PESMARICA.
ponrnozeno
na svčtlo dal
Dr. J. R. Razlag,
odvetnik v Ljubljani.
Muž je onaj, koj za rod Svoje sile sve žrtvuje, Od njeg' koj ne odstupljuje, Ma se lušio neba svod.
Delaj, moli hčerka moja, Tuji poj veselo vmes, Da rosi le sreča tvoja, Domovine čast z nebes.
V Mariboru 1872.
Natisnil F. Skaza in drugovi.
Založil izdavatelj.
Zi^O S 3
280438
Južnoslavenski mladini,
naroda nadeji, posvečuje
VtSnčok na glavi se Bliska ti 'z kitice Rožic zelenili, Slovensko d&klfe!
Lilija, vrtnica, Mila ti šmarnica Ličice krasi, — Slovensko dSklč!
Svitla ko svit neba Plamena vtrinjata V tvojili očsh se, — Slovensko dekle!
Zalo ko rožica Srca pobožnega Bistre glave je Slovensko dčkleI
i&tlrtvatelj.
Kakor vijoFce cvčt, Razveseljuje sv&t Modro, ponižno Slovensko džklž!
LSpo ko angelji V cvStji nedolžnosti Sladko prepeva Slovensko dekle!
Žlahtno ko trtica, Milo ko krnica, Solnce deklet je Slovensko dekle!
Dokler človeški rod Ima po zemlji hod Bode slovelo Slovensko džkle!
Virk.
Ti, ki si ustvaril Nas ko listja, trave, Pol sveta podaril Sinom majke Slave: Cuj nas večni Bog! Tvoji smo sinovi, Dela blagoslovi Naših slabih rok, Vsmili se sirot, Oče! z nami bodi, Kaži pravo pot, Ki do sreče vodi; Ti nam daj kreposti, Da, kar sklene um, V djanji naš pogum Skaže brez slabosti!
Predgovor k II. izdanju,
Lep venec slovenskih in sorodnih pesmi prinaša v drugič „Pesmarica", ako ravno je prvo izdanje v 5000 iztisih že med slovenskim narodom z dobrim vspehom razširjeno, ker še se vedno iz vseh slovenskih dežel poprašuje po tej zbirki, kar je živ dokaz, da segajo v srce in um naše mladine obojega spola, razkrivaje v ubranih besedah svetotajstva navdušenja za lastni narod; one žlahnijo misli in srce in spodrivajo tujke, ktere kvarijo najnežniše občutke, torej se nihče ne bode spod-tikal na lepili ljubeznih pesmicah, kterih bode po celem svetu na vse veke človečanstva. Nekoliko povečih proizvodov pesniškega uma je privzetih za govorjenje, v kterih se nahajajo vzorne misli v prelepem jeziku, da ga vedno bolje spoznavamo in cenimo v njegovem čudovito umetnem ustroju. V tej zbirki blizo 100 v prvem izdanji natisnjenih pesmi ni, namestu teh pa se je precej več drugih vvrstilo, da so lehko pristopne tudi tistim, ki nimajo celih zbirk različnih slavenskih pesniških del. Gotovo bode dobro došlo tudi nekaj hrvatsko-srbskih; bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesmi, ker tudi
samouk bode južnoslavenske brez truda popolnoma razumel in se prepričal, kako potrebno in koristno je Slovencu znati tudi narečje drugih svojih južnih bratov, ti pa bodo jedrnato krasoto slovenskega narečja spoznavali in tako se bode zaželjena vzajemnost širila med vsemi južnimi brati na slovstvenem polji. Posebno učeči se mladini pa priporočujemo češke, poljske in ruske pesmi, ker bi vsaki izobražen južni Slaven razun domačih narečij popolnoma vsaj razumeti moral severna slavenska narečja, glede kterih je samo nekaj novih izrazov in oblik naučiti se treba in vsakdo se bode prepričal, da je le jedno desetinko od bogatega zaloga vseslavenskega jezika treba privzeti k domačemu narečju, da se razumi vsako drugo. Nekaj pesmi je ponatisnjenih tudi s staročestnim slavenskim pravopisom, cirilico, ker se je poslužuje ogromna večina srbskih in ruskih sorodnikov in se je azbuke tudi pri nas že mar-sikteri samouk privadil. Sicer pa bode sčasoma vse-svetna omika se poprijela v obče latinščine in takrat padejo zasloni, kteri sedaj zadržujejo skupni razvoj narodov, rabečih različne pravopise.
V tej zbirki se nahaja lepo število junaških in do-morodnih pesmi, ktere navdušujejo na dejanja narodu na korist in slavo; tudi ima lep venec ljubeznih pesmo-tvorov, kteri blažijo srčne nagone in narod čistijo peg,
navzetih od tujinstva. Same se naj priporočajo vsakemu prijatelju človečanstva, kakoršno je, navdihnjeno za vse dobro in lepo brez hlimbe in ozkosrčnosti. Srbski bratje imajo posebno dosti junaških pesmi in tadi Slovenci so jih imeli, pa so se pozabile v teku časov, torej se naj novi zarod navdušuje pri dragih svojih bratih, da bode domovina slavna in čestita, vredna vrstnica med sestricami starodavne slave. Mladina naša naj premišljuje globoko pomembo pesmotvorov vseh slave nskih plemen, da se pripravlja na boljšo prihodnost naroda ogromnega.
Zvonite torej, krasne pesmice, po premili naši domovini od vzhoda do zahoda in budite nadejo boljše prihodnosti, dušno in telesno zdravo mladino, na neumorno delovanje za srečo in slavo velikanskega naroda slavenskega!
V beli Ljubljani na dan sv. Stanislava 1871.
Dr. J, E. Eazlag.
Predgovor k I. izdanju.
V veselji in v tugi Sloven prepeva sladke pesmi domoljubja in mile svoje žalostinke. „Nema veselice poštene, pri kteri se ne sliši pesmic sladki glas" so besede nevmrlega knezovladike Antona Slomšek-a. Sloven se v pesmah moli Bogu, večnemu vladarju neizmernih svetov, svojo iskreno in gorečo ljubezen do domovine in do presvetlega cesarja, kteri ljubi z enako ljubeznijo vse narode avstrijanske v dobrem in slabem združene, razodeva on v nje, žnočutnib pesmicah, za ktere je njegov jezik predragi materinski, kakor vstvarjen. V vsakem hramu, kjer je Slovenka, donijo pesmic glasovi od zore do mraka, s kterimi si ne krati samo časa, temuč tudi žlahta misli in srce. Slovenski hrabri vojak, ki je vsegdar pripravljen žrtvovati življenje svoje za drago domovino, za preljubljenega cesarja, stopa bu-divne pesmi prepevaje bledi smrti nasproti, da slavno zmaga ali čestito umerje na bojnem polji.
Naš južnoslavenski narod ima obilo junaških in domorodnih pesmi, ktere že od nekdaj veselo razlegajo se po hribih in dolinah, ter tudi po dvoranah izobra-
ženih mestjanov. Nabral sem torej lepo rokohvat, da bodo milodišeča kitica za tisočletnico slovenskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda, da bode še vročeja naša vroča ljubezen do domovine in cesarja.
Slovenskim devicam in mladenčem naj bodo v znamenje iskrene ljubezni, ktero čuti vsako srce za našo mladino upapolno, da prigrli vse, kar je sveto, krasno in resnično. Donite tedaj, zlate pesmice, po premili naši domovini od sevra do juga, od vzhoda do zapada, kodar zvoni jezik mili, dragi, sladki naš slovenski.
V Brežcah na novo leto 1863.
Dr. J. H. Razlag.
Slovenska Cesarska pesen.
Mi ponosni smo vojaki, Iz Slovenskega doma, Po telesu smo junaki, In pogumnega srca. Za pravico ostre meče
V boju sučemo krepko, Ko pa kri sovražna teče, Vsi zavriskamo glasno: Bog ohrani nam Cesaija, Ljube Avstrije Vladaija!
Naj sovražnika prihruje Kakor listja in trave, Naš pogum ne omaguje, Nam ne trepeta srce; Kakor skala vsi stojimo
Zoper moč sovražnih čet, In ko zmago zadobimo,
Krepko se razlega spet: Bog ohrani nam Cesarja, Močne Avstrije Vladarja!
Vse pod solncem kmalu mine,
Vse se stara, vse moije, Pa ljubezen ta no zgine,
Ona vekomaj cvetč; In ljubezen za Avstrijo
V srci hrani vsaki nas, Naše želje se glasijo
Danas kakor sledni čas: Bog ohrani nam Cesarja! Krasne Avstrije Vladarja!
Blagor nčba naj razlije
Se nad Avstrijo krasnd, Zlata sreča vsem naj sije,
Ki pod njenim škitom so; Vez edinosti naj združi Nas, sinove njene, vse, Drug rad drugemu naj služi,
Vseh pa geslo bodi le: Bog ohrani nam Cesarja, Slavne Avstrije Vladaija!
Filodemus.
Cesarska pesem!
Bog ohrani, Bog obvari,
Nam Cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike; S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije.
Za dolžnost in za pravico
Vsak pošteno zvesto stoj, Če bo treba, pa desnico
Srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja
Prišla še brez slave ni, — Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri!
Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi;
Bistri duh pa premaguje Z umetnijo, znanostmi !
Slava naj deželi klije,
Blagor bod' pri nas doma
Vsa, kar solnce jo obsije, Cveti mirna Avstrija.
Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi;
Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči.
Brate vodi vez edina Nas do cilja enega;
Živi Cesar, domovina: Večna bodi Avstrija!
In s Cesarjem zaročnica, Ene misli in krvi,
Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti.
Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli:
Franc Jožefu, Lizabeti, Celi hiši Habsburški!
Sloveiiij a
Njegovi cesarski visokosti careviču nasledniku Eudolfu, o Njegovem rojstvu 21. avgusta 1858.
Kviško rojaki! na bregih posavskih, Kviško na bregih primorskih, podravskih, Radostni glas po državi doni. Z bliskom oznanja, kaj dans se godi: Cujte, radujte se vsi narodi, Slava Bogu na višavah bodi: Avstrii krasni se dedič rodi!
Radost neskončna vsa srca ogreva, Yrisk od planine v planino odmeva; Cujte veselo zvonenje zvonov, Cujte mogočno grmenje topov: Praznik obhajamo Avstrijani, S srcem in dušo vladarju vdani, Bog ga ohrani očeta rodov!
V
Vremo Ti, novorojenec! k zibeli,
In se priklanjamo tebi veseli:
Dčte preljubljeno, dete mlade),
Naj Ti preblažena lčta tek6,
Sije na nebu Ti solnce jasno,	A
Slava naj diči Ti krono krasno!
Brani pravico z junaško rok6!
Val na skalovji razkaja se v pene: Stali Ti bomo kot skalnate stlne, Ako Ti sila krivična preti; Tvegamo za-Te življenje in kri! — Cujte, radujte se vsi narodi, Slava Bogu na višavah bodi; Prvorojenca nam Bog naj živi!
Fr, Cegnar.
Lepa naša domovina.
Lepa naša domovina, Oj junačka zemljo mila, Stare slave dedovino, Da bi svagda častna bila! Mila, kano si nam slavna, Mila si nam ti j edina, Mila, kuda si nam ravna, Mila, kuda si planina.
Vedro nebo, vedro čelo, Blaga prsa, blage noči, Toplo ISto, toplo delo, Bistre vode, bistre oči. Vele gore, veli ljudi, iKujna lica, rujna vina, Silni gromi, silni udi; — To je naša domovina!
Žanju srpi, inasu kose, DM ss žuri, snope broji, Škriplju vozi, brašno noše, Snaša preduč malo doji: Paso marha, rog se čuje, Oj, oj žveči, oj u tmine, K ognju star i mlad šetuje; Evo t' naške domovine!
Luč iz mraka daPko sija Po veseloj livadici, Pesme glasno rog odbija, Ljubni poje k tamburici; Kolo vode, živo kolo,
I	na brdu, i dolini,
Plešu mladji sve okolo; — Mi smo pobre u domovini!
Magla, što li, Unu skriva? Ni F to naših jauk turobni? Tko li moleč smrt naziva?
II	slobodni, il' su robni? „Rat je, bračo, rat junaci, Pušku hvataj, sablju paši, Sedlaj konjče, liajd pešači, Slava budi, gde su naši."
„Buči bura, magla prodje,-Puea zora, tmina beži; — Tuga mine, radost dodje, — Zdrava slabost, dušman leži!" Veseli se tužna mati, Padoše ti vrli sini, Ko junaci, složni brati Daše krvcu domovini.
Teci Savo, Dravo teci, Nit ti Dunaj silu gubi, -Kud li šumiš, svetu reci: Da svoj narod Slaven ljubi: Dok mu njive sunce grije, Dok mu hrašče bura vije, Dok mu mrtve grob sakrije, Dok mu živo srdee bije.
Antun Mihanovič.
Ilirija
Napoleon reče: Ilirija vstan'! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan?
O vitez dobrotni, Kaj ti me budiš! Daš roko mogočno, Me gori držiš!
Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, Izločit' ne morem Skor' svojih otrok.
Kdo najde Metulo In Terpo moj grad? Emona, Skardona Sta komaj poznat'.
Nazaj spet junake Kdo bode mi dal, Ki jih se spartanski Jo vojvoda bal?
Od nčkdaj snčžniki So najina last, Od tod se je naša Razlegala čast.
Je Galijan hraber Na Padu, pred njim Dorasčen je tresel V ozidju se Rim.
Že močen na morju Ilir'jan jo bil, K' se ladij e tesat' Je Rimljan učil.
oživljena.
Počasi pa Rimljan Na vojsko ravna; Se morja navaja, Premaga oba.
Široko razgraja Do sedem sto let, Al' sprane sosčdnje Ni hotel imet'.
Od severa pride Na njega vihar, Nevrčdne gospide Iz viškega vdar'.
Zdaj Franki in Gotje In Nčmci slove, Ilir pa v temnice Pozabljene gre.
Dvč sedem sto solnec Zarašča ga mah, Napoleon trebit' Ukaže mu prah.
Ilirsko mi kliče Latinec in Grč k, Slovensko mi prav'jo Domači vsi vprek.
Dobrovčan, Kotiran, Primorec, Gorenc, Pokdlpljan po starem Se zove Slovenc.
Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Če ve kdo za druj'ga, Naj reče, od kod?
Z Filipom in Sandrom So 'meli trd boj, Latince po mokrem Strah'val je njih roj.
Zveličana bodem, Zaupati smem, Godi se eno čudo, Naprej ga povem.
