neodvisen. indipendente. Nikoli v zgodovini občine Piran nam ni šlo tako slabo ori reševaniu orostorskih in orometno-infrastrukturnih SJ Nikoli v zgodovini občine Piran nam ni šlo tako slabo pri reševanju prostorskih in prometno-infrastrukturnih Za9at kot sedaj. Ne nasedajmo ponavljajočim se predvolilnim političnim obljubam, ki so nas pripeljale v Zel° prometno slepo ulico. Vsi, ki to čutite in ste za razvoj kraja in ljudi - , Vas vabimo, da nam s svojim glasom podpore pridružite na volitvah v nedeljo, 22.10.2006. NE RAZMIŠLJAJMO, kako se bomo razhajali TEMVEČ KAKO BOMO DELOVALI, živeli in uspeli skupaj. za župana?* per il sindaco i Gašpar Gašpar Mišič Oktober 2006 Leto 12 Številka 152 CENA 200 SIT € 0,83 /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ IZHAJA 15. V MESECU Na generalnem soočenju devet kandidatov za župansko mesto Občine Piran v Kongresnem centru v hotelu Slovenija v Portorožu, v organizaciji Primorskega utripa, ob sodelovanju TV Sponke in drugih medijev, ki so spremljali zanimivo soočenje, smo dosegli kar dva rekorda: Prišli so vsi kandidati; Vojka Štular, Denis Goja, Miroslav Brkovič, Franjo Žele, Gašpar Gašpar Mišič, Tomaž Gantar, Bogdan Lulik, Matjaž Jevševar in Nada Kozina. Zabeležili smo doslej najbolj množičen obisk publike, kije hotela vedeti, kako bodo kandidati in kandidatke uresničevali svoje programe. Ostala je le še uganka, katera dva kandidata se bosta prebila v drugi krog volitev? Na osrednji prireditvi ob prazniku občine Piran, 15. oktobru, 14. 10. v Gledališču Tartini v Piranu je županja Vojka Štular podelila sedem občinskih priznanj, od tega kar dva zlata grba in pet plaket. Zlati grb sta prejeli: 0^xV Kar je čisto > in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE in OSNOVNA ŠOLA VINCENZO DE CASTRO PIRAN, PODRUŽNICA V SEČOVLJAH. Plakete so prejeli:CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ, Mladinski glasbeni skupini ŠPIČIKUC, TURISTIČNO DRUŠTVO TAPERIN SEČOVLJE, RADIO KLUB PIRAN in DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADIH PIRAN. Čestitamo! Seznam prireditev objavljamo na 16. strani. AVTtoHEl Sl IZPUŠNIM LOMOV NTER SEČOVLJE PRODAJA IH MONTAŽA KATALIZATORJEV M _ c I X "V AVTOPLAŠČEV SERVIS AVTOKLIH AVT0KLEPARSTV0 MhS sloven,ca E3tri9lav AVTOLIČARSTVO Parecag 173a, Sečovlje tel.: 05/672-02-00 *Sardele *Girice Dobrodošli Slovenija jutri Stran 5 Občina piraN COMUNE Dl PIHANO Drage občanke, cenjeni občani! Praznik Občine Piran, 15. oktober nam spet obuja spomine na tiste dni, ko se je oblikovala naša zgodovina, pa tudi naša prihodnost. Ob tem pomembnem dnevu vam želim vse najlepše in najboljše. Vabim vas k skupnemu praznovanju na številnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah v tem mesecu. Naj bo ves oktober v znamenju trdnih človeških vrednot, za katere si Prenovljena cesta na Markovec Odprli jo bodo 17. oktobra ob 11.30 uri. Obala 7 6320 Portorož Tel.: +386 05 674 08 80 Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Medla, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir E-mail: fotoquicklab@siol.net je vredno in častno prizadevati. 1 * j 1, l-l V|* flD !l:i Županja Občine Piran Čare cittadine, gentili cittadini! "L Vojka Štular, prof. ----- W———- * .. U uvcuuiv Ul UUVTU UVOIH 111 UUI 1 1 IV171 Ul 111 VJU1I gtui 111 guando si faceva la storia, ma anche il nostro futuro. In occasione di guesta giornata cosi importante faccio a tutti i miei migliori auguri. Desidero invitarvi a festeggiare insieme nelle numerose manifestazioni sportive, culturali e d’intrattenimento. Che tutto il mese di ottobre sia nel segno dei valori umani fondamentali per i quali vale la pena d’impegnarsi. Il Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular SIMPLV CLEVER NOVI ŠKODA ROOMSTER 0 klimatska naprava 0 električni pomik stekel 0 daljinsko centralno zaklepanje [0 4 zračne blazine Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 771318 607007 primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER S popotovanja po deželah EU LUKEMBOURG - MESTO BANK IN FINANC Bralci Primorskega utripa ste že veliko izvedeli o znamenitih državah in mestih Evropske unije, ki smo jih obiskali letošnjo pomlad. Pisali smo o Belgiji, Pogodbi za Evropo, Bruslju, Evropskem parlamentu, znamenitem nekdanjem vojnem prizorišču Waterloo, Atomiumu, danes pa vam poskušamo predstaviti Luksemburg, ki bi ga glede na to koliko je tam bank in drugih finančnih institucij ter posredništev, lahko imenovali evropski tiger. Brez dežnikov ni šlo. Luksemburški parlament. Evropska unija se nima ravno za razsipno in nebrzdano družbo, toda če pogledamo malce naokrog, lahko opazimo njene orjaške steklene palače in ustanove v Bruslju in številne njene izpostave tudi v Luksemburgu, ki mu mnogi dajejo vzdevek - mesto bank in financ. Luksemburg je sodeč po številnih gradbenih dvigalih eno samo hitro rastoče mesto, kjer je vse zelo drago, od parcel do hrane in pijače. Ko smo obiskali to mesto je žal lilo kot iz škafa, ker se pač pozna oceanski vpliv podnebja. Tako smo lahko v četrti, kjer stojijo palače EU, naredili le nekaj posnetkov skozi okno avtobusa., opravili pa smo tudi krajši sprehod po mestu. Hiše so strnjene globoko v dolini ob reki, prečudovit del mesta s parlamentom pa se nekoliko dviga v hribček. Nakupovalni center z veliko majhnimi trgovinicami s spominki je v središču mesta na hribčku blizu luksemburškega parlamenta. Za kvadratni meter gradbene parcele je tam treba odšteti od 4000 evrov naprej pa vse do astronomskih višav, odvisno pač od lege. Človek skoraj ne bi mogel verjeti, da so evropske institucije tako neracionalno raztresene, kar seveda ni poceni. ki tam že nekaj časa popolnoma sameva. V Vojvodstvu Luksemburg je tudi obmejni kraj Schengen, kjer je bil junija 1985 podpisan znameniti Schengenski sporazum o postopni odpravi nadzora na skupnih mejah EU. Danes je predvsem problem vzpostavitve t.i. schengenskega informacijskega sistema na zunanjih mejah EU, tudi na meji s Hrvaško. V Luksemburgu je tudi spominsko obeležje Luksemburžana Roberta Evropa, ki bo temeljila na solidarnosti, bistvena predpostavka za svetovni mir in bo pomagala pri preseganju nasprotovanj med Nemčijo in Francijo. Schuman je predlagal oblikovanje skupnega trga na področju industrije premoga in jekla. Avtor zamisli je bil njegov sodelavec Jean Monnet, ki se ga danes spominjamo kot očeta Evrope. Že čez slabo leto je šest držav v Parizu podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. 25. marca 1957 je bila sklenjena Poceni tudi ni tako imenovana finančna perspektiva 2007- 2013 okoli 865 milijard evrov, vendar ta sredstva niso namenjena le bruseljski birokraciji pač pa številnim EU -skladom za povračila nacionalnim članicam. V Luksemburgu najdemo evropsko sodišče in ga ne smemo zamenjati s sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. V mestu je več kot 100 bank in na desetine finačnih posredništev. Tam je tudi znamenita ekspozitura matere KBC, ki se je odrekla nakupu NLB. Skorajda vse, kar je treba pripraviti za pravno delovanje EU, skratka veliko birokracije, se odvija tudi v Luksemburgu, kjer je sekretariat vseh uradnikov. Videli smo tudi ogromno stolpnico, iz katere so se izselili uradniki (kot kaže v Bruselj), Schumana, nekdanjega francoskega zunanjega ministra, ki je 9. maja 1950 v t.i. Evropski deklaraciji izjavil, da je združena znamenita Rimska pogodba o ustanovitvi EGS, 7. februarja 1992 pa je bila v Maastrichtu na Nizozemskem podpisana pogodba o EU, ki je začela veljati L novembra 1993. Francoski predsednik Jacques Chirac je junija leta 1997 dosegel, da so v novo amsterdamsko pogodbo o EU zapisali, da sedež Evropskega parlamenta sodi v Strassbourg, kje drugje kot v Franciji. Tako se že nekaj let 626, sedaj celo več, poslancev praviloma vsak mesec za en teden seli v okoli 200 km oddaljeni Strassbourg, z njimi pa ves spremni aparat, od uradnikov do lobistov in medijev. Morda še ena podrobnost, da zbirke evropskih predpisov, ki jih je treba prevesti v nacionalni jezik, znašajo kar 80.000 strani. Za nameček pa je parlament raztresen še na tretji konec Evrope, saj smo že ugotovili, da je sekretariat namreč v Luksemburgu. Evropskih gradbenih podvigov pa s tem še ni konec, ker je predvidena nadaljnja širitev EU na vzhod, vendar se to ne bo zgodilo tako hitro. Morda niti ne veste, da je po nekaterih podatkih samo novo poslopje evropskega parlamenta v Bruslju, v katerem je 2500 uradov in 78 konferenčnih dvoran, stalo kar dve milijardi ameriških dolarjev. Vedno več je pritiskov, da je treba Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva , #■ primorski u'r'p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851 -240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper ^Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: fcmmm Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. S159225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. evropsko birokracijo iz razlogov racionalizacije stroškov, združiti na enem mestu, parlament iz Strassbourga pa dokončno preseliti v Bruselj. V Luksemburgu so nam širili obzorje Mateja Poljanšek, Alja Gabrijel in Gregor Orešek ter tamkajšnji lokalni vodnik. Morda je naključje, ali pa tudi ne, da se je prav v teh dneh odvijala nogometna tekma za svetovno prvenstvo med reprezentanco Luksemburga in Slovenije. Luksenburg Uradno ime: Veliko vojvodstvo Luksemburg Površina: 2.568 km2 Ustavna ureditev: Ustavna dedna monarhija z enodomnim parlamentom, neodvisna od leta 1867. Šef države je veliki vojvoda luksemburški. Glavno mesto: Luxembourg z okoli 80 tisoč prebivalci. Veliko vojvodstvo Luksemburg ima okoli 400.000 prebivalcev. Uradni jeziki: Luksemburški, francoski in nemški. Narodnostna sestava: Luksemburžani (72,5%), Portugalci (9%), Francozi (3,4%), Belgijci (2,5 %), Nemci (2,4 %), ostali (5,7%). V mestu z istim imenom kot vojvodstvo živi 89% vsega prebivalstva. Luksemburžani imajo dolgo življenjsko dobo (ženske 80,5 leta, moški 73 let). Denarna enota: Evro (prej luksemburški frank). Podnebje: Zmerno toplo oceansko. Letna količina padavin 1050 do 1200 mm. Gospodarstvo temelji na finančnem in bančnem poslovanju, mednarodni menjavi, storitvah za EU in modernem tržno usmerjenem poljedelstvu.. Sodišče Evropske skupnosti -- Spominsko znamenje Roberta Schumana. FOTO: Primorski utrip. Paul Helminger, župan mesta Luxembourg Prazna stolpnica EU Spomenik Guillamu II Obelisk - spomenik. I w primorski uVp JAVNO PODJETJE okolje piran d.o.o. Fornače 33 6330 Piran Tel.: 05 617 50 00 info@okoljepiran.si Občankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših storitev in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku. Čestitamo občankam in občanom ob prazniku občine Piran. Un augurio a tutti i cittadini per la festa del Comune di Pirano. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Piran II comitato comunale del Partito Popolare Sloveno www.casino.si Ob prazniku občine Piran čestitamo vsem občankam občanom ter načirn in poslovnim partnerja G AS«VO Porfi or c/.(/. KS IM Drage občanke, dragi občani, člani in prijatelji socialne demokracije! Prisrčno vam voščimo za občinski praznik, prijetno praznujte, bodite zdravi in veseli vsak dan. OCasintiPortorož ^ Casino'Lipica ■V Banka Koper Banka Koper, Pristaniška 14,6502 Koper www.banka-koper.si posebno obvestilo: evro danes ^ naših poslovalnicah lahko komitenti in nekomitenti že uPorabljajo storitev EVRO DANES, ki omogoča menjavo tolarja v evro po fiksnem tečaju - I € je 239,640 SIT. p1 tem zamenjani znesek - najmanj milijon tolarjev - vežete Kot devizni depozit za dobo najmanj I30 dni, oplemenitite nakupom vrednostnih papirjev ali vplačate v tuje Najemne sklade. . e^0rnitentom storitev EVRO DANES dodatno omogoča tmesečno brezplačno vodenje osebnega računa ter en°letno brezplačno uporabo i-Net banke. 4* Cašind Lido TERME ČATEŽ Igralni salon v Casino' Žusterna Koper SD Piran RESTAVRACIJA MARINA J J^martna M Mm portoroi mam p ortorose MARINA PORTOROŽ d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Nudi prvovrstne kulinarične specialitete * Izvrstne mediteranske in morske jedi * Primorska vina vrhunskih proizvajalcev * Razgled na morje, mirno in prijazno okolje * Prenočišča, klimatizirani prostori in sejna soba * Velik parkirni prostor Tel.: 05 6761 317, 6761 300 Fax: 05 6761 502 Tel.: 05 6761 100 6761 200 Fax: 05 6761 510 6761 210 E-mail: marina.portoroz@marinap.si Internet: restaurant@marinap.si www.morinap.si RESTAVRACIJA LAGUNA Ribje in mesne specialitete ter pizze pripravljene v krušni peči Domača in buteljčna vina Terasa in bazen, razgled na Portorož Lastni parkirni prostor. ŠPORTNA PONUDBA Tel.: 05 6761 232 Fax: 05 6761 233 Tel.: 05/6776 620 Telefaks:05/6776 621 laguna-marina-lucija@siol.net ^se najboljše za občinski praznik in veliko koristnega branja Vam želi uredništvo Primorskega utripa i. Popoviču očitajo neracionalnost Koprski župan Boris Popovič dobesedno galopira s projekti, ljudstvo mu ploska, Socialni demokrati Kopra pa opozarjajo, da bodo posledice njegovega ravnanja z občinskim premoženjem vidne v poznejših letih. Proračunska luknja 5,7 milijarde SIT? »Poslovanje občinske uprave Mestne občine Koper z vidika gospodarjenja z občinskim premoženjem ni transparentno«, pravita Jadran Bajec, kandidat SD za župana in Bruno Korelič, nosilec liste SD. Županu Borisu Popoviču tudi očitata, da je MO Koper prodala 460.000 luških delnic po ceni 6.500 SIT, ki ob današnji tržni ceni veljajo skoraj 9.000 SIT, kar pomeni izgubo v tem poslu v višini 1 milijarde SIT in še dodatno izgubljenih 130 milijonov SIT na račun »izgubljenih« dividend. Naslov gradiva SD za novinarje na novinarski konferenci 26. septembra v Kopru: »MOK v rdečih številkah«, kot iztočnica za razpravo, morda res ni najbolj posrečen, ker bi lahko nepoučeni razumeli, da je občinska bilanca oziroma proračun v minusu, kar pa, kot je zapisala predstojnica urada za finance in računovodstvo MO Koper mag. Vilma Milunovič, ne drži. Pravi, da občina v proračunu nima primanjkljaja. Celo več, plan prihodkov za letos so realizirali že v začetku tega meseca in ga celo presegli. Direktorica občinske uprave Sabina Mozetič pravi, da so podatki, ki so jih objavili nekateri mediji, popolnoma zavajajoči, saj so površno razlagali le tako imenovano bilanco A občinskega proračuna, a šele pregled celotnega poročila (tudi bilanca B in C) pokaže jasno sliko o proračunu. Proračun 2006 znaša 16,4 milijarde tolarjev. Po podatkih, ki so nam jih poslali iz MO Koper, znaša letni proračun MO Koper 16,4 milijarde tolarjev. V občinsko blagajno se je že do konca septembra nateklo kar za 14,5 milijarde tolarjev. Za kritje nalog so v tem času porabili 8,8 milijarde tolarjev, kar pomeni, da imajo trenutno v občinski blagajni 5,7 milijarde tolarjev. Če k temu prištejemo še 4,6 milijarde tolarjev na računih iz preteklih let, lahko ugotovimo, da ima občina danes dejansko že 10,3 milijarde tolarjev in s tem bodo z lahkoto pokrili za 7,6 milijarde tolarjev načrtovanih izdatkov letošnjega leta. Poleg tega so kot dobro popotnico za naslednji proračun že danes zagotovili še za 2,7 milijarde tolarjev. Prilivi, ki jih pričakujejo do konca leta, pa bodo to popotnico še obogatili. V MO Koper navajajo tudi, da so od leta 2002 dvignili letno raven prilivov za 40 % in da skrbno gospodarijo s sredstvi. Letošnji koprski proračun znaša torej 16,4 milijarde tolarjev, kaže pa, da bo celo presežen. Več kot polovica vseh izdatkov letnega proračuna (9,5 milijarde tolarjev) gre za naložbe, pravi Vilma Milunovič. Ocena Bruna Koreliča: Sprenevedanje glede potrebe o prodaji občinskega premoženja. Kako zapolniti »luknjo« 5,7 milijarde SIT? Nosilec liste SD za Občinski svet Bruno Korelič je ocenil minulo finančno poslovanje MO Koper kot neodgovorno. Glede domnevnega primanjkljaja je ugotovil, da se občinska uprava z županom na čelu spreneveda sedaj, ali pa se je sprenevedala v preteklosti. Povzel je, da je po podatkih, ki so javnosti dostopni, občina trenutno porabila več denarja kot ga ima na razpolago in da bo do konca leta izredno težko zapolniti luknjo, težko 5,7 milijarde SIT, oziroma več kot tretjino celotnega proračuna. Korelič je izrazil začudenost nad izjavo vodstva MO Koper, da jim denar celo ostaja. »Če bi bilo to res, potem pomeni, da sta bila razprodaja številnih nepremičnin in prodaja delnic popolnoma zgrešeni in nepotrebni potezi.