PreTs - ceim - prezzo L 0.80 ... . .. ---------|— ,. ., - 0 OKTOBER-1943 #\f Bh m 28 J ^f m...........četrtek i Kampfe am Volturno Ringens zwischen Asovvsclicin Meer nnd icntseliug SowjeNew States-man und Nation« piše, da si v Angliji belijo glave zaradi radikalnih nazorov, ki jih imajo mnogi vojaki o Židih. V vojaških krogih sc d^>be namreč cclo letaki, ki trdijo, da sc Judje nc borijo, temveč da kupujejo hiše in blago ter uganjajo črno borzo, V dragih restavracijah pa potoni zapravljajo svoje dobičke. O vsem tem vojaki mnogo razmišljajo, zlasti še. ker stalno čitajo v časopisih judovska imena v zvcii 6 črnoborzijanskimi procesi. Upravičen nemir mA evropskih držav -kg- Berlin, 26. Okt. V Združenih državah vlada konjunktura za povojne načrte, za novo zvezo narodov, za svetovno banko za surovine, za enotni denar itd. Danes priporočajo eno, jutri bo-do vse prevrnili in namesto tega dovolili le vrhovno gospodstvo velesil A.iglije, Sovjetske Zveze in Kitajske pod vodstvom Združenih držav, za majhne države le pogojno suverenost, proti neljubim nev-tralccm pa bodo uvedli blokado kot trajno ustanovo. Vsi ti načrti se iz dneva v dan menjujejo. Senatorji bi hoteli drugačni svetovni rec) kakor predsednik, farmerji zopet drugačno zunanjo politiko kakor bankirji. Samo v eni točki so si vsi edini: vsi so za razširitev severnoameriških meja in za ustanovitev jankejevske-ga imperija. Pri vsem tem pa se zdaj »New York Times« čudi, zakaj so male države začele postajati nemirne. List ugotavlja, da nastajajo novi državni bloki po sijajnih združitvenih načrtih, s katerimi bi rad Roosevelt osrečil svet"., Majhne države naj bi raje začele iskati lastno rešitev. Mogoče so pozabili -— meni »Nev; York Times« — dati Evropi besedo na moskovski konferenci. Ta skrb newyorskega lista je odveč. Evropa nima niti najmanjše želje, udeležiti se pogovorov v Kremlju. Evropa je proti Moskvi z morebitno izjemo nekaterih švedskih krogov in tistih tolp, ki lih Moskva hujs'clik del naša celine boljševizmu. Majhne države in »osvobojeni narodi« pa imajo številne vzroke za vznemirjanje nad tem, kakšne načrte imajo z njimi protievropske velesile in kakšnim begunskim politikom bi bili izročeni, če bi šlo po moskovskih in vvashingtonskih načrtih. S strojnicami streljajo v množico Rim, 27. okt. DNB. Žilav odpor Italijanov proti angloameriškim četam stalno raste. V Brindiziju in v ostalih bližnjih mestih so se zbrale na trgih množice, da bi protestirale proti dnevno se ponavljajočim nasilnostim zatiralcev. Angloame-riške čete pa so streljale s strojnicami v množico, da je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Številne občine so popolnoma brez vode. Foggia je brez življenjskih potrebščin ter je skoraj zapuščeno. Prebivalcem, ki so še ostali v mestu, dovolijo okupacijsko oblasti dnevno le 1 liter vode. Po poslednjih poročilih iz teh krajev sta tamkaj izbruhnila tifus in kolera. Praga, 27. okt. DNB. Na pobudo drž. organizacijskega voditelja dr. Leya je bil ustanovljen raziskovalni zavod ia delavce, ki se poškodujejo pri delu ali si-ccr pri izvrševanju svojega poklica. Zavod ima svoj sedež v protektoratu in ga je dr. Ley svečano odprl r torek. Orednlitvo • oprava: LJubljana, Kopitarjeva 6. Telelon 4001- 4004 JVIcieCna naročnina 18 lir, za Inozemstvo 31-50 lir. Če*. ra S,' LJubljana 10.(550 n naroinino ln 10.349 za inserale Erfolgreiche Kampfe am Volturno Fortdauer des erbitierten Ringens zwisclien Asovvseliein Meer und Dnjepr-Knie — Bei Krementseliug Sovvjels in Gegonnngriff zuriick-gevvorfen — 16. Panzergrenndicrilivision bei Saporoschje besonders ausgezeiclinet Aus dem Fflhrerhauptquartler, 27. Okt. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Das erbitterte Rlngen zvvlschcn dem Asowschcn Meer und dem Dnjepr-k n 1 e dauert weltcr an. Durch fortgcsctztc Angrlffe starker Krafte vermoehten dic So-wjcts eine Elnbruchsstcllc im Raum von Mclltopol ctwas zu erwcitcrn. Dagcgcn schcltcrtcn siidlich Saporoschje heftige 1'anzcrangriffc unter hohen felndilchen Vcr-lusten, Von den zahlrcichen in diesen Kampf en abgcschosscnen Panzern vcrnichte-tc eine Panzerkompanle unter Fiihrung des Oberleutnants Graf von Lcdebur ohne el-gene Vcrluste allcln 35. Im Dnjeprknic blieben dle in verschledcnen Abschnitten gegen unsere Stellungen vorgetrlebenen felndilchen Angrlffe erfolglos. Eine vorgestossenc motorislerte Abtcl-Iung des Feindes vvurde dabci zum Kampf gcstellt und vernlchtet. Nordwestllch Krementschug warf eln eigener Gcgcnangrlff dle SouJets auf lhre Ausgangsstellungen zurticli. Im mlttleren Frontabschnitt wur- den Angrlffe der Bolschewlsten vvcstllch K r 1 t s c h c w und vvcstlich Smolensk durch zusammengefasstcs Artillcricfeucr zčrschlagen oder im Nahkampf abgcwchrt. Gcrlngfliglgc brtlichc Einbrilchc konnten in sofortigem Gegenstoss bereinigt vverden. l)ic rheinlsch-westfSlische 16. Panzer-grenadierdlvlsion unter Fiihrung des Gene-rallcutnants Graf v. Sch\vcrln, verldicnt ftlr lhre vorhildliche Einsatzfrcudigkeit vvShrcnd der grossen Ahsetzbewegungcn ostvvlirts des Dnjepr und bel den Kiimpfcn Im Drllrkcn-kopf von Saporoschje besondere An-crkennung. In cinlgen Abschnlttcn der s ti d 11 a -llcnlschen Front, besonders am Volturno nordlich C a p u a , fanden gestern \vleder lebliafte, fiir uns erfolgreiche KSmpfc statt. Deutsche Kampf- und Sturzkampfflug-zcuge belcgten im tistlichcn Mittelmeer lla-fen und Batteriestcllungen des felndilchen Inselstiitzpunktcs Leros \virksam mit Bomben. Sle vernlclitctcn ln dlcscn Gc-wSsscrn mehrere kleinere Krlesschlffe und Versorgungsfahrzcugc des Felnocs. FAV0REV0LI COMBATTIMENTI PRESS0 VOLTURNO ovest dl Smolensk sono crollatt nei fuoeo concentrato dl artlglierla ossia furono rc-splntl In combattimenti da viclno. Breccc poco Iniportantl di carattcre localc sono statc epurale ln contracolpl lmmcdlatl. I.a 16.1 Dlvislone di granaticrl corazzat! provenientl dalla Renania e Westfalia al coniando del tenente generale conte v. Schvve-rin merita per il suo esemplare comporta-mento battaglicro durante I grandi movlmentl dl rimossa verso l'est del Dnjeper nonchč nei combattimenti svoltisi nella testa di ponte dl Saporoscle partlcolare rlco-noscimcnto. In alcuni settorl del fronte merldlonale italiano, spccialmente sul Volturno a nord i dl Capua, si cbbcro lerl nuovamente vivaci combattimenti terminati a nostro favore. Romunski glas o nemških žrtvah na vzhodu Bukareita, 27. okt. DNB. Ravnatelj lista »Porunca Vremi« dr. Kadulcscu piše, da je ameriški poziv narodom na evropskem vzhodu in jugovzhodu, naj ne dobavljajo več svojega žita Nemčiji, »nad vse smešna poslanica«. Poleg ostalih vzrokov je to že zato nemogoče, ker jc Nemčija za agrarne proizvode evropskega jugovzhoda edini trg in bi sc bilo zato nemogoče odreči tem trgovskim zvezam, ki so postale že tradicionalne Radule-scu opozarja, da je prišlo v zadnjih letih na tisoče vlakov s stroji in s poljedelskim orodjem vseh vrst iz Nemčije v agrarne države, ki so kot protivrednost izvažale svoje agrarne produkte. Zahteva, naj več nc dobavljajo Nemčiii, je tem bolj smešna, ker je danes Nemčija zmožna prehranjevati samo sebe in kriti tudi potrebe večine evropskih dežel, kar v res- Vedno novi izgovori za zastoj v Italiji K bojem na jsznoitalijanskem bojišču —ii— Proslava Pregljeve šestdesetletnice Predsednik general Rupnik čestita Življenjski jubilej pisatelja dr. Ivana Preglja je proslavil tudi predstavnik slovenske pokrajinske uprave predsednik general Leon Rupnik, kl j« poklical k sebi slavljcnca in vso njegovo družino ter glavne predstavnike slovenskega kulturnega življenja. Tako so se ob 12. uri na slavljenčcv rojstni dan zbrali v predsobi g. predsednika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. inž. Vidmar, rektor univerze dr. M. Kos, komisar mestne občine ljubljanske Jančigaj, bivši podbnn dr, St. Majcen, šef prosvetnega oddelka proiesor Sušaik, predsednik Novinarskega društva Ruda Jurčec ter glavni uredniki in kulturni uredniki naših dnevnikov in revij. Pisatelja z družino ter povabljene predstavnike kulturne javnosti je sprejel g. predsednik general Rupnik v svojem kabinetu ter je slavljenca nagovoril z naslednjimi besedami: Gospod proiesorl Gospoda mojal Ob šcstdesetletnici Vašega, slovenskemu narodu darovanega, plodnega življenja cenim za svojo častno dolžnost, da se Vam kot predsednik pokrajine z vsem priznanjem zahvalim v svojem in v imenu naroda za vsa Vaša prizadevanja in delo na šolsko-vzgojnem, še posebno pa na književnem polju. S plemenito lepo, vedno poetično svojo slovensko besedo ste ue samo nam, temveč v prevodih tudi drugim narodom tako v pesmi kot v prozi in diami odkrivali svojo globino ter nam ustvarili baročno razkošne umetnine — z genialnim razmahom io poletom svojega duha oživljali najvažnejše dobe slovenske zgo-doviue — s svojimi Tolmšnci, reformatorji in drugimi Slovenci utrjevali vero v zdravje in zakoreninjenost Slovencev v našo prelepo slovensko zemljo, zlasti pa z vsemi svojimi deli bodrili slovenskega duha, naj z vero v Boga in domovino zaupa v srečnejšo bodočnost. Prizadevam si, naj bi Vam domovina ob jubileju izkazala vsaj del dolžne Vam hvaležnosti, zaradi žalostnih časov vsaj skromno, zato pa tem bolj iz srca, s častjo in s spoštovanjem, ki ste si ga res zaslužili. Svojim na|toplejšim čestitkam in irra-zom hvaležnega občudovanja Vašega dela dodajam prav prisrčna voščila, naj Vam Vsemogočni še mnogo let radodarno blagoslavlja Vašo voljo za delo ter Vam zato podeli zdravja in moči v čast in slavo vse slovenske domovine. Nato mu je segel v roke ter mu čestital, obenem pa izročil majhno vezilo ter dekret o častni dosmrtni dokladi k plači oziroma pokojnini v znesku 1000 lir mesečno. Na ta način se hoče narod vsaj malo oddolžiti za njegovo pomembno delo. Pisatelj Pregelj se mu je ginjen zahvalil za čestitke, trdeč v svoji skromnosti, da ni dorastel tej časti, toda obetajoč, da velja, da ostane to, kar je bil, ter da bo skušal po svojih močeh, kolikor mu jih je še danih, služiti domovini. Nato so pristopili k njemu predsednik Akademije dr. Vidmar ter mu čestital v imenu najvišje naše znanstvene ustanove, rektor dr. Kos pa se ga je med čestitkami v imenu univerze spomnil tudi kot svojega učitelja. Po čestitkah vseh prisotnih so se zbrani fotografirali v spomin na prisrčno slavje slovenskega pisatelja v prostorih pokrajinske uprave. S to intimno slovesnostjo je bilo dano najvišje priznanje delu tega odličnega slovenskega oblikovalca besede in duha, Dijaki! Profesorji! Naročite ee na poljudnoznanstveno zbirko knjig »Svet«, kl vam L>o nudila bogat razgled človeške znanosti. Knjige so bogato Ilustrirane. Prepričajte ie na že IziJIlb knjigah Denar In Ladje. — Sledilo bodo Se druge pomembne knjige kakor »Slovenske st.