Duh stopa v Slovence Napoleonov, En zarod poganja Prerojen, ves nov.
Ilirija
Iz Dunaja kliče: Ilirija vstan'! Svobodnosti tvoje Napočil je dan.
Po starih pravicah Prejemi oblast, In star'mu jeziku Ovarovaj čast!
Mat' stara Sloven'ja Se komaj zavč, V očeh ji vesele Igrajo solzč.
„Kdo nek' me globoko Podsuto pozna? Besedo prestaro Slovensko mi da?"
Oprto eno roko Na Galijo 'mam, To drugo pa Grkom Prijazno podam.
Na Grecije čelu Korinto stoji, Ilirija v srcu Evrope leži.
Korintu so rekli Helensko oko, Ilirija prstan Evropini bo.
V. Vodnik.
zveličana.
„Kdo čisla moj jezik? Kdo zove me mat'? Ga hočem al' oča Al' sina 'mencat"1.
„Čez lastne snežnike Po traku voda Junake sem svoje Peljala nekda";
„Po hribih, po dolih Razširjen njih rod Prisegnil je slavni Podunavski prod".
Iz tame se sklanja V svoj prvični stan; Motn6ba odhaja, Ozori se dan.
Vindiso zagleda, Vindono od tod — Se blezu zaveda: Zor pride, — od kod?
Vindiso predstaršo Habsburško zibel — Vindono estrajško, Kdaj bivšo svoj del.
Vindisa, Vindona Slovenski ste b'16, Na Nemcih Slovencu Je Vindec ime.
Tam vedno zidali Habsburški so grad, Tu prosto vozili Do morja zaklad.
Ob mejah hrvatskih, Prot' Turkom na bran, Nedavno vstrah'vali Bel'gradski divan.
Habsburci vindiški Poznajo svoj vir; Le fini me znajo, Ak' nihče nikder.
Po kratki ločitvi, Tolažen spomen! Prestala sem južnih Sovražnikov drenj.
Od starega debla Kdo hče nas ločit'? Dok sila francoska Ne mogla odbit'?
Pesmarica,
Napoljon, ne sebi Ne meni izvest, Razmžta, razgraja, Vse tare pod pest.
Popravdne starine Ovrže mladine, Navleka novine Ondanšnji mravljinc.
Jedemo začutim, Kam zeva še dalj', Ne misli mi biti Ne oča ne kralj.
Otroke mi zabit' Domačih besed Jih sili, ko vsaki Presilež popred.
Videvšo, da z mano Kesnice mu ni, Za svoja detetca Me v živo skrbi.
Bog vidšl, za res sem Zdih'vala na vskriš', Po staremu oču Solzice prelivš.
Na glas sem mu pela Rimljanov propad, Gluhej, pa ne trme, Ko viteški glad.
Sem pela: „jaz prstan Evropini bom!" Ne da, me nevesti, Zagazi se v lom.
Kar vstane od burje Osvetni vihar, Evropa enako Ga siljena vdar'.
Kdor starga nam hoče Popravljati kaj, Dosivljena brada Prej raste imi naj.
Izbudi se pesen Očiščenih ust, Od moj'ga Frančiška, Vsem dat' jo poskus't'!
Presvetli, dobrotni Po Rudolfu vnuk! Ti vstaviš pravico, Besedo in uk.
Ti kličeš, Frančišek! Ti život mi daš, Po rodu ti mene Predstarišev znaš.
Narave slovenske Oživljeni kal Bo cvetjem in sadjem Cesarstvo obdal.
Na srcu s' mi rastel, Me babico veš, Med svoje prestare Kraljice me deš.
Vrstnica sem tvojih: Moj Srbljan, moj Leh! Slavonec in Hrvat! Slovak ino Čeh!
Polabec, Povislan, Podunavski brat Od sestre je svoje To slišati rad.
Frančišek! oddivjaš Kod ž'vinski in hud, Clovečiš, ga delaš Popameten ljud.
Ti skupiš Evropo, Dat' roke si v štren, Da sebi prisega Svet včkoma sklen.
Me sebi zap'etaš Med slavni svoj vene, Me tebi veliča Tvoj zvesti Slovenc.
Samica ti dajem Dost' pridnih otrok, Premnogo pa, sestram Pridružena, rok.
Metule te pojo, Ti uka Terpon, Belina in Čarta Razlega se don.
Te slavijo: Pola, Moj Sisek, moj Trst, Dinarsko primorje In mesta po vrst'.
Zaganjata Drava In Sava svoj šum, Rogulje Triglava Odglašajo hrum.
prijazni, pobožni! Zgol' mir je tvoj duh; po tebi je 'zginil Ošabni napuh!
Iz sinka dovršen Star oča mi! spet Zveličana, želim Le tebi živet'.
Je sosed vesoljnem Po svetu moj dom; Vezilo vseh polkov Po mokrem ti bom.
Slavenska domovina.
Vodnik.
Grde je slavska domovina? Jeli ruska carevina, Ka orjaško svoje tčlo U tri sveta širi smčlo? Nije ona samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
Gde je slavska domovina? Jeli zemlja leškog sina, Gdč junački narod stoji I za slavu ljubav goji? Nije ona samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
Grde je slavska domovina? Jeli srbska pokrajina, lli stara zemlja ona, Gdč bi Eetra i Arkona? Nije ona samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
Gdč je slavska domovina? Je 1' joj veča još širina?
Možebit se ona kriva,	_ ------, -----
Tam z Moravcom Ceh gde biva? Gdč vec zora dan otvora? Nije tamo samo, nije,	Nije tamo samo, nije,
Slava drugde jošte bdije.	Slava drugde jošte bdije.
2 *
Gde je slavska domovina? Je li tamo, od starina Gde panonski Slovak hodi, Tihi, krotki život vodi? Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
Gde je slavska domovina? J« 1' joj takva veličina? II je tam, gde tla celiva Dunaj, Taja, Litva živa? Nije tamo samo, nije, Slava drugdč jošte bdije.
Gde je dakle domovina Stara slavska otačbina? Je li tam, gdč vlada Ivrajnac, Istran, Štajerc, Goratanac? Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije.
II je slavska domovina Stan Hrvata, Dalmatina? II je Bosna, Crnagora,
Nije tamo samo, nije, Veče svuda slava bdije, Gdegod slavski jezik vlada Od severa do zapada, Jug i istok mili gdč je, Tam Slavjanski dom svudi je
Tim potržbno vekom nije, Da tko svemu svetu krije, Gdč i kuda vlada Slava Od naravi majka prava; Jer gdč ona pomno bdije, Pritvornosti tamo nije.
Kje dom je moj?
To je slavska domovina, Gdč nevlada snaga ina, Nego narav krotka, mila, Ka je prvim ljudim bila, To je, to je, druga nije, Prava narav gdeno bdije.
Ivan Kukuljevič.
Kje dom je moj? Sava teče po ravninah, Drava dere po pečinah; Glej povsod spomladni cvet, Zemeljski raj na pogled. In to je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom je moj.
Kje dom je moj? Ne poznaš li v zemlji mili Slavskih sinov hrabrih v sili? Bister um, dušic krotkost Ste med druzmi njih lastnost. To pa je slovenski narod, Med Slovenci dom je moj.
Kje dom je moj ?
Tam kjer Soča v blagem kraju
Vije se — podobnem raju;
Tam kje žlahtne trtice
Včnčajo goričice.
In to je slovenska krajna,
Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom jo moj? Y sinjega morja zrkalu — Cudapolnem ogledalu — Se primorski kraj blišči Z brežčiki prijaznimi. To pa je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom je moj?
Kjer slovenske slišiš pčti
Pčsmi, kjer junaki vneti
Si slovenske dčklice
Zbirajo za ljubice;
Tam kjer vlada glas slovenski
Na Slovenskem dom je moj!
Kje dom je moj?
Goratan, JPriruorje, Krajna,
Ž njimi Stajer—zemlja sjajna —
Dom rodu so slavskega
Dom rodu junaškega.
In to je Slovenja mila,
Med Slovenci dom je moj!

Kje dom je moj ? Iz orjaškega Triglava Gleda doli mati Slava, Sinke kliče in budi K delu, slogi, srčnosti, Duh slovenski zopet veje, Na Slovenskem dom je moj!
Pirnat.
Naprej !
Naprej zastava Slave, Na boj junaška kri, Za blagor očetnjave Naj puška govori!
Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravico, Ki terja jo naš dom. Naprej i. t. d. Drum, drum, drum.
Draga mati je prosila, Boke okol' vrata vila, Je plakala moja mila: Tu ostani ljubi moj!
Z Bogom mati, ljubca zdrava! Mati mi je očetnjava, Ljubca moja čast in slava; Hajdmo, hajdmo za njo v boj! Naprej zastava Slave
Na boj junaška kri.....
S. Jenko.
Hej Slovane!
Hej Slovane! ještS naše slovanska reč žije, Dokud naše včrne srdce pro naš narod bije. Žije, žije duch slovansky, bude žit na včky, Hrom a peklo marne vaše proti nam jsou vzteky!
Jazyka dar sv&ril nam Buh, Buh na? hromovladny, Nesmi nam ho tedy vyrvat na tom svete žadny; I nechat' jest tolik lidi, kolik čertu v svetš, Buh jest s nami, kdo proti nam, toho Perun smete.
Nechat' take se nad nami hrozna boufe vznese, Skala puka, dub se lame, zemš at' se trese; My stojime stale, pevnS jako skaly hradne: Cerna zem p o lil t i toho, kdo odstoupl zradne.
Hej Slovenci.
Hej Slovenci! naša reč slovenska živo klije, Dokler naše vemo srce za naš narod bije; Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Bog pač gromo-vladni nam podal je dar jezika, Da nihče na temu svetu nič nam ne podtika, Bo naj kolikor ljudi tolkanj črtov v sveti, Bog je z nam', kdor proti nam, ga Perun če podreti. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese, Bratje! mi stojimo trdno, kakor zid ograda, — Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.
Kdo je mar?
Vse doseže, kar mu drago, Bodi slava, bodi blago, Vse doseže sosed moj. Dlan doma mu ne odreče, Gre na tuje, dobro steče, Njemu zlata kaplja znoj. Vidši tujče krasne čine Se zavzame iz daljine — Kdo je mar ? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar. Čujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junak za njim pritiska, Udri, udri mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih pade, kjer porine, — Kdo je mar ? Taj pogumen korenine Je slovenski oratar.
Blaga polna trg in cesta, Barka plava v daljna mesta, Včlki kupec pošlje vse. Nam nanese mSre zlata, Njemu vsa odprta vrata, Zemlja skor njegova je, Kupi polje, plavž, grajščine, Dnarje meri na štrtine; — Kdo je mar? Taj bogati korenine Je slovenski oratar. V zbor učenih, vede slava, Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta zna. Če zapoje, vse pogleda, Na katedru grom beseda, Zvezde šteje, pravdo da. Svet posluša modrovine, Se začudi koncu tmine, — Kdo je mar? Taka glava korenine Je slovenski oratar.
NSk' se trudi v sodni hiši, Base krepko, viši, viši, Pravde čist, železen hram. Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvšzda se na prsih sveti, Cesar cl6 ga čisla sam. Kakor solnce iz višine On zašije, krivo zgine, — Kdo je mar ? Taj pravičen korenine Je slovenski oratar.
Pusti sv§t, opravke svoje, „Sursum corda" v domu poje Mož pobožan rajski svat. Vse obrne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo, Papež piše: „Ljubi brat!" Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine — Kdo je mar? Taj pobožen korenine Je slovenski oratar.
Bodi v tugi, bodi v šali Zmir ponižno Boga hvali, Ter ne zabi rojstva nit. Skaz je njemu krasno lice, Uma sprave, sle, pravice, Zvezdojasen, čist osvit. Če zavist lizuna zvine, Da zamigne sin krtine: Kdo je mar?^ Zagrmimo: Čast očine, Scer slovenski oratar.
J. Koseski.
Voj aška.
Kaj bliska se v jasnem, kaj votlo doni
Prod nami na levi na pravi,
Od sela do sela okrogi vrši,
Ko jeka v zaprti puščavi?
Orožje se bliska, vojaški je šum,
Vidi se čuda okinčanih trum;
Vitezi cenjeni
Kam ste namenjeni
Kaj vam užiga obrazu pogum.
Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj,
Za pravdo, za dom, za cesarja;
Zakonu domačemu vitežki roj,
Protivnega groza viharja;
Obraze bojari nam hrabrosti blesk
Desnica, če vdari, razruši kot tresk,
Ude trum ločimo, •»
Grade naskočimo,
Tabor pred nami drobi se ko pesk.
Podravske, posavske planjave so nas
Iz krepkega jedra rodile,
Neplašba, svoboda, premaga ta čas
So tri rojenice nam bile,
ŽelSzo je prva nadihnula v dlan,
Sloboda domovja zaročila bran,
Zmaga le gledala,
NSkaj povedala
Slišali bote, če bliža se dan,
Več ljubega naše domovje ima,
Kot celega sveta države
Bogastva neskončno v naročji gora;
Na vidu cvčteče dobrave,
In deklice naše so limbarja cvet
So tanke kot jelke, njih usta so med;
Mi jim odrečemo
Snubiti nečemo,
Gremo ostudnega tujca objet.
Nabita je risanca, oster je meč,
Obilno v krtušu je blaga,
V	junaškemu srcu poguma še več, Na vraga, o bratje, na vraga! Stoletni raztrgati v migljeji hrast, Je dana nevihti gotova oblast; Hujše mi planemo,
Urniše zmanemo,
V	prah jo spremenimo vražno pošast.
Vojaška.
Oj tovarši krv junaška
Na sovraga na sovraga
Vabi slava nas vojaška,
Vabi nas vesela zmaga, naša zmaga
Za deželo za rojake,
Za svobodo, za cesarja,
Potegnimo meče jake
Staro-slavne.
Kupo v roko, krSpčaj žile, Da jo dobro zaigramo, Naj nad nami vžiga trčsk, Mi se ne podamo. Blagoslovi, boja Bog, nas! Mi oklenemo se tvoje roke, Ti nas peljal v zmago boš Kupo v roko i. t. d.
Dokler sveti solnce božje, Cvete gora in planjava, Bo čaščeno naša orožje, Se bo pčla naša slava. Kot z oblaka grom udarli Na sovražne roje bomo, Oni bodo nam bežali Mi vriskali:
Kupo v roko, kržpčaj žile i. t. d.