« Če bi delnice namreč obdržali bi občina na račun njihove sedanje višje vrednosti pridelala milijardo SIT in bi hkrati dobila več kot 130 milijonov SIT iz naslova dividend (delež na dobičku Luke Koper). Tudi glede zemljišč je bila njihova prodaja napačna poteza, saj so te v preteklem času pridobile na vrednosti in bi danes lahko od njihove morebitne prodaje iztržili bistveno več, pravi Korelič. »V najboljšem primeru se je občinska uprava dokazala kot izredno slab manager, ki je vrgla skozi okno približno 2 milijardi SIT zaslužka.« Kandidat za župana SD Jadran Bajec, ki je tudi občinski svetnik, je dodal, da je negospodarno obnašanje občinske uprave v vsakem primeru pridelalo velik minus in samo vprašanje je, ali gre za slabih 6 milijard, ali za dobri 2 milijardi SIT. »Župan naj se odloči za koliko laže in če že laže, da laže dosledno«, se je pošalil Bajec, ki pravi, da vidi rešitve, kako bi se lahko izognili še bolj kritičnemu stanju koprskih občinskih financ. Prodaja občinskega premoženja »na zalogo« ni dovoljena, dodaja. Prodaja zemljišč in nepremičnin v letošnjem letu je po njihovi oceni prinesla dodatno milijardo razvrednotenja občinskega premoženja, kar skupaj pomeni, da ga ni bilo potrebno prodati. Na koncu vsega smo ugotovili tudi to, daje občinski svet, tako kot tudi mora, z večino glasov potrdil vse nakupe in prodaje nepremičnega premoženja. Res pa je, da dober kmet ne prodaja najboljše zemlje. Opozicija je bila v svojih opozorilih nemočna in preglasovana. Iterpelacija Malo možnosti za odstavitev kulturnega ministra Simonitija Polemika okrog sprejetega zakona o RTV in sprememb zakona o medijih ter neuresničenih obljub se vleče že dobro leto, vrhunec vsega pa je interpelacija zoper ministra za kulturo Vaška Simonitija. Da bi se bolje razumeli moramo že v samem začetku povedati našim bralcem, da interpelacija zoper kakega ministra še ne pomeni njegove odstavitve, čeprav si morda kdo tako predstavlja. Interpelacija (lat. Interpelattio) je javno vprašanje, na katerega želimo imeti tudi javni odgovor ali pojasnilo v zvezi z neko zadevo. Drugo vprašanje je, če je cilj interpelacije razrešitev interpeliranega ministra. Če pride tako daleč, ga v parlamentu lahko razreši večina vseh poslancev. Torej je bolj kot vsebina pomembno lobiranje pri nasprotni politični opciji za glasovi. Interpelacijo so namreč vložili zoper ministra poslanci LDS, podpirajo pa jo tudi poslanci Pahorjevih SD, ki pa vsi skupaj nimajo večine v parlamentu! Vladna koalicija se iz predlaganega norčuje. Ker ima desna stran večino v parlamentu praktično ni nobene možnosti, da bo minister Simoniti letel. Predsednik vlade Janez Janša pa naj bi interpelacijo označil kot spisek jadikovanj, piše v sobotni prilogi Dela. Po državnozborskih volitvah je celo govoril, daje stranka LDS v šoku, česar res ne slišimo več. Stvar v zvezi z RTV oziroma njenim statusom in programi ter pooblastili pa le ni tako preprosta. Nov statut RTV postavlja vse odgovorne urednike na ponovno preizkušnjo. Tudi v Kopru. Ali bodo zasedli stolček »naši ali vaši«, levi ali desni, bomo šele videli. Če rečemo, da je RTV postala državna, je treba tudi povedati na kakšen način je to postala, kdo ima na največjo medijsko hišo največji vpliv, kje je novinarska svoboda, ali imamo novinarsko cenzuro, samocenzuro, leve in desne novinarje, ali pa že kar vodene novinarje, ki se v strahu pred izgubo dela cenzurirajo kar sami. Tako resnično postaja vse manj pravega novinarstva, zapriseženega novinarski etiki in kodeksu, nad čemer bi se morali zamisliti tako interpelirani kot interpelanti. V parlamentu bo verjetno izrečeno tudi veliko besed o tem kdo obvladuje RTV, koliko obljub je prelomljenih, kateri projekti zamujajo ali niso bili uresničeni in kolikšna sta pri tem slovenska moralna škoda ter ugled v svetu. Franc Krajnc PREDAJA KLJUČEV NAJEMNIH STANOVANJ Na Košti v Sečovljah bosta županja Občine Piran Vojka Štular in direktor JP Okolje Darij Barrile svečano predala ključe najemnikom novo zgrajenih stanovanj na Košti. Slovesnost bo v sredo, 18. oktobra 2006 ob 16.00 uri pred stanovanjskim stolpičem. Plakatna afera neprijetna tako za Ivana Deklevo kot tudi za LDS Občinski odbor LDS Piran je 4. oktobra na korespondenčni seji sprejel sklep o začetku postopka izključitve Ivana Dekleve iz stranke LDS zaradi afere s plakati. Kandidat LDS za župana Miro Brkovič je na TV povedal, da je Dekleva s tem, ko naj bi poleg svojih plakatov nepooblaščeno obesil tudi stare plakate dr. Drnovška, napravil stranki materialno in moralno škodo. Predsednica sveta OO LDS Piran Jana Tolja jeza javnost zapisala, da »v konkretnem primeru gospod Dekleva izrablja ime stranke LDS, katere dolgoletni član je bil ter ime in institucijo predsednika republike«. Sporni plakat v Luciji (6.10. 2006 ob 10.00 uri). IVAN DEKLEVA in ob njem JANEZ DRNOVŠEK. FOTO: Primorski utrip. Ivan Dekleva nam je pred nedavnim na obisku v uredništvu povedal, da ga med mnogimi krajani podpira tudi Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj. Njegov program: Obglavili bomo devet glavega zmaja in sprožili »oranžno« revolucijo. V tiskarni je naročil nenavadno veliko število 600 plakatov, ki jih je potem razobesil povsod, tudi po drevesih, na kar so nas opozarjali tudi naši bralci. Nihče pa seveda ni pričakoval, da se bo poleg njegovega plakata na panojih naenkrat znašel tudi plakat samega predsednika republike dr. Janeza Drnovška, ki je sicer dal zamrzniti svojo strankarsko knjižico LDS. Sporočilo iz urada predsednika Republike Slovenije: »Ker gre za očitno zlorabo, predsednik Republike Slovenije zahteva, da tisti, ki so plakate nalepili, takoj poskrbijo za njihovo odstranitev«. Plakat, ki smo ga posneli v Luciji 6. oktobra dopoldne, je visel na panoju tudi po izbruhu afere, ki naj bi bila odkrita 4. oktobra. Sicer pa je letos manj kršitev, res pa je, da kandidati nimajo več toliko denarja za kampanje, zato razobešajo svoje plakate in delijo volilno gradivo tudi tam, kjer po zakonu o volilni kampanji ni dovoljeno. Dekleva pri tem ni nobena izjema, le veliko bolj aktiven je bil, saj ni šala razobesiti toliko plakatov po celi piranski občini. Stranke jih običajno dajo natisniti okoli 50. Zanimivo, da letos opažamo kar nekaj plakatnih mest praznih. Komu naprtiti krivdo za predvolilno manipulacijo z likom predsednika Republike Slovenije in ali bo pri tem kdo sploh kaj odkril, se sprašujejo občani. Občinski urad za inšpekcijo in redarstvo bi moral hitreje reagirati in malce pogledati naokoli kdo kje kar tako lepi pa bi hitro ugotovili nepravilnosti. Nedovoljeno lepljenje plakatov Ivana Dekleva po drevesih so nam pred dnevi prijavili tudi krajani iz Parecaga. Nihče ne more z gotovostjo trditi, da je plakate s fotografijo Drnovška lepil Dekleva kar sam, dejstvo pa je, da so se znašli ob njegovem plakatu. Morda pa mu je kdo vse skupaj podtaknil? Kakor koli že, Ivan Dekleva, ki ga lastna stranka LDS ni hotela uvrstiti na vidno mesto na listi LDS za občinskega svetnika, ves čas goji gorečo željo, da bi tudi v tretje sedel v svetniških klopeh, tokrat kot neodvisen kandidat, član LDS. Potem ko ni šlo je v IV. volilni enoti Sečovlje ustanovil neodvisno listo Ivan Dekleva & krajani, na kateri je na prvem mestu, trenja z LDS pa še zdaleč niso končana. Piranski statut o soli Najstarejši piranski statut iz leta 1307, ohranjen v piranskem arhivu, je zapovedoval tudi kako je treba ravnati z dragocenimi belimi kristali iz okoliških solin, ki so dajale tanek kos kruha številnim domačinom ' solinarjem, kajti sol so si prisvajali predvsem tujci, ki so stoletja zavojevali in gospodarji v naših krajih- Odlomek iz statuta 1307 Knjiga devet, člen 43: O prepovedi natovarjanja soli. w v e Odloeek iz scacu ca t&f devet, čiep 45; 0 p JZ£ povedi VACOV<\K.)&pj(\ soli. Colo&xeiO, pjte pe soc bpe-e čovoljcvj gospoda, vodescajA, Jel bo tedaj u.PK.o.vi.jal' piRApsko občipo, pafovaR-jar.i soli V pip.ScjuKas okraju, v obvozipi epe^A STAra ip več z paepeporo, dec bi-jo izvozili Iz ftKApo.. ]-1'Z1 P°r°štev. Sedaj znašajo Paj ze 218 milijard tolariev. liti pas m isati javno POrab0 2a 2% 'U tore 6’-da b° treba še bolj varčevati zate„ . Se za najmanj dve luknji Javna ni Pas' 24 skupi^3*33’ na katero računa okoli ■Utadnjr- P°rabnikov javnega denarja kultur. v°Jska, policija, šole, vrtci, Ž°°7 ZmS3-), naj bi se v letu Vernim 2sa*a za 2 odstotka. "hčin^ if.3 Se tudi sistem financiranja naJ bi dobile več lastnih Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je za leto 2007 napovedal 2,7 odstotno inflacijo in 4,3 odstotno gospodarsko rast. Ker smo septembra imeli 0,4 odstotno inflacijo, cene pa še kar potihoma rastejo, so napovedi o 2,7 odstotni inflaciji v letu 2007 (na letni ravni) bolj pobožna želja. Vzrok za višjo inflacijo ni le samo nafta. Gospodarstvenike v Kopru so seznanili s paketom reform V koprski Pretorski palači je bila 25. septembra v organizaciji Urada Vlade RS za informiranje zanimiva javna razprava o davčni reformi, na kateri so sodelovali mag. Andrej Šircelj -državni sekretar na ministrstvu za finance, dr. Andrej Cvelbar z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Neva Klančič, direktorica sektorja za finance in računovodstvo v koprski Intereuropi. »S prihajajočim paketom reform Slovenija jutri bomo povečali blaginjo in izboljšali kakovost življenja. Spodbudili bomo podjetništvo in konkurenčnost gospodarstva, dvignili raven izobraževanja, pocenili državno upravo, izboljšali zdravstvo, poskrbeli za hitrejši razvoj regij in povečali zaposlenost«, smo lahko izvedeli v Kopru. Državni proračun temelji na velikem upanju Državni proračun v veliki meri temelji na upanju, da bo gospodarska rast večja ter, da bo gospodarska sfera prinašala večje dohodke in dobičke. Računajo na povečanje BDP za odstotek (tako bi se nateklo v državni proračun 20 milijard tolarjev novih davkov), varčevanje pri izdatkih v državni birokraciji in še kje, kar bi nekako kompenziralo predvideni izpad proračunskih prihodkov (okoli 35 milijard) zaradi postopnega znižanja davka na plače, olajšave pri dohodnini (2.520 evrov na 2800) in nekoliko nižje dohodninske stopnje. Nominalna davčna stopnja naj bi se znižala s 25 na 20 odstotkov. Obljubljajo olajšave pri investicijah za raziskave in razvoj (tudi za tovrstno opremo), postopno znižanje davka na plače, časovne spremembe pri donacijah, znižanje davčnih stopenj na dobiček, podjetja bodo lahko bilančne izgube prenašala v nedogled iz leta v leto (doslej 5 let). Ko je magister Šircelj našteval kje vse bi država lahko prihranila, je med drugim tudi omenil navadno vročanje dohodninskih odločb s čimer bi prihranili kar milijardo tolarjev! V Pretorski se je našel nekdo z univerze, kije predlagal enotno davčno stopnjo, kar kaže, da še ta res ni pozabljena. Minimalna plača 522 evrov. Kupite si posebne denarnice za dragocen novi drobiž Državni zbor je konec septembra že razpravljal o predlogu zakona o določitvi minimalne plače, ki naj bi znašala komaj 125.052,00 SIT ali 522 evrov. To je seveda veliko manj kot jo lahko pričakuje delavec razviti evropski državi. Zajamčena plača naj bi znašala 56.970,00 SIT ali 238 evrov. Prav zaradi tako bornih plač bodo dobrodošle posebne denarnice za evrokovance, ki pa niso poceni. Ob tem je kar zanimiv uvodni citat iz publikacije Slovenija jutri sodobna socialna država, ki so jo izdali Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Služba Vlade RS za razvoj in Urad Vlade RS za informiranje, se glasi: »Slovenija se med državami članicami Evropske unije uvršča med države z ugodnimi razmerji na trgu dela, v sistemu socialne zaščite ter relativno tudi po doseženi življenjski ravni, tveganju revščine in dohodkovni neenakosti. Življenjski standard se izboljšuje, stopnja tveganja revščine in dohodkovna neenakost se zmanjšujeta in sta med najnižjimi v Evropski uniji. Brezposelnost upada«. Problemov torej sploh ni! Dino Pucer opozoril na težave oljkarjev Znani olj kar, član DOSI in bivši župan MO Koper Dino Pucer je magistra Širclja na srečanju z gospodarstveniki - člani Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre - v Pretorski palači opozoril na anomalije glede predvidene prehude obdavčitve oljkarjev. Mag. Šircelj z ministrstva za finance mu je odgovoril, da imajo oljkaiji tri različne možnosti vodenja evidenc za izračun davščin, a mu je vseeno obljubil, da bodo vso zadevo (izračune) še enkrat pregledali in poiskali ustrezno rešitev. Franc Krajnc O osnovnih načelih sprememb in dopolnitvah davčnega sistema v Sloveniji je govoril mag. Andrej Šircelj, ki je ponovno potrdil, da gre pri vseh poskusih v bistvu za to, da bi z davčno reformo prijazno vplivali na povečanje rasti gospodarstva in da bi se to v končni fazi lahko poznalo tudi pri blaginji ljudi. Poudaril je, da gre davčni sitem v kontekst tržnega gospodarskega sistema ter da se država ne more povsod vtikati v gospodarstvo, zlasti tudi ne v plače pri zasebnikih, lahko pa določa plače v javnem sektorju. V proceduri so spremembe in dopolnitve davčnega sistema, ki kot je znano, ne letos ne naslednje leto ne predvideva povišanja stopnje DDV, pač pa šele v letu 2008. Še veliko neznank Pri reformi davčnega sistema menda gre tudi za okoli 40 podzakonskih aktov, ki pa še niso dani na svetlo in prav to skrbi gospodarstvenike, saj ne vedo pod kakšnimi pogoji bodo poslovali. Naj večji kamen spotike so kot kaže za sedaj predvsem plače, pa tudi davek nanje, ki pa se bo počasi letno zniževal in ga bodo ukinili. Toda, če gremo še malce naprej lahko takoj ugotovimo, da bo država izpad prihodka za njeno delovanje iz naslova raznih olajšav morala nekako nadomestiti z drugačnimi vrstami obremenitev produktivne gospodarske sfere, saj so trditve, da se bo zmanjšala poraba v javnem sektorju lahko le pravljice, glede na to, da ima birokracija izjemno samoohraniteljsko moč. Problem je tudi, da ljudje v reforme, ki nikakor ne morejo zaživeti, preprosto ne verjamejo preveč in se jih ponavadi bojijo. Vlada pa ob tem, kot da ne ve kaj pravzaprav hoče. Višjemu DDV se ne bomo mogli izogniti Če bo v letu 2008 prišlo do zvišanja obeh stopenj DDV; z 8,5 na 9% in z 20 na 21%, bi se v državno