-irosvctnostl« »Egipt«, AvlJacIJa«, »Naselitev Amerike«. »Čuda rastlinstva« itd. — izvolite si v vsakem razredu zaupnika kl bo pobiral mesečno naročnino In vam donaSai knj lge. Za vas, dijake, Je mesečna naročnina na »Svet« Se posebno nizka. Do 1. novembra Re lahko ie naročite na to zbirko no dosedanji nizki ceni ki lo le 15 lir za dijake — Kasneje po tej nizki ceni naročnikov ne bomo mogli več sprejemati. Ne odlašajte niti dneva, ampak se naročite na »SVET« takoj! njemu, katerega ime se ni smelo Imenovati v zadnjih dveh letih v našem dnevnem časopisju. Proslava v krogu »dominsvetovcev« Polog glavna počastitve pisatelja dr. Ivana Proglja, katoremu sc je v imenu slovenskega naroda zahvalil za njegovo delo in mu čestital k uspehu predsednik general Itupnik, so njegovo šestdcsetlotnlco proslavili tudi v intimnem zaktjučonem krogu to-vuriši dominsvetovei« ter založba njegovih Izbranih spisov Katoliško tiskovno društvo. Proslava ni imela javnega značaja, toda po Izjavah raznih pisateljev iz raznih rodov so jo videlo, kuko veliko ceno dajo Dom in svet na tega svojega največjega pisatelja in kako obču t i vrzel, kl je zadnjo dcsotlotjo nastala v reviji zaradi pisateljeve bolezni, loda — Pregelj je Izpolnil svoje poslanstvo do dna ter zaoral tako globoko brazilo v našo moderno književnost, kakor samo šo največji slovenski pisatoljl. I,epa družba aktivnih domin*7otovo«v« se jo zbrnlu ob jubilantu, da mu izreče Bvn:e čestitko. Tu "o bili iz Btarejioga rodu univ. prof. di^Stele, ki Jo b:l polog prof. Koblarja urednik reviji v Pra»l,levih najmočnejših letih, potom Janez Jalen, dr. Lo-vrenčič In Narto Velikonja; dr. Stanko Majcen je bil zadržan, tako da ja bil zbran skoraj ves rod iz leta 1911 z malimi izje-mntnl. I« prve povojne generacijo eo bili dr. Doboljak, sodanji urednik, Fr, Vodnik, Mirko Juvornik in dr. Mikuž ter prof. Jcse-noveo; iz tega rodu se jih jo največ obletelo, dočiin jc bil poluoštovilno zastopan rod, ki se jo uveljavil v novem Domu ln svotu Izpred potih lot, tako dr. Krivcc, F. Moder. J. Dular, Scverin Sall, V. Ilcllčlč, St. Kocipcr, E. Cevc, najmlajše pa je predstavljal abiturient St. Ilračko. V tej Izbrani družbi je v imenu Dominsvetova družina spregovoril urednik dr. Tino Debeljak, ki je pripomnil, da je osebnost dr. Proglja zopet združila vse rodove v spoštovanju do dela, kl ga jo napravil jubilant nnjvoč v Domu in svetu ter je probral posvetilo iz novegu Zbornika Doma in avota, ki izida začetkom novembra in ki bo posvečen jubilantu Preglju: TEBI, kl al doumel alovenako bese d o v vsej polnosti barv In zvokov In al jo oblikoval z vsn skrbnostjo kot najdražji dragulj t mavričnimi bleski vaeli dob ln z okraski vseli aloguv v samosvoj Izraz y pesem, kl poje tndl, ko Jo če o solzi dežele Ilus — kamnite Istre; o npornl bolečini Tolminske, kl To Je rodila; o gozdnati »Storžčcvl deželici«, kl TI Je pri-trkavala po potih z vsemi zvonovi; o LJubljani, kl al Jo gledal v baročni slikovitosti sliolarstva; o njej, kl umreti noče; In še o njej, kl je dihala Vate Iz knjig a vonjem palestinske mikavnosti In sanjskih prividov; o bridkosti, kl se Je rodila vsa lz ljubezni: lz ljubezni matere, kl doji tujega otroka; lz boli lene, kl Je možu v alo ln odrešenje od'nje; Iz bolečino domotožjn po kraju, kl TI jo hll edini dom. a an TI je apovračal le v narlealki ln bolnosladkl aanjl; o tragiki žalostne slovenske legende, kl T| Jc molitev sprevračala v kletev; o največji ljuhrzn! In zato največji Bridkosti: o odrešujoči bolečini Boga v človeškem srcu. kl al Jn najbolj igoče občutil ln najgloblje In najnazorneje Izrazil v upornikih duha — bogolskalelh plebanlh In ho-govelh tako kakor v ponižnih, Ii vere veselih hogonajdlteljlb plovanlh, župnikih la medlklh... TEBI, kl poješ In Jočeš Iz zemljo In du-ha; lz tolmlnsiva In Boga; Iz zakoreninjenega duhovnega slovenstva ln razgledanega svetovljanstva; Iz bridke boli po kraju Mladost! onkraj mejo In kraju Večnosti onkraj meji pesem Lepote, Dobrote tn Resnice se ob ieatdesetletnlot poklanja In posvečuje la. ki al mn prav TI Izrazil najglobljo vsebino in njegovemu poslanstvu našel najnazornejšo podobo: I)OM IN 8 V E T. Za mnl spominček pa mu jo Izročil nekaj velikih fotografij njegovega portreta, ki ga jo napravil njegov sin Marij, pa visi sodnj v Mestnem muzeju. Rlavljenee ae Je za nagovor zahvalil za vse, knr jo v tem krogu doživel v vseh ča- Iaih in ta vočer, navedel nekaj spominov o nastajanju svojih del nn pobudo tedanjega urednika dr. Steleta ln želel vsej drnSbl, da bi tnko kukor njegovo 60 letnico, praznovala še marsikatero lz svojega kroga. Zatem jo spregovoril bivši urednik dr. France Šteli nokuj globokih misli ln dejal, navajajoč izrek mojstra Pločnika: »Kdor množi uiiiotuost, množi bolečino, ki Jo Jo toliko v žlvljonju. Brez bolečlue bi najbrž no bilo iskanjn po lepoti, no potrebe po umotnosti. TI," Pregelj, si sum poskusil to resnico, sam si z veliko boločiuo porajal svoja dola lu tvoja delu so drugim ljudem grobla v dušo, porajala bolečino v njih, a jim pomagala e tem do spoznanja. Plečnik je šo dejal: »Najvočjl čudež je življenjo«, V tem izreku je del odgovora na to, kar iščemo. O čudežu življenja vemo samo eno: dn nas jo dih božji obudil vanj, harfa amo rokah Gospoda, On jo drži v roki in Njegov dih vzbuja strune k brnenju. Dokler hočo On brnimo, potom no voč. To jo skrivnost življenju in skrivnost poslanstva, ki ga izpolnjuje viak v določenem okviru, no več in no manj, Pregolj, Tvoja harfa, ki jo jo Ooapod vi-Boko dvignil, Jo dobro brnola. To ti povem danoa iz vae duše in v imenu vaeh tistih, katerih pot ae nagibljo k večeru in so jim bliža čas, ko bo Goapod odložil harfo in rekel: dostll Čestitam Ti, kor Imaš eno zu-doščenje: gledaš no uspeh svojega življenja in On bo a tom lahko zadovoljen.« K besedi eo ja potem oglaall šo prof. France Vodnik, kl je Preglja označil kot umetnika, ki jo v epski obliki znal Izraziti > najglobljo vaeblno avoje zemlje ter največ-1 Slovenski Rdeči križ: Poziv za liolnlčarskl odnosno aaiuarljnn- Rkl tečuj. Slov. HK bo prlrodil tečaj za bolničarje odnosno sainarijanc. Namenjen jo predvsem mlajšim moškim, ki še niso po evojein poklicu ali po dodelitvi ziipiislunl v zdravstveni odnosno zaščitni službi in imajo veseljo do tega posla ter željo, da nudijo bližnjemu v nesreči svojo pomoč. Vabimo predvsem 'gospode medicinee. Prijavo spro-jemn vsak duluvnik, razen ob sobotah, uiod 11. .10—17.30 Slov. H K v sobi 7 mestnega fi-zlkatu v Mestnem domu. Tečaj ae bo pričel predvidoma začetkom novembra ter ae bo vršil v večernih urah. Pri vpisu se hodo dajala natančnejša navodila. Tečaj za žensko bo aloilll v kratkem. Oddelek za poizvedovanja ae jo preselil v Narodni dom. glavni vhod. Kdor torej zn kom poizveduje, naj se zglasi tam. Glavna pisarna je še osiulu na Gosposvctski c, 2-11. Zalivala. Zelo Izdatno vsoto je poklonila Slov. H K tukajšnja veletrgovina Gregorc & Oo. Nadalje ao darovati Slov, It K: tvrdka Ogrin- Laverca, 1000 lir, infekcijski oddelek splošne bolnišnico v Ljubljani namesto vrnila na g roti sestri A, Korcnič 200 lir, g. Si-licnik Filip, trgovec, 300 lir, Jrnko Avgust, zasebnik, iooo lir, uradništvo Prevoda, soba št. 10. 220 lir. Družina Josipa Hafnerja je poklonila namesto vonea na grob g. Jožeta Marinka 130 lir: g. Ušlukar Ivan je poklonil namesto venen na grob g. rnvn. Dokler.la IV) lir, g. dr. Perko MIlan pn 200 lir namesto venen mi grob g. Jožeta Marinka, in So voč drugih nelmcuovanlh. Prisrčna hvala vsem darovalcem! jo bolečino, hrepenenje ln radoet našega človeka. Pregelj je velik ptaatelj, ker je skromen »emljevid naše zouiljo razgrnil v silno dimenzijo ln njeno katolittvo Uiaitll v tlstom, kar je blitvo to idejo: v veličini borbe ln iskanja. Spregovorili so ie dr. Joža LovrenčID v Imenu Gorlčauov in Goriško, ki so danes lahko-apominja tega lepegu jubileja; Stanto Kociper, kt jo v Imenu najmlajšega rodu zagotovil slavljencu zvestobo do amerl, ki jo je pokazal on, saj je ta (rod začel delati tam, kjer Jo Pregelj največji, v prllinzcva-nju slovenske zemljo, slovenskega človeka in Bogu nad njifn; in Janez Jalen. Ravnatelj J. Košlček je čestital pisatelju v imenu Katoliškega tiskovnega društva tor slavljenou naznanil sklep odbora za Jubilej. da so nadaljuje izdajanje njcgovili Zbranih spisov. Janko Moder je prebral ob koncu še aonet: D obrotnl Umotnlk, Stvarnik, Bog vetotja, R azgrnll rait čez naie Je biogove I n dihnil božjega duha v sinove, V svobodo sveto Jih je gnaia volja. A pride zlode|, grelni beg pokotje, N a naši zemlji zaplodl grobove: U mliajo znonlkl zarje nove, P rl njih loharnat, Otadnlk, Štefan Golja. R azvname Bog so, pomočnika vzame: E lito nato zbere ta duhevsko, C robovom trgati življenja jame, 1 |udl budi z umetnostjo buk6vsko, ] ih res nesmrtnlke, Junake same U livarje, bogovec i tako bogovsko. 