Kako groza tam vihrava, Desno, levo krilo davi, Strah, trepet, obup obdava Na široko plan krvavi! — Bčšena je domovina Strt sovraga meč morilni,
Dan napočil je rešilni
V blesku zmage!
Kupo v roko, krčpčaj žile i. t. d.
Boben kliče, tromba poje,
Bodi zvesta sablja draga,
Straši, sekaj divje roje,
Kinčaj te krvava sraga. —
Na bojišče na bojišče,
Kak široko smrt korači!
Tla krvavo pozorišča
Nam veselje!
Kupo v roko, krčpčaj žile i. t. d.
Dobro smo jo zaigrali,
Trčsk nad nami vžigal je,
Mi se ne podali!
Hvala Bogu na višavi,
Da nam dal sovražnika je v roko,
Peljal v slavno zmago nas!
Voj aška.
Pet črčvljev mčrim, palcev pet; Adijo, ljubca, starši In z Bogom vi tovarši Dopolnil sem devetnajst Ičt; Pet črčvljev merim, palcev pet In čvrste sem postave Od nog do glave.
Očetov dom! ti na slovd, Kdor ni za boljo rabo, Naj varje dom in babo, Al v šolah beli si glavo! Junaka vabi boj, ne b6 Se trudil on z drčvesom In ne s peresom.
Doma povsod, doma nikir Obhodi dosti svčta, Zavolj njega dekleta, Ženice imajo prepir; In kadar zapusti kvartir, Si marsiktera 'z hiše Solzice briše.
Le eni ljubici je zvest, Ti ljubci čast se pravi, Ta gre z njim v boj krvavi, Ga spremlja črez gore brez cčst, In črez ozidje trdnih mčst, Kjer smrt junaške brate Povabi v svate.
Učeni stan je zaničvan,	Saj včm, da mora vsak umrčt'
Skrbi in huda lčta	In iti vsak k pokoju,
More ubozga kmeta,	Na postlji ali v boju,
Naj prvi stan vojaški stan;	Potrta starost, mladi cvčt. —
Vojak živi vesel v en dan	Pet črčvljev merim, palcev pet,
Saj cesar da pol hlčba	Veselo čem živeti,
In kar je treba.	Junaško — vmrfeti.
Dr. Prešeren.
Budnica.
Bratje, kliče domovina Vstan'te v njeno sveto službo, Dolžnost vsakega je sina, Da ustopi v sveto družbo, Ktera materi pomaga, Kčšit tujega se vraga.
Glejte kako ona stoka, Vsa v verige je vkovana, Polna plaka, polna joka Z žalostjo je vsa obdana Stopte bratje v sveto družbo — Domovine sveto službo!
Dajo rešimo težave, Svobodo ji spet dobimo, Drage našs očetnjave — Lice tužno razvedrimo Stopte bratje v sveto družbo — Domovine sveto službo!
Slušaj, slušaj draga mati! Od vseh stran že hrum se sliša, Vstajajo že tvoji svati, Varhi tvojega svetiša Vsi kričijo: Hajd 11 boje V brambo domovine svoje!
Dav. Trstenjak.
Lavdon pri
Stoji stoji tam Beligrad! Za gradom teče rdeča kri, Za gradom teče rdeča kri, Da b' gnala mlinske kamne tri.
Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži, On če imeti Beligrad, In turško vojsko pokončat!
Belemgradn.
Ošaben Turk se mu smeji In Lavdonu tak govori: „Si prišel mene ti častit, Al' prišel zajce si lovit?"
„Ne pridem zajcev jaz lovit, Al' prišel tebe sem častit: S svinčen'mi kroglam' te škropil In s črnim prahom bom kadil."
Cesarske puške pokajo, Se turške gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, Se Turki z grada vlečejo.
Glej tak mogočen Lavdon je Premagal vse sovražnike; In dokler Bžligrad stoji Na slavo Lavdonu slovi.
Narodna.
Pesem brambovska.
Presvčtli Cesar vabi nas
Na domovine bran' Grmi Ž9 mžsto, trg in vas K banderu ven na plan'.
Pri tem bander' prisežemo,
Na pričo je nebo, Da kamor pojde, pojdeino, Veselje nam je to.
Sovražna roka še nikir
Ni boja žugala, Le skrb nas je za ljubi mir U brambo združila.
Če naš'ga kaj prevzetniki
Od nas bi htšli imčt' Mi srčni radovoljniki Jih hočamo podrčt'.
Mi brambovei ne iščsmo Kraljestva tujga last;
Za svoje se potegnemo In za dežele čast.
Za božjo rčč namerjen bod' Ognjeni strel in meč
Za svetlega Cesarja rod Na vojsko hočmo teč'.
Ohranit to je vsak dolžan, Kar je narljubše kom,
Za svoje starše stojmo v bran Otroke, Ž3no, dom.
Zdaj potrdimo bratovšno, Naj roko vsaki da,
Da se prisega naša bo.
Povsod razlegala.
V. Vodnik.
Brambovska dobra volja.
Kar smo mi brambovci, Več nismo cagovci, Volje smo židane, Dobro nam je.
Kaj neki maramo Samo to prašamo Kje so sovražniki? Jih čmo nabit.
Drava čegava je, Soča čogava je Jih bomo varvali, Kdo jih če pit.
Pridte sovražniki, Pridte razbojniki, Tepeni bodete, Vas je premal.
Poljci, Estrajhari, Čehi in Madjari Vsi smo za enega, Eden za vse.
Mi vas povabimo, Ki ne pozabimo Kaki vojaki ste, Zajmite z nam!
Z vrhom natočimo Kozarce, hočemo Naj pred cesarjevo Zdravico pit.
Vojakom
V	brambo slavne domovine Kliče cesar svoje sine, Kliče hrabra Avstrija. Tak na noge korenjaki, Slavovčnčani vojščaki — Za cesarja in Boga.
Ostre meča opašite, Puške s kroglami nabite, In na puško bajoneti Ura že slovesna bije,
V	zraku se zastava vije In krog nje očestva cvet.
Srečno, srečno! Bog vas vodi,' Desni angelj z vami hodi Črez doline in gorč;
V	duhu bomo vas spremljali In po hrabrosti poznali, Da ste sini Avstrije.
Zdaj pimo tičino Za cesaričino Zdravje, naj lilija Večno cvete.
Domove varite, Prav gospodarite Zenice, matere, Stari možjč.
Neveste, ljubice
Trčmo na kupice,
Ko nazaj pridemo,
Poroka bo.	y Vodnik.
za slovo.
Za vas bomo mi molili, Ko se bote srčno bili, Sškal meč bo mah na mah, Da sovražnike pobili, Na vse kraje razkadili Bi, ko včter cestni prah.
Ko na čelo mir drhali Bote z mcčam zapisali, Zopet pridite domo! Da junaške hrabre sine, Sine drage domovine, Z včnci slave všnčamo.
če bi pa po božji volji Padli tam na slavnem polji, Vas ne bilo več nazaj : Bodi vaša tovaršija Jezus, Jožef in Marija — Vas spremljaje v sveti raj!
J. Virk.
Molitva graničara.
Bože, zovem tebe! Nuz gromotni jek pušakah, Zvek sabljah, vaj junakah Kralju ratah, zovem tebe; Bože, vodi mene!
Bože, vodi mene! Dičnoj smrti, il pobedi. Tvoju volju ruka slždi, Kako hočeš, vodi mene; Bože, poznam tebe!
Bože, poznam tebe! Kak u cvetnom perivoju Tak u dobru i u boju. Sveg izvoru! poznam tebe, Bože, štiti mene!
Bože, štiti mene! Dokle besni srčba boja, Razpršujuc krila svoja. Vojujuceg štiti mene, Bože, slavim tebe!
Bože, slavim tebe! Ili pao na stratištu, Pobedio F na bojištu. Živ i mrtav slavim tebe, Bože, pomoz' mene!
Bože, pomoz' mene! Grom topovah, jek pušakah, Zvek sabaljah, vaj junakah, Kada besni, pomoz' mene, Bože, zovem tebe! L. Iiic.
Ljnbar junaka prama STojoj majci pri odlazku na vojsku.
Evo, j ur me zove u daleki svet Nemila roda našeg sudbina; Sad moram, majko, tvoja nevina Ostavit prsa, moje duše cvet: Jur mi srce kloni, Oko suze roni Uspomenom kod me majke sretnih let.
Preda mnom se sada vije prvi dan Detinstva moga, u kom' si mila Majko, mene na svet porodila; Sad stoprv tvoje boli čutim stan: Moje malo 161 o I tve mleko bšlo Sad u zibki vidim: o moj sladki san!
Sada kad razstavlja bojna sila nas,
Celove one, sladki naručaj, Ljubavi tvoje, ah, veseli raj! U suze utaplja sva taj gorki čas. Kazat nemrera više, Samo još uzdiše: S Bogom majko! z mog' plačučeg srca glas. I ti s Bogom, družbo! s Bogom ostaj sva!
Sestrice mile! s Bogom ostajte! Uspomenu svcdj moju nosite! Ja jur odlazim, s Bogom, bračo ma! Molite se Bogu, Da se vratit mogu, Opet vid&t vaša lica milena!
Oproštaj vojnika s ljuboYCom.
P. Sto6s.
Dužnost zove! — s Bogom mila, Ka si radost moja bila! Ja polazim na bojišče Za dom, kralja i ognjišče. Zato zadnji o.elov, pusti, Na koralnih tvojih usti, Da ti mogu sada dati, Nježna Milko, neuzkrati!
Jer kad budem u p6 rati Pred dušmanom moro stati, Ov če ljubac men' uzdiči, Da ču bolje modi siči. I ak verna budeš bila, Nahudit mi neče sila Okrutnoga nigda vraga — S Bogom ostan' Milko draga!
L. Ilič.
Moji saMjici.
Oj ostra moja sabljica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da si ti skovana, Da braniš dragi dom Slavjana, Za mater svojo vnetega. Oj ostra moja sabljica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da za božjo slavo, Za vero staro, vero pravo, V pravično bodeš bitvo šla.
Oj ostra moja sabljica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da za vse narode, Svoboda dokler jim ne b6de, Prostiti jih si brušena. Oj ostra moja sabljica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da za vse tovarše, Za brate, sestre, ljube starše Za pravdo njih si zdčlana.
Oj ostra moja sabljica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, če me zlo zadene, Da hude si moči jeklene, Odrešiti si bratica.
Oj ostra moja sabljica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da, ak se po volji Boga godi po zemlji okoli, Je tvoja shramba — nožnica.
Dr. L. Toman.
Popotnica srbska.
Rado ide Srbin u vojnike,
Gdš zelene bere lovorike,
Borba njemu zabava je draga,
Još milije sakrušiti vraga,
Jer puščani prah
Ne zadaje njemu strah.
Njega na boj mati
I nevčsta prati,
Otac bžli sčdi,
Da vraga pobčdi. —
Napred ide oružanom Srbin rukom,
A zimzelen vije mu se za klobukom,
Peva, kliče srbski sin,
Pred njim trepti dušmanin.
Puška puca, a topovi riču,
A junaei oružani viču:
Hajde Srbiji, hajde u vojnike,
Gdš se kupe otačbine dike,
Krvni gazi vrag
Našeg doma mirni prag!
Na bojnome polju,
Gde s' junaci kolju,
Slave ber'te cvece,
To ovenut nece.
Dost se ulice naša snažna desna ruka, Dopasti če ljuti dušman tri sta muka; Kad aaori bojni klik U smrt skače krajišnik.
Kada pak sprešam svoje grozd Onda pozabim na sve trude. Kume i. t. d.
Mošta si točim, srce krčpim, Da se bar malo razveselim, Kume i. t. d.
Martinje dojde, krstil ga bum, Vince postane, točil ga bum, Kume i. t. d.
Idem iz kleti čuturicom, Žena me čeka pogačicom. Kume i. t. d.
Zdravica
Kraljevič je Marko Hrabar junak bio, Nego je i hrabro Rujno vince pio: Dakle i mi, bračo, Njegovi unuci, Naslčdujmo Marka, S čašami u ruci!
Nije zalud Marko llujno vince pio; Ved je njim za mejdan Srce slobodio; Dakle i mi, bračo, Markovi potomci, Pijmo i budimo Na mejdanu momcil Pčsmarica.
s Jedem i pijem z jjeeom, ženorn. Koji se trude skupa z menom. Kume i. t. d.
Petar v pivnicu s kluči leti, Pipu skreče, ter ovak kriči: Kume i. t. d.
Zakaj se trudim, neg da pijem, Zakaj se mučim, neg da živem. Kume i. t. d.
Danas al sutra mrtav nam glas, Vince ostane, nebude nas! Kume i. t. d.
Narodna.
domorodna.
Kad pokuša zlotvor Bitje nam oteti, I nas sokolove U verige speti, Onda, bračo, onda Markovi potomci, Svžt nek vidi, da smo Na mejdanu momci!
Kad zatrubi trublja U borbu za prava, Kada krvcu našu Tražit bude Slava, Onda, bračo, onda Markovi potomci, Svžt nek vidi, da smo Na mejdanu momci!
Bože živi Marka TJ našoj pameti! Bože i nas živi! Pijmo, vržme leti. Onda, bračo a. t. d.
Lizinka.
D. Rakovac.
Lizinka — acli, to je dčvče! To je ruže rozvita: Mleko, krev, jsou jeji tvare, Z očka plane nebes žare; Kdo ji spatril, kdo ji zna, Hned se mu o raji zda.
Lizinka — ach, to je dčvče! To je rajske stvofeni; Promluvili neb zazpiva, Jako stfibro to zvoniva; Dech jeji jest — koreni, Usta — kviku spojeni.
Lizinka — ach, to je dčvče; Jako z vžtru ntkane! V chuzi, v tanci jen se snaši, Vdžky, kam se hne, rozn&ši, A to vdčky neznanč, Puvaby nehledanč.
Lizinka — ach, to je dčvče! To je andčl vtSlenj; Dobra, vlidna ku každčmu, A pobožni k Bohu svemu; Když poklekne k modleni, Každy by se modlil s ni.
Lizinka — ach, to je dšvče! To je Češka uprimna: NestydJ se mluvit česky! Ach jak ji to sluši hezky! „Oni" nikdy nefika, Každemu hned zavyka.
Lizinka — ach, to je dčvče! To je blaženosti hram! Toli dčvče nedostanu, Radši mladencem zustanu, Ve včnci se pohfbit dam, Sam a sam — ach, sam a sam I
J. Marek.
Zadovoljni Kranjec.
