje umetnine. L. 1824. se zbrali kosti in jih spravili v nove rakve. V eni spi nevzdramno spanje tudi Karel Feliks. k Opatija nija 1934). Hautecombeski opat je bil dolga stoletja ugledna državna oseba. V tem kraju so pokopali veljake. V avstrijski nasled-stveni vojni so Španci stavbo močno pokvarili. Francoska revolucija je razmetala grobove, da je iz rakev pobrala svinec. Razvaline je kupil sardinski kralj Karel Feliks, o katerem piše Cavourov životopisec Paléologue; »Kralj K. Feliks, bebast monarh s topim pogledom, ima zmerom usta odprta in vedno cedi sline. Popolnoma je v oblasti jezuitov. V njegovih gostih možganih tiči ena sama misel: teokratski absolutizem. Ta mož, ki menda vendarle ni bil tako neumen, je dal stavbo obnoviti po nekdanjih načrtih. Ali stavbenik Mela-no je delal preveč po svoji glavi in ni Hautecoriibeu PRAZNOVERJE Abesincem očitajo nekaiteri njihove vraže. Ko bi premislili, koliko babje vere je še po Evropi in Ameriki, jim tega ne bi šteli v zlo. Na velikem zvonu farne cerkve v L. P. je stal latinski napis: Sancta Trini-tas, ora pr» nobis. Zvon s čudnim besedilom je šel med vojno za topove... Francoska knjižica >Le livre des secrets« (knjiga skrivnosti. 1. 1857) pravi: »Tajna, kako zbrati na enem mestu vse zajce tiste pok ravine- Zobnikov (ali b! eno vi sok, pomešan s krvjo mladega zajca in zašit v njegovo kožo, zbere vse dolgoušce iz iste okolice tam, k-"- чп """"Sno zasrebemu Mislp^ i4ov«,i< naide nešteto primerov za naše praznover-atvo. dragi rekordi Tekmovanja ladij za sinji trak Oceana so siino draga. Obe današnji največji potniški ladji, francoska »Normandie« in še ne dokončana angleška »Queen Mary« sta veljali vsaka skoraj poldrugo milijardo dinarjev. Ako računamo zraven še zgradbo posebnih dokov, v katerih se ti, po 300 m dolgi orjaki opremljajo in popravljajo, fer izdatke za ureditev primernih pristajališč, dobimo, da požre taka ladja, še predan odrine na prvo vožnjo skoraj, 2 milijardi Din glavnice. Ko se uvrsti ladja v redno plovbo in se hoče z njo doseči nov brzinski rekord, potem požira denar kar na mernike. Italijanski kolos »Rex«, ki je prevzel sinji trak nemškima parnikoma »Bremenu« in »Evropi«, porabi pri brzini 26 vozlov (ca. 48 km) na uro dnevno вбО ton nafte. Z zvečanjem brzine na 29 vozlov pa naraste poraba nafte že na 1100 ton dnevno. Dodatna brzina torej velja dnevno skoraj četrt nùlijona Din. Na rekordni vožnji v Ameriko so veljali »Rexa« rekordni vozli, s katerimi si je priboril sinji trak, domala milijon dinarjev. Zelo dragi so tudi rekordni poleti letal. 1912, ko je bilo letalstvo še v povojih, je prišel v Ameriko Francoz Vedrine, da bi dosegel nov svetovni brzirçski rekord. Na enokrovniku z motorjem za 14o ks. je dosegel na 200 km dolgi progi za tiste čase fantastično brzino 170 km na uro. Vsi stro-•ški za ta podvig so znašali ca. 3 milijone Din. Zdaj so bile na letalskih tekmah za Schneiderjev pokal dosežene že brzine preko 660 km na uro in stroški zanje znašajo vsakikrat nad 1<;0 milijonov. Neizmerne vsote so dalje požrle dirke za svetovni brzinski rekord avtomobilov. Angleži Segrave, КеУе Done in Campbell, ka-tefih domena je bil, oziroma je še te vrste sport, so izdali za svoja rekordne vozila težke milijone. Vsak kilometèr dodatne brzine je veljal celo premoženje. Treba je bilo ne samo zgraditi do skrajne popolnosti izkonstruirane