26. oktobra t»«. Iz Urvašlce Nova zdravstvena ustanova v Zagrebu. Poročali smo žo, da jn Hrvatski Rdeči križ sklenil ustanoviti v Zngrobu avojo bolnii' uico. V tu mnuou so preuredili poslopje bivšo ljudsko šole v Krujiški ulici ter so dobili v lijem prostora zn 250 postelj. Otroški oddelek šteje 5U postelj. V bolnišnici, ki so jo nedavno odprli, so popolnoma urejeni kirurški oddelek, kirurška ambulanta, riintgen in laboratorij zu preiskavo. V njej jo slalno zapoelenin potrebno število zdravnikov. V bolnišnici je tudi moderno urejena kuhinja z velikim električnim hladilnikom. Poleg bolnišnice so deduj odprlj tudi moderno urejeno delavnico za Izdelavo iu predelavo bolniškega perila. Itedeu pouk na zagrebških ljudskih šolnh Navzlio sedanjim vojnim časom, ko «o šol ske uprave morale odstopiti precej svojih prostorov za važno vojaške svrhe, se vrši šolski pouk normalno po vseli zugrebških šolah. Šolski upcuvl so priskočili nu pomoč tudi sami starši šoloobveznih otrok tor no ji stavili na razpolago avoje večje prostoro, v katerih so potem odprli posaniozno razrede. Tudi raznn društva so oddala svojo prostore nn razpolago šolski upravi. V samem Zagrebu »e Jo lotos v ljudske šolo vpl salo okoli 13.000 novih učencev in učenk, kl sedaj že vsi pridno obiskujejo šolski pouk. Nahorl za sprejem v delovno službo. V Križovcih so bili nedavno nabori lotnika 1926 za sprojem v obvezno delovno službo. Pozivu ohlnsti zarodi odsluženja obvozno dobo so ao odzvali vsi obvozuiki oiueujoncga letnika. živel sem mesec dni med partizani Pišo prisiljen mobilizirancc. Konspiracija! Na pohodih nisino nikoli vedeli, knm gremo in kaj bomo delali. »To pa jo zato, da lil blebetavi tovariši kaj ne izdali,« bo nnm pojnsnili. To čuvanje tajnosti so imenovali konspiracija. Zbujnlu je pri vseh »tovariših« veliko novoljo in nas stalno držala v neki psihozi negotovosti ter vzbujala občutek našo neskončne ncznatnostl, brczpomemhnosti ln popolno odvisnosti. Komunistično partizansko vodstvo zna svoje itovariše« krepko držati nn uzdi. Običajno je pa komanda dala razširiti napačno vesti, recimo o smeri pohoda, kl je hll na vidiku, če amo šli proti jugu, jo pred odhodom gotovo kdo >zaupno« izvedel lz štaba, da gremo proti severu. Pa šo drugo trike so uporabljali. r Tovarištvo." Dolga, dolga noč jo bila za nami. Ze od 7 zvečer amo bili na pohodu, iz Velikih I/ašč smo šli preko Rašice, Roba, potom okoli čez Lužarje, Osredek na Sv. Vid.-Noč Je bila oblačna In temnn, kmalu po devetih je pri-čol roslti dež, dolgi bliski ao švigali po nebu In votlo grmenje je oznanjalo bližajočo se ploho. 'Toda, partizani, le naprej. Sli smo skozi vasi, toda kolona so ni ustavila, da bi ve-drila. Ki bilo počitka, kajti povelje je bilo, da moramo biti zjutraj na Rakitni. Konji, ki so vlekli preohložone vozove, niso zmogli peze, ki jim je bila natovorjena. Zato so večkrat obstali sredi klanca. Vozniki so kleli in tolkli izmučene živali, komandirji in komisarji so lct,ali sem in tja, toda nič ni pomagalo, vsa kolona sc je ustavila in morala čakati na dežju, dn so prlprcgll nove konje, kl so jih pobrali kmetom po bližnjih vaseh. Dolgi bliski so tu in tam z jarko svetlobo obsijali čakajočo kolono. Grmenje je postalo vedno močnejše In usul sa je gost det. Debele kaplje so padalo po žo mokrih »tovnrišlh«. Po trije »mo se tiščali pod enim šotorskim krilom, so 'tovuriško« kregali in eden drugega izrivali izpod žo itak labilne strehe tako, da smo bili vsi trije naposled inokri kot miši. In tako Je delal ves bataljon, da je bil tak hrup, kot pri nas doma na seinanji dan. Lastnik plnhte je trdil: 'Moja Je, jaz Imam pravico, pojdite vstran!« »Kaj je tvoje, vse jc kolektivno, javili te bomo komandantu zaradi nctovarlškega postopanja« smo odgovarjali ml, kt nismo ničesar imeli. Rinili smo navzlic njeguvemu ugovarjanju glave pod njegovo šatorsko krilo. Prestopali smo na cesti sem ln tja ter skušali čim več »streho« potegniti nad svojo glavo. Lastnik, ki je nazadnje videl, da mu nplranjo nič no liasno, jo zaklel In rekel: »Svinjo, ko bom pa jaz ožuljen in truden, pa mi niliče no bo hotel nositi opreme!« Zfatomašniku dr. Fr. Ušen:čn:ku Danes obhaja svojo zlato mašo vseučeliški proiesor v pokoju, apostolski protonotar in častni kanonik dr. France U š e n i č n i k. Po njegovi izrecni želji, dn naj bi bila slovesnost čim skromnejša, nuj tudi naše čestitke bodo skromne: • prvemu rektorju zavoda svetega Stanislava, vestnemu spiritualu v bogoslovnem semenišču, učenemu profesorju pnstornlke na bogoslovni fakulteti našega vseučilišča ter vzgojitelju celo vrste rodov našega duhovništva, pisatelju odličnih pastoralnih del, vzornemu duhovniku ter neutrudnemu spovedniku, knkor tudi dolgoletnemu sodelavcu pri vodstvu našega podjetja, izražamo ob tem vzvišenem jubileju najiskrenejše čestitke z željo, da bi častitljivega zlatomašnika ohranil Bog še dolgo vrsto let zdravega in močnega v delu in molitvi! Premiera v Operi J. Btrauaaova operota »Netopir« se pri. jetno razlikuje od mnogih tovrstnih poznejših stvaritev. Dejanje, današnjemu čustvovanju vsekakor že precej odmaknjeno, je polno komičnih zapletov in razpletov, kt merijo un to, da se poslušalec brez težkega umovanja sprosti v brezskrbnem smehu; tudi glasbeno stran Je skladutelj resno vzel in jo, seveda tuj zvrsti primerno, kar se da skrbno izoblikoval. Ce so Izvedba odgovarja zasnovi, potem tudi resen epernl obiskovalec za spietuumbo znruja » ra.in-jočimi in se veseli z veselimi, pn čeprav je to za oboje samo maska, kl zakriva njihovo pravo razpoloženjo. Ce pri ljubljanski Izvodbl Izjemoma omenimo nn prvem mestu dirigenta, storimo to zato, ker je Samo Hubad to opereto prvikrat dirigiral in je svojo nalogo tudi dobro opravil. Orkoslor mu dobro zveni, v vsem izvajanju, kot nu prltuor v vstopih posameznih instrumentov, v intonaciji itd. je čutiti preciznost in gotovost, da so poslušajoč z. užitkom In nemoteno preda poslušanju. Od ženskih vlog sta vidni vloga Rozaliude in njene služabnice Adele. Prvo jo z lepim uspehom odpela Mlejnikova, v drugi so Jo uveljavila Ribičeva. Manjši vlogi sta Imeli Koširjeva In Japljeva. Iz vrste moških vlog izstopa Alfred, ki ga jo to pot predstavil Čuden; glasovno so mu vloga ravno prav poda, tudi Igralsko se je vanjo primerno vživel. V ostalih vlogah »o nastopili: oba Saneinu, Janko, Drenoveo, Jolnikar in Rus, ki je skrbel zn zabavo. Režlral jo Frelth; ponekod lil želeli bolj strnjenega poteka dejanja, ki gn doloma razlilitiju tudi ohiln poreija komike. Rulet jc pod Golovlaovlm vodstvom absnlvtrai plesne točke. M. T. Nihče mu nI odgovoril. Stali amo tako sredi polja In čakali, da bodo vozniki premagali klance. Tema Je po-8tala takšna, da smo se morali držati drug drugega, da se ne bi kolona pretrgala in bi se »tovnrlšl« razteplt na vso strani. Potom smo šli naprej. Videl nisem niti korak pred aehoj. Jaz sem stopal mojemu predniku po peti, mene pa je itovarlš« za menoj kresni z okovanim škornjem po čev. Ijlh. In tako stno tavali, preklinjali In tre. petall od mraza. Ko ht smeli vsaj hitro hoditi, da bi se ugrell, toda vozovi bo sc počasi pomikali In moral si ostati v koloni. Zobje so šklepetnll. Kako hi se ugrel? Pn sem jo pogruntnl. Poleg mene je šol mltraljezcc. Prcnašnl je mitraljez z ene ra-me na drugo, ga preklel do konca, kapltali-sta-tvornlčarja, kl gu je Izdelal pa nazaj do tlstegn, kl si ga je Izmislil. Pa sem mu rekel: »Tovariš, daj ml mitraljez, ga bom jaz nosil.« Debelo me Je pogledal: 'Odkod al se pa ti vzel!« Malo je pomislil, potem pa se jo zasmejal: »A ja, zebe te, pa bi se rad ugrel! Pozno si se spomnil. Ce me no hI ramena tako bolela, hI ga danes ne hll dal, ker jutri, ko bo sonce žgalo, gotovo no boš tako »tovariški«, da bi ml ga nesel!« (Dalje.) Poizvedovanja Najdeni eo bili v nedeljo pri pogrebu Cilke Krekove v kapeli sv. Andreja na Žalah trljo ključi na obročku. Dobe se v upravi »Slovcnca«. Izgubita som po Rožni dolini ali Večni poti poročni prstan z vgravirano letniro io. 12, 1941, Polten najditeti nnj ga oitda proli nagradi v upravi »Slovcnca«. Zgubljena je bila nakaznica za kurivo . št. 7562. Pošten najditelj naj jo odda proti I nagradi v Strossmaycrjevi 5-1. Žimo za žimnice nudi najugodneje iz lastne najinojernejše, higljensko ureiene tovarne »ZIMA« n&ER Torarna: F U Ž l N B. Prodajalna: Ljubljana. Sv. Petra e. 17 Ščetkarsfce izdelke vseh vrst, nydi najugodneje n a debelo iz lastne tovarne Spominu naših pokojnih t Duh. svetnik p. Alfonz Svet Poročali smo na kratko, da je v hirnl- nicl križniškega reda v Muretlncih pri Sv. Marjeti niže Ptuju Izdihnil svojo blago dušo v 85. letu starosti p. Alfonz Svet. Pokojnik je bil rojen 3. maja 1859 v Drc-šinji vasi župnije sv. Nikolaju v Žalcu v Savinjski dolini v kmečki družini in dobil pri krstu Ime Florljun. Mati in oče sta mu ž o zgodaj umrla in skrb za otroka so prevzeli sorodniki Kudrovi v Žalcu. Ljudsko »lo jc obiskoval v Zatcu. Nadarjenega In bistrega dečka so nato poslali v gimnazijo v Celje, kl jo je dovršit s prav dobrim uspehom in napravit maturo. Svojih gimnazijskih let so je kaj rad spominjal, kakor tudi svojih sošolcev, mod katere jc štel ministra Zolgerja, senatnega prod tednika Dobrlslavn Piojn, skladatelja '•i generala Slreo-Rlsto Savinu in šc živc-< ega biseromašnika kanonika Mlkušn. Po maturi se jo vpisal na juridičnn fakulteto vseučilišča v Gratlou. Moral pa jo takoj po vpisu k vojakom kot enoleten prostovoljec. Po končani vojaški sluliži jc ynilal jevat -ivoje pravne študije, todu Vsemogočni ga j» hotni imeti drugje. Vedno je rad omo-n|al, du ga v Gradcu ob nedeljah nikamor ni tako vleklo kakor v minoritsko ccrkev Maria 11 i 1 f . Tn se je seznanil s takratnim ravnateljem deškega vzgoJevnlKfa. ki so ga vodili minorttl. p. Filipom Slra;erer, In nn njegovo vabilo stopil v minoritski red line 7. oktobra 1885 v Gradcu, kjer Je napravil novleijnt in dne 2. julija 18X8 slovesno obljube. Bogoslovne študije je nlisnl. viral deloma v Gradcu ,deloma na Dunaju, kier-lo bil posvečen v duhovnika dne 15. .in-r. j, j'gae In j« dne 1 avgust* 1888 nei avoio iiovo »v. mašo v Ptuju v minoritski cerkvi !;v. Petra in Pavla. Nato .le hll eno leto prefekt v Viacentinumu v Gradcu tor nato od 1889 do 1895 kaplan v Ptuju ter v isti službi potem dve leti nn Dunaju. Alser-strnsse, pri veliki minoritski župniji rv. Trojico. Od 1. januarja 1898 pa do 1. oktobra 1905 je bil gvartlijan in župnl vikar v Ptuju, potem pa v istem položaju skozi na-dnl.lnji dve leti v Gradcu — Maria Hllf. Nato je prišel 1. 9. 1907 kot župni vikar k Sv. Vidu niže Ptuju, kjer je bil skozi 16 lot in potem kot, župni vikar od 3. okt. 1923 zopet k sv. Petru in ruvlu v Ptn.i, kjer jo bil vso do svojo liudo obolelosti in še po okrevanju vse do aprila lota 1941. ko jo moral ponovno Iskati zdravja v bolnišnici v Ptuju in pn v hiralnici v Muretin-elh, k.icr je izdihnil svojo blago dušo v septembru 1943 v častitljivi starosti 85 tet. Ko je bil služboval na Dunaju kot kaplan in katehet na šolali v Vili, in IX. okraju, jo hll tndl učitelj klerlkov-novlncov. Dno 2. avgusta 1938 jo pel v Ptuju svojo zlato mašo in bil ob tej priliki lmouovnn za častnega občana mesta Ptu.ia in okoliško občine Rognznlee, Dno 16. 8. 