Od straže Hrvaške Gor solnce mi pride, U nograde Laške Po poldne zaide; Z Beneškega morja Jug čelo poti Od Štajerca borja Pri dčl' me hladi.
Mi brazd'jo konjiči Za hajdo, pšenico, Nevtrudni dčkliči Pa bčljo tančico; Kaj maram, se kruha Prisluži zadost', Ni sile trebuha Okoli mi nost'.
Imam oblačilo Domac'ga padvana, Ženica pa krilo Iz pravga mezlana; Se svčti na lice Ko pirh moj škrlat, Nje šapelj jeglice, Nje modric je zlat.
Kad plešem okrogle, S pčto glas dajam, Premetam vse vogle, Se v cčpa dva majam; Nožico pa Mince Za mano drobni, Pobira stopince Se v kroge vrti,
Na Žgancih tropine, Pa kislega zelja, Bob, kaša vso mine. Ko pridem od dčla, Al bodi pogača, Klobasa al sok, Al kar se obrača Na ražnu okrog.
Za vsako povelje Mam židano voljo, Za brambo dežele Al hodit u šolo: Povsodi se maham Kot čvrst korenjak, Pa dčlam, pa baharn, Pa pijem tobak.
Oda vinski trti.
V. Vodnik.
Zdrava bodi draga trta, Necenljivi dar nebes, Kras gorice, slava vrta, Zemlji naj svetejši les, Večih čud ne dčla luna, Solnce nima te moči, Nima take sile struna, Ko rodiš jo trta ti.
Ti gostiji radost daješ, Si na piru prvi svat, Ti na plesu pete maješ, Zvezi vtisneš ti pečat. Zora mu iz lica sije, Kogar ljubiš, trta ti, Kadar druge zima brije. Kresen žar mu vžiga kri.
Ti ozdraviš srca rane, Bolečine utopiš, Tebi žalost se ugane Ti obupe odpodiš. Ti unameš čut nebesen, Dvigneš duha v zvčzden zrak, V prsih zbujaš sladko pčsen, Čela razvedriš oblak.
Gladko, kakor val po cvčtu, Mu življenja tok šumlja, Zdravje pije vsemu svčtu, On sovarštva ne pozna, Starček, kakor sma skaka, Ti ga trta pomladiš! Ržva mine siromaka, Sanja si kraljevi bliš.
Cvžtjo sžješ ti v pustino, RazsvStliš tamote kraj, Zemljo sicer solz dolino Premeniš u sladek raj. Ni jim rnžre, ne števila, Kar učiniš čudnih dSl; Komaj pčvec bi Aliila Tvojo hvalo vso prepisi.
Torej, trta! zdrava bodi, Rodi vince, ko doslej ! Vžčni točo ti odpodi, On te s toplim solncem grčj!
Podgorski.
Vinski hram.
Sozidal sem si vinski hram, Na srčdo med vinOgradam; Ce kdo prijatli ima čas, Naj pride k meni v vas. Le sladko vince pijemo, In hvalimo Boga, Z veseljem ga nalijemo, K' tak dobrega nam da.
Je hladno, kakor grudnov led, Po sodih vince dobrih lčt; Natočil bodem ga bokal, Pa še kaj zraven dal. Le sladko vince i. t. d.
Kdor svoje dni ni vinca pil, Ne pgl, ne ljubil; nič ni vžil: Zatoraj ljubim in pijem, In pojem kodar grem. Le sladko vince i. t. d.
Bog živi nas še mnogo 16t; Ohrani trtice in klSt; Na zdravje žen in vsčli dčklet, Brez njih je prazen svet. Le sladko vince i. t. d.
V. Kurnik.
Veseli hribček.
En hribček bom kupil,
Bom trte sadil, Prijatle povabil, Še sam ga bom pil.
Tam gori za hramom
En trsek stoji, Je z grozdjem obložen, Da komaj drži.
Že čriček prepeva
Ne more več spat'; V trgatev veleva Spet poj demo brat.
Konjiči škrebljajo In vozjo težkO, Ker vince peljajo, K' jo močno sladko.
Prelčpo rumeno,
Kot čisto zlatO; Le pijmo pošteno Prežlahtno blagO.
Ženuška.
Po stari pomnožena.
Ma tys laska j edina, Ženusko ty predraha, . Jižto srdce jsem včnoval, Sni se tčšil a radoval; Ma t,ys ldska j edina, Ženusko ty predraha. Zahradenku krasnou mam, Sil a sazel ja v ni sam; Nebe mi tam požehnalo, Ceske kviti rozkvčtalo; Zahradenku krdsnou mam, Sil a sazel ja v ni sam.
Což ja o penize dbam! Jen když tebe, ženo mam, Milj poklad je laska tvoje, Blaho vlasti, džti moje, Co ja o penize dbam, Jen když tebe, ženo, mam! Ženo ma, ty j si milj rdj At'jsem star, mne kvete maj, At' šedivčji me vlasy, S tebou žiju mladt5, časy; Ženo ma ty jsi muj raj, At'jsem star, mne kvlte maj.
Vse, co ja od Boha mam, Verne vlasti zanecham, Ale ženuško ma, tebo Vezmu ja s scbou do nebe; V jedno spojil nds Buh sam, Samou tč zde nenecham.
Kolednica.
Bog daj srečo! hišni oče, Hišni oče, hišna mati! Naj sprostrč nad vašo hišo Svoja krila angelj zlati, Mir, edinost in veselje Iz višave v hišo trosi, Drage vaše glave varje, Dobra dčla k Bogu nosi; Skrb, bolezen in nesreče Naj podi od praga hiše, Z dobrotljivo svojo roko Naj vam grenke solze briše Vaše upe, vaše nado V svoje bukve zapisuje, In z periščem polnim hrame Vsako jesen napolnuje, Hišno sleme ognja varje, Polje toče in viharja; Naj vas spremlja na vseh potih, Sije zarja vam njegova! Dobri ljudi, dobri starši, Veselite se z družino! Naj gorijo vaša srca Za Boga in domovino! Da razpel bo nad Slovenci Svoja krila angelj zlati. Bog daj srečo! hični oče, Hišni oče, hišna mati!
Slovenska zgodovina.
Bridka žalost me prešine Pri spominu domovine Vsemu svžtu nepoznane, Od nikogar spoštovane.
V zlatih črkah v zgodovini Se ber6 narodov čini, Le od našega ni glasa Z prejšnjega, ne zdanjga časa.
Kdo spominja se nekdanjih V rSvni zemlji pokopanih? "£iho bori vnuk koraka Cez grob borega očaka.
5n ko ura nam odbije, !rna zemlja nas pokrije, Kdo bo še po nas poprašal, Kdo se z nami bo ponašal?
Kako rod za rodom gine, To povčst je domovine Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane.
S. Jenko.
V spomin Valentina Vodnika.
V	Arabje puščavi Se tiček rodi;
V	odljudni goščavi Sam zase živi.
So zvčzde sestrice Mu mčsec je brat;
Ni dano mu ptice Si ljubico zbrat.
Zanj družba ne mara In on ne za nj6;
V	samoti se stara Mu lšta tekd.
Naj slajše dišave, Ki zanje sam vč;
Naj žlahtniše travo Kadila dragš,
In miro nabira Nevtruden vse dni,
Se vbada se vpira Za smrt le skrbi.
Grmado z njih dela PrilSten samčč,
Ko pride smrt bSIa Na nji sa sožge.
Ven plane 'z plamena S svitlobo obdan.
Slovečga imena Ptič Fenis na dan.
Tak pevec se trudi Samoten živi,
Se v slavi, ko zgrudi Za smrt, prerodi.—
Dr. Prešeren,
na Vodnika.
V pevskem raji zdaj zahaja, Ki Slovence nas navdaja Tvojga duha silna moč; In Slovenija krog glave Ti ovija venec slave Včnec vedno nevčn'joč.
i)r. L. Toman.
Triglav.
V gorensko oziram se skalnato stran, Triglava blišče se vrhovi, Prot jasnemu nebu kipi velikan, Kaj delajo gleda sinovi, On vidčl je zgodbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje i vrisk in njih jok. Vse je vihar razdjal; — Narod je zmiraj stal, Gledal na Triglava neba obok.
Pridrla je vojska iz Turških krajin, Tovarša nje smrt in razdjanje; Triglav je vidčl iz jasnih višin Veliko nadlog, pobijanje. Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, On hotčl je smrt al zmage le vene; Krv so prelivali Turke pobijali Zadnjič zadobili zmage so vene.
Verige žulilo so nas do kosti, Krivice so vrat nam klonile, Po svčtu omike že zarja blišči, Veselo zapojto tud Viie, Slovenskim sinovom da v srce doni, Da vikše dolžnosti in slavniše ni,
Himnus
Tvoja struna je zapčla, Domovina se zavzela, Srca vsa je vnel nje glas. Noč morivna je zbčžala Nevmerjoča ti ostala Bode slava večni čas.
Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast Dčlati, dokler naš Triglav stoji.
Semrajc.
Savica.
Noč na nebu zvčzdice prižiga, V jezeru njih svit pri svitu miga, Nič miru ne drami tihega; Le Savica hči kraljeva Pribobni in pčsem pčva Od nje doma slavno mirnega.
Megla zgine, jutra zor vzdigvati, Mladi dan začne se oživljati, Vsa narava radost diha le; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pžsem peva. Da srce slovensko milo je.
Kar oblaki gor se pripodijo. In dolino mirno zatemnijo, Hudo vreme krog in krog vrši; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem pčva, Da zmagvalca čez Slovence ni.
Blisk obžari strmo peč višave, Grom pretresa žile sive glave, Piš podi razpčfljeno vodij, In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pčsem pčva, Hrabrosti slovenske konc ne bo.
Kak pod šumnim slapom kamnje plese, Ki ga val od trde stSne krese, In v vrtincih urno suče krog;
In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pčsem pčva, Rod slovenski brani ljubi Bog.
Blisk povgasne grom strašivni mine, In nebo zdaj čisto čez doline, Se razpenja, hladni diha pih; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pčsem pčva Od prelčpih časov svobodnih.
Že počiva mirno vsa narava, Od Savice proč čolniček plava. Zadnjič slišim zdaj še pesmico, In Savica, hči kraljeva, Pribobni, razglasno pčva Od Slovenje slavno pesmico.
Dr.
Slovo Žolcpaškim planinam.
Z Bogom hčere stare matere, mogočne Slave: Kosata Radoha, visoka Ostrica, Gorjata Rinka in zobata Olšova! Povzdigajte Slovencom bistre glave. Naj bojo vrli sini Slave.
Iz krila vašega Savina čista zvira, Studenec bistroumnosti, moške moči: Planine čedi, ravnine rodovito porosi, Nam v tuje krajo pot odpira Mogočne plave tira.
Dereča Drava, svetla Sava in Savina, Mogočne vode in slovenske sestre tri, Vsaka po svoji stezi neprenehoma hiti, In to uči, Slovenska rodovina! Kako se zadobi modrina.
V	nebesa kažejo mogočni velikani,
V	nebesa vzdigajmo mi srce in ok<i; Slovencem luč naj sveta včra bo.
Le bistrimo si glave, ne drčmajmo zaspani, Drugim rodom prodani.
Dijaške glave starodavne, le trdno stojite; Za pravico in rčsnico trdno stati Hočmo tudi mi, da bode Slava naša mati! Ve, bistre reke, nam pa neprenehoma rosite, Naj bodo naša dela rodovite.
Slomšek.
Husitska.
Tčšme so sladkou nadčji, Že se vrati (davnč časy)! Že nam opčt zajasnčji Ceskč meče, (českč hlasy)! Česky kroj at' každy nese, I vše obyčeje d&vnč, Nade vešecko one slavnč Staročeske:
Milujme se, nedejme se, Vybijme se, napijme se, Milujme, napijme se, A pak vybijmo se! Amen! rač to Bože d&ti! Oroduj za nas, svaty Vaclave, Vojvodo českč zemč! Milujme se, nedejme se, Vybijme se, napijme se, Milujme, napijme se, A pak vybijme se!
Dokud krev v n&s češka plyne. Hrud' zahriva, (srdce sili), Slava češka nezahyne Vznese hlavu (lev niš bily.)
Nepfatelum budem hrati Tak jako medvčdum v lese, Budou oni tancovati, Když zazpivam: Miliijine se a t. d.
Sila naše skaly lame A pčst češka (hruzu kaže); My se podrobit nedame, Dokud vladnou (naše paže) At' se jak osyka trese Hejno ošemetnych vrahu, Vykropime jimi Prahu, Zpivajice: Milujme se a t. d.
Svobodu jsme zas nabyli, Hajme ji co (klenot skvely), Bychom ji zas neztratili, Bud'me svofaii, (bud'me bdšli); At' se Česky narod vznese, At' se radujou Čechove, At' i naši pravnukove Po nas pčjou: Milujme se a t. d.
Proletje (lomorodno.
ProlStje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja; Vetarce toplo duva kroz hvoje, Duva i šalje duhove svoje: Budit semenje, pupove ganut, Mirisom sladkim cvčtke nadanut, Travu uresit zelenim resom, Lepira dignut s praha k nebesom.
Proletje evo nami se javlja, Narod se čisti, krepko ozdravlja;
Srce mu toplo igra i poje, Poje i šalje pčsmice svoje: Budit čutjenja, k narodu ganut, Narodnom slastju žulje nadauut, Misli uresit narodnim resom, Narod svoj dignut s praha k nebesom. Sunašce blaženo, blažena zvanja, Malo po malo magle razganja; Snčga več neima, led se raztaplje, Svud u potocih žive su kaplje, Rosa počimlje padat u njive, Rosulje svuda proniču gljive, Prolštje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja. Bratinska sloga, blažena zvanja, Malo pa malo smutnje razganja. Omraze neima, gnjov se raztaplje, Svuda u krvi žive su kaplje. Ljubav počimlje vladat nad svima, Ljubicah bratskih svuda več ima. Prolžtje evo nami se javlja,
Narod se čisti, krčpko ozdravlja. P. Preradovič.
Pod lipo.
Lipa, dišečo, Preljubo drčvo, Ko maš cvžtečo Košato glav6, Držvo si sveto Uže od nškdaj, Seje vnčto Za tebe vse zdaj. U tvoji sčnci So stali enok Vrli Slovenci U kolu okrog,
In darovali So svojim bogom, In prisegAli Smrt vžčno vragom. Pčsrni donile So daleč okrog, Ino polnile Nebeški obok. Kot so dčdovi Branili svoj rod, — Tako sinovi Ga bran'te povsod!
Dav. Trstenjak.
Slovenska dežela.