blagajno nateklo novih 35 milijard tolarjev. Če bi sprejeli enotno 20 odstotno davčno stopnjo bi se samo iz razlike med stopnjama nateklo v državno blagajno nekaj več kot 115 milijard tolarjev (samo z obale 5,4 milijarde), a bi bilo tudi več socialnih problemov zaradi dviga cen osnovnih življenjskih izdelkov (kruh, mleko, sladkor, olje...). Minister za finance dr. Andrej Bajuk seje po burnem nasprotovanju uvedbe 20-odstotne enotne davčne stopnje v letu 2006 temu ukrepu kot vemo odpovedal in vneto išče druge vire. Skoraj z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo slej kot prej v Sloveniji moralo priti do povišanja DDV. Kot kaže že v letu 2008. ________________Stran 5 I. mednarodni simpozij o avtohtonih oljkah Oljkarsko društvo ŠTORTA Piran organizira II. novembra 2006 1. mednarodni znanstveni posvet o avtohtonih oljkah. Posvet bo v prostorih Restavracije Taverna v Luciji, na katerem pričakujejo okoli 80 udeležencev. Med njimi bo tudi nekaj vabljenih uglednih strokovnjakov s področja oljkarstva iz Slovenije, Italije in Hrvaške. V piranski občini so doslej že odkrili sedem avtohtonih sort oljk in prav o tem bo tekla strokovna beseda - o lastnostih, pomembnosti, vzgoji in zaščiti te neprecenljive tisočletne kulturne in naravne dediščine. Oljkarsko društvo Štorta Piran je leta 2005 izdalo pomembno strokovno publikacijo - knjigo - z naslovom Piranske oljke, v kateri so opisane poglavitne oljčne sorte v Istri, med njimi tudi piranske avtohtone sorte in podsorte: piranska komuna ali rosulja, piranska žižula, piranski zmartel ali mortino, piranska štorta, piranska mata, piranska črnica in piranska buga. Nekaj teh sort uspeva tudi na uradnem oljčniku Občine Piran na Forma vivi, za katerega skrbijo strokovnjaki društva Štorta. Iz teh sort pridelajo tudi odlično protokolarno oljčno olje. Iz oljk navedenih piranskih sort, ki jih šele vzgajajo, žal iztisnejo okoli 10% manj olja kot iz ostalih običajnih sort (npr. istrske belice), a kljub temu je enako visoko obdavčeno, kar po mnenju oljkarjev ni stimulativno. Manco Oreggia v Piranu Zadnjega dne v juliju sta v času letnega oddiha kot gosta Oljkarskega društva Štorta obiskala Piran sloviti italijanski poznavalec oljčnih olj svetovnega slovesa Marco Oreggia ter njegova soproga. Marco Oreggia je član izjemno pomembnih panelov za ocenjevanje oljčnih olj, kot npr. panela združenja Mastri Oleari in Feinschmeckerjevega panela v Nemčiji, je strokovni svetovalec najbolj znanih prireditev oljčnega olja, organizator Združenja pridelovalcev vrhunskih oljčnih olj celega sveta in urednik najbolj znanega kataloga oljčnih olj L’Extravergine, la gnida ai migliori oli di oliva del mondo di qualita ’ accertata. Gosta sta si z velikim zanimanje za kulturno dediščino Obale ogledala Piran z mestno hišo in središče Kopra. Po krajšem sestanku z našim oljkarskim panelom, kjer smo ju seznanili z našim delom in načrti, ogledala pa sta si tudi LABS, laboratorij za analizo oljčni olj v Izoli, sta na koncu uživala v kulinaričnih posebnostih Darka Marsiča iz Seče. Vanja Dujc OBVESTILO o spremenjeni prometni ureditvi v Portorožu Družba Istrabenz hoteli Portorož d.o.o. obvešča, da se bodo v okviru prenove starega hotela Palače v Portorožu nadaljevala dela na ureditvi komunalne infrastrukture. Dela se bodo pričela v ponedeljek, 16. oktobra 2006, in bodo trajala do 30.11.2006. V tej fazi bodo dela potekala na cesti K stari cesti in na križišču s Staro cesto, zato bo ta del ceste za javni promet zaprt. V tem času bo dostop tamkajšnjim prebivalcem in za dostavo objektom omogočen z Obalne ceste. Prosimo za razumevanje. Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. 3$r Vilko Grlj, ravnatelj Srednje tehniške šole v Kopru Veliko predlogov za sodelovanje šole in gospodarstva S svečanim podpisom pogodbe med Ministrstvom za šolstvo in šport in NLB Leasing d.o.o. za finančni najem ter dogovorom o sodelovanju pri gradnji Srednje tehniške šole v Kopru med ministrstvom in Mestno občino Koper so prižgali zeleno luč za izgradnjo nove Srednje tehniške šole. Gre za eno največjih državnih naložb na tem območju, ki bo vredna več kot 12 milijonov evrov. Ob pričetku novega šolskega leta, v katerem praznujejo petdeseto obletnico šole, smo se pogovarjali z Vilkom Grljem, ravnateljem Srednje tehniške šole v Kopru. Vilko Grlj je na šoli že celih trideset let. Bilje učenec, nato učitelj, pomočnik ravnatelja, od leta 2002 pa ravnatelj šole. Tako bi lahko rekli, da šolo pozna zelo dobro. In kot sam pravi je to skoraj njegov »prvi« dom. Prvo šolsko leto in prvi vpisi dijakov na to šolo so se pričeli v šolskem letu 1956/1957. Do letošnjega leta pa je bilo na šoli že 7.894 dijakov v rednem programu, v izrednem programu pa 3531 (850 poklicna, 779 strojnih tehnikov, 13 frizerjev, 77 zidarjev in keramičarjev). Imeli pa so tudi enoletno šolo za voznike. Usposobili so 1812 voznikov. Sedaj imajo Nacionalno poklicno kvalifikacijo za voznika, kjer zadostuje, da imajo slušatelji le osnovno šolo. Do sedaj so imeli že 32 slušateljev, ki dobijo naziv voznik. Na Srednjo tehniško šolo Koper, ki v letošnjem šolskem letu praznuje 50 let, se je letos vpisalo 500 dijakov. Imajo 26 razredov. Ker število dijakov zadnja leta pada (v letu 2004 je bilo vpisanih 531 dijakov, leta 2005 nekoliko manj, 527), bo nova šolska stavba zgrajena tako, da bo lahko združevala različne programe, tudi take z manjšim številom dijakov. Tako bodo v njej lahko izvajali tudi programe tehniške gimnazije, izobraževali strojnike in strojne tehnike, frizerje, avtomehanike in najbrž tudi mehatronike. Trenutno je na šoli 65 zaposlenih, od tega 52 profesorjev. Kot je povedal ravnatelj šole se za proslavo ob petdesetletnici že intenzivno pripravljajo. Kdaj se bo pričelo z gradnjo nove šole na več kot 7000 kvadratnih metrih velikem zemljišču na območju nekdanje tovarne Tomos, ki gaje koprska občina ministrstvu podarila že leta 1997, bo znano v tem šolskem letu. Usklajujejo se z ministrstvom in investitorjem, ki še ni pridobil gradbenega dovoljenja. Morda bo proslava potekala hkrati ob položitvi temeljnega kamna za izgradnjo nove šole. V Kopru postavljajo tudi vprašanja o možnosti večjega sodelovanja z gospodarstvom Na žalost je otrok vedno manj. Kako otroke prepričati, da bi prišli v ta poklic? Želeli bi na nek način otrokom, ki se po osnovni šoli odločajo kam bi šli naprej študirat predstavili, da ta poklic ni več tako umazan, kot je bil včasih in da ni več tako monoton, pravi Grlj našteva nekatera podjetja, med njimi tudi koprski Cimos, s katerimi šola že sodeluje. Leta 2008 naj bi srečno prerezali otvoritveni trak nove šole, ki bo umeščena na lokaciji zapuščenih obratov Tomosa, v neposredni bližini Cimosa. »Tako je obljubljeno. Šola se že vrsto let ukvarja s prostorsko stisko. Novo šolo so nameravali zgraditi že v 80-letih. Imeli so že gradbeno in lokacijsko dovoljenja, le denarja ni bilo s strani lokalne skupnosti. Tokrat upamo, da bo več sreče in, da bo do izgradnje šole sedaj res prišlo. Sem optimist«. Ob koncu pa nas je zanimalo tudi kaj se bo zgodilo s poslopjem, kjer poteka študij za tehniške usmeritve že dobrih 50 let. »To poslopje je od Ministrstva za šolstvo in šport. Kaj bo tu, ko se bomo preselili v novo šolo, o tem se bodo odločili oni. Za objekt se že zanima Univerza na Primorskem. Lokacija je v vsakem primeru zelo zanimiva. Še posebej, če bo zraven potniški terminal bo lokacija primerna tudi za izgradnjo kakšnega hotela. Je pa stavba šola v zelo slabem stanju. V šolo niso nič vlagali vse od leta 1956. Novo šolo bo najbrž zgradil SCT d.d. iz Ljubljane, dokončana pa naj bi bila avgusta leta 2008. Breda Krajnc Izola V Livadah so odprli prenovljeno otroško igrišče Otroci in njihovi starši, vzgojitelji in učitelji so se 6. oktobra veselili prenovljenega otroškega igrišča v Livadah in ves dan vneto preizkušali tudi nova igrala. Igrišče je svečano odprla županja Breda Pečen in se ob tem zahvalila izvajalcem del JP Komunala Izola, ki so igrišče prenovili v treh mesecih. Nosilec projekta j e bil Radoš Petrovič, odgovorni delavci Miloslav Živanovič, sodelavci pa Izidor Močibob, Rado Cerovac, Drago Ivanovič, Silvo Flego, Stipe Škoro in drugi. Odgovorni vodja projekta j e bil Sergio Gobbo iz družbe Intermedia d.o.o., projektantka Stanka Pustoslemšek Koren , dipl. inž. arh-iz družbe Pia Studio Portorož. Glavni dobavitelj igral in opreme je Eko igrala d.o.o. Ecoplay iz Nove Gorice , v sodelovanju z družbama Imont d.o.o-iz Dravograda in Palisada d.o.o. Z Jesenic. Otroci so pridno zapeli pesmico in na koncu krajše prireditve spustili v zrak veliko lepih pisanih balonov. 30 let vrtcev Morje in La coccinella Otroci starši in vzgojiteljice so se v petek, 29. septembra 2006, veselili pomembnega jubileja - 30. rojstnega dneva vrtcev Morje in La coccinella, ki so ga skupaj proslavili v Luciji. Za ustvarjalno delo so prejeli tudi plaketo Občine Piran. Sicer pa je, kot so povedali, minilo že 38 let odkar je tedanji ravnatelj OŠ Lucija Jože Sorta v okviru šole ustanovil prvi oddelek vrtca, nato pa leta 1969 v novem prizidku odprl dva oddelka za lucijske otroke. Demografski razvoj v Luciji je bil hitrejši kot v drugih krajih občine Piran, tudi zaradi novogradenj in selitve prebivalcev iz mesta Piran in temu primerno se je povečevalo povpraševanje za bivanje otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah. Na sprejem v vrtec je pred 30. leti čakalo celo 300 otrok, zato so se na občini odločili za izgradnjo novega vrtca, ki je odprl svoja vrata L oktobra 1976. Sprejeli so 170 otrok. Ta datum štejejo tudi za rojstni dan vrtca, je dejala ravnateljica Vrtca Morje Zdenka Fatorič. Že dolgo, kar 30 let, delata v vrtcu tudi Milena Vukovič in Helena Trbižan. V vrtcu je sedem diplomiranih vzgojiteljic, pet pa jih obiskuje Pedagoško fakulteto v Kopru. Slovesnost so popestrili malčki s svojimi nastopi, bila je tudi prodajna razstava otroških izdelkov, izkupiček pa so namenili pediatričnemu oddelku Vzgojiteljica (levo) in ravnateljici z županjo Vojko Štular. Splošne bolnišnice Izola. Županja Občine Piran Vojka Štular poudarila pomen vzgoj no varstvenih zavodov in vrtcu v znak priznanja za dolgoletno delo in uspehe podelila občinsko plaketo. AKV Čarovnik Grega je NATO V PORTOROŽU - VSI ZADOVOLJNI Premalo Neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata v Portorožu od 28. do 30. septembra 2006, v kongresnem centru Bernardin, je potekalo v prijetnem vzdušju. Pohvale za Slovenijo in Občino Piran. izkoriščeni evropski skladi Neformalno zasedanje Nata v Portorožu 29. 9.2006. (FOTO: FK- Primorski utrip). V Evropski uniji sta »aktivna« dva pomembna sklada: * strukturni in * kohezijski Strukturni skladi se delijo na več zvrsti po namenu, virih in načinu financiranja, v glavnem pa so štirje: - sklad za regionalni razvoj - ekonomsko-socialni sklad - kmetijski usmerjevalni jamstveni sklad - sklad za ribištvo Predsedujoči ridnevna blokada Portoroža in podobne napovedi v medijih, ki so vzbujale strah in škodile predvsem lokalnemu turizmu, se niso uresničile. Vse je Potekalo v naj lepšem redu, res pa je, da je bilo za varnost, zlasti okoli ornardina poskrbljeno zelo dobro. Domačini so dobili priponke in so se tiko prosto sprehajali po okolici. Nekaj helikopterjev na letališču v ocovljah, nekaj naših Pilatusov, rabljenih samohodnic, policijski ayt°mobili, zaprt en krak ceste od Grand hotela Palače do Hotela Riviera, časne kolone s sirenami, ki se jim je bilo treba pač umakniti, je bil fUnanji »blišč« velikega dogodka. Za novinarje in fotoreporterje (380) je 0 dobro poskrbljeno, dobili smo vse potrebne informacije, lahko smo s® Približali tudi najvišjim predstavnikom Nata. Vhod za sedmo silo (385 0 vinarje v iz 37 držav, od tega 69 iz Slovenije) je bil na Fomačah , z obveznim rentgenskim pregledom, potema pa »svoboda gibanja«. No, ne smemo pozabiti na pripravljenost naše vojske in policije, ki je skrbno opravila svoje delo, na bližnji Aviano, kjer so (za vsak primer) čakali prižgani F16, kajti nikoli se ne ve, če ne bi teroristi izkoristili slabosti varovanja. Tudi morje je bilo varovano; z gumijastimi ej. - — čolnički, potapljači in našo bo ‘ °vv°jaško ladjo Ankaran, oboroženo s topom, in kalašnikovimi, ki jih V** minister za obrambo podaril nemirnemu Afganistanu, nič V GH Bernardin je bilo tako rekoč prijetno. Nobene napetosti, So P°sebnega. Sestanki, sprejemi, tiskovne konference... Nekateri ministri 2Upa°^ec(ali tudi okoliške kraje. Rumsfeld je bil navdušen nad Lipicanci. ter ^ nja Pirana je v občinski palači gostila soproge obrambnih ministrov Za sru^eSa visokega vojaškega osebja. Očitno so bile gospe, ki so dobile Rat P j1110 slamnike, bile nadvse zadovoljne, saj je generalni sekretar Spr ■ aaP de Hoop Scheffer (predsedujoči) na večernem slavnostnem tako . u na Bemardinu osebno pohvalil županjo Vojko Štular, kar ni kar ipdjvvi °VlnarB seveda nikoli ne bomo izvedeli natančne vsebine vk]ju'č Ua*n*h pogovorov in dogovorov obrambnih ministrov v Portorožu, RUsi. p° z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Ivanovom (Nato-vqjašk razen splošno znanih deklaracij, da bo Nato še bolj učinkovita pob;.- 3 or8an*zacija, edina sposobna intervenirati povsod tam, kjer aJ° nedolžne. Žal tudi to ne drži povsem (primer Darfur). Vse je bilo dobro varovano. Obrambni minister Karl Erjavec na zasedanju »Počaščen in vesel sem, da vam lahko spregovorim v času, ko se Nato nahaja pred izredno pomembnimi, celo odločilnimi koraki v procesu prilagajanja na močno spremenjene varnostne izzive. Vesel sem, da je Republika Slovenija kot mlada in zanesljiva zaveznica gostiteljica tako rekoč zadnjega pripravljalnega srečanja pred vrhom v Rigi (Latvija op.p.)