1927 je bil imenovan duhovnim svetnikom lavantinsko škofijo in odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. V lninnritskein redu je hll defini-tor perpetitu« in jo bil dvakrat tudi kot »soolui« dunajskega tninorltskega provin-eijala p. Janeza Pireu delegiran k volitvl generala mlnorltskcgn reda v Rini. V svoji župniji, kateri Jo načeloval dvakrat (v letih 1898 dn 1905 In 192S do 1941 -torej 25 let), jc hll pokojni p. Alfonz pravi očo, spoštovan In naravnost oboževan od premnogih, ki so Imeli le količku I stika Ž njltii bodisi službeno, bodisi zasebno. Globoko pobožen, obenem pn poznavale« življenja |e bil p. Alfonz vzor dnšneen na-Rtiri.i. kl rI boljšega želeti ni mogoče. Sni ga je njegov« izkušenost postavila med prve RtrokoVnjako pastlrovnnjn duš. V posebno oporo pa mu je bil v uspolnem in požrtvovnlnom dolu n.logov veder značaj, vso obtožujoč humor, fle zdnj, ko je skoraj telesno ohromel, ni zamrl njegov vedri duh in preznačilno je poročilo, ki pravi o njem: »šo vodno čil nn duhu, vsem se bodrllec in toložuik.« Njegovi župljanl so ga mnogo obiskovali v zndnjih dneh, kar je dokaz globokega spoštovanja In ljubezni, ki Ju jo užival ta v resnici božji možt Vsemogočni ga Jn zu vso njegovo delo gotovo že poplačal, ml pa, ki smo ga poznali, globoko epoStovnli, pa mu ohranimo čnstcu ln veder spomin! N. v m. p-1 t Ravn. Doklerju v spomin Zadnjikrat sva govorila na Miklošlčovi cesti. Prepričeval si mo o lepših časih, ki se z gotovostjo bližajo, In se hudoval nad vsemi, ki zdvajajo. Zmerom si bil takšen, nikoli nisi zgubil vedrosti, vere iu zaupanja. Zadnjikrat sem To videl v Lconišču. Na vratih je bilo Ricer opozorilo, da zdravniki no dovoljujejo obiBkov. I'a sem kljub temu — ali boljo prav zato (vodoč. kaj taka opo-zorlln navadno napovodujejol — vstopil: preprosta soba, globoki umorjonl dihi, roki sklenjeni v molitvi, poleg njih pa knjiga. Vse življenje je bilo takšno: Uradoval si tudi Izven uradnih ur (kolikokrat pozno v liool). čeprav jo bilo na pisarniških vratih drugačno opozorilo; vsakomur si bil zglod pridnosti, skromnosti ln vernosti. Kdo no bi Idi srečen, ko bi imel za seboj 74 let takšnega bogatega iivljonja! Kdo no lil potem mirno čakal nn uro, ko bo nnm prejel zn vso Izkazano dobrotljivost plačilo od večne Dobrotcl * Dijak N. N. jo lili v matematiki prav rlnh. Moral hI zaradi tega izgubiti leto. Pred konferenco jn povabil ravnatelj Dokler profesorja k sebi v plRarno: »Gospod kolego, fant res ne zna, toda nI lenuh In bo nekoč še dober učitelj. Vi mu no mnreio dali pozitivnega reda, razumem Vas prav dobro. Pa vendar mora fant izdelati, Le to Vas prosim, pri konferenci se no razburjajte!« In fant jo Izdelal. Tudi prihodnje leto, todu tedaj mu reda ni popravil rav. liatelj; bil je pošteno zaslužen. Clun učiteljskega zbora so Jo pripravljal za profesorski izpit. Na jesen Rl jc postavil termin. Pa je odločil ravnatelj Dokler: »Ne jeseni, spomladi ga pojdote delat!« Domačo nalogo mu je proglotlal. nasvctovul še to in ono, končno pa mu vsn nalogo sani nn stroj prepisal. »Da boste imeli več časa za temeljito pripravo!« Pri maturi jc mlad profesor glasoval drugače kot bi bil moral no mnenju ravnatelja Doklerjn. Zato ga ,fe lo-ta po konferenci najprej ozmerjal, nnto ga pa povabit s seboj k Noe.etii. Plačal jc zanj golaž in pivo. Da bi ozmerjan,|c prešlo v popolno pozabo, atn odšla šo v kavarno na tarok. Pol ure. Zn 5 golažev iu 10 piv jn tedaj plačal novinec. Pa ga jn ravnatelj lopo poučili »Ne ličili se s starejšimi!« Prišel je nadzorovat šolo ministrski odposlanec, ki jo predsedoval tudi maturi na učiteljišču. Mož jo hil strog, že s samim njegovim Imenom je bil združen Rtrnh in trepet. Pa so ga jo lotil ravnatelj Dokler. Sla sta nn sprohod po mestu. Kor Je bilo vročo, jo ravnatelj povabil gosta na kozarec cvička. Kljub vsemu dokazovanju, dn cviček prav za prav ni vino, se gost, kl jo bil abstinent, ni dal progovorltit šo več, ravnatelj Dokler je moral z njim — v mlekarno! In hočeš nočeš, moral je spiti kozarec mleka nn zdravje strogega ministrskega odposlanca in v blagor maturantov. Pri izpitih jo namreč imel dober adut: »Jaz Rem odnehal ln spil Vam tla ljubo mleko, ki ga že 60 lot nisem, zato smem tudi jaz proRiti za fanta, ki je abstinent In vreden mojo dobre besedni« — ln dobre besede so bili pri ravnatelju Doklerju vredni vsi njegovi dijaki ln profesorji. Neštetih takih in podobnih dobrot, ljubeznivosti is uslug so duues ob svežem grobu spominjamo vsi, ki nmo ga poznali. Niib pa je mnogo, zelo mnogo — vendar ne več kot njegovih dobrih dol. In ta ostanejo večna. Počivaj v miru, dragi naš ata! M. J-iS f Anton Pestotnik Ali ne bom nehal pisati obsmrtnlh spominov! »Pestotnik, nemirna duSa. Človek, kl išče vsepovsod vzroka, ki hočo vsakemu pogledati v srce in ima tako — ljudje bt' rekli — nosrečon značaj, dn vsakemu ne-oprezno in odkrito pove rosnlco. Človek, kl ni diplomat, n zato čist in zvest značaj. Človek, ki gn življenje ni zmotlrilo, da se mora včasi kakšna misel tudi prihraniti zn prikladni čas. Človek, ki ljubi bolj resnlro ko udobnost, kl si jc dvakrat nn leto privoščil kozarcc vina, u je takrat pivcem zinil k akšno nevšočno ln so gn razblcbe-tali, da rad pljn. (To mnenje so mora popraviti, kajti roilko kdo je mod nami, ki tako skrbi za svojo družino!) Človek, ki nočo imeti liožjiika v žepu, ker je vse žrtvoval za družino. Tnko zvest prijatelj Tone, da le, če treba, sam sobo zatajil, da ,io prijatelju koristil. Človek, ki mu je ime Tone, Tone Poslotnikl AH veš, kaj tiči pod tem imenom! Prijatelj, zvest prijatelj, zvest spoznavalec katoliških načel, četudi jo moral marsikaj pretrpeti zaradi tega. Fant. ki je šel nn Sušak v šolo, ker se je zaradi načel skregal ■ profesorjem. Vsn to tiči pod tem imenom, pod iilienom Tono Pestotnik! In v moji bolezni je bil meni ln moji družini zvest svetovalec in zvest in požrtvovalen tovariš.' Tako sloji zapisano v mojih zapiskih in Jas danes nlmniii kuj popraviti, nimam kaj pristaviti. Naj bodo lo besede za težko slovo! Narte Vcllkouja. žaloigra na Goriškem V zadnjem »Domoljubu« Je očividec podat poročilo, kako so zadnji tedni potekli na Vipavskem, kjer so partizani pripravili res pravi pekel. 1» članka povzemamo samo glavne momente, ker zaradi ob-ilrnostl ne moremo vsega ponatisniti. Opozarjamo pa občinstvo na članek, kl prvi odkriva v naSl Javnosti Zaloigro Goriške. — Op. ur. Partizani ao pri nas gnezdili gori nad skriljami, v Mačjem kotu in po Nanosu. Povedati moram, da so bili ti gozdovnlkl po večini lz drugih krajev, med njimi Je bilo tudi prec?J Istranov, ki pa so med seboj lačko govorili, kar se nam je za slovenske narodne osvoboditelje kaj čudno zdelo. Imeli smo tak vtis, da so Lahi igrali svojevrstno Igro s partizani in da so se oboji medsebojno podpirali. Najbolj močno so se vgnezdill na Erzelju, kjer Je bil glavni partizanski štab. Druga njihov« močna postojanka je bila na Cočah, kjer bo imeli v zemljo zakopano brezžično oddajno postajo. Tretja močna postojanka pa Je bila Planina, kjer Je ljudi dolgo časa strahoval C r n t Martin. Naslednja močna postojanka pa so bile Skrllje, kjer Je znani Kosovel tiskal partizanske letake ln Jih po dekletih razpošiljal na vse strani po Vipavski dolini. Nekak misijonar za partizanstvo na Planini Je bil tisti Črni Martin, doma iz Vrtojbe pri Gorici. Ta črni mož je doVe Planince res navdušil za partizanstvo, hodil po hišah ln agitiral ter se bahal, zraven pa dekleta lovil. Bil pa Jc Crnl Martin prodana duS«, kakor so Planinci prepozno zvedeli. Bil Je dvorezen Človek, ki Je bil na eni atranl v službi Italijanske policije, na drugI strani pa hkrati najhujši partizanski prlg«nj«č. Nekoč se Je zgodilo, da je po nesrečnem naključju ali pa hote in nalašč Izgubil vcC odlokov tržaške policije ali kveature. Oblast mu je prišla na %Ied, prijeli so ga ln obsodili na smrt. Takrat ga Je rešila en« Izmed njegovih ljubic. Moi Je zbežal v Trst ln tamkaj kvesturi ovadil Planince, češ da ao Partizani. Zdaj Je takoj bil na nogah ves laški policijski aparat, ki Je pridrvel na Planino. S tem se Je za to vas začelo nepopisno gor. Je. Lahi so vasi Planino, ErzelJ ln Goče Izpraznili. Može in finta ao prepeljali v Trat, kjer so btll airomakl hudo mučeni. Na tržaški kvesturi pa ao šele spoznali, kdo jih je bil Izdal. Bil je tisti, ki Jih Je bil zapeljal: Crnl Martin Jih J e Izdal. Izdal Jih je tisti Crnl Martin, pred katerim ao v avo-Jlh hišah ti možje mor»U kleče prisegati zveatobo partizanskemu gibanju. Zdaj so Planinci, Erzeljcl in Gočanl vedeli, kdo Je ta partizan, zdaj so spregledali, pa je bilo že prepozno I Letošnji Mali Šmaren Dne 9. septembra pa Je s Cola naenkrat pridrvel v dolino ogromen avto, na katerem so se pripeljali partizanski kolovodje. Avtomobil se Je ustavil na trgu v Ajdovščini, kjer so takoj razvili veliko slovensko zastavo, kl pa Je na sredi imela rdečo zvezdo. Ljudstvo, kl mu je slovenska zastava bila 25 let prepovedana, Je vrelo na trg, da bi slišalo, kaj se godi. in Je slišalo, da je okli-cana narodna svoboda. Povedali ao, da Je zdaj konec 23 letne sužno&tl ln da Je današnjega dne zasijala zarja prostosti. Kdo bi se mogel našim ljudem čuditi, da so bili tega veseli ter so ta dogodek za dobro aprejell. Partizani so zdaj kar na trgu Ir. vpričo laških vojakov sestavili svojo komando. Nekaj Italijanov Je zbežalo, drugi pa ao prestopili kar k partizanom, kar aa je našim slovenakim ljudem čudno zdelo, češ kako neki naj nas Lah osvobaja laške oblasti? Rekel pa nobeden ni nič, ker nihče ni vedel, kaj ln kako. Partizani so zdaj pozvali tudi domačine, naj pristopijo v njihovo vojsko. Kdor sc Je priglasil, Je takoj dobil puško, ker tega blaga je takrat bilo več ko dovolj. Ljudstvo Je bilo, kakor rečeno, zbegano ln Je napeto pričakovalo, kaj ee bo tega skuhalo. Partizanski komandanti, med njimi glavni general Vilfan, pa so začeli zborovati ter so Imeli zelo dolge seje. Med tem se Je od vseh strani nasulo vse polno partizanov. Parttzanke pa so se sprehajale po trgu ln prepevale partizanske pesmi. Naglo so začeli snovati razne odbore, krožke, celice ter začeli določati, koliko ln kaj bo vsaka hiša morala plačati v denarju ln živežu. PREROKI NA TRGU GOVORE Zdaj so na ajdovskem trgu postavili širok oder za govornika ln odllčnike. Na platnu pa so razobesili ogromne napise: »Živel Stalin!