Jaz včm za deželo, prelžpo slovi, Vsak kdor jo pozna, jo visoko časti; Slovensko deželo u mislih imam, Nikolj je zadosti prehvalit' ne znam. Zatoraj, zatoraj rčsnično povčm : Slovenski deželi enake ne vem!
V	tej lčpi deželi jaz mirno živim, Pošteno s prijatelji se veselim; Pošteno veselje povsod je doma, Slovenci povsod so veselga srca, Zatoraj ....
V	tej lčpi deželi prijatle imam, Od lica in srca jih dobro poznam, Njih srce je čisto prav kakor zlat6, Prijatelja svojga pozablo ne bo. Zatoraj . ,. .
V	trgatvi slovenski v jeseni sem bil, Vsak dan se pri drugih ljudeh veselil; Veselja jeseni pozabil ne bom,
V	jeseni Slovenja veselja je dom. Zatoraj ....
In moram svoj kruhek iskati drugod,
V	slovenski deželi ga najdem povsod; Navadil povsod se bom hitro ljudi,
Saj so mi Slovenci prijatelji vsi. Zatoraj ....
In pridem kedaj še sem k vam spet nazaj Pogledati, kako godi se vam kaj; Zaupam, da boste prijatli mi še, Da ni še nobeden pozabil na me. Zatoraj ....
Vrli Slovenec.
Slovenija mila, Moj ljubljeni dom! Da zemlja zakrila, Oj ljubil te bom! Dar'vati čem za-te Življenje in kri, Gorjč mu, ki na-te Le prst položi!
Od nčkdaj prebival Je tukaj moj rod; Kri v bojih prelival In tesal si brod; Tud zdaj se bojuje Junaško za njo, Gorje! mu, ki psuje Slovensko zemljo!
Dokler oko gleda, Po žilah vre kri. Slovenska beseda Iz prs mi doni; Srčd groma in bliska Poljubil te bom; Gorje! mu, ki stiska In kuje moj dom!
Kdar v hladni gomili Počival bom že, Bo za-te, dom mili! Goržlo sreč; Po zemlji domači Bom klical povsod: Goije! mu, ki tlači Slovenski moj rod!
Jožef Virk.
Bratovska ljubezen.
Z plamnom se mi v srcu vnela Je ljubezni silna moč, Za vas, bratje! bo gorela, Da me krije groba noč.
Blago, kri, življenje svoje Slave sini dam za vas; Bratovsko ljubezen poje Vsake pesmi sladki glas.
Da vas ljubim, duh vam pravi, Srca zdihljej vsak povč, In z ljubeznijo pozdravi Jezik brate ljubljene.
Da vas ljubim, izgovarja Zlato solnee vsaki dan, Oznanuje jutra zarja, Kako brat sem bratom vdan.
Da vas ljubim, vS že davno Vsaka cvetka zemlje tlak; Gora, dol in polje ravno Pijejo ljubezni zrak.
Da vas ljubim, v zvčzde jasne Vsako noč je vpisano; In na citrah strune glasne Se v ljubezen stčkajo.
Da vas ljubim, oznanuje V rod zaljubljeno oko, Vsaka žilica spričuje Vam ljubezen bratovsko.
Slajši kakor slavca pStje, Drajši, ko zlato svčta, Lžpši ko cvčtlic je cvčtje, Si ljubezen bratovska!
Toraj mili bratje moji! Vas na vžke lj ubil bom,
Vraščen nosim v duši svoji Tebe, majke Slave dom!
Jožef Virk.
Na Dr. Prešernovem grob«.
Ko zvčzde luč, poprej nikdar poznane, Prisvčtil je tvoj duh nam iz noči! „Al roži so le kratke ure dane": Za toboj zgodaj nam oko rosi Na grob, kjer tvoja struna mila j' omolknila.
Al tvoj pepel naj tihi mir pokriva, Da ravno hitro vzet veliko si končal, Objema te mladika vččno živa; Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Bo srce tvoja struna mila mu budila.
V spomin Prešernu.
V	logu domačem na lipovi vžji Slavec od zore do mraka je pšl, Cul se v dobravi še glas ni milčji, Vtihnile sape so, ko je začel.
Vidčl, da brate so spone žulile,
V	mrčži slčpote je je slišal njih stok; Vidčl v temnici sestrice premile, Slišal nevžste zgubljene je jok.
Fr. Levstik.
Kada pak sprešam svoje grozdje Onda pozabim na sve trude. Kume i. t. d.
Mošta si točim, srce krčpim, Da se bar malo razveselim, Kume i. t. d.
Martinje dojde, krstil ga tmm, Vinee postane, točil ga bum, Kume i. t, d.
Idem iz kleti Čuturicom, Žena me čeka pogačicom. Kume i. t. d.
Zdravica
Kraljevič je Marko Hrabar junak bio, Nego je i hrabro Rujno vince pio: Dakle i mi, bračo, Njegovi unuci, Nasledujmo Marka, S čašami u raci!
Nije zalud Marko Rujno vince pio; Večje njim za mejdan Srce slobodio; Dakle i mi, bračo, Markovi potomci, Pijmo i budimo Na mejdanu momcil
Pesmarica.
Jedem i pijem z decom, ž snom. Koji se trude skupa z menom. Kume i. t. d.
Petar v pivnicu s klnči leti, Pipu skrede, ter ovak kriči: Kume i. t. d.
Zakaj se trudim, neg da pijem, Zakaj se mučim, neg da živem. Kume i. t. d.
Danas al sutra mrtav nam glas, Vince ostane, nebude nas! Kume i. t. d.
Narodna.
domorodna.
Kad pokuša zlotvor Bitje nam oteti, I nas sokolove U verige speti, Onda, braco, onda Markovi potomci, Svčt nek vidi, da smo Na mejdanu momci!
Kad zatrubi trublja U borbu za prava, Kada krveu našu Tražit bude Slava, Onda, braco, onda Markovi potomci, Svšt nek vidi, da smo Na mejdanu momci!
Bože živi Marka U našoj pameti! Bože i nas živi! Pijmo, vrčme leti. Onda, braeo a. t. d.
Lizinka.
D. Rakovac.
Lizinka — aeli, to jo dčvče! To jerfiže rozvitd: Mleko, krev, jsou jeji tvAre, Z očka plane nebes žare; Kdo ji spat?il, kdo ji zna, Hned se mu o raji zda.
Lizinka — aeh, to je dčvče! To je rajskč stvoreni; Promluvili neb zazpivž, Jako stribro to zvoniva; Dech jeji jest — ko?eni, Usta — kviku spojeni.
Lizinka — ach, to je džvče; Jako z vetru utkanč! V chuzi, v tanci jen se smlši, Vdčky, kam se line, roznaši, A to vdšky neznanč, Puvaby nehledanč.
Lizinka — ach, to je dčvče! To je andel vtčlenv; Dobri, vlldnA ku každčmu, A pobožnA k Bohu svemu; Když poklekne k modleni, Každy by se modlil s ni.
Lizinka — ach, to je dčvče! To je Češka up?imnd: Nestydi se mluvit česky! Ach jak ji to sluši hezky! „0ni" nikdy nerikd, Každčmu hned zavyk;i.
Lizinka — ach, to jo dčvče! To je blaženosti hram! Toli dčvče nedostanu, Radši mlildencem zustanu, "Ve včnci se pohrbit dam, Silni a sam — ach, sdm a sam!
J. Marek.
Zadovoljni Kranjec.
Od straže Hrvaške Gor solnce mi pride, U nograde Laške Po poldne zaide; Z Beneškega morja Jug čelo poti Od Štajerca borja Pri dčl' me hladi.
Mi brazd'jo konjiči Za hajdo, pšenico, Nevtrudni deklici Pa bčljo tančico; Kaj maram, se kruha Prisluži zadost', Ni sile trebuha Okoli mi nost'.
Imam oblačilo Domač'ga padvana, Ženica pa krilo Iz pravga mezlana; Se svčti na lice Ko pirli moj škrlat, Nje šapelj jeglice, Nje modric je zlat.
Kad plešem okrogle, S peto glas dajam, Premčtam vse vogle, Se v cčpa dva majam; Nožico pa Milice Za mano drobni, Pobira stopince Se v kroge vrti,
Na žgancili tropine, Pa kislega zelja, Bob, kaša vse mine, Ko pridem od dčla, Al bodi pogača, Klobasa al sok, Al kar so obrača Na ražnu okrog.
Za vsako povelje Mam židano voljo, Za brambo dežele Al hodit u šolo: Povsodi se maham, Kot čvrst korenjak, Pa dčlam, pa baham, Pa pijem tobak.
Oda vinski trti.
Zdrava bodi draga trta, Necenljivi dar nebes, Kras gorice, slava vrta, Zemlji naj svetejši les, Večih čud ne dčla luna, Solnce nima te moči, Nima take sile struna, Ko rodiš jo trta ti.
Ti gostiji radost daješ, Si na piru prvi svat, Ti na plesu pete maješ, Zvezi vtisneš ti pečat. Zora mu iz lica sije, Kogar ljubiš, trta ti, Kadar druge zima brije. Kresen žar mu vžiga kri.
Ti ozdraviš srca rane, Bolečine utopiš, Tebi žalost se ugane Ti obupe odpodiš. Ti unaineš čut nebesen, Dvigneš duha v zvčzden zrak, V prsih zbujaš sladko pčsen, Čela razvedriš oblak.
Gladko, kakor val po cvčtu, Mu življenja tok šurnlja, Zdravje pije vsemu svčtu, On sovarštva ne pozna, Starček, kakor srna skaka, Ti ga trta pomladiš! Rčva mine siromaka, Sanja si kraljevi bliš.
Cvčtje seješ ti v pustino, Razsvčtliš tamoto kraj, Zemljo sicer solz dolino Premeniš u sladek raj. Ni jim mere, no števila, Kar učiniš čudnih del; Komaj pčvec bi Ahila Tvojo hvalo vso prepčl.
Torej, trta! zdrava bodi, Rodi vince, ko doslej! Večni točo ti odpodi, On te s toplim solncem grčj!
Podgorski.
Vinski liram.
Sozidal sem si vinski hram, Na sredo med vin6gradam; Če kdo prijatli ima čas, Naj pride k meni v vas. Le sladko vince pijemo, In hvalimo Boga, Z veseljem ga nalijemo, K' tak dobrega nam da.
Je hladno, kakor grudnov led, Po sodih vince dobrih lčt; Natočil bodem ga bokal, Pa še kaj zraven dal. Le sladko vince i. t. d.
Kdor svoje dni ni vinca pil, Ne pel, ne ljubil; nič ni vžil: Zatoraj ljubim in pijem, In pojem kodar grem. Le sladko vince i. t. d.
Bog živi nas še mnogo ISt; Ohrani trtice in klčt; Na zdravje žen in vsčh deklet, Brez njih je prazen svet. Le sladko vince i. t. d.
V. Kurnik.
Veseli hribček.
En hribček bom kupil,
Bom trte sadil, Prijatle povabil, Še sam ga bom pil.
Tam gori za hramom
En trsek stoji, Je z grozdjem obložen, Da komaj drži.
Že čriček prepeva
Ne more več spat'; V trgatev veleva Spet pojdemo brat.
Konjiči škrebljajo In vozjo težko, Ker vince peljajo, K' jo močno sladk6.
Prelepo rumeno,
Kot cisto zlato; Le pijmo pošteno Prežlalitno blag6.
Ženuška.
Po stari pomnožena.
Ma tys laska jedina, Ženuško ty predraha, Jižto srdce jsem venoval, Sni se tešil a rado val; Ma tys laska jedina, Ženuško ty predraha. Zahradenkn krasnou mam, Sil a sazel ja v ni sam; >febe mi tam požehnalo, Ceske kviti rozkvetalo; Zahradenku krasnou mam, Sil a sazel ja v ni sam.
Což ja o penize dbam! Jen když tebe, ženo mam, Muj poklad je laska tvoje, Blaho vlasti, deti moje, Co ja o penize dbam, Jen když tebe, ženo, mam! Ženo ma, ty jsi muj raj At' jsem star, mne kvete maj, At' šediveji me vlasy, S tebou žiju mlade ča«y; Ženo ma ty jsi muj raj, At'jsem star, mnč kvčte maj.
Vse, co j a od Boha mam. Verne vlasti zanecham, Ale ženuško ma, tebe Vezmu ji s sebon do nebe; V jedno spojil nas Buh sam, Samou tč zde nenecham.
Kolednica.
Bog daj srečo! hišni oče, Hišni oče, hišna mati! Naj sprostre nad vašo hišo Svoja krila angelj zlati, Mir, edinost in veselje Iz višave v hišo trosi, Drage vaše glave varje, Dobra džla k Bogu nosi; Skrb, bolezen in nesreče Naj podi od praga hiše, Z dobrotljivo svojo roko Naj vam grenke solze briše Vaše upe, vaše nade V svoje bukve zapisuje, In z periščem polnim hrame Vsako jesen napolnuje, Hišno sleme ognja varje, Polje toče in viharja; Naj vas spremlja na vseh potih, Sije zarja vam njegova! Dobri ljudi, dobri starši, Veselite se z družino! Naj gorijo vaša srca Za Boga in domovino! Da razpel bo nad Slovenci Svoja krila angelj zlati. Bog daj srečo! hični oče, Hišni oče, hišna mati!
Slovenska zgodovina.
Bridka žalost me prešine Pri spominu domovine Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane.
V zlatih črkah v zgodovini Se bero narodov čini, Le od našega ni glasa Z prejšnjega, ne zdanjga časa.
Kdo spominja se nekdanjih V rčvni zemlji pokopanih? rTiho bori vnuk koraka Čez grob borega očaka.
In ko ura nam odbije, Črna zemlja nas pokrije, Kdo bo še po nas poprašal, Kdo se z nami bo ponašal?
Kako rod za rodom gine, To povest, je domovine Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane.
V spomin Valentina Vodnika.
S. Jenko.
V	Arabje puščavi Se tiček rodi;
V	odljudni goščavi Sam zase živi.
So zvčzde sestrice Mu mčsec je brat;
Ni dano mu ptice Si ljubico zbrat.
Zanj družba ne mara In on ne za njo;
V	samoti se stara Mu lčta tek6.
Naj slajše dišave, Ki zanje sam ve;
Naj žlahtniše trave Kadila drage,
In miro nabira
Nevtruden vse dni,
Se vbada se vpira Za smrt le skrbi.
Grmado z njih dčla Prilčten samčč,
Ko pride smrt bSla Na nji sa sožge.