«. Minister Erjavec je obljubil Natovcem, da bo Slovenija za namene oborožitve (in prispevke združenju) že kmalu uresničila dogovorjene izdatke 2% BDP, kar bi znašalo okoli 170 milijard tolarjev. Srečanju Nata v Portorožu so pripisali poseben pomen tudi vsi naši politiki. Predsednik vlade Janez Janša se je zahvalil organizatorjem in dejal, da Slovenija jemlje Nato resno. Nismo pa slišali, da bi Nato jemal Slovenijo kdove kako resno, razen morda njene strateške lege. Za Portorož so sedaj zvedeli tudi tisti ljudje na zemeljski obli, ki zanj niso nikoli slišali. NATO (Norih Atlantic Treaty Organisation) je danes sposoben intervenirati povsod po svetu, vse bolj je usmerjen tudi v boj proti svetovnemu terorizmu. Varnost nam zagotavlja članstvo v Natu (5. člen pogodbe), vendar to isto ni poceni, saj že t.i. kompatibilnost orožja Novinarsko središče. V svet je bilo poslanih stane ogromno denarja, na stotine informacij o srečanju v Portorožu. Nasvidenje v Rigi. V okviru strukturnih skladov so 4 pobude: interreg, crossborder (čezmejni),medregionalni, medregijski. Sredstva v finančni perspektivi 2007-2013, v kateri je načrtovano za delovanje EU in financiranje upravičenih potreb, so v bistvu že znana in znašajo okoli 865 milijard evrov! Sklad za regionalni razvoj je namenjenih 1,556 milijarde evrov, za socialni sklad 645 milijonov evrov. Samo za regionalni razvoj obalno kraške regije iz ekonomsko -socialnega sklada, na primer, je namenjenih 264 milijonov evrov. Za okolje (ROPI) 1,436 milijona evrov. Iz kohezijskih skladov je za celotno EU za obdobje 2007-2013 namenjeno: 3o8, 410 milijarde evrov, od tega kohezijski sklad za Slovenijo 3,729 milijarde evrov. Za letos za Slovenijo iz E-strukturnih in kohezijskih skladov v tolarjih: 13.630 milijonov tolarjev. Za spodbujanje ribištva je namenjenih 1,792 milijona evrov. Na slovenski obali še vedno malo pridobljenega Kot pravijo na Euro info centru v Kopru se na Slovenski obali ne moremo preveč pohvaliti z uspešnim črpanjem sredstev iz evropskih skladov in vključevanjem v evropske programe. Izjema so evropska sredstva za Parencano (sprehajalno in kolesarsko pot na trasi bivše ozkotirne železnice), paleta projektov Univerze na Primorskem, konkretno v Znanstveno razvojnem središču (ZRS), projekt v Občini Izola - Ulično gledališče in neuspešen projekt za financiranje gradnje garažne hiše, Koper pa bo kot kaže nekaj evropskih sredstev iztržil s projektom povezovanja jadransko-jonskih pristanišč, kjer bo pomembno vlogo odigrala tudi Luka Koper. Doslej popolnoma neuspešen projekt je tako imenovani program Leader za pospeševanje razvoja podeželja, ki na Primorskem v finančni perspektivi 2000-2006 ni dobil nič, nekaj več možnosti pa ima program Leader+ jo v finančni perspektivi 2007-2013, seveda, če bodo projekti pripravljeni in tudi potrjeni. I w primorski u¥p Pogovor z neodvisnim županskim kandidatom Denisom Gojo “Nisem politični avanturist” Nekoliko presenetljivo se je v bitko za piranski županski stolček podal tudi neodvisni kandidat Denis Goja, še ne 40-letni inšpektor v portoroški igralnici, ki smo ga doslej bolj kot po političnih ambicijah poznali po njegovih prizadevanjih za razvoj piranskega podeželja. Ponosno pove, da je brez težav zbral več kot potrebnih 300 podpisov podpore svoji kandidaturi in sestavil močno listo za občinski svet. Verjame, da predstavlja drugačno izbiro kot njegovi tekmeci in da je blizu uvrstitvi v drugi krog. Ali v resnici pričakujete volilno zmago? Seveda si želim izvolitve, toda to ni poglavitni razlog, zakaj sem se odločil za kandidaturo. Preprosto sem želel ljudem ponuditi možnost, da svoj glas oddajo brez skrbi, kaj se bo z njihovim glasom kasneje zgodilo. Nimam nikakršnih skritih namenov in mračnega ozadja. Nihče ne stoji za mano in nihče ne bo odloča! namesto mene. Nisem strankarski vojak, nimam niti nepremičninskih niti kakih drugih poslovnih interesov. Želim le dobro delati in delati dobro za naše ljudi, tako kot se trudim v KS Padna, kjer sem predsednik sveta, v Turističnem društva Škurša, ki ga vodim že od ustanovitve ter v Društvu za razvoj slovenskega podeželja, kjer sem član nadzornega odbora. Nisem politični avanturist, le človek, ki verjame v pošteno demokracijo in dolžnost vsakega posameznika, da pripomore k skupnemu napredku. Zakaj Lista za prihodnost mladih in turizma? Menim, da sta mladinska politika in turizem najslabše urejeni področji v občini Piran in da potrebujeta drugačen pristop. Mladi danes nimajo pravih možnosti soodločanja v javnih zadevah, zato morajo pogosto sprejemati vsiljene rešitve, ki so jih pripravili precej starejši občinski uradniki. Posebno poglavje je športna infrastruktura, kije bila do letos grdo zanemarjana. Kdo ve koliko talentov nikoli ni zažarelo in koliko jih je prezgodaj ugasnilo le zato, ker niso imeli normalnih pogojev za delo. Se vam zdi, da gre piranskemu turizmu slabo? Takšna trditev bi bila pretirana in nepravična. Gost portoroškega hotela mora danes za svojo prenočitev plačati trikrat več, kot je moral plačati v letu 2000. Vendar pa je tudi gost, ki plača trojno ceno le en gost in zjutraj popije le eno kavo in ne tri, poje le eno tortico in ne tri. Dejstvo, da gre hotelskim podjetjem dobro, je dobra novica le za njihove lastnike. Delavci v turizmu nimajo nič od tega, kraj nima nič od tega, skupnost nima nič od tega. Tudi, če je občinska strategija razvijati turizem najvišjega razreda, potrebujemo več gostov. Je pa vprašanje, ali sploh imamo ustrezno infrastrukturo za več obiskovalcev. Včasih se mi zdi, da na občini ne želijo več turistov, da ne bi bilo še bolj očitno, da imamo premalo parkirišč, dobrih restavracij, urejenih plaž... ... vendar za razliko od ostalih kandidatov ne napovedujete velikih investicij? Rešitev problemov občine Piran niso nova gradbišča oziroma investicije, teh je dovolj. Več moramo vlagati v ljudi. Infrastruktura, ki jo imamo, je že nad evropskim povprečjem, zato so tudi na položnicah evropske cene. Zavzemam se za takšno raven infrastrukture, ki bo ustrezala našim plačam. Ne sme se dogajati, da povprečna piranska družina vsak mesec komaj skrpa za hrano, položnice in vrtec. Če je zraven še najemnina in kredit za avto, lahko dva zaposlena vsak mesec pridelata le občuten minus. Ce turizem potrebuje še višje standarde, naj jih turizem tudi plača, ali pa naj dvigne plače v turizmu. Zdi se mi popolnoma nesprejemljivo, da občina ureja parke pred portoroškimi hoteli. To ni javno-zasebno partnerstvo, to je čisto navadno izkoriščanje občanov. Kako pa vi vidite sodelovanje z gospodarstvom? Strategija ustanavljanja skupnih podjetij za izvedbo posameznih projektov ni slaba zamisel. Problem lahko nastane le v primeru, ko začne zasebni interes diktirati ceno javne infrastrukture, kot se je to zgodilo v Ogrevanju. Sodelovanje z gospodarstvom bi moralo biti bolj dinamično in enakopravno. Če občina LISTA ZA SVETNIKE Dekleva Ing. IVAN DEKLEVA Lista Dekleva Št. rj2j ORANŽNA REFORMA !!! »egalite’, fraternite’ e iiberte’« Za boljše življenje naših ljudi Najbolj ogrožena je enakost med ljudmi. Razslojevanje se povečuje vsakodnevno in razlike med ljudmi so vedno večje. Besede bratstva ali bratstva in edinstva se nekateri skoraj sramujejo. Vzajemnost, solidarnost in sodelovanje mora imeti prednost pred tekmovanjem in pehanjem samo za materialnim. Politična svoboda / svoboda govora brez ekonomske svobode in neodvisnosti je malo vredna. Pokončali bomo devetglavega zmaja: klientelizem, korupcijo, kriminal, komolčarstvo, karierizem, nacionalizem, klerikalizem, biirokratizem in partitokratizem. Nosilec liste: Ing. Ivan Dekleva, ing. strojništva in politolog - družboslovec, podjetnik, inovator, ki je izumil TESNILEC - zaščitena in registrirana blagovna znamka pri Ministrstvu za gospodarstvo RS št. 200271046, je lastnik in proizvajalec. Mag. Franci Henigman, magister elektrotehnike, samostojni podjetnik. Janez Gerkšič, policist v pokoju. Prof. Gilbert Koncilija, prof. na Fakulteti za pomorstvo in promet. Dr. Jasna Henigman, zdravnik specialist. Prof. Zmagoslav Ladiha, dipl. ing., Niko Omerzel, Jernej Biščak, dipl. iur. in drugi kandidati. Sestava Liste Dekleva daje garancijo, da bomo naš program in Oranžno reformo v okviru danih možnosti v sodelovanju z ostalimi, uresničili. Naša lista je popolna. sprejme lokacijski načrt za določen gradbeni poseg na najbolj atraktivnih lokacijah, bi investitor lahko sodeloval tudi pri kakšnem manj donosnem projektu v manj razvitem okolju. V moji Padni, recimo, nas vsako leto obišče nekaj tisoč gostov, ki nimajo kje prespati ali kaj dobrega pojesti. Kaj pa malo gospodarstvo? Lucijska obrtna cona je le kozmetičen naziv. V resnici je običajno nakupovalno središče, kar niti ni tako slabo, le pravo obrtno cono je treba urediti. Tam, kjer res obstaja klasična obrt, na primer v KS Sečovlje. Drugače pa je treba nujno urediti podjetniški inkubator, v katerem bi nove, pa tudi že uveljavljene podjetnike, pripravili na evropsko pomoč in konkurenco. Imate za konec kakšno sporočilo za sedanjo županjo? Hvala, ampak ne hvala. Precej dobrih stvari je naredila v preteklosti, manj v sedanjosti, prihodnosti pa njena politika žal nima. RC 1. enota/ circoscrizone Piran - Pirano GOSPODAR ČASA MECENATE DELLE EPOCHE Mihca Maslo Mitja Cestnik Alenka Kovšca Sara Doljak Sebastjan Jeretič Darjan Murovec - Zgradili bomo garažno hišo in komunalne priveze v Piranskih vratih in tako odprli možnost celovite ureditve logistike mesta. - Nadaljevali bomo gradnjo in odkup stanovanj za mlade družine ter odkupovali lokale za vrnitev trgovin in drugih deficitarnih dejavnosti v mesto. - Poenostavili in izboljšali bomo sistem zbiranja in odvoza odpadkov iz starega mestnega jedra. - V celoti bomo prenovili Trg 1. maja z vso infrastrukturo in vodnjakom. Zaključili bomo prenovo svetilnika na Punti in stavbe Obalnih galerij Piran. - V Fiesi bomo uredili športno rekreacijsko oazo. - Costruiremo 1'autosilo e gli ormeggi comunali in localita Porta di Pirano, garantendo cosi la possibilita di regolare complessivamente la logistica cittadina - Continueremo 1'edificazione e l'acquisto di abitazioni per le giovani famiglie, e l'acquisto di vani commerciali per far ritornare gli esercizi pubblici e le altre attivita deficitarie nel centro cittadino - Semplificheremo e miglioreremo il sistema del la raccolta e delfasporto dei rifiuti dal centro storico - Ristruttureremo completamente Piazza 10 maggio, com-presa 1'infrastruttura e la cisterna. Concluderemo il riassetto del faro in Punta e delfedificio delle Gallerie costiere. - A Fiesso faremo sorgere un'oasi dedicata allo šport ed alla ricreazione 2. enota/circoscrizone Portorož, Strunj an/Portorose, S ZELENA RIV1E LA RIVIERA VEP#E - Sprejeli bomo vse prostorske akte, ki soj vito vsebinsko prenovo središča Portoro! - Spodbujali in kreirali bomo nove turistici prireditve ter ustvarili pogoje za 1.600.000 pra - Dosegli bomo umik pretovora soli iz Portoroža, zagotovili spremembo namembnosti skladišč soli in jih preuredili v turistične namene. - Zgradili bomo Dom krajanov v Strunjanu, uredili center Strunjana in poskrbeli za cesto, pločnike ter ostalo komunalne infrastrukturo mimo osnovne šole in gostilne Sosič do križišča z glavno cesto. - Uredili bomo nove pešpoti in kolesarske steze ob odprtem obalnem pasu. -Approveremo tutti gli atti di assetto territoriale. necessari per il rinnovo completo dei contenuti del centro di Portorose. - Sosterremo e creeremo nuovi program mi turistici e mani-festazione, garantendo le condizioni per 1.600.000 pernot-tamenti annui. - Effettueremo lo spostamento dello scalo portuale per il šale via da Portorose e garantiremo la modifica della destin-azione d'uso dei magazzini del šale, adibendoli a scopi turistici. - Costruiremo la Časa del cittadino a Strugnano, regoleremo il centro delfabitato e realizzeremo la strada, i marciapiedi e la rimanente infrastruttura accanto alla scuola elementare ed il ristorante Sosič sino alfincrocio con la strada principale. - Allestiremo nuovi sentieri pedonali e piste ciclabili sul lungomare aperto a tutti. Vojka Štuiar Vladimir Knez Dragica Mekiš Brina Knez Janez De Reggi nota/circoscrizone ucija/Lucia MGBERNO MESTO LA#1TTA MODERNA dr. Patrick Vlačič Mojca Švonja Dušanka Dukič dr. Peter Bossman dr. Matjaž Krajnc Ivana Mijatovič - Lucijo bomo preoblikovali v sodobno mesto z urejenim središčem, tržnico in prireditvenim prostorom. - Zgradili bomo centralno knjižnico. - Postavili bomo športni park z nogometnim stadionom. - Podvojili bomo število brezplačnih javnih parkirnih - Poskrbeli bomo za primerno umestitev hitre ceste do Lucije in umaknili magistralno cesto skozi Lucijo. - Trasformeremo Lucia in una citta modema, dal centro storico funzionale, dotato del mercato e di uno spazio adibito alle manifestazioni. - Costruiremo la biblioteca centrale. - Allestiremo il parco športivo con lo stadio di calcio. - Raddoppieremo il n um ero di parcheggi pubblici gratui-ti. - Garantiremo 1'adeguata ubicazione delfautostrada sino a Lucia e trasferiremo il tracciato della strada maestra che attualmente divide Vabitato. 4. enota/circoscrizone Sečovlje in zaledje -Sicciole e 1'entroterra TRAJNOSTNI RAZVOJ LO SVILUPPO SOSTENIBILE Alen Radojkovič Sonja Klobas Atilio Radojkovič Monika Romanello Rebol Benjamin Ličer - Uredili bomo center Sečovelj. V prenovitvenem valu bomo zajeli kamniti most, okolico šole, ceste, pločnike, podporne zidove, vodovod in razsvetljavo v krajevni skup- - Zavarovali bomo Sečo kot zelena pljuča občine in jo prepredli s sprehajalnimi in trim stezami, poskrbeli za ureditev kanala Sv. Jerneja in območja kopališča. - Uredili bomo obrtno cono v Dragonji. - Poskrbeli bomo, da bo država zgradili tretji pas do mejnega prehoda Sečovlje. - Spodbujali bomo ohranitev starih običajev, kulturne dediščine in kmetijstva ter pospeševali razvoj turizma na podeželju. - Regoleremo il centro di Sicciole, ed includeremo nelVondata di rinnovo il ponte in pietra, il circondario della scuola, le strade, i marciapiedi, i m uri di sostegno, l'acquedotto e 1'illuminazione pubblica della comunita lo- - Tuteieremo Sezza, polmone v er de del comune, costruendo sentieri pedonali e di corsa campestre. Regoleremo il ca-nale di San Bortolo e 1'area dedicata alla balneazione. - Sistemeremo la zona industriale di Dragogna. - Cimpegneremo affinche lo Stato costruisca la terza corsia sino al valico confinario di Sicciole. - Sosterremo la conservazione degli antichi usi e costumi. del patrimonio culturale, delVagricoltura e ci adopereremo per lo sviluppo del turismo nelVentroterra rurale. I 7W primorski uVp St. BERNARDIN ADRIATIC RESORT El CONVENTION CENTER PORTOROŽ - SLOVENIJA Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku Občine Piran. HOTELI BERNARDIN d.d., Obala 2,6320 Portorož tel.: 05 695 00 00, fax: 05 674 64 10, e-pošta: hoteli.bernardin@siol.net, www.h-bernardin.si SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd. Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com V IDZ©DDI ISTRSKI Dl MOKI! VI SKI ZBOR Dl 1-T A DIMOCRAI ICA 1STR1ANA /Tp. 0 ISTRI V ISTRI Jrfi ZA BOLJŠE SOŽITJE PER UISTRIA PER UNA VITA PIU www.idz-ddi.si IN ISTRIA ARMONIOSA D O SLS zanikala podporo IMadi Kozina Potem ko smo v našem časopisu zapisali izrečeno na predstavitvi, da kandidatko za župansko mesto Občine Piran Nado Kozina podpira tudi Slovenska ljudska stranka (SLS) se je oglasil predsednik piranskega Odbora SLS Bruno Potokar in objavljeno demantiral: »Ni res, da SLS podpira Nado Kozina«. V zgibanki Deteljica (Trifoglio) res piše, da je njena neodvisna lista sestavljena samo iz združenja civilnih iniciativ občine Piran , v kateri ni zaslediti podpore nobene politične stranke. Res pa je, dajo podpirata stranki Zeleni Slovenije in SDS Predlagatelji programa Deteljice, ki obljublja spremembe, so Nada Kozina, Heidi Mikuš, Livija Sikur Zorman, Mitja Jančar, Marko Zorman, Valter Pikel, Peter Boštjančič in Dušan Puh starejši. LISTA KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA LISTA DEICANDIDATI A MEMBRI DEL CONSIGLIO COMUN*6E=-~ VOLILNA ENOTAlSt. 1 UNITA ELETTOR AtiE.No. 1 1. MATJAŽ UKMAR'^:--.