« — »2!vel Titot« — »Živela svobodal« — »2ivel« Sovjetska Rusljat« Ni pa bilo napis« Sloveniji, kl so ga ljudje najbolj željno pričakovali. Pač p« je na aredl odra visela velika črn« zastava a srpom in kladivom, ob njej pa sta vihrali dve slovenski zastavi z rdečo zvezdo. Zborovanje ali — kakor ao rekli — miting je bil napovedan ob 10 dopoldne. Toda govorniki in drugI odličntkl rdeče zvezde so se blagovolili šele ob 11 pripeljati. Tako se Je vse do II zavleklo. Prišle so od vseh strani velike trume ljudstva, otroci skupaj, posamezne vasi skupaj — vse ao domači partizani že tako organizirali. Zdaj so se začeli govori. Prvi je spregovoril tovariš Vilfan, suhljat človek z naočniki. Ta nam Jo najprej nekaj pridigal o svobodi. — Za njim se Je oglasil bivši urednik šaljivega lista »Cuk na pal'ci« — Franc Bevk, kl Jo Izmed vseh najbolj atrupeno govoril. Govoril nam Je o luteranskl reformarlll ln o Matiju Gubcu. Dejal je, da so taktat prav tako, kakor dandanes ljudi strahovalt gospodje, kl so nosili barete na glavi in štole ln talarje. Zdaj pa, Je pravil, je vse te strahovlade enkrat za vselej konec, ker se začenja nov družabni red z veliko slovansko Rusijo ob strani. Kdo Je bil tretji govornik, ne vem. Vem pa, da Je ljudi pozval, naj gredo kakor en mož na fronto. Ljudje so čudno gledali, kje Ja tista fronta, na katero Je treba šo Iti, saj je vojske zdaj za nas konec. Kakor bi bil mož uganil, kaj ljudi muči, Jih Je potolažil, da od onstran Nanosa prihaja še ne. kaka laška vojska, kl Jo bo treba še unl- kako in kaj. Peaem »Hej Slovenci« Je po zborovanju kaj klavrno zadonel* po trgu. Štirinajst dni republike — »svoboda vere, ki pa je zastarela rec« Nato amo se tli republiko ln smo Imeli kaj pogostna zborovanja. Neke nedelje so partizani sklicali zborovanje v Bratinovo dvorano v Ajdovščini. Na zborovanje so poklicali samega tovariš« Primoža, znanega B a e b 1 e r J a. Ta Je Imel dolg govor, ki ga p« nismo vsega razumeli, ker je govoril o rečeh, ki so nam btle docel« tujo. Govoril Je, d« eta se z nakim Novakom hudo priCkala, kakšna naj bo akcija, da pa Je on zmagal proti Novaku ter se Je zdaj pokazalo, kako prav je imel, ko Ja nagiašal, da je treba rabiti ailo. Kdo je tisti Novak, tega nam ni povedal, v čem sta si bila na-vskriž, tega pa nismo- razumeli. Pač pa smo razumeli govornika, ki nam Je povedal, da Je b|l v Moskvi ln da je ateist, to se pravi brezbožnež. Vendar Je pomirjevalno dodal, da naj to ljudi nič ne moti, ker pri njth bo vladala avoboda vere. Vsak bo lahko ostal pri svoji veri, čo se mu bo zdelo še potrebno to zastarelo srednjeveško reč še imeti. Zdaj amo že precej dobro vedeli, pri čem amo, ampak Uhoda nismo videli nobenega. začetek gorja Prišel je četrtek, dne 23. septembra. Tega dne Je nad Vipavsko dolino priplavalo nemško letalo, kl je troailo letake, v katerih J« nemška oblast pozivala Slovence na Goriškem, naj se ne upirajo, temveč na) ce mirno vrnejo k delu. Ljudja so te letake brali ln so zdaj vedelt, da se raj spreminja v vice. Niso pa slutili, da se bo ta partizanski raj tako naglo sprevrgel v pekel. Ker je nemško letalo nizko letelo, ao partizanski preobjestnežl nekje zunaj na gmajni začeli nanj atreljatl. Letalo ae je mirno obrnilo in odptulo. Nič dobrega nismo ■pričakovali. Ljudje so začeli partizane zmerjati, zakaj streljajo na nemško letalo. Toda, kaj Je njih brigala skrb domačega ljudstva! konec igre — zaloigra v petek, dne 24. septembra okoli ene popoldne Je nad vas prihrumelo 8 bombnikov, kl so začeli metati bombe. Partizani pa so jo s svojimi komandanti vred prvi popihali ter ubogo ljudstvo, kl so ga 1« dni mamili, prepustili usodi. Partizanska vojaka se Je malo Junaško skrila v Mačjt kot nad Otlico, kjer so mislili, da so na varnem, češ da Nemcev tja gori no bo. V soboto, dne 25. septembra, pa se Je s Cola pripeljalo nemško vojaštvo na oklepnikih ln tankih. Sil so akozl Godovlč, ko je brezvestna partizanska patrulja la bližine Godoviča začela na nje streljati. Zato so Nemci vso vas razdejali. Krivci pa so zbežali. Skozi vse druge vasi eo nato nemške čete mirno šla ln ae nikomur "IU '•» nI akrivil. Toda nad Ajdovščino, prav za prav nad Zapužami, ao partizansko atraže streljale na Nemce. Zdaj ao ae Nemci apustlll kar skozi gmajno in krvavo maščevoll napad, prt čemer Je bilo precej mrtvih. Kakor Godovlč, bi bile šle tudi vasi Zapuže, Sturjc ln morebiti Ajdovščina, ko bi ne bilo uvidevnih ljudi, kl so nemški vojski pojasnili, da tega niao storili domačini, marveč partizani, kl to v teh krajih tujci. Nemško poveljstvo je to Izjavo dobrohotno vzelo na znanje, le zahtevalo Je, da morajo v treh urah vsi domačini biti doma, da se vtdl, aH niso {U v hosto. In vse vasi so bile v treh urah doma ter tako rešene. Nato Jo Je nemška vojska mahnila za partizani proti Mačjemu kotu v hribe. Partizani so na »trmo gorsko cesto navalili skale, da bi tanki ne mogli čez. Toda ton:.I so vse te ovira kar prekobaltll. En del nemških čet pa Je od Gorice skozi Trnovski gozd udaril na Mačji kot, kjer so se bili utaborllt pobegli partizanski Junaki. Tam ao jih Nemci od dveh strani prijeli. Nastalo Je veliko klanje, t? katerega se je nekaj partizanov rešilo proti severu v gozdove. Pri tem Je bila vsa vas Dol pri Otlt-cl do tal razdejana ln mnogo domačih ljudi ubitih. En oddelek nemške vojske je šel dalje proti Gorici. Ker so v Brjah streljali nanje, so Nemci vas Brje razdejali. Tudi Rihem-berk Je nekaj trpel. — DrugI kraji Vipavske doline, vsaj na zgornjem koncu, pa niso dosti trpeli alt pa nič. Vsekakor pa je bil sad 14 dnevne partizanske republike hudo žalostno razdejanje, kl so ga zakrivili partizani, kl jtrm usoda slovenskega Človeka nI bila mar. Samo botjl Previdnosti se imamo zahvaliti, da smo tako naglo mogli spoznati komunizem ln se ga rešiti. KAJ PA ZDAJ? Zdaj živimo v najlepšem miru tn redu. Nemški poveljnik je povabil k sebi vaške može ter Jim velel, na) si lzbero župana ln občinski odbor. To ee je takoj zgodilo, nakar Je poveljnik naročit županu, da Je on zdaj slovenski župan ter naj zato samo slovensko uraduje. Tako smo zdaj po zaslugi nemške vojske po 2S letih spet dobili slovenskega župana ln slovenski uradni Jezik. Nemški poveljnik nam Je še naročil, naj se v vseh zadevah obrnemo nanj, če bi kaj potrebovali. Zlasti nam Je naročil, naj sc takoj odpro šole. Na vprašanje, kakšne naj bodo naše šole, Je nemški poveljnik povedal, da kajpada alovenske, ker so otroci slovenski. Zdaj skrbimo, kako bomo dobili slovenskih knjig, kl so bile celih 23 let prepovedane. Mi pa Imamo slovenskega župana In slovenske šole ln nadaljujemo tam, kjer smo konec leta 191« prenehali. Tako Je zdaj po vsej Goriški. Le dosti dobrih slovenskih učiteljev ln profesorjev naj zdaj pride k nam! Slabih ne maramo!« Koledar — Deževno vreme. V torek jo Valovil povsod prav topel jug, kar j» pokazala jutra-uju temperatura in luiii dnevni temperaturni maksimum j« bil v torek primerno visok, ko je toplomer dosegel -i 2».4 stopinjo Celzija. 1'ono-i »o je močno zobtačilo. Troti Jutru v sredo jo začelo lahno dežiti, Prve dežno kapljo so paille okoli 6.311. Pozneje .io začelo močneje deževati. V sredo zjutraj je bil ilo-aežen tcinpciaturui minimum +9.6 stopinje. Barometer ;>a so jo dvignil od 7.111 prejšnjega dne v srndu zjutraj nu 763.3 min. katero stanje pa je še Pod uormalo. Ze sedaj lahko računamo, da bo tudi letošnji oktober razmeroma reven na de/.ju iu suh. Do 26. t. m. je bilo v oktobru lo H deževnih dni ln Je ta čua padlo 59.4 mm, ko je oktober pri nus mesec z največjo množino dežja. Se lepši jo bil lanski oktober, ko je v 6 deževnih dneh padlo lo 48.5 mm. V zadnji ti truli lotili ju pil oktober manj deževen kot druga lota, saj je n. pr. leta 19411 v 19 dneh padlo do 253 iti tn dežja. Bila pa so tudi leta, ko jo oktobra padlo nad 31)0 nun dežja ler so takrat naslajale velike povodnji. Prav pred doselim! leti, oktobra 1913, so je razlila na liarju strašna povodenj, ko jo bilo celo Bar-Je spremenjeno v velikansko jezero. • Le do 1. novembra 1913 bomo sprejemali naročnike na poljudnoznanstvena knjižnico »SVET« Ne odlašajte — zadnji dnevi teko — naročite ae na »Svet«. Kopitarjeva (, Ljubljana. nove- ~ "r,l5tvu slepih jo daroval notar gosp. lo- Slike in novosti Moi« noti tih lil,it, ,.«- .Mate llafnor 150 lir namesto cvetja plantn-10. .,like in povesti. Moje poti, Ub tihih ve- KklI, roi tm 8veii Rrol) cmle- Cetrlck, 28. vinotoka: Simon ln Juda apostola; Cirila, dovica in mučenica, Ilcmiglj, Ikof. Petek, 2». vinotoka: Narcis, Skof; Ida, devica; Ilijacint, mučenee; Teodor, opat. Lunina sprememba! mlaj 29. vinotoka oh 2.59. Herschol napovedujo mrzlo in vetrovno vreme. Zgodovinski paberki 28. vinotoka: 1. 312, je premagal Konstantin pri Mul-vijskein mostu (1'onto Molle) vojsko Maksen-cija in zasedel Jtiin in Italijo. V Milanu su je sešel nalo a svojim zaveznikom Licl-nijem, kjer st« Izdala slavni tolerančni edikt, ki je priznal kristjanom enakopravnost s častilci starih bogov v rimskem imperiju. S tem je bila zaključena prva doba krščansko zgodovine, cerkev jo izšla zmagovita Iz katakomb. Kristus jo zmagal nad poganskimi bogovi — I. 1874. so je rodil pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah Ksaver Meško. Do 1. 1919. je bil župnik na Koroškem, nato do vojno župnik in dekan v Sejah pri Slovenjem Gradcu. Spočetka Jo pisni pesmi, kasnejo se jc posvetil bolj prozi. Obenem s Cankarjem je uvedel moderno lirsko psihološko novelo. V svojih prvih spisih kažo že močan vpliv naturalizma (Kam plovomo). Od tod se Jo razvijal v novi smeri in ustvaril moderno lirsko osebno izpovedno in memoarsko nove >A !A čerib, Mir božji, ter simbolični roman Na Poljani. Pisal jo ludi drame (Na smrt obsojeni, Mati. Henrik, gobavi vitez), legendo o sv. Frančišku in mladinsko slovstvo. Njegove spise odlikuje neka nežna elogicimst, zato so bili priljubljeni zlasli med ženskim svetom. Sodeloval je pri Zvonu. Dom in svetu ter Mohorjevi družbi. kupite takoj eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Vvalter Scottov zgodovinski roman »IVANHOE« ki (a je zatožilo In Izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knligarnab In v veži Ljudske tiskarne. — Naroča te V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«. Novi grobovi t V Zagorju ob Savi je umrl g. dr. Tomo Zarulk, zdravnik. Pokopali ga bodo v četrtek, 28. oktobra, ob pol 4 nu farnoin pokopališču viBagorju. t V Ljubljani jo mirno v Gospodu zaspala gospa Kari« Stres roj. Lundrov«, po-štaric« v p. In vdova po nadučitolju v Cerknem. Pogreb bo v četrtek oh 4 popoldne izpred hiše žalosti v Vegovi ulici 8 na pokopališče na Viču. Naj jima sveti večna luči Žalujočim našo iskrouo sožaije! — Tllšne starešine prntlltetalske znščtte z izkaznicami št. 1200-1800 (številka jc na des. nem gornjem robu Izkaznice) opozarjamo ua obvezen sestanok, ki bo v četrtek, 28. t, m., oli 16 v frančiškanski dvorani. Tega sestanka nnl se udeleže tudi zamudniki prvih dveh skupin, torej hišni starešino z izkaznicami od 1 do 1200. — žensk« strokovna nadaljevalna šnl« za umetne In oblačilne obrti sc bo začel« ______ ._____ ............ ........ _„_ v četrtek'. 28. t m. Zato naj vse učenke v čltt, nakar bo zmaga dobljena. Te besede Mrtek ob 14 pridejo v šolo n« Pridali, od-„„ u,,-u i- „i.„ „,-D„ „«.t.,i I >0(' i'""" »Kupno odšlo v mets-ausko suiu so ljudi hudo poparile in niso prav verjeli, na Vls k re(jneiml pouku, . mcniteuiu dobrotniku so odbor iskrouo zahvaljuje, — Namesto vene« na krsto gdč. Cilki Krekovi in g. Josipu Marlnku so darovali! družina g. Piellek 300 lir, družina sodnika Kovača 100 lir Elizabetni konferenci. V isti namen g. Andrej Dolinur 200 lir. Bog tisočero povrni. — Društvu »Dam slepih« v Ljubljani so poklonili sostanovalci hiše Tabor 5 v počastitev spomina pok. upokojeno učiteljico gc. Ivanke Svetlič 100 (stol lir kot preostanek od venca. Najlepša livnla. — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v LJubljani Je poklonil »Dainski krožek v Ljubljani« 160 lir v počastitev spomina pokorno gospo Kmo Morilčeve. Podporno društvo so blagim darovalkam Dam-skega krožka najprlsrčnejše zahvaljuje. — D e n t I s t I'. P n I o v e c , Kongresni trg 11, zopet redno ordlnlra od S—12 Iu od 14—17. — Strokovna nadaljevalna Sol« r« st«vh-ne obrti znova sporoča mojstrom in vajencem, tln se jo že začel pouk v poslopju IV. ljudske šolo na Prulab. Pouk jo vsak torek ln četrtek ob 13.30. — Stvari Iz, šole pri Sv. Jakobu naj ljudje, ki imajo še shranjene, takoj prinesn nazaj v mestni šolski oilsck v Tnriaški palači v Gosposki ulici 15, .ali naj jih pa tam takoj naznanijo, da so izognejo kazui za tatvino, ker so vsa imena znana, 1. novembr« 1)43 hodo v »Slovenčevl knjižnici« Izšle bogato Ilustrirane »Pohorske bajke« Naročite ae čimprej n« SlovenCevo knjižnico! Vsak« knjiga stane z« naročnika le 8 liri 6". »š.š,« jo je nnhrulil čaj, ki pa je Marija vrnila vanjo, »kuj blebetaš, kaj godrnjaš!« — Živilski trg v sredo je hil kljub dežju v toliko razgiban, iln so dolge vrste ljudi čakalo na zeljnato-glave. Na mesarsko knjižice jo vsaka stranka dobila pn 3 glave. Aprovizacija z zeljem deluje. Trg je bil splošno založen z, vso jesensko zelenjavo. Veliko jo povpraševanje po rumenih kolerabah. ki so zelo dobro za prlkuho. skuhane « krompirjem nli pa s fižolom. Na trgu .ie bilo zelo mnogo raznovrstnih krlzantein, ta ko v lončkih kakor tudi v šopkih. Mnogo jc bilo na trgu različnih gob. — Izgubil Je oko. V IJovtah pri Logatcu je kmetski deček izgubil oko na iicmivnden način. Petrovčlč France. 9 letni posestnikov sin. .in stopil v hlev in imel opravka pri 'kravah. Krav« pa gn Je smilln z rogom v desno oko, da so mu je razlilo. — V St. Jn_-Stu linii Vrhniko so je 0 letni peter Kavčič z vrolo vodo hudo opekel po obeli rokah. Zdravi se sedaj nn IV. dcrmatološkem oddelku splošne bolnišnice. — NI vam treba čakati v vrsti za popravilo vašega radio aparatu, ker ima tvrdka BVEKE8T veliko število najboljših mehanikov in vara ho izvršila vsa popravila na vašem radio uparutu strokovno, solidno in hitro. Poslužito su lorej tehnično delavnice E V EIIEST-S K It VIS A. Prešernova 44, s katero boste gotovo zadovoljni, —. V novembrski Svetovi številki hoata Izšli 'dve knjigi, in sicer zelo zaželena In poučna kniiira 'lvakn si pridobim Prijatelje ter dr. Kotnika ••Slovensko starosvcinosli-, kl bo veren prikaz domačih slovenskih ohl-čajev^ iu navad. Naročite au čimproj na — Opozarjajo «e vs| Imetniki nalivnih peres, da ima tvrdka Uverest še na zalogi rezervna peresen, katera so precizno izdelana iz. nnjhol.Ucirn material« ter docel« odgovarjajo kvaliteti zlatih peres. Na zalogi so tinti specialna kopirna peresa za kopirno knjigovodstvo Ljubljančani, pohitite dokler traja zaloga I EVKHKST, Prešernova 44. — Vaš radi,, aparat prodaste najhitreje in najboljše, „ko KH Izničite v komisijsko prodajo tvrdki EVEltEST Prešernova 44. — Lekarne.' Nočno službo imajo lekarne: dr. Plecoll, Bletiveisov« cesta 6; mr. Hočevar. Celovška cesta 62. in mr. Garlus, Moste, Zaloška cestu 47. Wehrmasht • Slaraifsrt- Gf fizier Laibach-Mitteilung Ah Donnerstng den 28. 10. werden dio vom obigiin Kommnndo ar.sgcstelltun Blnck-pasalerscboine, \velche mit 31. 10. nblaufen. verliingcrt. Dio Vorliingerungen erfolgcn wie folgt: Am 2S. 10. nb »!, llbr f lip die Anire-stollton und Arbcller von Groeshetrlebon Ulit iiber 50 Angcslellten umi Arbeilern. Am 29. 10. liir Batriebe mit tibor 20 An-gcslellto mul Arboiter. Ara 30. 10. fiir Angestelltcn von Kauf-loulcn und Gn« erbet rcibenden, die iiber 3 Apgoatellta bez\v. Arbciter bescliiiftigen. Alle liinr genannten Inturoaaenton huhen ftlr ilire GotoIgHahaft ein Verzcichni* mit Namen, \\ohnort und dio niitige Straason-sperro f lir dio zur Vcrliingcrung in Potrudit knmmcndcn Gefolgsuliuftunltglicder aiifziistollon, zu ttelehen sio die mit 31. 10. ablaufcnden Pusalerarbelne hellcgen. Am 2. 3. und 4. November vverden die Klnzelnusvelso. vvoleho ebcnfulls am 81. 10. ublaufeu, verliingcrt u. zw. am 2. XI. von A lila II am 3. XI. von I t,is N nm 4. XI. von O lds Z vom Donnerstng den 28. to. hts eln-»ehllosslloh 6. 11. tvorden Gcsueho flir Atis-stellung von ncucn Pasalerschcincn in kol-nom Falle .mucnouitncu. Ausgeuomracn sinil nur Todesflille. Fcvslisivo rocsia Ljubljana objavlja; Olt četrtka, dne 2S. 10., itnlle se bo.lo podaljševali! prepustnice za bloke v ljubljanski pokrajini, katere boilo potekle 7. duein 31. 10.. kakor sledi: Dne 28. 10. ob 8 in pol uri za naatav-IJenee in delavce podjetij, kt zaposlujejo preko 50 oseh. Dne 211. 10. zn obrate preko 20 naatav-ljeneev In delavcev. Dne 30. 10. za trgovske nastaviience In obrtnike, ki zaposlujejo več kot tri oaobe. Vsi zgoraj navedeni Interesenti naj predložijo seznam oseb, stanovanje in blok, ki pride v poštev. knkor tudi zapadle prepustnico. Dne 2., 3. in 4. XI. so boilo poilallše-vale prepustnice posameznikov, ki zapadejo z dnom 31. 10., In sicer: dne 2. 11. od A do H dno 3. 11. oil I do N dne 4. 11. pit O do 7. Oil četrtka, ilnn 28. 10.. do vštetega C. U. so prošnje za nove pronustnico v nobenem primeru ne sprejemajo, Izvzemši v smrtnih slučajih. Narcuha o trgovini s sadjem fief pokrajinsko upravo v Ljubljani nn podlagi člena 1. razglasa vrhovnega komisarja z dno 20. septembra 1043, »t. 1, iu smatrajoč za potrebno urediti trgovino s sadjem, odreja: <'l. 1. Nakup in prodaja sadja (svežeira in suhega), domačega pridelka iu uvoženega, sta v pokrajini dovoljena cilino tvrd. kani. ki irniio obrtno pooblastilo In dobi za to še nilohrenjs Prevoda. fi. S. Za prevoz sad ta v količinah nad 10 kg Je potrebno dovoljenje Prevoda. f'I. 3. Nadzorstvo nad trgovino in raz. dcllevnnjem sadja vodi Prebranicvalnt /a. vod, ki se obenem pooblašča, ila izda iz. vršilno predpise k tej naredili. f'l. 4. I'reki®ki tn nnredbe knkor tudi izvršilnih predpisov, ki sc izdajo na osnovi te naredbo. se kaznujejo 7. denarno globo 50.000 lir nli 7. zaporom do dveh mesecev. V težjih primerih se l.-ihko združita obe kazni, Poleg torra se v vsakem primeru odredi tudi zaplemba blaga. (I. 5. T,-i naredba otopi z današnjim dnem v veljnvo. Ljubljana, dno 26. oktobra 1913. Predsednik: Gen. Itupnik. Nakazovanje bolniških dodatkov za november Bolnikom, ki so pn predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatko racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urmla meseca novembrn delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8—11.45 samo v pritličju Tur-jaško palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu: Od' 2.-9. novembra samo bolnikom, kl Imajo pravico tudi za nirsn. lako dn pride.io na \ rs t o v torek. 2. novembra, bolniki z začetnicami A—D, v sredo, .1. novembra. E—.T, v četrtek. 4. novembra, K, v petek. 5. novembra, I,—N. v soboto. 6. novembra. O in P. v ponedeljek, 8. novembra, K—T, v torek, 9. novembra. U—Z. Od 10.—IS. novembra drugim bolnikom, tako dn urldejo na vrsto v srciln, 10. novembrn. A-D, \ četrtek, 11. novembra, E—J. v petek, 12. novembra. K. v soboto, 13. novem-jira L—M. v ponedeljek, IV novembrn. O in P, v torek 16. novembra. It i" S. v sredo. 17. novembrn. R—11, v četrtek. IS. nov, V ?.. (M 11.—27. novembra bo bolniki n-Nck lirlii nnknzil« za sladkor zn nivonckn in bol- i nlke. toda lo na podlagi predloženih zdrav- 1 nlškili spričeval, it« pridejo n« vrsto ▼ potek. 19. novembrn, A—D, v aohnto, 20. novembra, E—J, v ponedeljek. 22. novembra, K, v torek. 28. novembra, L In M v sredo. 24. novembr« N—1', v četrtek, 25. novembra, It ln S. v petek. 26. novembru. S—U, v soboto, 27. novembra. V—Ž, Zdravstveni zavodi, ki so upr«vlčenl dobivali posebne bolniike dodatke, raj pošljejo pn nakazil« od 2.-10. novembra annio popoleno. Bolniki ki dohlv«j© dodatek moj« n«j s seboj prinesejo živilsko nakaznico z« mo-seu november z od rezki r.« nieao. Opozarjamo, da sprejema ineatnl fizikat zdravniška spričevala z« priznanje bolniškega dodatka živil snino od 1__80. v mcaecu. Iteklamelj zamudnikov zaradi velikega naval« ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na la razpored, ki se nuj upravičenci po njem natanko ravnajo ter unj ga zuto lzrežejo In shranijo. OBVESTILA »PREVODA« Poziv trgovcem! Vsi razdcljevalci racijnnirnnlh živil, tn Jo trgovci, zadruge ln peki mest« Ljubljane. morajo najkasneje do dne 2. novembra 19(3 prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v LJubljani, Novi trg 4.11. soba štev. 14. točno stanje zalog r. dnem • II. oktobra 1941 zn naslednjo hlniroi rtara anotn« anok«. čut« piauična moka. ržuna moka, ječmenova moka, koruzna moka, t<>. stonjne, riž, olje, maato, mast, slanina, sladkor. Prijava inora biti pismena, » podpisom ln štampiljko tvrdke. Razdeljevanje krompirja Llubljnnskl potrošniki st bodo nabaviti ml 28. X. do 2. XI. po 1 tg kroinplrl« n« 1. odrezek nakaznico za krompir pri nn-slednjih tvrdknh: Kmetijska družba (Novi trg 3i, Kmetijska zadrug« (Maistrova ul. 10), Nabav, zadruga drž. ust. (Vodnikov tre). Jc aCin Ivan (Napoleonov trgi, Zaplatll Angola (Gnljevica 9). Kačtir Franc (Vodnikova 87i. Ooapod«rska c«drut>« (Btelwelao-va). I. det. konz. društvo (Kongresni tre). Skupna nabavna zadrug« (Dunaiskn n. 12). Jurčič (Dunajska c.l, 1'ezdir Ivan (Gra.tl-Sčo), Lundor (ltožra dolina). Drnškovlč I7.e-cnn iama), Marolt Karnl (Trnnvskn.1. Mlakar Iimlolf (Jernnjevn), Jereb ItiHnlf (Glin. co), Nabav, zadruga u«l. dr? železnic (Ma. Mirvkovtii l.oL-at Anton (Miklošičeva) in Marinko Terezija (Prisoja«). Razdeljevanje jabolk Od 28 X. ,lo 3. XI. sn bo razdeljfval* prva pošiljk« jabolk in sicer »apio za otroke u« IR. let« starosti na A odrezek do. 