Ven plane 'z plamena S svitlobo obdan.
Slovečga imena Ptič Fenis na dan.
Tak pčvec se trudi Samoten živi,
Se v slavi, ko zgrudi Za smrt, prerodi.—
Dr. Prešeren.
Himnus na Vodnika.
Tvoja struna je zapčla, Domovina se zavzela, Srca vsa je vnel nje glas. Noč morivna je zbežala Nevmerjoča ti ostala Bode slava vžčni čas.
V pčvskem raji zdaj zahaja, Ki Slovence nas navdaja Tvojga duha silna moč; In Slovenija krog glave Ti ovija včnec slave Venec vedno neven'joč.
Dr. L. Toman.
Triglav.
V gorensko oziram se skalnato stran, Triglava blišče se vrhovi, Prot jasnemu nebu kipi velikan, Kaj dčlajo gleda sinovi, On vidžl je zgodbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje i vrisk in njih jok. Vse je vihar razdjal; — Narod je zmiraj stal, Gledal na Triglava neba obok.
Pridrla je vojska iz Turških krajin, Tovarša nje smrt in razdjanje; Triglav je vidčl iz jasnih višin Veliko nadlog, pobijanje. Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, On hotčl je smrt al zmage le vene; Krv so prelivali Turke pobijali Zadnjič zadobili zmage so vene.
Verige žulile so nas do kosti, Krivice so vrat nam klonile. Po svžtu omike že zarja blišči, Veselo zapojte tud Vile, Slovenskim sinovom da v srce doni, Da vikše dolžnosti in slavniše ni,
Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji.
Semrajc.
Savica.
Noč na nebu zvezdice prižiga, V jezeru njih svit pri svitu miga, Nič miru ne drami tihega; Le Savica hči kraljeva Pribobni in pesem peva Od nje doma slavno mirnega.
Megla zgine, jutra zor vzdigvati, Mladi dan začne se oživljati, Vsa narava radost diha le; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Da srce slovensko milo je.
Kar oblaki gor se pripodijo, In dolino mirno zatemnijo, Hudo vreme krog in krog vrši; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Da zmagvalca čez Slovence ni.
Blisk obžari strmo peč višave, Grom pretresa žile sive glave, Piš podi razpenjono vod6, In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Hrabrosti slovenske konc ne b6.
Kak pod šumnim slapom kamnje pleše, Ki ga val od trde stene kreše, In v vrtincih urno suče krog;
In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pšsem pčva, Rod slovenski brani ljubi Bog.
Blisk povgasne grom strašivni mine, In nebo zdaj čisto čez doline, Se razpenja, hladni diha pih; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem pčva Od prelepih časov svobodnih.
Že počiva mirno vsa narava, Od Savice proč čolniček plava, Zadnjič slišim zdaj še pčsinico, In Savica, hči kraljeva, Pribobni, razglasno pčva Od Slovenje slavno pčsmico.
Dr. Toman.
Slovo Žolcpaškim planinam.
Z Bogom hčere stare matere, mogočne Slave: Košata Radoha, visoka Ostrica, Gorjata Rinka in zobata Olšova! Povzdigajte Slovencem bistre glave, Naj bojo vrli sini Slave.
Iz krila vašega Savina čista zvira, Studenec bistroumnosti, moške moči: Planine čedi, ravnine rodovito porosi, Nam v tuje kraje pot odpira Mogočne plave tira.
Dereča Drava, svčtla Sava in Savina, Mogočne vode in slovenske sestre tri, Vsaka po svoji stezi neprenehoma hiti, In te uči, Slovenska rodovina! Kako se zadobi modrina.
V	nebesa kažejo mogočni velikani,
V	nebesa vzdigajmo mi srce in oko; Slovencem luč naj sveta včra bo.
Le bistrimo si glave, ne drčmajmo zaspani, Drugim rodom prodani.
Orjaške glave starodavno, le trdno stojite; Za pravico in resnico trdno stati Hočmo tudi mi, da bode Slava naša mati! Ve, bistre reke, nam pa neprenehoma rosite, Naj bodo naša dčla rodovite.
Slomšek.
Husitska.
Tčšme se sladkou nadčji, Že se vrati (davne časy)! Že nam opčt zajasnčji Českč meče, (češke hlasy)! Česky kroj at' každy nese, I vše obyčeje davne, Nade vešecko one slavne Staročeskč:
Milujme se, nedejme se, Vybijme se, napijme se, Milujme, napijme se, A pak vybijme se! Amen! rač to Bože dati! Oroduj za nas, svaty VAclave, Vojvodo češke zeme! Milujme se, nedejme se, Vybijme se, napijme se, Milujme, napijme se, A pak vybijme se!
Dokud krev v nas češka plyne. Hrud' zahriva, (srdce sili), Slava češka nezaliyne Vznese hlavu (lev naš bily.)
Nepfatelum budem brati Tak jako medvčdum v lese, Budou oni tancovati, Když zazpivam: Milujme se a t. d.
Sila našo skaly lame A pest češka (hrfizu kaže); My se podrobit nedarne, Dokud vladnou (naše paže) At' se jak osyka trese Hejno ošemetnyeh vrahu, Vykropime jimi Prahu, Zpivajice: Milujme se a t. d.
Svobodu jsme zas nabyli, Hajme ji co (klenot skvčly), Bychom ji zas neztratili, Bud'me švorni, (bud'me bdeli); At' se česky narod vznese, At' se radujou Čechove, At' i naši pravnukovč Po nas pejou: Milujme se a t. d.
Proletje domorodno.
Proletje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja; Vetarce toplo duva kroz hvoje, Duva i šalje duhove svoje: Budit semenje, pupove ganut, Miri som sladkim evčtke nadanut, Travu uresit zelenim resom, Lepira dignut s praha k nebesom.
Prolčtje evo nami se javlja, Narod se čisti, krčpko ozdravlja;
Srce mu toplo igra i poje, Poje i šaljepčsmice svoje: Budit čutjenja, k narodu ganut, Narodnem slastju žulje nadanut, Misli uresit narodnim resom, Narod svoj dignut s praha k nebesom. Sunašee blaženo, blažena zvanja, Malo po malo magle razganja; Snčga več neima, led se raztaplje, Svud u potocih žive su kaplje, Rosa počimlje padat u njive, Rosulje svuda proniču gljive, Prolelje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja. Bratinska sloga, blažena zvanja, Malo pa malo smutnje razganja. Omraze neima, gnjev se raztaplje, Svuda u krvi žive su kaplje. Ljubav počimlje vladat nad svima, Ljubicah bratskih svuda več ima. Prolčtje evo nami se javlja,
Narod se čisti, krepko ozdravlja. P. Preradovič.
Pod lipo.
Lipa, dišečo,	In darovali
Preljubo drev6,	So svojim bogom,
Ko maš cvčtečo	In prisegali
Košato glavo,	Smrt vččno vragom.
Držvo si sveto	Pčsmi donile
Uže od nekdaj,	So daleč okrog,
Seje vnčto	Ino polnile
Za tebe vse zdaj.	Nebeški obok.
U tvoji sšnei	Kot so dčdovi
So stali enok	Branili svoj rod, —
Vrli Slovenci	Tako sinovi
U kolu okrog,	Ga bran'te povsod!
Dav. Trstenjak.
Slovenska dežela.
Jaz včm za deželo, prelepo slovi, Vsak kdor jo pozna, jo visoko časti; Slovensko deželo u mislih imam, Nikolj je zadosti prehvalit' ne znam. Zatoraj, zatoraj resnično povčm: Slovenski deželi enake no vem!
V	tej lepi deželi jaz mirno živim, Pošteno s prijatelji se veselim; Pošteno veselje povsod je doma, Slovenci povsod so veselga srca, Zatoraj ....
V	tej lčpi deželi prijatle imam, Od lica in srcajih dobro poznam, Njih srce je čisto prav kakor zlato, Prijatelja svojga pozablo ne bo. Zatoraj . ,. .
V	trgatvi slovenski v jeseni sem bil, Vsak dan se pri drugih ljudeh veselil; Veselja jeseni pozabil ne bom,
V	jeseni Slovenja veselja je dom. Zatoraj ....
In moram svoj kruhek iskati drugod,
V	slovenski deželi ga najdem povsod; Navadil povsod se bom hitro ljudi, Saj so mi Slovenci prijatelji vsi. Zatoraj ....
In pridem kedaj še sem k vam spet nazaj Pogledati, kako godi se vam kaj; Zaupam, da boste prijatli mi še, Da ni še nobeden pozabil na me. Zatoraj ....
Vrli Slovenec.
Slovenija mila, Moj ljubljeni dom! Da zemlja zakrila, Oj ljubil te bom! Dar'vati čem za-te Življenje in kri, Gorjč mu, ki na-te Le prst položi!
Od nekdaj prebival Je tukaj moj rod; Kri v bojih prelival In tesal si brod; Tud zdaj se bojuje Junaško za njo, Gorje! mu, ki psuje Slovensko zemljo!
Dokler oko gleda, Po žilah vre kri. Slovenska beseda Iz prs mi doni; Srčd groma in bliska Poljubil te bom; Gorje! mu, ki stiska In kuje moj dom!
Kdar v hladni gomili Počival bom že, Bo za-te, dom mili! Goržlo srce; Po zemlji domači Bom klical povsod: Gorje! mu, ki tlači Slovenski moj rod!
Jožef Virk.
Bratovska ljubezen.
Z plamnom se mi v srcu vnela Je ljubezni silna moč, Za vas, bratje! bo gorela, Da me krije groba noč.
Blago, kri, življenje svoje Slave sini dam za vas; Bratovsko ljubezen poje Vsake pesmi sladki glas.
•
Da vas ljubim, duh vam pravi, Srca zdihljej vsak pove, In z ljubeznijo pozdravi Jezik brate ljubljene.
Da vas ljubim, izgovarja Zlato soince vsaki dan, Oznanuje jutra zaija, Kako brat sem bratom vdan.
Da vas ljubim, vS že davno Vsaka cvžtka zemlje tlak; Gora, dol in polje ravno Pijejo ljubezni zrak.
Da vas ljubim, v zvčzde jasne Vsako noč je vpisano; In na citrah strune glasne Se v ljubezen s tč kaj o.
Da vas ljubim, oznanuje V rod zaljubljeno oko, Vsaka žilica spričuje Vam ljubezen bratovsko.
Slajši kakor slavca petje, Drajši, ko zlato svžta, Lčpši ko cvčtlic je cvčtje, Si ljubezen bratovska!
Toraj mili bratje moji! Vas na vžke ljubil bom,
Vraščen nosim v duši svoji Tebe, majke Slave dom!
Jožef Virk.
Na Dr. Prešernovem grobu.
Ko zvezdo luč, poprej nikdar poznane,
Prisvčtil je tvoj duh nam iz noči!
„A1 roži so le kratke ure dane":
Za toboj zgodaj nam oko rosi
Na grob, kjer tvoja struna mila j' omolknila.
Al tvoj pepel naj tihi mir pokriva, Da ravno hitro vzet veliko si končal, Objema te mladika večno živa; Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Bo srce tvoja struna mila mu budila.
V	logu domačem na lipovi veji Slavec od zore do mraka je pSl, Čul se v dobravi še glas ni milčji, Vtihnile sape so, ko jo začel.
VidSl, da brate so spone žulile,
V	mrčži slžpote je je slišal njih stok; Vidčl v temnici sestrico premile, Slišal nevčste zgubljene je jok.
Pr. Levstik.
V spomin Prešernu.
To mu je vsSkalo rane krvavo, To je ranilo njegovo sreč; Sam'c je oblčtal domače dobrave, Samec obhodil snčžene gorč.
Pčsmi prepčval je zale in mile Od domovine nesrečnih sinov, In od ljubezni sladkosti in sile, Ki umorila ves up je njegov.
Da zalezvale povsod so ga sove, Sivi kregulji preganjali ga, Vendar budil je domovja sinove, Vendar razbil je oklčpe duhd.
Rojstvo doživčl je zvčzde nebesne, Vidšl je solnca svobodnega kras; Znebil veselo vezi se tčlesne — Joka po njem se zdaj lipa na glas.
Strnnam!
Fr. Cegnar.
Strune! milo se glasite,	Kak seboj me vedno vleče,
Milo, pčsmica! žaluj;	Koder hodi, njen' obraz,
Srca bolečine skrite	Kak obličje nje evžteče
Trdosrčni oznanuj:	V srcu nosim vsaki čas;
Kak bledi mi moje lice,	In kak ve, ki bi nje hvalo
Kak umira luč oči,	Rade pčle zanaprej,
Kak tek6 iz njih solzice,	Ak se ne usmili kmalo,
Ki ljubezen jih rodi;	Morte vtihnit' včkomej!
Od želja kako zdihuje,	Te in take ve nosite
Po nji hrepeni sreč,	Tožbe, strune! kje do nje;
Kak mu je veselje tuje,	Ako morte omečite
Kak od sreče nič ne vč;	Neusmiljeno sreč. —
Dr. Prešeren.
Pesmarica.	5
Pobratimija.
Naj čuje zemlja in nebd Kar dans pobratimi poji; Naj se od ust do ust razlega, Kar vsak med nami dans prisega: Da srce zvesto kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj!
In če ločenja pride čas Na razne pote zžene nas, Tu na, pobratim, roko mojo, Ti pa podaj desnico svojo: Da srce zvčsto kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj!
Besčda dana vez velja; Ne moč zemlji, ne moč neba In ne pekla ognjena sila Vezi ne bode razrušila:
Saj srce zvčsto, kakor zdaj, Ostalo bodo včkomaj!
Slovenskim dekletom.
Oj hčerice zale naroda slavite! Slušajte naročbe budivnih glasov; Globoko si v srčeku jih ohranite, Iz prs so plamtečega Slave sinov; Pomembni so časi, Potršbni eo glasi, Slovenje prerodba naj bode naš slov.
Predrage sestrice, ko lunica mile, Bliščcče, ko jutranji solnčica žar, Vam bijejo v prsih prežlahtne le žile, Nebeško ljubezni napolnjeni dar; Ošabne visosti, Pregrššno slabosti Gotovše vas varje, kot tabor in var.
Moči ste bogate si srca uneti, Veljati pošteno in blago dekle Za mater naroda živčti, umrčti, Se staviti v vojske domače vrste; Vse to vam podala Slovenija zala, 0 času potrčbe zna terjati vse.
Moči ste bogate, ne iščite druge, Obrnite pridno jo v plodno obrest, Da spolnite vse sporočila zasluge Spolnjenja, da hvali prečista vas vest. Ta mater le ljubi, Je nikdar ne zgubi, Ki v mislih in djanji ostane ji zvest.