----------- (Bplekomusi direktor Športnega in mladinskega centra Piran 2. JANATOLJA unk dipl politolog / direktorica 3. BRUNO ČENDAK lašpbi strnil / referent 4. mag. IGOR JANEZ ZAJEC mag. grmmtvo i pomočnik predsednica uprave 5. VIDA FLEGO ekonomski leMk / poslovna sekretarka 6. SAČA HAJDAREViČ sobarica/upokojenka VOLILNA ENOTA Št. 2 UNITA ELETTORALE No. 2 1. mag. KLAVDIJ MALLV mag. ekonomije / vodja oddelka 2. ANTON KOVŠCA upokojenec 3. MILENA OBLAK-JUH akmik! zdravnik pediater 4. ROBERT SMREKAR ekonomist / samostim podjetnik 5. INGRID FIKFAK - VERGOLINI vzgojite! predšolskih otrok / vzgojiteljica vzgojitelj predi VOLILNA ENOTA Št. 3 UNITA ELETTORALE No. 3 1. SAŠO ŠRAML ekonomisti podžupan Občine Piran 2. DARIJ BARRILE im dipl ekonoma / direktor JP Okolje Piran 3. LEA SEVŠEK - BUTERIN kozmetični tehnik i vodja Weiiness centra EGON MAGLICA dipl ing. pomorstva direktor poslovnih enot Mestni plinovodi 5 6 5. LIDIJA DODIG gmmjski maturant/tajnica KS 6. RADO BEDENE unk dipl arhitekt i podjetnik VOLILNA ENOTA Št. 4 UNITA ELETTORALE No. 4 1. DANICA DODIČ ekonomisti upokojenka 2. TOMAŽ SORGO elektronik - elektrotehnik / kontrolor 3. BORIS ZAJC komerckšst / samostojni komercialist 4. META KOCJANČIČ komercialist/ študentka 5. ZLATKO PAŠALIČ dipl efofKsmtf/samostojni podjetnik Miro Brkovici Tj LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Naj poudarim, da želim: • vsem ponuditi varen dom, • ponuditi mladim prostore in okolje, v katerih bodo lahko ustvarjali, • otrokom in družinam ponuditi atraktiven družabni program s parki in urejenimi igrali, • ponuditi starejšim možnost uživanja jeseni življenja, • ustvariti nova delovna mesta, da sposobni in pametni ne bodo odhajali v Ljubljano in Evropo, • zasnovati čisto in zeleno okolje z izgradnjo kolesarskih poti in ozelenitvijo površin, • v Luciji narediti" pametno hišo", kjer bi bilo znanje moč, • nadaljevati z ohranjanjem in bogatenjem kulturne dediščine, • zgraditi stanovanja za mlade družine, • imenovati neformalni" svet modrih," ki bi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem pomagal sooblikovati prihodnost naše občine, • dokončno urediti promet v Piranu, • na Fornačah ustvariti zelena pljuča Pirana z drevoredom in plažo. Desidero sottolineare che intendo offrire: • una dimora sicura e piacevole, • ai giovani spazi ed ambienti in cui potranno dare sfogo alla loro creativita, • ai bambini ed alte famiglie un attraente programma sociale con piste di pattinaggio, parchi ed impianti gioco, • agli anziani la possibilita di godere la terza eta, • nuovi posti di lavoro perarginare Tesodo delle capacita intellettuali verso Lubiana e verso LEuropa, • conservare 1'ambiente pulito e verde, costruendo piste cidabili e rinverdendo le aree degradate, • costruire a Lucia la „casa inteliigente", ove il sapere sata la carta Vincente, • continuare ad implementare il ricco patrimonio culturale, • costruire abitazioni per le giovani famiglie, • nominare un informale"Consiglio dei Saggi", che grazie al sapere ed alLesperienza maturata contribuira a creare il futuro del nostro comune, • risolvere definitivamente il problema del traffico a Pirano, • creare in Fornace il polmone verde di Pirano, con un viale alberato e la spiaggia. Kandidat ima podporo prof. dr. Marka Pavlihe s skupino volilcev 11 candidato ha il sostegno del prof. dr. Marko Pavliha e del gruppo di elettori strarvkamtodawtoven.je Torta za županjo Breda Pečan, županja Izole, je na Svetilniku gostila skoraj 1000 ljudi, ki so ji prišli čestitat za njen 60. rojstni dan. Rojstni dan županje Brede Pečan in 80 let izolskega prostovoljnega gasilskega društva je bila kar posrečena kombinacija velike proslave na znani izolski zeleni plaži, na Svetilniku, kamor so se 1. oktobra 2006 že zgodaj popoldne zgrinjale množice. Prišli so od blizu in daleč in ker je pač tudi mesec dovoljene volilne kampanje seje prireditve udeležil tudi celoten vrh Socialnih demokratov, kije pred tem obiskal tudi prireditev, ki jo je uspešno in verjetno doslej najbolj množično, na Tartinijevem trgu v Piranu pripravila piranska kandidatka za županjo Vojka Štular. »Zelo ste mi pri srcu - vseh 15 r tisoč Izolank in Izolanov, ki ste mi prišli čestitat za moj 60. rojstni dan«, seje izjemno dobre volje in polna kondicije ter skorajda omamljena od številnih poljubov z odra zahvalila slavljenka, ki jo je prišel pozdravit tudi bivši predsednik republike Milan Kučan. Najmlajši gasilec ji je izročil šopek s 60 rdečimi nageljni. »Želim, da bi mi vsi skupaj še več naredili za Slovenijo, za Izolo, ne glede na zasebni interes«, je dejala Breda Pečan, ki v tretje kandidira za županjo Izole. Seveda bi lahko slavljenki |* „ očitali, da je spretno povezala svoj osebni praznik z volilno kampanjo, ker je malce tega prizvoka pridal tudi gasilski nastop, ko so z visoke lestve razvili transparent »Vse najboljše Breda«. Toda to ljudi ni motilo. Nasprotno, bilo je sproščeno vzdušje ob slastno pečenih sardelah, domačemu vinu in veliki torti za vse udeležence. Tisoč in več obiskovalcev (nismo opazili nobenega protikandidata, ki bi ji prišel čestitat) menda tudi svoje pove, da imajo ljudje Bredo radi, čeprav uspeh Izole ni le njen uspeh -je uspeh številnih generacij. Njen dosežek sta priznala tudi Milan Kučan in Bomt Pahor, kije spregovoril o resnih namerah Socialnih demokratov, da v letu 2008 postanejo Gasilski vse najboljše-Breda! vodilna in suverena politična sila, ki bo sposobna voditi Slovenijo. Pahor pravi, da Socialne demokrate ne moti če je Janša slab, pomembno je, da so oni dobri. Ljudje bodo že znali presoditi kdo je kaj in to že na letošnjih lokalnih volitvah 22. oktobra. Borut Pahor napoveduje ugoden zid, zlasti tudi v Izoli in Piranu. Borut Pahor: »Leta 2008 bomo postali vodilna politična sila v Sloveniji«. FOTO: FK-primorski utrip. 1» Pozdrav Milana Kučana. Zbor krajanov Sv. Peter O kanalizacijskih priključkih, pokopališču, srečanju Šempetrov in o gostilni, ki je ni. Zbor krajanov v Sv. Petru. FOTO: FK-Primorski urtip. Nekaj dni pred volitvami, 10. oktobra 2006, so se na povabilo predsednika Sveta KS Marjana Guziča na občnem zboru v tamkajšnjem kulturnem domu zbrali krajani Sv. Petra in razpravljali o za to lepo vas že kar dolgo aktualnih temah; gradnji, predvsem pa tudi o financiranju kanalizacijskih priključkov, prenovi in zaščiti vodnega vira Lokva, nadaljevanju gradnje kulturno-gostinskega objekta, srečanju vasi z enakim imenom v Sv. Petru prihodnje leto ter o že dolgo zapleteni in celo malce skrivnostni temi -pokopališču. Na zboru krajanov so se predstavili tudi trije kandidati za župansko mesto Občine Piran; Nada Kozina (neodvisna), Miroslav Brkovič (LDS) in Vojka Štular (SD). Sodeč po aplavzih po predstavitvi njihovih volilnih programov, lahko največ glasov v tej vasi pričakujeta Vojka Štular in Miroslav Brkovič. Nekatere krajane v Sv. Petru j e seveda najbolj zanimalo koliko bodo morali plačati za komunalni priključek na javno kanalizacijsko omrežje in kaj pomeni plačan komunalni prispevek ter ali morda s plačanim komunalnim prispevkom ni že poplačana tudi ostala infrastruktura, ki jo mora lokalna skupnost praviloma pripeljati plačniku pred njegov objekt, pa tudi, ali so sredstva glede tega uporabljena namensko? Nekateri so se sklicevali na časopisni članek češ, da so stroški priključka zelo visoki, tudi sto in več tisoč. Dušan Žilavec iz Okolja Piran in Vojka Štular sta krajanom pojasnila nekatere dileme, dejstvo pa namreč je, daje treba priključek na kanalizacijsko omrežje plačati po sprejetih normativih in tarifah za vsak dolžinski meter. Torej ne moremo govoriti kar tako o 100 ali 200 tisočih... Miroslav Brkovič je povedal, da ne gre verjeti medijem, zato je treba poiskati strokovno razlago in izračune. Komunalni prispevek in priključek na kanalizacijsko omrežje namreč nista isti zadevi. Sredstva so strogo namenska, je poudarila županja. Sicer pa bo treba v vasi pregledati vsak priključek, če je narejen strokovno. Z leti namreč ponekod ugotavljajo onesnaževanje vodnega vira, povsem razumljivo pa je, da krajani Sv. Petra hočejo imeti čisto vodo. Povsod te stvari še niso rešene. V zaselku Goreli -Špehi so trenutno zadeve s kanalizacijskimi priključki v fazi projektiranja. Naslednji problem, ki se ga v Sv. Petru že nekaj let zapored lotevajo na zborih krajanov, je vaško pokopališče. Vedno znova se sprašujejo kdo naj z njim upravlja: Župnija, ki je lastnik zemljišča, Občina Piran oziroma v njenem imenu Okolje Piran ali Krajevna skupnost. Ker je zemljišče je last Župnije, je vse odvisno od dobre ali slabe volje tamkajšnjega župnika. Kristina Ivančič iz Urada za pravne zadeve je že pripravila osnutek pogodbe, vendar se iz tega pravzaprav ni izcimilo še nič konkretnega. Ideje kako razvozlati ta vozel na žalost še ni. Glede sanacije vodnega vira Lokva, ki ga je treba na vsak način ohraniti, je zaznati občuten napredek. V končni fazi bo iz pipe blizu vasi tekla čista voda, je povedal predsednik Guzič. Veliko besed je bilo že izrečenih o gostilni v Sv. Petru, ki je ni. Dozidali naj bi jo pri kulturnem domu in KS Sv. Peter je že našla investitorja Gašpar Gašpar Mišiča, ki naj bi se prijavil na razpis, a hkrati zahteva stavbno pravico za 99 let, ker predvideva, da bi naložba v gostilno znašala precej več kot 100 milijonov SIT. Do soglasja Občinskega sveta in podpisa pogodbe s potencialnim investitorjem še ni prišlo. Županja Vojka Štular: » 99-letne najemn6 pogodbe so nam naredile veliko sivih las, zato sem strogo proti kakršnem11 koli sklepanju v to smer«. Medtem je občina iz naslova izjemno ugodne prodaje gradbenih parcel, s sklepom Občinskega sveta in v skladu z rebalansom plana, že zagotovila 80 milijonov SIT za prenovo kulturno-gostinskega. KS Sv. Peter tako lahko začne s postopkom iskanja primernega izvajalca in najemnika. Podjetnik j® Gostinec Miroslav Brkovič j6 predlagal naj zadeve pospešijo in s6 vprašal zakaj ne bi gostilne prevzel kdo od tamkajšnjih domačinov, b11 treba čakati na nove volitve, sm° slišali. Predlogov kako urediti vasico Sv; Peter, za katero je vedno veC zanimanja, zlasti za gradnjo individualnih hiš, je bilo še več. Od tega, da je treba pokrpati cesto, izpeljati akcijo čiščenja stare stavb6 pri šoli, v kateri bi lahko, kot J6 predlagala Rožana Špeh, nekoč uredil manjši dom starejših občanov, do tega-da bi morali s prometnimi znak' prepovedati parkiranje izletniški avtobusov na cesti in jih usmerjati n® parkirišče pred kulturnim domom-Karmen Torte je predlagaj3 imenovanje programskega odbora, 16 bo pripravil vse potrebno z3 organizacijo srečanja Svetih Petr°' leta 2007. Nagrada Milenka Šobra Borisu Šuligoju Turistična zveza Slovenije je novinarju Dela Borisu Šuligoju podelila nagrado (100 tisoč SIT) Milenka Šobra za izjemne novinarske dosežke za leto 2006 s področja pisanja o turizmu. PODELITIV KOCJANČIČEVE NAGRADE Letošnja nagrajenka je pisateljica Neldi Štok -Vojska Slovesnost ob podelitvi Kocjančičeve nagrade za leto 2006, ki jo za ustvarjalne prispevke k identiteti in prepoznavnosti slovenske Istre podeljujejo tri obalne občine bo v sredo, 18. oktobra 2006 ob 19.00 uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru. ODKRITJE KIPA ISTRIJANKA V četrtek, 19. oktobra ob 17.00 um bodo v Kopru ob vznožju BelvedetJ1 odkrili kip Istrijanka in svečan0 odprli prenovljeno ulico Belvedet- Okrogla miza . Obeti energetske politike Rotary klub Portorož, predsednik 1' Silič, koordinator dr. Stojan Pete ! v organizira 16. oktobra ob 19.00 url.^ portoroškem Avditoriju predavanj6 pogovor z dr. Romano Jordan Ciz6 poslanko v Evropskem parlament1® "fl' Sprejem Nikole Oordeviča na Občini Piran Pohvalno pismo Takšni bi morali biti vsi turistični delavci ^ občini Piran se kar vrstijo sprejemi Pirančanov in Pirančank, ki dosegajo visoke dosežke na področju športa in kulture. »Taki dosežki so dodatna uspudbuda, da se projekti hitreje dokončajo«, je na sprejemu Nikole Dordeviča, dvakratnega svetovnega mladinskega podprvaka v balinanju, povedala županja Vojka Štular. Naslednje leto bodo enega od treh balinišč (Beli Križ, Lucija in Padna) pokrili. Matjaž Ukmar, predsednik mladinskega in športnega centra Piran je povedal, daje idejna zasnova že pripravljena. Nikola Bordevič in tajnik Balinarskega kluba Antena Portorož Lučano Grozič sta se ob tej priložnosti v imenu vseh članov zahvalila Županji in Matjažu Ukmarju za sprejem in za posluh ob težavah in tudi Za pomoči društvu pri zgodovinskih dosežkih mladega balinarja, ko je osvajal Prve medalje na svetovnih prvenstvih. AKV Letošnja turistična sezona se je že iztekla, komentarji o tem ali je bila uspešna, neuspešna, povprečna, so različni. K temu veliko pripomoreta tudi dobra ponudba in promocija, pravita g. Piciga, direktor STO in g. Silič, direktor Turističnega združenja Portorož, nihče pa ne govori kakšni morajo biti turistični delavci, ki imajo neposreden stik z gosti in ki lahko največ doprinesejo k dobremu počutju in zadovoljstvu turistov. Sama z znanci in prijatelji vsako sezono obiskujem zunanji bazen Grand hotela Metropol v Portorožu. Tukaj dela tudi skupina študentov in dijakov, ki jih uspešno vodi gospod Nenad Petkovič. Vsakega delavca spremlja, ga poduči in tudi pohvali. Je požrtvovalen, predan turizmu. Dekleta in fantje so kulturni, prijazni, potrpežljivi in s toplo besedo ponudijo pomoč, kar nam starejšim gostom veliko pomeni. Naj omenim, da sem deležna njihove pozornosti sleherni dan. Žal so se nekateri gostje vedli zelo nekulturno, tudi žaljivo. Nemudoma je k njim pristopil reševalec in jih opozoril. Ob zapiranju bazena sem bila večkrat zadnja. V teh letih pač potrebujem več časa za oblačenje in pripravo, zato so me včasih tudi počakali brez godrnjanja. Zato čutim dolžnost, da se tem delavcem javno zahvalim. Naj jih naštejem: Verica, Indira, Kristian, Gianni, Alen, Dejan, Žiga, Gregor H., Andrej, Gregor K., Sebastijan in Edin. Upravo hotela prosimo, da upošteva naše navedbe in delavce nagradi, kajti priznanje je največja spodbuda za nadaljnje delo, saj - dober glas seže v deveto vas. Breda Rustja, Ukmarjeva 14 Lucija v imenu Verice Varušek Lucija, Majde Pečnik Ljubljana, Ivice Božič Lucija in Ivice Likar Idrija ter še mnogih drugih. Odkrili najlepšega moškega 2006 Mister Handsome (najlepši) sveta je postal Pirančan Juriča Butorac, maniken agencije Misson Studio. Lepotca iz Pirana, ki ga sedaj zagotovo bolj opazujejo dekleta, je sprejela tudi županja Vojka Štular. ■ Mister Handsome Lepotno moško tekmovanje International Se vsako leto °dvija v latinsko Ameriških državah, na katero se lahko Prijavijo vsi lepotci iz vseh držav sveta. To leto je bilo tekmovanje v Ltomenikanski Republiki, v mestu Santo Domingo. Prijavljenih je bilo 60 mladeničev iz številnih držav sveta, zmagal pa Je Pirančan Butorac, ki ga je na tekmovanje javila Barbara Misson iz agencije Misson ^ finalnem izboru so se za ta prestižni naziv Potegovali lepotci Venezuelčan Gerardo Munoz, talijan Jean Carlos Alba, mister Kolumbije Pon Mario Bayter in mister Hrvaške Saša Ubrenovič. Inrica Butorac je že v petek, 8. 8. 