vozove, ampak le-te tudi spraviti s celim štabom - specialnih tehnikov in monterjev vred na ravne obale Dayton Beacha v Kaliforniji ali na kakor miza gladke brežine Velikega slanega jezera, ker samo ta dirkališča'prenesejo tako velike brzine. Edini sport, ki je z leti postal cenejši, so rekordna potovanja okrog sveta. Slavna vožnja romanopisca Julesa Vernea okrog sveta, nad katero so se navduševali naši očetje, je veljala ca. 3 mili ione Din in je trajala 80 dni. Danes lahko napraviš isto pot že v 14 dnah in za samo 100.000 Din. knjige in revije »LJUBLJANSKI ZVON«, L V, S. 7 — ». Z večmesečno zamudo, (ki jo je povzročilo strokovno gibanje v tiskarnah, kar je menda tudi povod, da je izšel to pot Lj. Z. brez navedbe urednika in tiskarne), je izšel trojni zvezek naše »Slovenske revije« z bogato, vsestransko zanimivo pa tudi aktualno vsebino. Na uvodnem mestu je Iva Brnčiča »Slovenska akademija znanosti«, resen poziv in opomin pred ustanovitvijo naše najvišja znanstvene ustanove, ki nai ne bo končni pečat našega kulturnega mrtvila, ampak živ do kaz našega prerojenja. Slično zahtevo, je v imenu nekonservativno mislečih kulturnih delavcev postavil že g. Borko v »Jutru«. — Stoletnici tragične smrti Matije Copa sta posvečena prispevka T. Šifrerja »Cop in Prešernov Krst pri Savici« ter dr. Fr. Kidriča »Paberki o Copu«. — Med leposlovnimi prispevki zasluži pozornost Iv. Potrča odlomek iz romana vMalečkin Karlek«, ki nekoliko spominja na »Ingoličevo šolo«, sicer pa priča o močnem mladem talentu, ki se ne sme zanemariti zgolj zaradi vnanjih okoliščin. — Nadaljuje se Ant. Ingoliča roman »Zemlja in ljudje«, pristen izraz naše nove proze. — Liriko zastopajo M.Jarc s »Hlapcem Andrejem«, in zares aktualno »Pesmijo o družbi«; J. Wolker z dvema baladama v prevodu M. Klopčiča in V. Zorzuta, ki brez tendence dokazujeta, da je tako zvana >so-cialna poezija« nele mogoča, ampak tudi umetniško nujna. Verzi B. Voduška, zlasti pa Vide Tauharjeve ne prepričujejo. — Br. Kreft končuje svojo analizo pok. dr. H. Turne, kateremu očita pomanjkanje marksizma-obenem pa priznava mnoge njegove zasluge pred vsem v publicističnem delovanju. — Izmed ostale vsebine bodi posebej omenjeno: Iv. Brnčiča »prikaz« Krieževe nove knjige »Evropa danas«, ki jo smatra recenzent za eno njegovih najpomembnejših del (iz naše perspektive), dočim je našel Mgr. v »Prager Prese« precej negativnih momentov v njej (Praga je namreč nekoliko bližja Evropi!). — Ivo Grahor čigar vojna črtica »Dva grenadirja« se končuje v tem zvezku, graja in hvali stremljenje novega dramaturškega vodstva v Ljubljanski drami po uprizoritvah slovenskih dram. — Zanimivi so tudi drugi prispevki, zlasti v ,'ubrikah: Kritika, (ilosa in Drobiž (kjer ;e prednik posvetil tople besede stavcu in obenem korektorju literarnih del A. Štruklju, ki je prava izjema v svojem poklicu). — Trojni zvezek je. z omenjeno izjemo res lahko ponos našega kulturnega dela, ponosen pa Je lahko na svoje delo tudi Zvonov urednik. Edina opazka nepristranskega »literarnega občana« bi bila: zakaj ne sodelujejo pri Zvonu oni, ki so že sodelovali ali pa bi mogli sodelovati? Ce je krivda na njih, je tudi ta opazka odveč! — »Ljubljanski Zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in stane celoletno 120 Din. f ILATELIJA Michel 1936 Nedavno je izšla nova izdaja Miche!o_ vega kataloga za leto 1936 