Vrtite tedaj se v pohištvanji pridno, Skrbite marljivo, trudite se zlo, Da hiša domača se snaži prav vidno, Da pridnost pripelje v njo radost, blag6. Le mater prašajte, In se zanašajte Na uk nje pobožen in skušen zvčst6.
Podpirajte starše ža v letih slabotnih, Kot angelj skrbeč le spremljajte jih zmir. Na krajih posvetnega hrupa, v samotnih 0 varite srca krepost si in mir; Nezlobne radosti, Nedolžne mladosti Slade naj življenja vam mladpga tir.
Brez hlimbe, sumljivosti grde navade, Brez srda, napuha, prevzetja srca, Prijazne, priljudne bodite ve rade, Vživajte vesele radosti svčta; Brez srčnega kvara Le vrčdne nje dara Vas hoče Sloven'ja, ki zlobe ne zna.
Če zarja čistosti mladenča pregane, Ljubezen goreča drvi ga za vam', Maj čiste ljubezni se v srcih užgane In pa rodoljubja zedini dvoplam; Le v tem se ljubite, Si zvčsti bodite; Ljubezen ta dvojna je vrčdnosti znam.
Za to se z mladenčem prehrabre postave Obljubite v matere cenjene Čin, Ki čuti se nepremenljivo, da Slave Za njeno povišbo le rojen je sin; Ki v njeno le zmago Življenje da drago, Če tuje ji pripravlja predrzen pogin.
In kadar veselje vas, mati postati, Pregrčje v sreč in rodi se otrok, Svarite, redite mu v srčiku zlati Pomen rodoljubja prežlahtni, visok; Od zibelke male Do možnosti zale Skrbi naj edine vam bode otrok.
Pojite mu roda presvete napčve, Da v srcu občutek se čisti in kri; Tržbite iz srca škodljive mu plčve, Da jedro živeljno mu ne zaduši, Da čisto in jasno, Da krčpko in krasno Slovensko v slovenskem otroku plodi.
Da, kadar ošabno vas tuj ček popraša: Kje imate kinč vaš in vaše blagd? Rečete pogumno: to cvžtkaje naša, Kazajte otroka: to kinč in blagd! Le s takim se blagam Ne s tujim nesnagam' Slovenije kinčajo hčerke sam6.
Dr. L. Toman.
Slovenkam.
Dčvo mila, dčvo krasna! Vatra plane meni jasna, I uztrepte prsi moje, Kad spomenem ime tvoje.
Strnka si mi vilinskoga, Uma pako božanskoga, Lica bela i rumena, Čela vedra i poštena.
Žarke tvoje črne oči Bratski vežu zlobne moči, Plam se u njih s vodom sklada, Jer med njima ljubav vlada.
Usta, izvor sve miline, Nježnosti su znak nevine, Dčvičanska pako njedra Zora bčla, zora vedra.
Al neljubim te rad toga, Več što s' roda slovenskoga, Jer kada mi naški kažeš: „Ja te ljubim" tad nelažeš.
Slovenska deklica.
A. Zdenčaj.
Sem slovenska deklica, Milka mi j' ime, Sem obraza bistrega, Hrabro 'mam sreč. Ljubi moj je čvrst rojak, LSp slovenski je junak, Ljubi moj je Slave sin, Krčpki sin planin.
Mati me slovenska je Nježno dojila, V sladkem domoljubji me Je odgojila.
„Bog vas živi večni čas!" Pela zmiraj bom na glas: „Bog vas živi mamica Vrla Slovenka!"
Kadar se možila bom S toboj, moj junak; Mora strašnih topov grom Tresti zemlje tlak. In na grada razvalin' To objamem, sin planin! Dam ti roko, ljub' junak, Hrabri korenjak.
Sem rodu slovenskega Kaj je „slava" znam; V srcu mi do „slavnega" Divji snuje plam. — Sinček moj pa mora bit' Naroda, svobode škit, Mora Slave dit' vojak Srčni korenjak.
Kadar pride boja dan, Vžnc mu pletla bom, In če pade bojnih ran — Padel je za dom. Potlej grob bom vžnčala, O junaku vriskala, Padel v bran je naroda — Srečna Slovenka!
Pod oknom.
Jeriša
Luna sije, Kladvo bije Trudne, pozne ure žč; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste.
Ti si kriva Ljubeznjiva Džklica nevsmiljena! Ti me raniš, Ti mi braniš, Da ne morem spat' doma.
Obraz mili Tvoj posili Mi je vedno pred očmi; Zdihujoče Srce vroče Vedno k tebi hrepeni.
K oknu pridi, Drug ne vidi, Ko nebeške zvezdice; Se prikaži, Al' sovraži Me sreč, povčj, al' ne?
Up mi vzdigni Z roko migni, Ak bojiš se govorit'! — Ura bije, K oknu ni je, Kaj sirota čem storit'1
V hram poglejte, Mi povejte, Zvčzde, al' rčs ona spi; Al' posluša, Me le skuša, Al' za drugega gori.
Ako spava, Naj bo zdrava, Ak me skuša, nič ne dč; Po nje zgubi, Ako ljubi Druz'ga, počlo bo sreč.
Dr. Prešeren.
Pri lani.
Mila, mila lunica, Kje je moja ljubica? Kje je, kje je Milica, Up moj'ga srca? Al še misli na me?
Zbudi, zbudi ljubico, K okencu privabi jo, Saj vesela z menoj bo, Zbudi, zbudi jo! Prišla bo na okence, Gledala bo na me; Dala mi bo rožice Zbrane oh le za me!
Al je pozabila, Da živčti za me Mi je obljubila!
M. Vilhar.
Kovarska.
Neni muže nad kovare! Mužt' on cely prime tvare, On zn& stati na svych nohou, On tež tuhč ramč ma, Dila vččna krasu-mnohou Rukou hlavou vykona! U nas — u nds j de raz na raz, Raz na raz, Tu rana na ranu Co hrom dopada, Na darmo nižadnou Kova? nezada.
Kovar rad ma všecko raznž, Reč ni rany nechce prdznč Slovo mužnč, rany hrotne, Statny čin pro dobrou vec! A tak ohne, zmldti protne, Každy odpor našinec! U nas atd.
Kovar je vždy muž od rany, Jako doma tak pfed pdny:
Kfivč erovnd., zdornž zlomi, Pfitel priv, no lichych slov, Buši kov neb zradce hromi Jak co prijde na nakov. U nas atd.
Kovdf nežni hluky marne, Vyčk& času k ranž zdarnč; Prv než železo je žhavč, Nechi hučet' prazny mčch; Znat' se z rdny v dobž pravč Pravy kova? pravy čech! U nds atd.
Ceskd vlast' nam Bohem dana, Uhlim, rudou požehnana, Uhli davi svčtlo, plamen, Železo zas silu dA, Ohni srdci, sile ramen, Svčtlu hlav se svčt podda. U nas atd.
Čech vždy byval kovar fadny, Bystry duchem ranou padny, Ruchadla znal kout' i stroje, Ostry meč i dobry mlat, Nechcem hanbit' predky svoje, Svoji na svčm chceme stat, U nas atd.
Dr. Rieger.
Kovaška.
Ni moža ga nad kovača, Prosto svoj obraz obrača, Se podpira, kržpko nogo In prečvrste roke ima.
Dčla vedno, lšp'ga mnogo Z roko, glavo dokonča. Tu kar, tu kar, tu kar gre Vdar na vdar, Tu jeklo na jeklo Kot grom mu doni, Zastonj nikdar kladva Kovač ne vihti.
Kovač rad 'ma vse prav razno, Črti rčč, besčdo prazno, Mož besčda; krepko bije, Trdno stoji on za prav. Tako zdrobi in razbije, Kar sovražnik kolj naprav'. Tu kar i. t. d.
Kovač kovanje rad ima, Pred gospodo in doma, Krivo zravna, pusto zlomi, Pravo ljub', krivice ne, Jeklo kuje, vrage hromi, Kar na naklo pride le. Tu kar i. t. d.
Kovač praznih hrupov neče, Ce se pravi čas ne steče, Da želčzo se razbčli, Vedno krčpko mčh bo gnal. V pravem čas' bije veseli Kovač čvrsti, Slovenc zal. Tu kar i. t. d.
Slovenska od Boga dana, Z ogljem, rudo obdarvana. Oglje gori, svčtlo plami, Prot vragu želčzo da.
Ognju srca, silni rami, Bistri glav' se svžt poda. Tu kar i. t. d.
Slovenc bival kovač močni, Bistre glave, z roko točni, Koval orodje in ščite Ostri meč in dobri mlat. Dčdov svojih ne sramite! Svoj' na svojem čemo stat'. Tu kar i. t. d.
Dr. Rieger.
Milica.
Tak je sladka, tak je mila,
Kot bi rože dihala, Krasna, kakor da b' se bila V rajski rosi kopala.
Ko sneg so nje ročice,
Ki v planini se blišči, Kakor zarja njeno lice, Ko s3 v zoru rumeni.
Kakor zvezde nje očesa,
Ko ozrejo se z neba, Kakor jelka nje tčlesa Rast visokoravnega.
V njo sem tako se zamaknul,
Da mi solnce vgasnulo, Da mi cžli svet je mraknul, Vrajskem svitu zrem le njo.
Fr. Cegnar.
Naj lepši.
Lepšo rožice rodila Se nobena ni pomlad, Kakor ti predraga mila Si narave redki sad. Zarja sije ti z očesa, Lica so kot rože cvžt, S toboj bile bi nebesa, Gorše nima celi svet.
Kdor te vidi, se zavzame, Višjo bitje se mu zdiš; Tvoj pogled ljubezen vname, Vse enake prekosiš. Tudi mene si ranila, Moji duši mir kališ; V celem svetu ni zdravila, Ako ti me ne zvedriš.
Ti si vrčdna vse ljubezni Meni zdiš se božji dar; Da bi skoraj te na desni Drug moj peljal pred altar. Zlate prstane menjala, Zvesta biti mi vsegdar; Sveta vez naj zavezala, Srečni bo zakonski par.
V. Kurnik.
Mojemu narodu.
Ako zate rod sloveni!
Moje srce ne gori, Stvarnice mi srd ognjeni V divji vihri naj grmi.
Dokler mi mazinec miga, Dokler duša je v tčles', Naj se vedno bolj užiga Ta ljubezen, dar nebes!
Kadar pod zelenim plajšam Bom zagrnjen mirno spal, Ona — trdno se zanašam — Bo puhtčla še iz tal!
Požančan.
Ukazi.
Da ne smčm, si ukazala, Bčlih rok se dotaknit', Zvedla, dčklica si zala! Kako znam pokoren bit'.
Da ne smem, si ukazala,
Od ljubezni govorit'; Zvčdla, deklica si zala! Kako znam pokoren bit'.
Moram da, si ukazala, Hojo k tebi opustit'; Zvčdla, dčklica si zala! Kako znam pokoren bit'.
Moram da, si ukazala,
Tebe se povsod ognit'; Zvedla, dčklica si zala! Kako znam pokoren bit'.
Zraven si mi ukazala,
Da te meram pozabit'; Bogal, dčklica bi zala: Ak bi moglo se zgodit'.
Al sreč mi drugo vstvari,
Al počakaj, da to bit' V prsih neha, — Bog te obvari! Pred ni moč te pozabit'. —
Dr. Prešeren.
K slovesu.
Kaj od mene proč ok6, Proč obraz obračaš mili? Kdo te mene ljubit' sili? Rajši koj mi daj slovd.
Desno roko brez skrbi Daj k prijaznemu slovesu, Solz v nobenem ni oččsu, Žal-besčde v ustih ni.
Žale misli v srcu ni; Saj ni pred bilo veselo, Ko se za te je unelo, Naj ne bo prihodnje dni!
Vrnil bo se prejšnji čas; Hodil pote bom temotne, Kamor sreče bo togotne Gnal nemili me ukaz,
Moja stara ljubca b<5, Bo potrpežljivost mila Zvezo z mano ponovila, V zakon dala mi rok6.
Od pomoči nje podprt Nosil bom življenja pezo, Dokler zmaga sreče jezo Zadnja ljubca, — bčla smrt.
Dr. Prešeren.
Mornar.
Sezvesta! bodi zdrava, olnič po mene plava, Na barko kliče strčl; Po zemlji varno hodi, Moj up je šel po vodi. Mi drug te je prevzčl.
Pri Bogu sem obljubil, Da pred bom dušo zgubil,
Ko nehal te ljubit'. Si z desno v desno segla, Pri Bogu si prisegla, Mi vedno zvžsta bit'.
Morja široka cčsta Peljala me je v mčsta,
Kjer lčpe dčklice; Obrazov njih lčpota, Snčg bčli njih života Zmotila nista mč.
Spet so se jadra bčle Od južnih sap napele.
Prinesle me nazaj; Dčkleta mojga ženo Sem našel poročeno, — Prestal sam Bog vž kaj!
Le jadra spet napnimo, Valovom se zročimo,
Kak je čisto morjč! Kaj njemu upat' smšmo Mornarji dobro včmo; Dčkletam kaj, — kdo vž?
Ne straši moč viharja, Ne grom valov mornarja,
Se smrti ne boji; Spomin v potopu mine, Ljubezni bolečine Vsak dan spet oživi!
Po morji barka plava, Nezvesta, bodi zdrava, Sto tebi sreč želim! Pe zemlji srečno hodi; Moj up je šel po vodi, Le jadrajmo za njim! —
Ko ptičica sem pevala, Sem sladke sanje sanjala; (Oh zdaj pa nikdar, nikdar več Veselje preč je preč.)
Cvčtčla sem ko rožica, Nebeškim žarkom ljubljena; Oh zdaj i. t. d.
Ročice moje miljene So zale včnce splčtale; Oh zdaj i. t. d.
In lesketala oč'ca sta Kot zvčzde dve, kot solnca dva; Oh zdaj i. t. d.
Le pod menoj še biva mir, Krog mene pa ga ni nikir; (Srco le tje, le tje želi,
Dr. Prešeren.
Žalost.
Kjer angelj moj leži!)
Narodna.
Zagorska.
Bom šel na planine, Na strme gorč, Bom slišal od daleč Zagorske zvone!
Zagorski zvonovi Premilo poj6,
Nemara preljubo K pogrebu nesO.
Pa če jo nesejo, Le naj jo nesč; Saj dalj je ne bodo, Da neb' šel za njo.