2006, očaral riJo z nastopom v kopalkah in prejel lento za Jtajlepše telo. V soboto, 9.9. pa je na finalnem «*u Prejel medalji za najlepši obraz leta (face the year) in pa medaljo za Mr. Personality. Po • ncanem ocenjevanju žirije je na koncu bil ran za misterja Handsome sveta. ’ ^ Ifer ' ■ $ Tekmovanje seje začelo v sredo, 6.9. kjer seje vsak kanditad predstavil v nacionalnem kostimu ali fantasy costum. Naš kandidat se je oblekel v kekca obdan z listjem po celem nagem telesu in predstavil našo deželo kot deželo lepe zelene narave z velikim številom naravnih lepot kot so gorovja, slapovi, jame,... V četrtek, 7.9. je bil večer v katerem so kanditadi predstavili svoje spretnosti. Predstavil je ples v povezavi z borilnimi veščinami. Pri izvedbi plesa mu je pomagalo dominikansko dekle, ki je tudi profesionalna plesalka. V petek, 8.9. je bil Fashion večer, kjer so se kandidati predstavili v kopalkah, športnem kostimu, in pa v kežual kostimu. V soboto, 9.9. je bil finalni večer, na katerem so izbrali mistra Handsome International 2006. V žirije je bilo 10 deklet, ki so ocenjevale postavo v kopalkah, obraz (nasmešek), osebno predstavitev (poklic, hobiji). Na koncu pa je še vsak kandidat dobil 5 vprašanj. Na finalnem večeru sta bila dva izhoda, izhod v elegantnem kostimu in kopalkah. Butoraca je sprejela tudi županja Vojka Štular in mu čestitala za uspeh. Pa še res je Vesele ločenke Revija Lea, ki se menda dobro prodaja, ker objavlja ljubezenske zgodbe, je objavila seznam veselih ločenk s fotografijami in ob tem tudi zapisala, da »le še malo manjka in polovica sveta bo ločena«. Največ veselih ločenk j e menda v Ameriki, tesno jim sledijo Britanke in seksi Skandinavke. A če je bila ločitev včasih sramota, pohujšanje in bogokletstvo, je danes kar v zvezdniškem stilu. Kakšen bi bil svet, če bi ostal brez temeljne celice - družine, si lahko samo zamislimo. Na njihovem seznamu ločenk so tujke Jennifer Aniston, Oprah, Sarah Fergussson, Carmen Electra, Jerry Hall, Elle Macpherson, Oriana Girotto Cavazza, pa tudi naše gore listi Manca (Košir), Alenka Strnad - Reza, nesojena lepotica sveta Iris Mulej... AKV Spominska svečanost v Portorožu V okviru praznika Občine Piran je bila v organizaciji Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran in Občine Piran, v nedeljo, 15. oktobra 2006, na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu spominska svečanost pred spomenikom padlim partizanskim pomorščakom. Delegacije so najprej k spomeniku položile vence, nato pa sta govrila podžupan Občine Piran Drago Žerjal in predstavnik partizanskih pomorščakov Slovenije prof. Zdravko Marinčič. Ob 17.00 uri je bil v Avditoriju slavnostni koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane in nastop Jerice Mrzel. _ Odgovor na članek V hrupu mi živeti ni » 1. Tendenciozno napišete, daje moja hiša »tik ob plaži«, kot da naj bi zaradi tega trpel več hrupa kot drugi in da sem zato tako zagnan v boju za spoštovanje človekovih pravic. Kajti za pravice človeka in njegove temeljne svoboščine gre. Hrup se na srečo v moji hiši sliši celo manj kot na Stari cesti, kjer gospa , (katere imena ne smem napisati, ker je nisem vprašal, ali jo lahko poimensko navedem), opiše. »Slišim ga, kot da je pod mojo posteljo«. Ime vam bom lahko zaupal in jo bova skupno vprašala, ali je res. Prebivalec iz Šentjan št. 4 je zbral več kot sto podpisov na peticijo od avgusta 2005, ker je zaradi hrupa že vse živčen. Hrup se sliši celo bolj nekoliko više od obalne ceste, ker se »amfiteatersko« ojača. Portorož pač leži v naravnem amfiteatru. Tako se sliši na višini 50 m nad morjem, ko plesalec na bernardinski terasi nežno vpraša svojo soplesalko: »Gospodična, ali ste za eno avanturo«? Velja isto kot prej: Če hočete, preveriva to z neprostovoljnim »prisluškovalcem«, ki bo to potrdil. 2. Hrup si napačno tolmačite, kot daje eden od pogojev in proizvodov turizma. Hrup je preganjalec, sovražnik in uničevalec turizma. Sklicujem se na pismo mag. Wolfganga Kucherja, ki ga kot časnikar zagotovo poznate. Takih pisem imam v arhivu še veliko. Hrup je način razvrednotenja portoroškega turizma iz časov »tranzicije« oz. »lastninskega preoblikovanja«, ko so vodilni v podjetjih imeli interes, da se hoteli razvrednotijo »na vrednost ene marke«, kot je večkrat povedal eden od (zdaj že nekdanjih) direktorjev hotelov. (Za stari Palače hotel je ponujal eno nemško marko). 3. Kaj predlagamo? Zdravo pamet in učinkovito državo, vključno z občino kot izvajalko lokalne-občinske oblasti. Poglejte, kako izolska županja postavlja ultimate Ambasadi Gavioli! 32 varnostnikov ob »testiranju« hrupnosti in after party-ji«! Naša županja je ukinila Kaštel zaradi hrupa, kot je sama povedala v Delu. Zakaj svojih občanov ne zaščiti pred nasilniki generalno? Saj ne ubija hrup samo Kaštela. Ubija vseh 26 virov, kolikor je hrupnih »emanatorijev« od bernardinske Lagune do Metropolove Alaye. Zdrava pamet pove, da v kraju, za katerega uredba o hrupu dopušča čez noč maksimalno jakost 45 decibelov, za dan pa 55 decibelov, ne sme noben D. J. ali kdorkoli emitirati hrupa več kot toliko. WHO priporoča za noč 35 decibelov. Portoroški turizem - tako kot vsaki - se promovira kot zeleni (zelena občina), sonaravni, mirni. Disco glasba se sme izvajati samo v zvočno hermetiziranih prostorih, kot je nočni bar v Metropolu, Summer time v Rivieri ali Ambasada Gavioli v Izoli (ki je v industrijski coni). 4. Domačini in turisti smo v popolnem sozvočju. Oboji trpimo in družno preklinjamo nasilnike, ki največkrat pred praznimi lokali nabijajo 200 watne base s 150 decibeli na »open air discos«. Razlika je ta, da turisti pobegnejo in se ne vračajo, mi pa smo tu doma in nočemo iti drugam. Imamo pravice, ki jih bomo branili z vsemi sredstvi in jih tudi ubranili. Nam gre za življenje. Ne bomo sužnji nikomur. Zdaj pa nas spreminjajo v sužnje gostinci, ki prihajajo iz Ljubljane, Maribora, Lendave, Ptuja, Madagaskarja, Libije in vrag vedi odkod vse. Z mislijo: kraj je lep. »organiziram pijanko, ponudim fast food (izpraznim zmrzovalne skrinje že neužitnega mesa), si napolnim žepe in odpeketam. Domačini smo zgolj nebodigatreba. 5. Občanke in občani smo si občino ustanovili v skladu z ustavo in zakonom in Konvencijo o človekovih pravicah. Sicer pa j e naša občina stara 700 let. Ima bogate samoupravne in vsake druge tradicije. Občani smo si izvolili svet (občine), kije nam odgovoren. Njemu je odgovorna tudi županja. Tudi županja je samo naša »pooblaščenka«. Mi smo ji dali oblast. Je torej ona odgovorna nam. Kot je odvetnik dolžan svojemu klientu polagati račune za to, kaj po njegovem pooblastilu dela. Občani so nosilci oblasti. Za praktično in vsakodnevno izvajanje svojih upravičenj pa si »najamejo« uradnike in funkcionarje. Občani piranski, Portorožani in Portorožanke, nismo ne leni ne nezainteresirani. Zavedamo se svojih pravic in jih branimo. Brez pravic ni svobode. Kot partizan nadaljujem boj za svobodo: pravico do spanja. 6. Ali tudi prebivalci ostalih KS delijo naše mnenje? Prilagam vam pismo, ki ga je poslal Pirančan. Intervjuvajte gospo Križanec iz Pirana! Iz Fiese je arhitekt Fedor Umek objavil pismo bralcev v delu že leta 1990. V Izoli je zaradi hrupa v gostilni Parangal sosed gladovno stavkal. Lahko pa si mislite, daje prej napravil marsikaj, preden je zastavil svoje zdravje in življenje. Spoštovani urednik! Hrup ubija. Ljudje se bojijo boriti za svoje pravice. Tudi nekateri novinarji. Da, ljudje mislijo in čutijo kot mi. S tem mislim na člane za odbora za hrup, večino v svetu KS in 217 podpisnikov peticije vladi in 4 ministrom, ki so nam v manj kot mesecu dni vsi odgovorili in nam dali prav. In kot veste, 217 podpisov je visok statistični vzorec, skoraj referendumski. Tudi zaporniki morajo imeti 8 ur neprekinjenega počitka! To jim garantira ustava in zakon o kazenskem postopku!. S spoštovanjem, član sveta KS Portorož in njegov poverjenik za boj proti hrupu. Dušan Puh. Uspehi naših jadralcev Jadralni klub Pirat Portorož jev soboto, 30. septembra, zvečer v prostorih kluba pripravil letno srečanje in tradicionalni sprejem, na katerem so podelili priznanja reprezentantom za vrhunske rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih ter tekmovanjih svetovnega pokala. »Ponosni smo, da ste naši jadralci na omenjenih prvenstvih častno zastopali Slovenijo in dosegli vidne rezultate«, sta svoje zadovoljstvo na srečanju z jadralci izrazila predsednik kluba Marjan Matevljič in županja Občine Piran Vojka Štular, ki je še posebej poudarila načrte Občine, da bo na sedanjem prostoru Pirata kmalu zrasel lep nov dom vodnih športov, kjer bo prostor za vse ljubitelje tovrstnega športa. Večerje povezovala in se pogovarjala s športniki Jana Pines iz Jadralne zveze Slovenije. Mlade jadralce usposablja njihov učitelj jadranja Matevž Ravnikar. Priznanja so prejeli: Matej Stanič (Optimist), Timotej Rot (Optimist), David Necmeskal (Optimist), Borut Brumec (Optimist), Tina Mrak (Evropa), Luka Domijan (Laser Radial), Jure Mrakič (Laser 4,7), Teja Čeme in Alja Čeme (Razred 470). FOTO: FK-Primorski utrip. I h ■ ' ;a je tudi treba še imenovati, lahR. ioval o tem, koliko in kašni projek sploh lahko prijavijo in pošljeJ° tojnemu Ministrstvu za kmetijstv0' darstvo in prehrano, ki bo kot ka lo zadnjo besedo, i nepovratni evri za razvoj podezeJ arogramu Leader + bodo na vo J 'da že spomladi 2007. Franc KfOj,,c ( V**' ŠPORT MLADIH ŠOLSKI ŠPORT OSNOVNE ŠOLE - razporedi tekmovanj 19-10.: Stadion Piran občinsko prvenstvo v malem nogometu za osnovnošolke Oetnik 92 in mlajše). ~4.10.: Drugi tumir(občinsko prvenstvo) v malem nogometu za osnovnošolce (letnik 92 in mlajši) 2-11.: V organizaciji OŠ C. Kosmač občinsko prvenstvo v rokometu za osnovnošolke (letnik 92 in mlajše) 9- U.: V športni dvorani v Luciji tekma p košarki med OŠ Lucija in OŠ C. Kosmač Oran; povratna tekma med ekipama bo v četrtek, 16. 11. v Piranu. Tekmi bosta odločali o občinskem osnovnošolskem Prvaku v košarki v šolskem letu 2006/7 Lestvica področnega prvenstva v odbojki oa mivki , ki je bilo 13. 9. na plaži v Portorožu. Učenci: ■ OŠ Lucija 2- OŠ Koper L OŠ Anton Ukmar Učenke: 1 ■ OŠ Dr. Aleš Bebler .Primož Hrvatini OŠ Lucija SREDNJE ŠOLE-razporedi tekmovanj ° 'l. ob 12.00 uri v telovadnici Srednje Pomorske šole v Portorožu občinsko Prvenstvo srednjih šol v košarki. Lestvica področnega prvenstva v odbojki na mivki, kije bilo 13. septembra na plaži | Portorožu. Dijaki: '• Gimnazija Piran, ■ Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, • Srednja ekonomska poslovna šola Koper. Dijakinje: L Srednja ekonomska in poslovna šola Koper, ?■ Gimnazija Piran, ■ ?rednja zdravstvena šola Izola, • Šolski center Postojna. KLUBSKI ŠPORT - Ligaška tekmovanja v'grah z žogo: KOGOMET ladinci in kadeti-2.slovenska liga zahod azpored tekem na igrišču na stadionu v Dranu-jesen 2006 ‘J- kr°g: 22.10. ob 13.00 in 15.00 uri 'ortorož-Piran: Kamnik p • kr°g:5.11. ob 12.00 in 14.00 uri 'ortorož-Piran: ND Slovan p • kr°g:12. 11. ob 12.00 in 14.00 uri ortorož-Piran: MNK Izola KEZULTATI IN LESTVICA PO 9. krogu Mladinci Kadet°Ž'Piran: MNK Ljubljana 0:7 ^ortorož-Piran: MNK Ljubljana 0:6 'Slovan (22), Portorož -Piran (13), 1 jDela Krajina (3), ■ rhlje-Primorjc (23), ,4 Portorož-Piran (8), ' Be]a Krajina (0). ^-medobčinska nogometna liga Koper 4vnZLTATI IN LESTVICA PO JKROGU i Koper: Portorož-Piran 2:0 ‘'Cerknica (6), ,:*SPk”<4>’ i T Raz Medobčinska nogometna liga Pir= °rec* tekem na igrišču na stadionu v 6 ^no-Jesen 2006 D°nifik ^ ^ Portorož-Piran: SC Dekan'/'-' P°rtor°ž-Piran : Jadran JgggATI in lestvica po s pC Koper (39), Kaznolllea<*0^^'ns*ia "ogometna liga jesen 0QQ6te*cem na stadionu v Piranu- Pon°8:14' !0- P°rtorrožpiran:FC KOP« 7. krog 28 an >>B<<; Korte-Izola Portorož'plran: MNKIzola S. krog 4j]an >>B<<: SC Bonifika 9. kro^n^311: Portorož-Piran »B« Portorož LU" ‘ 'ran«B«: MNK Izola Krog^,Tati in LESTVICA PO 3. P°rtoro» n-ran ■ PC Koper »B« 1 : 7 1 • Jadran n ?n< l m j i Arhivu, ki hrani najstarejši statut, se je zahvalila županja Vojka Štular. O prednostih piranskega statuta pred ptujskim (tako po vsebini in obliki) je govoril tudi dr. Marko Kambič s pravne fakultete v Ljubljani, ki bo v Parizu predaval o vplivu učenega prava s primerjavo piranskega in ptujskega statuta. Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem in Občina Piran sta 11. oktobra 2006, v piranski mestni palači predstavila Statut piranskega Komuna iz leta 1384, faksimile. Spremna študija je delo avtorjev dr. Darka Darovca in dr. Janeza Šumrade, ki je bila organizirana v okviru projekta Srce Istre (Heart of Istria), Dediščina in umetnost. Faksimile je uredil Dušan Podgornik. Gre za skupni čezmejni projekt, ki je bil prijavljen in odobren v okviru Pobude skupnosti programa Interreg III A, Sosedski program Slovenija/Madžarska/Hrvaška 2004 -2006. Slovenija in Hrvaška ga uresničujeta na območju Obalno-kraške statistične regije in Istarske županije. Projekt so izvajali skoraj dve leti. Čeprav se s svojimi statuti iz naj starejših časov lahko pohvalijo tudi druge občine, na primer Ptuj (najstarejše mesto), pa tudi Izola, je piranski statut vsekakor naj starejši ohranjeni temeljni pravni akt nekega mesta, ki je urejal pravila takratnega življenja, zapisane pa so tudi pravice o avtonomnosti, ki so bile v tistih časih podeljene mestu. V Piranu so se ohranile vse štiri redakcije statuta v celoti, predstavljena pa je bila zadnja iz te vrste. Iz leta 1384 se je namreč ohranil le en primerek. Avtorjem in Dušan Podgornik se je na koncu predstavitve vprašal, »kaj pa če živimo v faksimilu neke realnosti«? V petek, 13. oktobra, so predstavili tudi Statut izolskega komuna od 14. do 18. stoletja. Prepis, faksimile in spremna beseda je delo avtorja dr. Dušana Kosa. Dobro obiskana razstava Atilio Radojkovič je v Poreču razstavljal svoje najnovejše kiparske stvaritve * * * 4 * 6 KK Portorož: Tolmin 4. krog:4. 11. ob 20.00 uri KK Portorož: Ajdovščina ODBOJKA Člani-3. liga-Zahod Razpored tekem v športni dvorani v Luciji 4. krog:28.10. ob 18.30 uri VC Portorož : UKO Kropa 6. krog: 11. 11. ob 16.30 uri VC Portorož : Kamnik II Članice-3. liga-Zahod Razpored tekem v športni dvorani v Luciji 4. krog:, 28. 10. ob 16.00 uri ŠD Piran : Hit Nova Gorica II 6. krog, 11.11. ob 14.30 uri ŠD Piran : Sloving Vital II REKREATIVNA TEKMOVANJA-MALONOGOMETNA LIGA PIRAN Razpored tekem na igrišču na stadionu v Piranu 6. krog: Ponedeljek, 16. 10. ob 20.15 MAK BAR: GALACTICOS ob 21.15 DA NOI: PP PIRAN Četrtek, 19. 