O njem lahko rečemo samo to, da kaže proti svojim prejšnjim letnikom ogromen napredek in da je postal najboljši nemški katalog znamk. Zlasti moramo pohvaliti vestnost izdajatelja pri opisu raznih priložnostnih znamk, kjer dobimo skoraj povsod tudi točno navedene naklade, cesajr v tako po. polni meri nima noben drug katalog Tudi ilustrativni del je v primeri z drugimi ka. talogi odličen. Slik je dosti več in so tudi bolj razločne- Do nedavnega je bil Senfov katalog višeK natančnosti, zdaj pa je to mesto zasedel Miehelov. Cene so vsaj v glavnem nekoliko nižje kakor pri drugih katalogih. Porasle se samo stare drage znamke, kakor povsod drugje. Naše znamke so ocenjene dosti pre. nizko Zanimive so na primer cene naših znamk londonske izdaje, pri katerih stane najnižja rabljena znamka po 20 par več kakor najvišja 30 dinarska Kaj je temu vzrok? To. da je pri nas dovoljeno izva_ žati škrlatne spremniee v neomejenih ko. ličinah. Najmanj tri četrtine vsega sprem, ničnega škarta gre skoraj nepregledanega v inozemstvo Ker po na spremnicab po večini samo znamke visokih vrednosti, je inozemstvo z njimi preplavljeno in nimajo skoraj nobene cene. Prav tako stane na primer 25 parska znamka druge beo grajske izdaje, ki je bila pozneje preti, skana s črnim robom, rabljena več kakor 10 dinarska, katere povprečen zbiralec v poštnem prometu skoraj ne dobi. Tu bi moralo poseči vmes naše poštno nvnis. trstvo in vsaj omejiti če že ne prepove, dati izvoz škarta. S tem bi dnspglo nedvomno višje ceine zaškart hkratu bi pa tudi ostal velik del dobička ki ga. zdaj kasira inozemstvo, v rokah naših domačih zbiralcev Vsem zbiralcem ki si doslej še niso kupili kataloga za leto 1936, svetujemo, da si kupijo ta katalog. Naši f г 1 s i f i k a t i že v zadnji številki smo omenili za. grebško tvomico failzifikatov, ki dela z veliko podjetnostjo in širi ponarejene znamke po naši državi, pa tudi po imozean. stvu. Kolikor je znano, obstoje doslej iz te tvornice v glavnem falzlflkati bo."en. skih znamk s sliko Franca Jožefa, naših invalidskih s pretiskom na višjo vrednost (zlasti vrednosti po 20 in 30 Din ter na. paka po 9 dinarjev na 15 par), potem po. plavne znamke in znamke s pretiskom ter žalne znamke- Obilo je tudi hrvatskih provizornih znamk in pravijo, da je naj. manj 90% vseh 10 vinarskih ženjic z belo številko ponarejenih, se celo v Ljubljani lahko opazimo v nekem lokalu to znamko, ki se jj na prvi pogled vidi, da je ponare. jem a. V interesu naše filateilije bi bilo, da se napravi temu falzificiranju že enkrat konec. Marsikateri tujec, ki je na ta na. čin ogoljufan, si ustvari o nas ne preveč laskavo mnenje. Znamke kupi pri nas, ker misli, da jih bo dobil najceneje in je hkratu tudi prepričan, da bodo pristne. Potem pa ugotovi, da je kupil samo slabe falzifikate za drag denar. Vse filateliste, ki odkrijejo v kakšni trgovini znamk falzifikate, prosimo, da nam to sporoCe. Ce se falzifikati ne bodo odstranili, bomo imena takih prodajalcev objavili. ^etiopsko suženjstvo Kapitan Bairlehem je v knjigi »Hesnica o Abesiniji« orisal suženjstvo v tej deželi, ki jo je spoznal kot vežbač etiopskih čet. Oris pota, ki ga napravijo nesrečni črnci iz tako zvane »srečne« Arabije. kjer se nabirajo večidel sužnji za Abesinijo, je vredna Dantejevega pekla. Potujejo kakor čreda proti obali pod žgočim soncem, sestradani, tepeni z žilavko