'talilo živilske nakaznice za mladino za mesce oktober, In sicer pn 4 kg na osebo. Iiazilel.levnle Jih hmlo naslednje tvrdke: j rgovci s sadjem na drobno, Kmetijska družil« (Novi Irg ,11, Gospodarska zveza (Mi.ist rova ulica 10). Kmetijska zadrugi Mnlatrnv« lOi, I. Delov.ko Konznmno društvo (Kongresni trg), Gospodami«« z.ailrne.-i (Dima taka cesta 29'. Nabavna In nrmliinn andruffa drž. uslužbencev (Vodnikov trgi ■Nabavna in Prmtajna zadruga usluibeucov drž. železnic (Ma»urykovn ccstal. DRŽAVNO GLEDALIŠČE Dramai Četrtek, 28. oktohr«, ob KUOi »Potopljeni svet« Rod Četrtek. Petek, 21 oktobra ob 16.30: »Cvetje v Jeso- tll«. Pcr| Prvi. Sobot«, 30. oktobra, ob 16.10: »Kararnlc«'. Premiera. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. Onerat Četrtek, 18. oktohr« ob 16: »Netopir« Ited A. Petek 25 oktohr«: Zaprto, Sobot«. S«, oktohr«, ob 16i »Netopir«. Opo-reta. laven. Cene od 33 lir navzdol. Radio Ljubljana dnevni spored za 28. oktober. 8.30-9 Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev oilrlajn iln 12 2(1— 12.20-12.30 Glasbeni uvod 12.oO-l_2.43 Poročila v nomičlui iu slovenščini — 124.1—14 Koncert glasbe z,i razvedrilo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. ftijaneo — 1I—14.15 Poročil« v nemščini — 14.15-15 Opoldanski koncert — Prekinitev oddaje iln 17 — 17-17.15 Poročila v nemščini tn slovenščini — 17.15 17.4-"> Popnldanski koncert — 17.45—18 Narodopisno predavanje — Prekinitev o-tdnje iln 19 — 19 19 .10 Sloven«ko glasbo irva.in radijski orkester, vrnil dirigent D. M. Sijanec — 19.30-19.45 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini napoved sporeda za nnsle,rn.il dan — 19.(5-20 Mala modlirra — 20 -20.15 Poročila v nemščini — 20.15 -20.45 hncert klasičnega tria — 20.45 -21.15 Strauss •-'•nirt In preobražen |o-. „p. 24 — "115 "•» VVaške pesnil — 22-32.10 Poročila v 'nemščini. IEL. KINO U1VIOIV ""j Kukn je »larl zvili lisjnk nknnit Inkomnccn mcšclnrja vam predočuje sijajna burka »PRODANI STARI OČKA« Jnscf Kiclihciin, Krna Fpntsch, \Vlnic Markus, Oskar Slma Kil, [ Picdtlavs ob dalsvnfklh ob K.so ln 17.50 TEL KINO SLOGA Pravi 1IANS ALUl-nSOV film. poln živ Ijcnja, dovlipov, nnpet, v sijajni opremi in najboljši zasedbi, draniallčcu, obenem poln humorja |c TOBISOV velefilm »BARON T H EN K« Sndelu je|o Klillio Dnrr.i h, Svbille Srhmfl. Oskar (iima in mnoirii drugih najboljših umetnikov. — flcžija: llorborl Selpln. Predstavo ob delavnikih ob li In 17, Priskrbite :! vstopnice t predprodaji! Sonce in splošno vreme v zimi 1943-44 V članku v »Slovencu« 7. dne 1. 7. 1943, St. Uli, smo pojasnili, kakšno l>o splošno vreme v poletju in v jeseni 11)43. Izrodilo io bilo Id vreme, knkor jo bilo tudi izredno sončno delovanje. Približuje so namreč dnini pomirjen ju sončne aktivnosti, ln nnvi: dežna sončna pumirjonost so imenuje tudi »veliki minimum«, ko jo sonce dalj čoBa, tudi iio več mesecev, broz vsakih peg. V č asu »velikega minimu jo sončno izžarevanje drugačno, kot ob čnsu največjo sončno aktivnosti, t. j. ob »velikem maksi-iiitu, ko .io sonce izredno aktivno, kur num dokazujejo razni pojavi nn soncu, knkor Številno pene iu eruiieije (veliki maksimum lotu 1937-88). ... , Vsa sončna aktivnost izviru iz njegovo notranjosti: iz »žarišč«. ki delujejo v krajših čusuvno različnih in svojstvenih ruz-ilobjib. — Iz žarišč strujijo v notranjosti struie (ritmi), ki posredno "povzročajo un sončni ptivišini (lotosfori) razno vidno pojave, knkor pego, erupcije in dr. Povprečno trnju sončna i.ktivnost U lot. katera doba se imeuujo »11-lctna miikslmiiliia perioda sončnih peir«. V luiiksiniulni poriodi sonenn nktivnost nnrnšča oii velikega mlntnia A (glej din-gram) do velike«« makslma M, nnto pu sončna aktivnost pojenjujo do ponovnemu vellkeira nilnlniunia B, v katerega seduj probnju sončna aktivnost. V tem razdobju med A in B (dinirrnm), ko io sonce splošno aktivno in Ima več uli lnnnj licu. so v določenih fosili pojavi nenadoma na sončni površini tudi stuujo brez vsakih peg: minliniini, ki i>u trnju suino po nekoliko dni. Večdosetlotiia opazovanju poiuvov nu soncu pn so nam odkrila nekatero tajnosti teh kratkotrajnih minimpv, ki smo iih imenovali t suhniliilmo (totalne Kubmliiliiic). T-siibminlmi so pojavljajo v serijah in to v določenih sorazmernih časovnih raz-dobjlli. V vsaki seriji so pojavi več uli manj t-submininiov. čimbolj so približuje, ju posnnieziie serije k volikeinu minimu 11. tem številnejši so pojavi t-subuunimov v luisamoznih serijah. Posamezno serijo v diagramu so označone z a-ni. Serija m šo ni bila opazovana, ker so v kratkoin šole pojavi. . Zo v člankih v Slovencu- z dno u. 1042 št. 183 ili 23. 1. 194,1, št. 1H, smo objavili' diagram serij t-subniinlmov, v katerem si) bilo izračunano oziroma žo delno opazovano serije n----m. Današnji diagram pa nam prikazuje serije a-----1. knkor so bilo žo opazovane. S koliko točnostjo so tedaj lnlikn serijo v naprej izračunajo in časovno določijo, jo razvidno iz obeli objavljenih diagramov. ' Serijo t-suliminimov so pojavljajo pred velikim maksimum M. v rastočih časovnih, Pa narnsto Število serij na d — — — ni, zato jo tinti splošno vreme prod maksimum M popolnoma drugačnega tipu kot po nin-kslmu. Oh času pojavov ttorij t-subniinimov nastajajo visoko toplotno ra/.like. toilu kratkotrajnega značaja. Ciin bolj so jhi sončna aktivnost zmanjšujo in prlhliž.ujo niinitnuui 11. tor ob času samega velikega minimu H, so pa toplotno razliko majhno — toda splošno vreme islo vrsto Jo dolgotrajnejše. Ostre zimo pa nastanejo po proteku ekstroma sončne aktivnosti. Kkstrcml v sončni aktivnosti pa so: veliki maksimum M. ki trnja lahko dalj časa. Tako .io bila izredno ostril ziina v letu 1911/1942. ko so jc po ekstromu 11 ohonoin Diagram serij t-subnilnlmov pojavila tudi serija c t-submlnlmov (glej diagram). Drugi tak okstroni jo pn veliki minimum 11, ko bo ta prenehal, bodo nastalo zopet mrzlejšo zimo. Zima 1943/1914 jo prehodnega značaja. V tej zinil končujejo serije t-subininimov ter so žo pojnvlja veliki minimum It. Zato jo bila že jesen 1943 bolj veliko niinliniiliiogu tipa: splošno vrenio jo bilo dolgotrujnojšo — tendenca suše. Danes jo šo aktiven svoji končni fazi en ritem (STRU.fA). odvisno jo od lega ritma, do kdaj so ho zavlekel s svojo aktivnostjo, da so hodo v so-riji šo ponavljali l-submiiilml, ki povzročajo toplotno ruzlike. Prihodnja zima bo velikiominimalnogn značaja, kajti sonco jo sedaj tik pred začetkom velikega millimn II. ko bo sončna po maksimu pa v skriljšujočlh razdobjih. , površina do več mesecev brez večjih petr Naslednja tablica pojasni, kdaj sQ pri- in erupcij, in bo solarna konstanta zinanj- Tramvajski promet k Sv. Križu Tramvajski promet k Sv. Križu. Zaradi praznikov mrtvih ho v soboto, 3(1. t. m„ popoldno vozila proga »I« k Sv. Križu mimo magistratu po Poljanski cesti, mlini) Sv. Petra po Jegilčevi in Šmartinski cesti k Sv. Križu in nazaj po isti poli v Zg. Šiško. V nedeljo, 31. oktobra, in nn praznik Vsoh svetih v ponedeljek, 1, novembra, hodo vozile k Sv. Križu ves dnu vso progo takole: Proga »t« iz Zg. Šiške mimo magistrata [ki Poljanski cesti, mimo Sv. Petra I »o .legličovi in Šmartinski cesti k Sv. Križu iu nazaj po isti poti v Zg. Šiško. — Proga »2- nespremenjeno iz Most mimo Sv. Petra, po Poljanski ccsti, mimo magistrata, glavngu kolodvora, po Šmartinski cesti k Sv, Križu in nazaj po isti poti. — Proga »3« oil Rakovnika mimo magistratu ter po Poljanah k Sv. Križu ter po isti poti nazaj nu Itakovnik. — Proga »4, z Viča mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu ter no isti »iti nazaj na Vič. Na Vernih duš dan. v I orek, 2. novembra, ho ves dan k Sv. Križu vozilu tudi proga >t" enako kot v soboto, 31). oktobra, t. j. iz Šiške mimo magistrata pn Poljanski cesti, mimo Sv. Petra, po .legličovi in Šmartinski cesti k Sv. Križu ter po isti poti nazaj v Zg. Šiško. — Potnike vljudno prosimo, naj vstopajo pri zadnjih vratih, izstopujo pa samo pri sprednjih, posebno jih pa šc prosimo, naj ne stojo na zadnjem stopnišču, dokler je v vozu Se knj prostora. Vožnja na stopnicah jo nnj-strožo prepovedana. V '('ilcljo. 31. oktobra, iu na praznik Vseh svetih v ponedeljek. 1. novembra, so vozovi no bodo ustavljali na postajališčih: Vilhnrjevn cesta, Savska ] cesta. Zale in Linhartova cesta. Potnike znova nuproSamo. naj imajo denar za voznimi pripravljen ler no zadržujejo spre-] vodnikov z iskanjem denaria po vseli že- | pili. Potniki, ki imajo mesečne vozno listke.' morajo mesečne izkaznico sami od sobo pokazati sprevodniku, ne dn hi jih moral sprevodnik šele pozivati in čakati, dn so izkažejo. Sprevodniki imajo nalog, du takim potnikom, ki hi toga no upoStovaii, znračunuio redno ceno. Najvišje prodajne cene zn cvetje io no odredbi pokrajinskega predsednika odobrila pokrajinska uprava takole: domače krlzan-temo v šopkih po 8 komadov 4.50 I. zn Šopek: pri vrtnarjih vzgojene domače kriznn-tomo po velikosti 3 do 5 L knmail: brez umetnega vrlnnrjenja vzgojeno domačo kri-zantemo po 3 I, za komad: mahonijeve vejico ">« veselje tlo otrok, iščem; Osenur, ToinSičeva 5. svežo deteljo, korenje in peso kupuje Zcgoza, Gallusovo nabrežje 33. motorna kolesa otl 123—300 'rm, najnovejši inoilcll, zaradi izpraznitve skladišč, razprodaja Suštaršič, mehniiič na delavnica, Itleivveisova 13 (1'igovcc, levo dvorišče). oseba vešča krpanja vreč -tlobi takoj zaposlilev. Naslov v upr. »Slov.« št. 7331. sladkorno peso krmilno |)cso, korenje, repo iu gnoj, kupim'. Naslov v upr, »Slov.