10. ob 19.00 HIRGRAD d.o.o.: GALACTICOS ob 20.00 MAK BAR : DA NOI ob 21.00 FASTFOOD ENKA : EPICENTER Petek, 20.10. ob 19.00 F JAKA : STEP ob 19.50 ŠAVRI: KOMPANI J A ob 20.40 PP PIRAN :D. ALIGHIERI ob 21.30 LAGRAD : X POMPIERI V bivši Sabomici sredi Poreča so se 28. septembra 2006 zbrali ljubitelji umetnosti in imeli so kaj videti. V organizaciji Obalnih galerij Piran ter ob sodelovanju tamkajšnje Mestne galerije so postavili na ogled skorajda vse dosedanje umetniške kamnite skulpture, ki jih je Atilio Radojkovič s skrbno roko izklesal v prečudovite »žive« podobe in akte. Kiparsko razstavo, ki je druga te vrste (prva j e bila v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu), je poetično poimenoval Kamnite sanje. Udeležence na razstavi v Poreču so pozdravili Katja Restovič, vodja kulturnih dejavnosti, Katrin Miličevič Mijošek in Nives Marvin, kustosinja ter umetniška kritičarka iz Obalnih galerij Piran. Za Atilia Radojkoviča, ki se je najprej preizkusil v slikarstvu, bi lahko rekli, da vidi v kamnu veliko več in ga lahko obdela ter spremeni v živo podobo nečesa, kar občudujemo. Jadrnice, ptice, znamenita čigra, ženski akt, oljka, mati z otrokom in še marsikaj smo lahko videli na razstavi v Poreču, ki jo bodo zaprli 16. oktobra. FOTO: FK-Primorski utrip. I m? primorski u¥p Pogovor z županjo Vojko Štular ob prazniku občine Piran »Moje zvezde so občani« 15. oktobra občina Piran slavi svoj praznik, kar pomeni, da ga vsako drugo leto zaznamuje predvolilno obdobje, ko so strasti ponavadi zelo razburkane, težave napihnjene in uspehi precenjeni. Kljub temu smo izkoristili priložnost, da se z županjo občine Piran Vojko Štular še osmič odkrito pogovorimo o naši občini in njeni prihodnosti, o vsem, kar občane najbolj zanima. Kako je zadovoljna s svojimi dosedanjimi odločitvami in kakšni so njeni novi načrti? Na kaj smo Pirančani letos lahko še posebej ponosni? Vsekakor na novi šoli v Luciji in Sv. Petru in na začetek prenove šole Vincenzo de Castro v Piranu. Zame so vedno na prvem mestu investicije v ljudi in osnovne šole so med temi najpomembnejše. V občini Piran smo uspeli dograditi, prenoviti in posodobiti prav vse šole in njihove podružnice. Ne smemo pozabiti, da bo letos ključe svojih novih stanovanj prejelo kar 40 mladih piranskih družin. Tudi z državo smo uspeli doseči dogovor, ki nam omogoča, da bomo lahko že to jesen začeli z gradnjo doma za starejše občane v Luciji. Ob vsem tem pa ima letos v Piranu verjetno še največ razlogov za slavje gospodarstvo. Prenova starega hotela Palače je v polnem teku, prenova letališča pa je že zaključena. Poslovni rezultati iz turistične dejavnosti kljub »zimskim« poletjem že kažejo učinke skoraj stotih milijonov evrov investicijskega kapitala, ki smo ga v zadnjem mandatu privabili v občino Piran. Investicijski cikel se bo gotovo še okrepil, saj občina nadaljuje z gradnjo dveh cestnih krakov v obrtni coni, s prenovo infrastrukture v središču Portoroža pa so se odprle nove možnosti za posodobitev turistične ponudbe. Ker smo dobro gospodarili tudi sami, smo prihranili dovolj sredstev, da smo lahko uredili več novih parkov, otroška in športna igrišča ter nadaljevali nekatere druge projekte, kot sta obnova obokov pod piransko cerkvijo svetega Jurija in mestnega obzidja, pa turistično informacijska centra v Piranu in Padni in še bi lahko naštevala. Prav o teh projektih, ki naj bi jih financirali iz prodaje parcel, se v zadnjem času kreše največ mnenj. Občina mora s svojim premoženjem gospodariti tako, da ga ima na koncu več. In nam to zelo dobro uspeva. Kupcem občasno ponudimo omejeno število zemljišč znotraj naselij, ki imajo za posameznike veliko vrednost, za skupnost pa predstavljajo predvsem breme, saj nimajo nikakršnega razvojnega potenciala in onemogočajo racionalno rabo že zgrajene komunalne infrastrukture. Seveda pa občina tako pridobljena sredstva skrbno nalaga: kupujemo tista zemljišča, ki so za občane veliko bolj dragocena: zemljišča v obalnem pasu in priobalnem pasu, zemljišča za gradnjo infrastrukture in neprofitnih stanovanj ter posamezne parcele znotraj večjih kompleksov, ki kot celota bistveno pridobijo na svoji vrednosti. Ob tem kupujemo tudi druge nepremičnine, kot so pritličja v starem piranskem mestnem jedru, ki jih bomo pod zelo ugodnimi pogoji namenili za vrnitev trgovin in drugih deficitarnih dejavnosti v mestu. Pravkar smo odkupili lokal Mercatorjeve kovine in trgovino v Matteotijevi ulici in že iščemo najemnike zanje. Dantejevo in Oljčno ulico, do Fiese in do osnovne šole Cirila Kosmača. Razširili smo pokopališče in gradimo nova stanovanja nad prvo garažno hišo. Upam si trditi, da mesto Piran vsaj z gradbenega vidika nikoli ni bilo videti lepše! Ste vam zdi, da ste ustrezno reševali piranske parkirne probleme? Najprej smo morali preprečiti, da bi nastajali novi parkirni problemi. Pri tem smo bili uspešni, saj danes tudi najmanjše novogradnje ni mogoče postaviti brez ustreznega števila parkirnih mest. Ob tem pa smo morali tudi za stare parkirne probleme najti nove rešitve. Z garažno hišo Arze smo rešili parkirne zagate ob zgornjem vstopu v mesto Piran, še letos pa bomo začeli s postopki za gradnjo velike garažne hiše za dva tisoč vozil v samih Piranskih vratih. Če bomo hitro našli primernega partnerja v gospodarstvu, bomo z gradnjo centralne garažne hiše končali že čez dve leti. Potem bomo lahko celovito uredili logistiko mesta in umaknili avtomobile iz mestnega jedra. Odločili smo se tudi, da bomo v Luciji obstoječe število parkirnih mest podvojili tako, da bomo obstoječe površine uredili v dveh nivojih. Prvi takšen primer bo pri športni dvorani. Z ureditvijo novega lucijskega mestnega središča pa bomo razbremenili tudi gnečo, ki sedaj nastaja ob TPC-ju. Parkirni problemi nikoli ne bodo povsem izginili - to bi pomenilo, da je mesto začelo izumirati, bo pa življenje z več brezplačnimi javnimi parkirnimi mesti nekoliko bolj udobno. Kar zadeva Portorož, je pomembno, da smo gospodarstvu omogočili, da lahko javne garažne hiše zagradi brez plačila občinskega komunalnega prispevka. Na ta način so hoteli Palače zgradili garažno hišo Mirna v samem centru Portoroža. Prepričana sem, da se bo še več turističnih podjetij odločilo za takšno ugodno obliko gradnje. Sicer pa moram omeniti tudi načrtovano popolno prenovo centra Portoroža, ki bo ob gradnji nove garažne hiše omogočila tudi ureditev varnih kolesarskih stez in privlačnih pešpoti, ki bodo marsikoga odvrnile od uporabe osebnega vozila. Ste prepričani, da vam bo v drugo s projektom prenove središča Portoroža uspelo? Popolnoma! Ko smo po dolgih letih dosegli soglasje, da presekamo portoroški gordijski vozel, so nekateri to izredno priložnost na žalost želeli izkoristiti le za svoje ozke cilje. Portoroška krajevna skupnost je v moji odločitvi videla pravi rudnik za kopanje političnega kapitala. V gospodarstvu so ocenili, da se zaradi naše odločenosti za spremembe, ne bomo upali umakniti in bomo sprejeli vse, kar bodo predlagali. Ob tem pa nam je država pri sofinanciranju prostorskih aktov postavljala nerealno kratke roke. Nenadoma smo se znašli v situaciji, ko smo imeli pred sabo neusklajene in tudi preambiciozne prostorske načrte, nekaj zamisli, ki sploh niso bile dovolj dodelane za obravnavo v občinskem svetu, zelo zaskrbljeno javnost, ki so težko znašla v megli zavajajočih podatkov in neresnic ... ter praktično nič časa. Tudi občinski svet po vsej burni javni razpravi ni bil več tako enoten o spremembah in na koncu zavrnil tudi prvi predlog lokacijskega načrta za prenovo starega hotela Palače. To pa je bila tista prelomnica, ki je streznila vse. Se vam zdi, da proces oživljanja Pirana teče po načrtih? Že znameniti ameriški predsednik John F. Kennedy je nekoč ugotovil, da največji sovražnik resnice ni namerna in nepoštena laž, temveč trdovraten mit. Zagotovo je eden izmed najbolj nepopustljivih mitov, ki so se zasidrali med nami, prav tisti o umiranju Pirana. Resnica, kot jo poznamo Pirančani in Pirančanke je namreč povsem drugačna. Mesto kar kipi od življenja. Skoraj vsak dan nova prireditev, ulice polne šolarjev, dijakov in zdaj tudi študentov. Že nekaj poletij zapored turisti dobesedno zamašijo promenado na Punti. V Piranu se premalo dogaja predvsem tistim pred televizijskimi zasloni in z igralnimi konzolami v rokah. Skoraj na vsakem koraku se pozna, da smo v zadnjih dveh mandatih v staro mestno jedro Piran vložili kar 800 milijonov tolarjev. Prenovili in uredili smo skoraj vse objekte, v katerih se odvijajo družbene dejavnosti: knjižnico, glasbeno šolo, godbeni dom, galerijo, gledališče in občinsko palačo, mladinski center in dnevni center za starejše občane, strelski dom, stadion, otroška igrišča in park Rotonda... Prenovljena je kanalizacija, nova so tlakovanja in pešpoti med Gospodarstvo je uvidelo, da na silo ni mogoče doseči izpeljati niti takšnega projekta, ki si ga želimo vsi, javnost je razumela, kaj pomeni blokada sprejemanja prostorskih načrtov, tisti, ki so tako odločno spodkopavali enotnost skupnosti, pa bodo morali svojo politično ceno plačati že čez nekaj dni. Menim, da smo vsi vpleteni v ta proces ugotovili, kje smo naredili napake, in kako neodgovorno bi bilo, če bi napako ponovili. Seveda je škoda, da smo morali vzeti tako bolečo lekcijo, vendar morda niti ni bilo tako zelo narobe, da smo naredili korak nazaj in začeli znova. Zdaj natančno vemo, kaj hočemo in vemo tudi, česa nočemo. Zato si upam občankam in občanom obljubiti, da se bo prava vsebinska in prostorska prenova središča Portoroža začela že prihodnje leto. Dovolj sem vztrajna, da bom projekt pripeljala do konca. Kako to, da ste se odločili še tretjič kandidirati za položaj županje občine Piran? Tokrat je bila odločitev zares težka, saj sta dva mandata zagotovo tako dolgo obdobje, da se mora vsak politik vprašati, ali ni pokazal že vsega, kar zna in ali sploh lahko še ponudi kaj novega. Ko pa sem si zapisala prve točke svojega novega programa, sem ugotovila, da je v meni toliko povsem novih idej in načrtov, da bodo na koncu glasovi zame pravzaprav dovoljenje za veliko večje spremembe, kot jih ponujajo moji tekmeci. Moje prednosti so tudi v znanju, potrpežljivosti in predvsem v izkušnjah. Danes znam, kar se ostali še dolgo ne bodo imeli priložnosti naučiti. Dobro poznam svoje občanke in občane, saj sem jih osebno sprejela že več kot sedemsto. Uspešno sodelujem z gospodarstvom, ki občini pod mojim vodstvom zaupa. Res je, da si pogosto tudi javno nasprotujemo, vendar o dobrih odnosih pričajo skupna podjetja, partnerstvo pri obnovi infrastrukture in gradnji objektov v javnem interesu. Glavni razlog za ponovno kandidaturo pa so ljudje, ki me še vedno želijo na čelu občine. Tudi vaša anketa je pokazala, da jih je med vsemi največ. Ker zmorem in sem pripravljena zdržati napor novega mandata, jih preprosto ne smem pustiti na cedilu. Vaši nasprotniki vas obtožujejo, da vas je oblast zasvojila. Moji nasprotniki očitno ne razumejo, da županska funkcija ni bližnjica do slave in bogastva, ampak zgolj velika odgovornost, izjemno trdo delo ob vseh mogočih in nemogočih urah, stalen stres in precej nizka plača. K temu dodajte še lažne ovadbe in javne žalitve, pa boste razumeli, da je to delo lahko privlačno le nekomu, ki ima zares rad svoj kraj in svoje občanke in občane. To zasvojenost pa odkrito priznam. Novo piransko županovanje se bo prvič v samostojni Sloveniji začelo brez bremen iz preteklosti... delovne sile. Zato je občina že doslej veliko vlagala v znanje in tudi z aktivno podpor0 Univerzi na Primorskem preprečevala beg možganov. Vendar pa potrebujemo tudi kakovostna delovna mesta v gospodarstvu, ki jih ne more ustvarjati javni sektor. Prednostna nalog° občine je, da odpravi neživljenjske predpise i° birokratske ovire za mlade strokovnjake, ki bi želeli kaj koristnega narediti za našo skupnost, zagotoviti sebi in drugim boljšo življenjsko perspektivo. Ponuditi jim moramo najboljšo infrastrukturo, urejene poslovne in obrtne cone ter tehnologijo, ki jim bo omogočila, da so v stalnem stiku z vsemi svetovnimi gibanji, brez do bi v resnici odšli v svet. Tudi zato bomo že prihodnje leto začeli s projektom, ki bo postopno vsem občanom in občanom omogočil dostop d° brezžičnega interneta Kaj si predstavljate pod vašim sloganon1 »Lucija postne mesto«? Lucija že ima številne mestne funkcije, nima pa svoje prave mestne duše, svojega središča, kjer bi se ljudje srečevali, si izmenjevali mnenja, vtise in izkušnje. Takšno središče vidim na območja sedanjega kartinga, kjer bomo lahko zgradil1 mestno knjižnico in stalni prireditveni prostor nova otroška in športna igrišča, ki bodo dopolnila že zgrajen skate park ter tudi dodatna parkirna mesta... Seveda pa ne bo dovolj, če bomo F gradili javno infrastrukturo. Najprej moramo poskrbeti, da bodo imele mlade piranske družine v Luciji na voljo dovolj stanovanj po razumnih cenah. Ne le najemna, tudi lastniška- Katera so tista področja, na katerih bi po vašeib mnenju lahko naredili več? Res je, vse dolgove smo odplačali. Pred osmimi leti nam je grozilo pet milijard tolarjev različnih terjatev in zdelo se je, da bo naš največji dosežek že zagotavljanje plač učiteljicam, vzgojiteljem, našim komunalnim delavcem... Potem pa smo začeli pogajanja, v katerih sem uspela terjatve oklestiti na približno 1,2 milijarde tolarjev in doseči obročno plačevanje, tako da smo vsako leto še vedno lahko izpeljali tiste načrte, ki niso zahtevali dodatnega zadolževanja. Res je, da so nekateri moji cilji morali čakati nekoliko dlje, toda zato je občina Piran letos postala najbogatejša slovenska občina po proračunskih sredstvih na prebivalca! Tega rezultata seveda nismo dosegli le s skrbnim upravljanjem občinskega premoženja, temveč predvsem s stabilno gospodarsko rastjo. Omenila sem investicijski val večjih turističnih družb, ki so izkoristile naše prostorske projekte, ravno tako pa sem ponosna na uspeh naših spodbud malemu gospodarstvu. Naj omenim, da je kar 40 podjetij izkoristilo občinsko sofinanciranje obrestnih mer pri nakupu osnovnih sredstev, kar je poleg nekaterih drugih ukrepov prispevalo, da se je v zadnjem mandatu število malih podjetij v občini povečalo skoraj za petino. Se tu skrivajo tista kakovostna delovna mesta, ki ste jih postavili v središče svojega programa? Vsekakor mi je zelo žal, da ni uspel prvi razpis 2^ izbor izvajalca za gradnjo nove centralne čistil'ne naprave. Čeprav gre za poldrugo milijor_. tolarjev vredno naložbo, smo z evropsko pomoč]0 vendarle uspeli zbrati potrebna sredstva. J° Pa uspel ponovljen razpis in upam, da bomo lahko -deli začeli že prihodnje leto. Zelo težko sem se sprijaznila tudi z zamikom gradnje našega g°l igrišča v Sečovljah, ker je ustavno sodišče tikpre začetkom gradnje odločilo, da moramo še enkr° preveriti lokacijo, kjer se golfa ne da naredn1 Občina Piran že dalj časa opozarja katastrofalno slabo slovensko prostorsk zakonodajo, ki dopušča tovrstne neumnosti, P° drugi strani pa ne preprečuje takšne samovolj*' kot je gradnja kamionskega terminala v DragohJ1' ki si jo je omislila slovenska vlada. Torej " zakonita gradnja golfa na opuščenih 1 nerodovitnih travnikih, čeprav ima pro)e* večinsko podporo prebivalcev in ga občinski sv podpre soglasno, je pa le nekaj kilometrov pr° povsem zakonita gradnja ekološko sporne° objekta na skrbno obdelovanih površinah, ki jih odvzeli prebivalcem, čeprav občina pr°Jel< odločno nasprotuje. Id Če je kamionski terminal v Dragonji res evrops problem, bi ga morali tudi reševati evropsko-dogovoru s prizadetimi prebivalci in njih0 skupnostjo. Turizem je in bo naša najpomembnejša gospodarska panoga, vendar ni odgovor na vsa naša razvojna vprašanja. Nekatera delovna mesta, ki jih turizem ustvarja - neposredno in posredno - so dovolj kakovostna, druga pač ne. Ne smemo misliti, da se lahko skrijemo pred globalizacijskimi tokovi le zato, ker Portoroža ni mogoče izvoziti na Kitajsko. Zelo hitro bomo ugotovili, da je delovno intenzivna delovna mesta danes precej enostavno zapolniti z uvozom cenene Še zadnje vprašanje: Vaši protikandidati bo na svoj shode pripeljali Oliverja DragojeV' , Jana Plestenjaka, Čuke...Katero zvezdo lab pričakujemo od vas? 2$ Moje zvezde so moji občani in občanke-socialne demokrate so vedno na prvem tn ljudje. Franci Ja Obali bodo 23. novembra Nadomestne volitve v državni svet tokrat spet izvoljen Koprčan ali kakšno priložnost Izola in ^iran? I^radi nenadne smrti državnega svetnika Branka Kodriča, ki je bil izvoljen v Oh V°ldn' enoti, morajo občinski sveti obalnih občin 22. novembra 2006 nadomestne volitve za člana državnega sveta - predstavnika lokalnih Nai 0L.Itlanj 30 dni prej (do 23. oktobra) morajo občinski sveti v posameznih kar a“ izvoliti elektorje in kandidate za nadomestnega državnega svetnika, Oai ^0rnen*> da se bodo morali občinski sveti v iztekajočem se mandatu sestati jn (joanJv®e enkrat. Procedura izvolitve državnega svetnika je nadvse zanimiva Sv . Pušča številna presenečenja. Politične stranke v vsaki občini predlagajo sVetj kandidate za državne svetnike, o njihovi nadaljnji poti odločajo občinski ojo.. z glasovanjem. Na občinskem svetu hkrati izvolijo tudi elektorje (koprska na , a 10, piranska 4, izolska 3). Izvoljeni elektorji (17) se potem sestanejo Ker • n’ (volilni) seji in izvolijo člana izmed vseh predlaganih kandidatov, sej ma ^estna občina Koper deset elektorjev, občini Piran in Izola pa skupaj Uikap1- SlednJi dve ne bi mogli brez političnega dogovora o kroženju praktično še t '.lrneti »svojega« kandidata v DS. Na prejšnjih volitvah za DS (mandat Ki 80 posamezni občinski sveti na predlog političnih strank izvolili Br„ , 'Ja Mallyja (za Piran), Franca Krajnca (Pirančan izvoljen v Izoli) in Kav,r a Kodriča (za Koper). Kandidat koprske ZLSD in tudi njen član Darko ia . , Seje na seji koprskega občinskega sveta nenadoma odpovedal kandidaturi i^jn 0 °dprl pot koprskemu kandidatu Branku Kodriču, ki so ga elektorji omenjenih treh nato z večino glasov tudi izvolili. h ^----------------------------------------------- spoštovane Pirančanke, spoštovani ? '•'ančani I) lste, ki me mogoče ne poznate, ime mi je V p0r'n Petaros rodil sem se 16.10.1966 v Kopru. Se lranu živim že od rojstva in lahko trdim, da pjr Uekaj od tistih čudovitih let, ko je na je ulicah skozi vse leto mrgolelo ljudi, se Ijjjd- <*ali plesalo, so se na vseh ulicah zbirali sqiq ’,n kmmljali o vsakdanjih zadevah, hodili Ohr" v*e’ obrtnike vseh panog, ki so svoj poklic „fravljali i ča, ,.v kino, poleti celo v letni kino, imeli smo °Pravre,’ °bisk ~ pri odprtih vrati in bili veseli vsakega 2rtier a' * ' časi so na žalost mimo, upam da ne za ««*>■» prjV Zetia po starih časih me je pripeljala do odločitve, da bom konkretno Med*Va* k temu, da se stvari obrnejo na bolje. it) t • uidijem na Fakulteti za Pomorstvo in Promet sem v Piranu ustanovil Usta 6ta v°dil študentski servis, pred tem pa sem s skupino prijateljev O!