povodnega konja. Zato jih dosti že na poti umre ali pa jih lastniki prepuste zverinam. De jih «pravijo na afriška tla, jih natla-čiio zvezane v podladjišče brez zraka in luči Mnogo se jih zaduši med vožnjo. Tihotapci največkrat uidejo francoskim in italijanskim brodovom. ki nadzirajo obrežje-Na abesinski zemlji potujejo dalje, a le ponoči, da zmešajo «led etiopskim oblastem, odkar je nesuš službeno odpravil suženjstvo v Abesiniji Nadzorstvene čete pa so neznatne in karavane sužnjev jih kaj hitro preslepijo. Pisec priznava negušev napor za zator robstva. toda žal, uspeh (p za zdej nezadosten. Najnovejše fotografije kažejo visoke ahesinskp dostojanstvenik», prelate. vojaške načelnike, ugodno uradnikp obdane s svoiimi sužnji Tudi neki armenski in 'fïki koloni jih imajo. J. D. v ) a ч л Beli vleče in dobi Rešitev problema 136 1. Sb2—dl!,' Tc5Xb5 (a). 2. Dbl—e4+! 1. ... Lb3—c2 (b). 2. Tb5Xc5+. 1. ... c4—c3 (e). 2. Ddl—d3+. ZA BISTRE GLAVE 181 Jubilej V nekem mestu so hoteli proslaviti stoletnico svojega vseučilišča, a nihče ni mogel povedati točnega datuma in meseca, ko se je vseučilišče ustanovilo. V ostalini stavbenika so našli pač beležko, ki je pravila: Če vzameš datum, ko se je vseučilišče ustanovilo, in ga pomnožiš s 3. dalje dostaviš 5, pomnožiš vsoto s 4, dodaš isti datum in število mesecev, dobiš število 95. Ali je mogoče iz teh podatkov izračunati dan in mesec ustanovitve? Rešitev k št. 179 (Koliko časnikov mu je ostalo?) Ostalo mu jih je 8- Rešitev k št. 180 (Štedljivi mož Nabral je 6 dvodinarskih novcev. črkovnica C r a s s u s S pismenkami štirimi garje povedi. Izbij samoglasnik, edini V besedi, potem si junaškega brata ogledi. Pretvori mu zadek: z »d« jeza za golt ga zgrabi, da bled bo in morda še žolt. A s »h« kar oblije že kurja ga polt. Na »k« pri tej priči se v s r e b 1 j a j zmaliči, na »p« se v orodje na mah preobliči, s »t« v r i b j o k o š č i c o prelevil jo boš. Če vzameš narobe r a st 1 ' n o dotoš. Zdaj prvo pismenko še zadaj pritakneš, a pojma doraslega nié ne premakneš, samo da še mesto primorsko iztakneS, Spočetka izbiti glas vrini pred koncem, glej, božja pot sveti pod našim se soncem. REŠITEV ČRKOVNICE V ŠT. 12: bodnik, godnik, hodnik (1. pot, 2. hodnina, grrobo platno), modnik, sodnik, vodnik, zvodnik. LETO DNI JE SPALA Pred letom dini je dninar v vasi San Nicolas na Kanarskih otokih zatodel svojo ženo zaradi ljubosumnosti. Njegova hči. 13-letna Karmen, je vpručo tega strašnega prizora občutila takšen živčni pretres ,da je zapadla v nekakšno histerično letairgijo, mrtvi-co, ki je trajala celih 12 mesecev. Po živčnem napadu so Karmen prepeljali v bolnico La Guia, kjer jo je dr. José Шапоо stalno nadziral. V prvih 22 dneh dekle ni moglo ničesar užiti, kajti čeljusti so ostale trdovratno zaprte. Strežnikom se je obneslo samo to, da so ji zlomili en zob. Tedaj se je zdravnik odločil, da jo bo začel hraniti e sofldažami v želodec skozi nosno duplino-Kairmen, sama kost iin koža, si je kitno opomogla ter se zredila. Sedaj, ko se je zopet zavedla ,je povsem pozabila dogodke pred evojo mrtvičnoetjo: njeni čuvstvemi odraza so nezmatai ali j'ih stl:ono ni, celo telesna občutljivost se zdi uničena. UREDNIK IVAN PODRZAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JEZERŠEK Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—> po raznašalcih dostavljena Din 5.—.