« St. 7324. hišnico sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7326. _ Pelerino in sneške ali močne, nepremagljive čevlje št. 34, vse dobro ohranjeno, kupim za S letno deklico. Ponudbe ti il upravo »Slov.c pod »Nujno« 7312._ štedilnik emailiron, skoraj nov, prodani. - Poizve sol Zaloška 69. čelo posamezno serijo t-subminimov delovati ler njih časovno razdobje. Znak ie rt J c Datum pričetka serije Hazdoble med posameznimi serijami 1 faktoi)" fi< Vel ki minlnvm A 31. 12. 1931. a 29. 6. 1931. 3,- » b 2.1. 7. 1935. 4,2 S 3 ° e 30. 11. 1937 Ml Vel kl maksimum 4,7 B ™ "o d e 30. 3. 103«. 4 5. 1940. 2.7 2 2 n E = f 3. 4. 1911. 1,8 C9 N> M a ~ e 7. 11. 1941. 1,2 b i 28 S. 1912. 1,1 II C. 7f 4. 1. 1943. 11 J,6 £ J- = i 10. 5. 11143. 0,70 B 11 » T) < k 2. S. 19.3. 0,4fi » S " 3 J 1 10. 10. 1943. 0,?8 n n 3 n (3 J.. m 1 1 < i T U B; VelUl minimum | Diagram pn pojasnjujo gornjo tablico. Iz. tablico jo razvidno, da so serije t-siiliiiiininiov lahko pojavijo ob vsakoletnem času. Kadar pa so pojavljajo te serije tedaj opažamo, da nastajajo v zemeljskem o. nič ju Izredne toplotne razlike. Na to pojave sino žo v gori cit. člankih ponovno opozorili, ter obenem skušali tudi pojasni-ti. knko bo v krajšem uli daljšem času splošno vreme. • Sedli.i ponehajo sončnn aktivnost, serijo t-subminimov končujejo, ter se bodo v kratkem popolnoma zlile v vel. minimum, ko ho sončna obla daljši čns, po več mesecev brez vsakih vidnih pojavov: brez |>eg in ^lr. Vpliv velikega ininima na splošno vremo jo gotovo drugačen, kot ob času maksimalno sončno aktivnosti. To nam pojasnjuje tudi solarna konstanta. Pod solarno konstanto razumemo vso celotno energijo sončnega izžarevanja, kl ga površina 1 kvadratnega centimetra prejme oil sonca tekom 1 minute. Solarna konstanta = 1-9» calfcmJ min. Nekateri astrofiziki so dognali, da solarna konstanta ni vedno enaka, nmpnk da so spreminja (v manjših kalorijah), lo spremembo solarno konstanto so toliko, da no astrofiziki z zamudnimi meritvami (Py-rheliometer) dognali, (la gro krivulja diagrama solarne konstante vzporedno s krivuljo sončne aktivnosti (peg). Ta dognanja pa tudi potrjujejo: naSa opazovanja in nove Izsledke zakonitosti pojavov in vplivov t-subminimov na zemeljsko ozračje. Pri najvišji sončni aktivnosti sc lnlikn nenadoma zmanjša solarna konstanta. ako se pojavijo tedaj tudi serijo t-suliminimov, ki direktno vplivajo na zemeljsko ozrnčjo ter povzročijo nenadne toplotno razlike. Pred velikim maksimum M (diagram) so pojavi le malo število serij t-submininiov a — — — e. po maksimu M Siina v tem smislu tudi vplivala na zemeljsko ozrnčjo. Običajno poznojesensko in zgodnjepn-mlntlnnsko padavine so itak pri nas v večji meri v novembru in marcu. Znto bo tudi ; višja količina padavin v novembru 1913 iu ! v marcu 1944. Le v primeru zapoznelih serij t-submininiov bo skupna mesečna količina i pndnvin visoka tudi Se v mesecih december 1913 in v fcbrunrju, 1944. Dosednj potekn ! razvoj sončno aktivnosti, kakor smo jo že : v prejšnjih diagramih predvidevali, lior-j lunino, zato so pričakuje, da bo skupna mc-] sočna količina padavin v decembru 1943 in j v januarju in v februarju 1944 nizka. I Povprečno mesočnn toplota v mesecih december 1943 in v januarju ter februarju 1914 nad lediSčem, samo januar 1944 bo zn spoznanje hladnejši. V splošnem pa ho vre- i mo v teh mesecih trajnejšega znnčnjn, tnalo 1 padavin ter brez občutnega mraza. Po tej zimi pa bodo prihodnjo zime zo-I pet ostrejšo narave, ker se hodo pojavljalo j Sele t>o velikem minimalnem ekstromu 11. 1 Po velikem minimu 11 bo sonco zopet pri-i čelo s svojo vcličnstno naravno igro »»11-: letno maksimalno periode sončnih peg < I novo aktivnost. Ko bo datum tega pričetka znan. nam h0 mogočo določati, kilnj sc hodo pojavljalo serije t-subminimov v novi periodi in kakšno bo tedaj splošno vrenio. Priv. astro-observatorij zn opazovanjo sonca v Ljubljani. Ivan Tome. Zaklonišče pred letalskimi napadi opremite čim bolj udobno! Pri tem naj sodelujejo vsi stanovalci hišel Zahvala vsem, ki so spremili na poslednji poti našo ljubljeno telo, sestrično, gospodično Posebno zalivalo izrekamo častili duhovščini, p. dr. Mnjcnu za nadvse požrtvovalno zdravljenje, blagim gospein Kršč. žen. društva in šentpetrske Elizabetne konferenee, ki so ji izkazavale prav sestrsko ljubav, darovolceln vencev in šopkov, kakor onim, ki so prispevali v dobrodelne namene, p. n. sosedom za vso naklonjenost, pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljive žalostinke, govornicama g. Sadnrjcvi in g. Remcev i za prisrčne poslovilne besede in vsem, ki so nepozabni rajni izkazali kakor koli zadnjo čast in ljubav. Bog plačaj vsem in onim, ki so in bodo šc molili za njen dušni pokoj! Žalujoča nečakinja Ančka R i h a r in ostalo sorodstvo UMRL NAM JE NAŠ NAJDRAŽJI SOrROG, OCE IN STARI OČE, GOSPOD DOKTOR TOMO ZARNEK ZDRAVNIK NA ZADNJI POTI GA BOMO SPREMILI V ČETRTEK, DNE 28. OKTOBRA 1943, OB POL ŠTIRIH POPOLDNE NA FARNO POKOPALIŠČE V ZAGORJU OB SAVI. ZAGORJE O/S, LJUBLJANA, ZAGREB, KROPA, 26. OKT. 1943. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Vinko Beličid Mislila je nazaj, vse do onega popoldneva ob Bohinjskem jezeru. Ko se je spominjala tistega njunega zadnjega razgovora, jo je vselej obšlo veliko začudenje: Kako seni mogla tako ravnati? Zdaj je kot zrela ženska mirneje in pogumneje gledala na svojo davno ljubezen. Velika odpoved, ki jo je bila prevzela in jo naložila tudi Janku, je bila zdaj v njenih očeh skoraj nekaj grešnega, te se je spraševala, kaj bi kakšno drugo dekle napravilo na njenem mestu, si jc navadno brez težiiv odgovorila: čim prej bi se poročilo. Ona pa je Jankovo in svojo ljubezen pritisnila do tal, jin-inesto tla bi bila obadva danes srečna starša s kopico zdravih otrok... Srečna? Ah, kdo to ve! Ali ni morebiti le i/, strahu pred nesrečo bežala iz sreče in pcsint v molk in pozabo? In iz zavesti, da njuna grešna ljubezen ne more priklicati božjega blagoslova na bodoče zakonsko življenje? Bežal je — čeprav ni vedel zakaj — tudi Jnnko. Kolikokrat ji jc govoril o usodni povezanosti in njunih življenjskih poteh? Izpričal je to povezanost in jc bežal, ves močan in pogumen in nezlomljiv, v svoj lastni molk in v svojo veliko Novela I pozabo. Ni si iskal dftdotn in ni se oženil, in sam Bog ve, koliko samoza-tajevnnj je bilo treba. Gledala je v razpelo v kotu in obraz ji je drhtel, ko jc šepetala: Nnj bo dovolj, o Bog! Naj bo dovolj! Šele čez dolgo časa je slišala ščinkavce na vrtu, kako nengnano prepevajo pomladi v pozdrav. Na vrtu so cvetele žolte in vijoličasto mačehe in sinje spominčice so mežikale ko nedolžne otroške oči. Med gredami je dehtela češnja, bela in čudovita, ko da jo je zapadel sam božični sneg. Po drevju so peli kosi in sanjali o bližnjem zarodu v živi meji. južno steno vile so prepletale svetlomodre glicinije. Mlado sonce je ogrevalo ves ta cvet, vso to pesem, vse te velike upe. Mojca je sredi vrta globoko srkala pomlad in vsnk trenutek je bila lepša, omamnejša — in nesrečnejša. 7, oblaki, dežjem in mrakom pa so prihajale težke misli. Kaj pa, če se bo Jnnkti zdelo ne- 1 : " smiselno vse to, česatv se jp Mojca v lepih, lihih sanjali oklenila? Če ni v njem več nobene želje po družini? Cc se je že sprijaznil in pomiril z življenjem, kakršno se mu jc naklonilo? In končno: kaj, če je srečen in zado- | voljen in ničesar nc pogreša? Ob takih mislih jc Mojca stisnila usinice in je negibno strmela predse. Poleni pojdejo leta počasi na jesen. Na glavo se bodo prikradli prvi sivi lasje. Vsa pozornost bo posvečena nečakom in nečakinjam, dokler nc dorastejo in ne odletijo vsao-sebnegu. V. Ko se jc Petrušič v začetku maja vrnil v Novo mesto in stopil v svoj razred tra jc nasmehoma pozdravilo trideset mladih obrazov. Tedaj je vedel: za eno ljubezen me pa Bog vendarle ni prikrajšal — za ljubezen učencev do učitelja. Pogledal je Lučko v prvi klopi, okretni se je k oknu in v trenutku ga je obšla misel, dn I>ojde življenje svojo mirno pot dalje. Zakaj — kako bi mogel Lučko še rad imeti, ako bi Mojca zavrnila njegovo misel? Kako bi se mogel še veselo ozreti v učenkine oči, ako bi ga vselej vznemirila znvest, da so mu prav te... prav take oči dvakrat odklonile zaželeno življenjsko pot? Prišel je na mrtvo točko, kakršne ni nikdar pričakoval. A nekaj je vendar bilo treba storiti. Ni vedel, ali naj Mojci piše ali naj se šc dalje umika v svoj molk. Kaj si danes Mojca misli o meni? Ali je ne bi užalil, če bi ji napisal, da še vedno živi v mojem srefi? Kaj bi mi odgovorila? Vedno znova je doživljal dan ločitve v Bohinju, a ni si prišel nn jasno, kaj je hotela Mojca z odpovedjo niti kako si jo je biia zamislila. Kot dosmrtno pokoro? Kot pripravo na daljno srečo? Ali pa ni bila tista odpoved le izraz strahu pred veličastno srečo, ki je trkala nn vrata? Ni več vedel, knkšne tnisli in sklepi so gn obhajali, ko je korakal po lepi beli ccsti proti Bohinjski Bistrici; zakaj tisti dan se je zgodilo nekaj tako naglega in nepričakovanega, da se mu je zdelo ko sen. In res: prebudil se je iz tegn strašnegn sna v še hujšo budnost šele na Otavicah, ko gn je mati vprašala: No. Janko, kdaj bo prišla Mojca? Pobegnil jc k trtjem, v bukovje onkraj košenic in se vrnil o zdravainariji miren, ljubezniv in vdan z jasno življenjsko potjo pred sabo. ln zdaj: Mojca živi, neporočena, mirna ženska pet in trideset let. Kako ji je? Ali šc kaj misli na najino ljubezen in jo mirneje, bolj življenjsko in manj samotarsko presoja? Oh, gotovo se je kdaj spominja, zakaj srco je težko prevpiti. Novo čustvo se je rodilo v njegovem srcu: sočutje z Mojco. Ali ni morebiti ona mnogo litije trpela ko jaz? se je vprašal. Vprašanje pa mu je bilo obenem prepričljiv odgovor, ln spet je sklenil, du ji bo pisal lepo pismo, kakor ga piše človek nesrečnemu prijatelju, nudeč mu v njem vso svojo pomoč. Že je sedel za mizo, žc je imel pero v roki. Kako jo naj imenujem? je pomišljal. Draga Mojca? Spoštovana gospodična Mojca? Moja nepozabna Mojca? Nič! j0 nenadno vzkliknil. Nc bo in se smešil! Ne bom prosil, no spraševal! Kakšno pravico imam? Odkod je prišla vame ta slepa nestrpnost? če sem samotaril tako dolgo, bom lahko tudi dalje. Vstal je od mize, se oblekel in odšel na Marof, ki ga je rdečilo nizko sonce. On nekod je bilo slišati glasno govorjenje in smeli. Janko je postal in se ozrl na okrogel, gol grič. ki je bil ves rožnat v poševnih sončnih žarkih. Zagledal je mešano družbo mladih ljudi, med njimi pa sivobrndega človeka, ki se jo ob strani razgovar« jal z živahnim funtom.