« Klub študentov Občine Piran čigar predsednik sem bil štiri leta. Vopje 1Can sem teh sivih obrazov polnih lažnih obljub in zavajanj, lok 1 3® občine je zahtevno delo o tem ni dvoma, vendar menim, da se Pteh' 3 P°btika z vodenjem občine v smeri, ki bi bila po godu večini Z t11QVa'stva ne ukvarja prav veliko. kand'r|lrri lomnim prispevkom želim dati krajevni skupnosti Piran, kjer - 'mm, pomen, ki si ga zasluži. Še prav posebej se bom zavzemal da: - \'ok 1 krajanov postanejo nekaj samoumevnega. Oj^11 P°seg v življenje Pirančanov ne more biti sprejet brez odobritve pr ?0ra imeti Piran tako kino dvorano kot tudi letni kino z rednimi - je 8,avatni seveda. Hju .. ubno prebivalcem Pirana vseh starosti, še posebej pa treba Se v /" Ponuditi realne priložnosti za razvoj, zabavo in zaposlovanje. zaj Ur*stične, kulturne in športne dejavnosti vključi čim več Bo 0Lw®s‘ranih Pirančank in Pirančanov. ^ c,nska uprava prisluhnila pobudam Pirančanov in Pirančank r,a| 8lasovnici za SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PIRAN se moje ime 3a Pod zaporedno številko 40. Lokalne volitve 2006 V nedeljo, 22. oktobra 2006, bomo odločali komu bomo zaupali svoj glas. Občinske volilne komisije so 4. oktobra že izžrebale številke posameznih list in vrstne rede županskih kandidatov in 7. oktobra v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh objavile volilne razglase s seznami kandidatov za volitve župana, za redne volitve občinskih svetov in svetov krajevnih skupnosti. Objave razglasov v medijih po 7. oktobru niso zakonite. Novost letošnjih lokalnih volitev je obvezna 20-odstotna zastopanost žensk na kandidatnih listah. Kako bomo glasovali? Volitve za župana Potekajo po dvokrožnem večinskem načelu (na glasovnici obkrožimo ime in priimek županskega kandidata ali kandidatke), torej želeno osebo, ki ji bomo dali svoj glas. V lokalnih skupnostih, v katerih ne bo zmagovalca že v prvem krogu volitev (če posameznik ne dobi nad 50% vseh veljavnih glasov), bo novembra drugi krog volitev, kjer bomo dokončno odločali o enem izmed dveh kandidatov, ki sta se prebila v drugi krog. Župan nato skliče prvo sejo občinskega sveta in imenuje svoje podžupane. Volitve članov občinskih svetov Volitve bodo po potekale enokrožnem večinskem načelu ali proporcionalnem načelu. Na glasovnici obkrožimo številko liste. Število članov v občinskem svetu se določi glede na število prebivalcev v občini s tem, daje obvezno določeno tudi število svetniških mest za pripadnike italijanske narodne skupnosti, ki tudi (posebej) volijo svoje predstavnike. Volitve članov svetov KS Člane svetov krajevnih skupnosti volimo neposredno in sicer tako, da obkrožimo številko pred posameznim kandidatom na glasovnici. Na glasovnici je napisano navodilo kako in koliko kandidatov se voli. Izvoljeni člani sveta KS nato na prvi ustanovni seji izvolijo predsednika sveta krajevne skupnosti, ki polnopravno zastopa KS. Pomemben bo tudi preferenčni glas Na tako imenovanem volilnem seznamu (paketu glasovnic), ki jih bomo prejeli na volišču, bodo zapisane liste (političnih strank in neodvisnih list) in na nas volivcih je, da se odločimo, katero številko liste bomo obkrožili. S tem smo glasovali za listo kot celoto. Najprej torej obkrožimo želeno številko liste, v vodoravni liniji pa najdemo tudi poseben prazen kvadratek, v katerega lahko vpišemo številko kandidata, ki mu želimo dati preferenčni glas. Torej najprej obkrožimo številko liste (stranke ali neodvisne liste), potem pa lahko vpišemo v kvadratek številko posameznega kandidata in tako smo mu dali preferenčni glas! Politične stranke in liste namreč običajno postavijo na vrh liste svojega izbranega kandidata, ki se bo avtomatsko znašel v občinskem svetu, če bo stranka ali lista dobila zadostno število glasov. Kandidati na dnu lestvice imajo to možnost običajno le na podlagi zadostnega števila prejetih preferenčnih glasov. Število volilnih enot V Občini Piran 4, v Občini Izola 3. V treh obalnih občinah 48 list in kar 25 kandidatov za župana! Občina Piran 20 list in 9 kandidatov za župansko mesto. Kandidati za župana po vrsti na glasovnici kot jih je določil žreb. 1. Nada Kozina (univ. dipl. oec.) 2. Matjaž Jevševar (mag. informatike) 3. Bogdan Lulik (višji upravni delavec) 4. Denis Goja (luško transportni tehnik) 5. Tomaž Gantar (dr. med., specialist urolog) b.Vojka Štular (prof. psihologije) 7.Miroslav Brkovič (elektrotehnik) S.Gašpar Gašpar Mišič (poročnik trgovske mornarice) 9.Franjo Žele (prof.) Občina Izola 17 list in 6 kandidatov za župana Kandidati za župana po vrsti na glasovnici kot jih je določil žreb I .Breda Pečan (prof. biologije) 2.Aleksander Frantar (kemijski tehnik) 3.Igor Franca (strojni tehnik) 4. Drago Mislej (gimnazijski maturant, novinar) 5. Marija Alenčica Ečimovič Djurkin (mag. farmacije, upokojenka) 6. Tomislav Klokočovnik (dr. medicine, kardiovaskularni kirurg) Mestna občina Koper II list in 10 kandidatov za župana Anton Sagadin Boris Popovič Breda Krašna Franc Malečkar Ivan Matos Jadran Bajec Janko Sever Marko Brecelj Mojca Hilj Trivič Viktor Markežič (Podatkov o izobrazbi kandidatov nismo prejeli). CENIK RABLJENIH VOZIL PORSCHE 1NTER AUTO d.o.o. Podružnica KOPER 05 611 65 50 rabljena vozila 05 611 65 51 rabljena vozila 05 611 65 00 centrala PORSCHE KOPER Šifra Vozilo Letnik Kilometri Cena SIT Inf. cena v EUR Št. ključa 18434 FIAT STILO MW 1.9 JTD 2004 19850 2.790.000,00 11.642,46 22 3344 Lantra VVagon 1.8 1997 186793 600.000,00 2.503,76 8 16921 KIACLARUS 1.8 1998 147872 579.000,00 2.416,12 75 16922 KIACLARUS 1.8 1998 88000 530.000,00 2.211,65 17 19468 LANCIA Y 1.2 2000 77000 850.000,00 3.546,99 35 20358 Renault Megane 1,9 2003 43500 2.450.000,00 10.223,67 20105 RENAULT MEGANE 1.6 2002 24615 2.320.000,00 9.681,19 21 18958 Mercedes - benz CLK 230 2000 92400 4.990.000,00 20.822,90 33 20240 MERCEDES-BENZ E 320 2000 133000 3.750.000,00 15.648,47 12 18689 Mercedes-Benz Vito 111 2003 88000 4.490.000,00 18.736,44 103 20472 OPEL Astra 1.6 2004 9832 2.990.000,00 12.477,05 90 20533 Opel Astra Coupe 2.0 2002 52000 2.590.000,00 10.807,88 20442 Peugeot 206 1.4 2000 65138 1.100,000,00 4.590,22 88 20241 CLIO 1,4 2002 15000 1.420.000,00 5.925,55 19295 Smart Forfour 1.3 2004 30116 2.790.000,00 11.642.46 43 17674 VOLVO S60 2.4 diesel 2002 100500 3.395.000,00 14.167,08 76 19897 VOLVO V 70 2.0 2000 93400 2.390.000,00 9.973,29 110 20505 VW POLO 45 1996 133300 490.000,00 2.044,73 87 2028 1,9 TDI 2004 16500 4.190.000,00 17.484,56 26 2019 Golf 1,9 2005 7536 4.100.000,00 17.109,00 62 1976 VW GOLF 1.9 TDI 2005 15780 4.590.000,00 19.153,73 2 12525 VW GOLF 1.4 1999 103600 1.590.000,00 6.634,95 59 14293 Passat Variant 1.8 1998 176000 1.290.000,00 5.383,07 18394 VW Passat Variant 1.9 TDI 2001 128261 2.980.000,00 12.435,32 83 1258 VW TRANSPORTER 1.9 TDI 2004 46562 5.290.000,00 22.074,78 1938 VW Golf variant 1.6 1999 128753 1.590.000,00 6.634,95 94 Gospodarsko vozila Audi Občina piraN COMUNE Dl PIHANO PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN Nedelja, 1.10. 2006 * 16.00, Nova vas Otvoritev opremljene stare kmečke hiše v Novi vasi št. 48 Organizatorja: KS Nova vas in PGD Nova vas Petek, 6.10.2006 * 19.00, Galerija Gosspar Razstava Likovnega kluba Solinar Organizator: Likovni klub Solinar * 20.00, Gledališče Tartini Piran Kvartet saksofonov »4SAXESS«. Koncert v okviru 27. Kogojevih dnevov Organizator: Avditorij Portorož Sobota, 7. 10. 2006 * 8.00, zaliv v Strunjanu Finale državnega prvenstva v ribolovu s palico iz zasidranega čolna Organizator: Ribiško društvo Solinar Strunjan * 10.00, Balinišče BK Antena Bell Križ Ženski celodnevni balinarski turnir ekip invalidov iz Obalno-kraške regije Organizator: Društvo invalidov občine Piran * 11.00, Gledališče Tartini Piran Prireditev ob TEDNU OTROKA - otroška matineja Lutkovno gledališče Tri: Boana, prijazna kača Organizatorja: Društvo prijateljev mladih in Občina Piran Projekt »Piran - otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto« * 14.30, Hotel Oleander Tehtanje ulova Organizator: Ribiško društvo Solinar Strunjan * 17.00, Gledališče Tartini Prireditev ob TEDNU OTROKA 50. obletnica Društva prijateljev mladih "Gremo skupaj z Romano Kranjčan" Organizatorja: Društvo prijateljev mladih in Občina Piran Projekt »Piran - otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto« Nedelja, 8.10. 2006 * 8.00, zaliv v Strunjanu Finale državnega prvenstva v ribolovu s palico iz zasidranega čolna Organizator: Ribiško društvo Solinar Strunjan * 14.30, Hotel Oleander Tehtanje ulova Organizator: Ribiško društvo Solinar Strunjan * 18.00, Cerkev Portorož Slovesna sveta maša ob prazniku Rožnovenske Matere božje, procesija z lučkami Organizatorja: Župnija Portorož in pom. škof Jurij Bizjak Od 9, 10. do 15. 10. 2006 Avditorij Portorož Razstava slikarskih in oblikovalskih izdelkov otrok iz Vrtca Mornarček Piran Organizator: Vrtec Mornarček Piran Ponedeljek, 9.10. 2006 * 11.00, Občinska palača, dvorana Domenica Tintoretta Predstavitev Monografije občine Piran »Modro zelena tišina« Organizatorja: Občina Piran, Turistično združenje Portorož * 13.00, ZD Lucija Otvoritev prenovljenega diagnostičnega laboratorija ter ambulante za zobno kirurgijo in implantologijo Organizator: ZD Piran Sreda, 11.10. 2006 * 13.00, Občinska palača, dvorana Domenica Tintoretta Predstavitev izdaje faksimila piranskega Statuta iz leta 131 Organizatorja: Univerza na Primorskem - ZRS Koper, Občina Piran * 17.00, OŠ Vincenzo de Castro Piran, Podružnica Sečovlje Slovesnost ob 100. obletnici obstoja Italijanske OŠ Sečovlj Organizator: OŠ Vincenzo de Castro Piran * 19.00, Palača Apollonio Predstavitev romana »Adam in pilot« pisatelja Vanje Pegana Organizator: Mestna knjižnica Piran Četrtek, 12.10. 2006 * 18.00, Galerija Gasspar Predstavitev Velikega slovensko-italijanskega slovarja in pogovor z avtorjem Sergejem Šlencem Organizatorji: Gimnazija A. Šema, Mestna knjižnica Piran, Galerija Gasspar * 19.00, Atelje Duka Piran Otvoritev 110. samostojne razstave Maria L. Vilharja Organizatorja: Mario L. Vilhar, Atelje Duka Sobota. 14.10. 2006 * 9.00, pred Zdravstvenim domom Lucija Prireditev »Skupaj delamo za zdravje« ob svetovnem dnevi gibanja in zdrave prehrane 15. oktobru Organizatorja: Občina Piran, ZD Piran -Zdravstveno vzgojni center in društvo Faros * od 10.00 dalje, Piran Regata ob občinskem prazniku - Memorial Lea Molinari in državno prvenstvo za razred Europa Organizator: ŠD Piran - sekciia jadranje * 9.00 - 13.00, Sečoveljske soline Dan odprtih vrat Veslaškega kluba Piran Organizator: Veslaški klub Piran * 11.00, Balinišče BK Antena Beli Križ Tradicionalni mednarodni balinarski turnir ženskih ekip Organizator: BK Prijatelji Portorož * 19.00, Gledališče Tartini Piran Slovesna osrednja prireditev ob prazniku občine Piran s podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem Organizatorji: Občina Piran, Avditorij Portorož, ZKD Karol Pahor Piran Nedelja, 15. 10. 2006 od 10.00 dalje, Piran Regata ob občinskem prazniku - Memorial Lea Molinari in državno prvenstvo za razred Europa Organizator: ŠD Piran - sekcija jadranje * 9.00 - 13.00, Sečoveljske soline Dan odprtih vrat Veslaškega kluba Piran Organizator: Veslaški klub Piran * 10.00, Strunjan Pandolo salsa, ob 10-letnici turnirjev pandola Organizator: TD Solinar Strunjan * 15.30, Trg prekomorskih brigad Portorož Spominska svečanost v počastitev padlih partizanskih pomorščakov Organizatorja: Občina Piran, Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran * 17.00, Avditorij Portorož Slovesni koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane in nastop igralke in šansonjerke Jerice Mrzel Organizator: Občina Piran Ponedeljek, 16. 10. 2006 Cel teden do 22. 10., Strunjan Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan Teden vseživljenjskega učenja Organizator: Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan Torek, 17. 10. 2006 (do 31.10.) * 19.00 , Avditorij Portorož Odprtje fotografske razstave s projekcijo Zorko Bajc: ČAS SANJ - Podobe Avstralije Organizator: Avditorij Portorož Petek, 20. 10. 2006 * 11.00, Gledališče Tartini Piran Slovesna prireditev ob 60-letnici Centra za korekcijo sluhd 1 govora Portorož ter razstava likovnih del učencev Organizator: Center za korekcijo sluha in govora Portorož Sobota, 21. 10. 2006 * 11.00, Portorož Zaključna regata Organizatorja: Jahtni klub Portorož in Marina Portorož * 19.00, Avditorij Portorož Brezplačna gledališka predstava musical MARTIN KRPAN-Jubilejna, 100. uprizoritev Gledališke skupine Gib Piran ih Plesno akrobatske skupine Flip Piran Organizatorja: Športni klub FLIP Piran in Gledališka skupina Gib Piran Nedelja, 22. 10. 2006 * 20.00, Avditorij Portorož Gledališka komedija za abonma in izven »BIL JE ŠKERJANEC«, Špas teater Organizator: Avditorij Portorož Sreda, 25. 10. 2006 * 18.00, Kazerma soline Lera Otvoritev razstave akad. slikarja Tilna Žbone Organizator: SOLINE Pridelava soli d.o.o. Petek, 27. 10. 2006 * 19.00, Galerija Gasspar Otvoritev razstave Foto kluba Portorož Organizator: Foto klub Portorož * 20.00, Gledališče Tartini Piran Koncert glasbene skupine ČOMPE Organizator: Avditorij Portorož Torek, 31. 10. 2006 * 18.00, Piranske ulice in trgi NOČ ČAROVNIC - pometimo pred svojim pragom Organizator: Kulturno in turistično društvo Čikole Čakole