Zvoniti bom rekel, Škropiti pa ne; Škropile jo bodo Le moje solzč.
Slovo
Obljubil ti z menoj Si venčike plesti, Ko rožce rodila Bo mila pomlad; — _ Al mogla sem čakati In prizanesti
Ti včnček ljubezni podat.
Obljubil ti z menoj Klasovje si brati, Ko polje jesensko Bo mrak nam zakril; — Al mogla sem čakati Tebe na trati: Se včnček ljubezni ni zvil.
Vse
Kje so moje rožice, Pisane in bčle, Mojga srca ljubice, Žlahtno so cvčtele? Ah spomlad je šla od nas, Vzela jih je zima mraz.
Zagreble jo bodo Le moje roke; Krog groba sadil bom Cvetice lčpč.
Med lepe cvetice Naj mene ložč, ' Saj včm, da mi poči Na grobu sreč.
Narodna.
Milice.
Obljubil si travico Z menoj kositi, Po logu zelenem Kjer rožce cveto; — Al mogla sem čakati In včnček razdrčti: Ker nisi ti vil ga z menoj.
Zdaj vence in klasje Zeleno nabiraj, In pleti jih za me — Za hladni moj grob, Začelo ok6 mi je Mračno umirat: Te Milica vab' na pokop.
Narodna.
mine.
Kje so moje ptičice, Kam so zdaj zletele, Oh nedolžne pčvčice, Kak so žvrgolele? Zanjke b'le nastavljene, Ptice so se vjele vse.
Kje je hladni potok moj, Kjer som se sprehajal, Kjer skušnjav nevarni boj Mene je obdajal? Vel'ka, ve'lka suša b'la Zemlja je popila ga.
Kje je moja utica Utica zelena, Kje je hladna sčnčica Z lipice spletena? Hud vihar podrl je njo, Oh zelena več ne b6.
Kje je tista dčklica,, V vrtu je sčdela, Lčpa kakor rožica Pčsmice je pčla? Hitro, hitro mine čas, Mine tudi lep obraz.
Kje je fantič zdaj vesel, Ki je to prepčval, Da bi enkrat še zapčl, Kratek čas nam delal? Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas.
Orožen.
Svarjenje.
Stoji, stoji tam lipica, Pod lipo hladna sčnčica, Pa v sčnci miza kamnata, Na štiri vogle rčzana.
Okoli mize stoleci, Prelčpi stoli rčzani; Na stolih fantje mi sčdč, Med fanti dčklice mladč.
Vesele pčsmi si poj 6, Pijejo vinčice sladko, Prijazno se pomenkvajo, In samski stan obrekvajo.
Že priletčla ptičica, Oj drobna ptica pisana, Že sčdla je na lipico, Zapčla tako pčsmico:
^„Dčvičice, noričice, Če fantom vse ¥erjamete; Vam beli grad občtajo, Pa črne koče nimajo."
„Vesele pčsmi vam poj6, Vam vince točijo sladk6; Ve z njimi se pomčnkvate, In samski stan opravljate."
„„Le pazi, pazi ptičica! Oj drobna ptica pisana; če fantje tebe vjamejo, Ti zlato perje spulijo.""
„Če meni perje spulijo, Življenja mi ne vzamejo, Jaz novo perje spod redim, In spet v zeleni log zletim."
„Tam bom po včjah lčtala, Dčkletam milo spčvala: Jaz sem ostala pisan ptič, Oj, ti pa nisi več deklic."
Svornost v narodu.
Svornč, bratri, stujme k matce, K matco velke jedinč, At' se leskem davnč slavy Prapor se lvem rozvine: Spanek dlouhy dal nam sily S jitrem kyne oslava: Jenom svornč: — svornč haji Štit svatčho Vdelava!
Zafivalo slunce slavy Nad vitežnou Čechii, Zafivalo českym vlastem Od Baltu až k Adrii. Slunei dana vlast je velka Slunei Čeehu oslava: Jenom svornč — svornč haji: Štit svatčho Vdelava!
Češke slovo svetem traslo Vyzyvajic k zapasum, Česky ehoral nebem hybal Narod když pel k nebesum.
V	kuru svfitie česky zni tšž Tvurci vefina oslava.
češi svorn&! — svorne haji Štit svateho Vaclava!
Vžren reči, všren vife Cyrillu a Metodu čech na hore dokrvacel
V	občt'vdal svou svobodu! Zatluč, čechu, na tu horu Tam spi tvoje oslava: Jenom svorač; — svornč haji Štit svatčho Vaclava!
Velebnžjšim byl pad fiši
Po zoufalčm zavodu,
Když se pridružil k nim strašny
Pad českčho narodu!
Však z plamenu tčeh jak fčnix
Vzlčtne Čechu oslava:
Jenom svornž: — svornč haji
Štit svatčho Vaclava!
Narode muj zaslepeny Osudnym tim platnenem, Ne vidiš, jak krev prolita Proudi opčt pramenem? Plamennou tou krvi z hory Vzplane nam nas oslava: Jenom svornč; — svornč haji Štit svatčho Vaclava!
Kosti otcuv v zem jsou vsety, Krev jim stydla ve spanek, Z kosti puči velikani, Z krve rudy červanek: Červanek, že narod vstava, S nebe pld mu oslava: Jenom svornč; — svornč haji Štit svatčho Vdelava!
Nuže svornč, bratri, k dilu, Nadčj' kyne z vychodu Prišla doba, vola nas již Ku slavč Pan narodu! Čech se vzhližel v slunei slavy Čechum kyne oslava: Jenom svornč; — svornč haji Štit svatčho Vaclava!
Vaclav A. Crha.
Stara mama o ne šivaj
Sarafana več, Pusti dčlo in počivaj, Zlati čas je preč!
„Hčerka k meni sčdi,
Ljuba hčerka ti! Mlada si pa včdi, Da mladost zbčži."
Sarafan.
„Prešla bodo lčta,
Z njim, veselja slaj, Lic rdečih cvčta Več ne bo nazaj t"
„Tudi jaz sem pčla,
Mlada deklica; Zdaj sem tiha, vela, Stara mamica!"
„Poješ veselice,
Kakor ptič, sladko; Bereš si cvčtlice; Pa minulo bo!"
„A1 nad hčerko sladje vživam
Prešlih veselin, Sarafan rudeči šivam V mladih Ičt spomin."
Ruska.
Žalosten glas zyonov.
Pojo, pojo zvonovi
Od daljnih dvčh strani, V bčl' dan done glasovi Ki zarija ga zlati.
U gradu gospodična Je zapustila svčt, V cvčtlicah blčdolična Leži mladosti cvčt.
U gradu začmčlem
Glasi se prvi don; Pa v samostanu bčlem Odpčva drugi zvon.
U samostanu druga
Prisego govori, Zvčsto ljubiti spruga, Ki v nebu ji živi!
Pžamarica.
Pojo, pojo zvonovi,
Dvčh src je mir otet. Slovo jemlj6 zvonovi: Bog te obvari svčt!
Večernica.
Glejte že solnce zahaja,	Sedmo za mizo in jejmo
Skoro za goro bo šlo; Hladen počitek nam daja,
Pojdmo veselo domo! Čujte zvoniti,
Počivat zvoni. Cujte . . . . Zvoni le zvoni nocoj, Sladko počivat zapoj! Čui jfe po drevji šumeti,
Glejte kak vetrič pihlja; Urno že začne mračiti, Hitro da bomo doma. Cujte zvoniti .... DSlo smo danas storili, Naj se le vse veseli; Bomo se tudi požvili, v Že se večeija hladi. Cujte zvoniti
S pametjo božje dari, Srce hvaležno imejmo „ Stvarniku, ki nas živi. Cujte zvoniti,
Počivat zvoni. Cujte . , . . Zvoni le zvoni nocoj Sladko počivat zapoj! Vzem'mo po jždi in pimo
Sladkega vinca bokal, Svojga očeta hvalimo, v Ki je tak dobrega dal. Cujte zvoniti .... Zdaj si počimo po volji, Naj nas petelin zbudi, Kadar škrjanček na polji
Jutrnjo pesem slovi, Cujte zvoniti ....
Vsi bomo enkrat zaspali,
V	miru počivali vsi, Delo na vselej končali,
V	hišo očetovo šli: Takrat zvonovi
Zvonite lepd: Takrat .... Kličte k očetu dom6, Kličte nas v sveto neb6!
Slomšek.
Zvonikarjeva.
Ko dan se zaznava,	Kdor hoče živSti
Danica priplava,	In srečo imeti,
Se sliši zvonenje	Naj dela veselo,
Čez hribe čez plan:	Pa moli naj vmes:
Zvonovi zvonite 1	Zvonovi zvonite!
Na dčlo budite,	K molitvi vabite,
Ker naše življenje	Ker prazno je dčlo
Je kratek le dan.	Brez žegna z nebes.
Čo dčlavc se vpčha, Trpljenje mu neha, Ga delapust vabi, Večer ga hladi: Zvonovi zvonite: Nedeljo znanite, Gospod ne pozabi Plačilo dšli.
Veselja
Oh naglo nas mine Ves trud, bolečine, Utruden se vležo Na pare trpin: Zvonovi zvonite! Domu ga spremite; Gre z dela in teže Adamovi sin.
B. Potočnik.
dom.
Preljubo veselje, oj kje si doma, Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca? Po hribih, dolinah za toboj hitim, Te videti hočem, objeti želim.
Te iščem za mizo, kjer dobro jedi, Na plesi pri godcih, kjer sladko poj6; Al' prav'ga veselja na rajanji ni, Pijance, plesalce veselje bčži.
Te iščem po polji, kjer rožce cvet6, Po logu zelenem, kjer ptice pojč, Pa ptice vesele in rožice vse Le majo veselje za mlado sreč.
Poslednjič veselje še le zasledim, Na ravno ledinco pri dirjam za njim; Glej tamkej z otroci prijazno igra, Jim kratek čas dčla, pri njih je doma.
Oh blažene ISta nedolžnih otr6k, Vi 'mate veselje brez težkih nadlog; Oh kako vas srčno nazaj poželim! Alj vi ste minule, zastonj se solzim.
Le eno veselje še čaka na mč, V presrečni deželi, kjer mlado je vse; Trpljenje v toisto deželo ne zna, Le tamkej je pravo veselje doma,	^
Slovo učencev.
Povzdignimo veseli glas, Junaško zapojimo, Da nam prijetno teče čas. Po bratovski živimo, Da b' tud zase dosti dni Vedno pčli brez skrbi: Živite prijatli, se glasi.
Slovenska zemlja naj živi
K' je Bogu ljubezniva;
Naj vedno sladek sad rodi,
Se sreča nanjo zliva,
Da očetje, mamice,
Bratje ino sestrice
Zdravo mirno z nami naj žive.
Prijatli če se ločimo Iz šole zdaj veseli; Obljubiti si hočemo, Da bomo vedno pčli. Naj ostane nam spomin Od življenja vsčh stopinj, Bogu zvčsti ino domovin'.
Življenje.
Potovanje, bratje, Je naše življenje, Mož modrih od nžkdaj Je to govorjenje, Skoz ktere dežele Pa pot nas peljA, Naj pčsmica moja Na znanje vam da.
Po travnikih prva Nas pisanih pelje, Marjetco, zlatice,
V	stezice nam stelje; Otroci brezskrbni
Po travci tekti,
V	rumenkaste lasce CvStice plet<J.
Mladenčev, dčkličev Je druga dežela, Razlega se petje Veselga krdela; Si dčlajo sanje Od zlatih gradiv, Pa skušnje jim manjka Modrosti dardv.
Po tretji hladno je, Gre pot čez višave, So kri umiri, se Razjasnijo glave; Se trudijo z dčlom Postavni možje, Sad truda berejo, Za prihod skrbč.
Čez gole vrhove V četrti so pota, Je mrzlo že srcu, Ne grčje gorkota; Pa starčekom kmalo Dežele je kraj: — Tako je na zemlji
Le kratek naš raj!	Uršič.
Prašanje — odgovor.
Povčjte tovarši! kaj mi smo na svčti?
Kaj naši nameni in kaj nam početi?
Prijatli predragi, popotniki smo,
Iz tuje dežele v domačo grem6!
Povejte, kaj ljubi, je naše življenje,
Zdaj dobro, zdaj slabo in zgol spremenjenje?
Življenje je cžsta, čez plan, čez gore,
Ga naglo zapelje, kdor pota ne vč!
Povčjte, preljubi, kaj čas nam pomeni,
Ki naglo nam teče v hitrosti ognjeni?
Čas voz je nemirni, neneham' drdra,
Se nikar ustavit', obrnit' ne da,
Povejte kaj strasti, kaj pamet, kaj vera,
Ki srce posesti nam hoče vsaktčra?
Nadležni vozniki popotnih so t6,
Pa trdna le vera voznik naš naj b6. g Potočnik
Zvezdam.
Tam na nezmžrnem nebi	Vi zvezde ljubeznive
Se zvčzde svčtijo,	Prijazno svčtite,
In lčpe navke tčbi	In med zelene njive
0 človek! pravijo.	Me 'z hiše vabite;
Povzdigni le od zemlje	Oh rad se k vam oziram,
K nebesom radok6;	In hvalim Stvarnika,
Ti svčt veselje jemlje,	Ki od začetka zmiram
Bo tam povrnjeno.	Prelčpo luč vam da.
Srebrno luč prijazno
Vam stvarnik je prižgal, Po nebu vas je razno
Ko rože nasčjal. Vsaki po njenem mesti
On pot odkazal je, In vse po svoji cčsti Se čudno sučete.
Pa tud za nas na svčti
Ostaje prave ni, Za vččno le skrbčti Zveliear nas uči. Oj zvčzde brez števila!
Nad vami je moj dom, Ko duša se ločila, Nad vas povzdignjen bom.
Zatorej rad po noči,
Ker vsaka stvar zaspi, Se solnce od nas loči
Večerna prisvet.li: Vas zvčzde ogledujem, K' ste'mi prijatlice, V nebesa rad zdihujem, Kjer pravi dom moj je.
Narodna.
Pet
Tvojih ložah, domovino, Tvoji sini piju vino: Tvom oltaru krvca naša, Tvojoj sreči prva čaša!
Druga čaša, brado sada Našim slavnim mrtvim spada, Da oživi duh njihovi I u nami se ponovi.
čašali.
Treča čaša svim živučim, Koji uvčk srcem vručim Za dom i za narod rade — Da drug život Bog im dade!
A četvrta onoj bradi, Koju vid i razum krači Stranputice basat čini, Da se vrate k domovini.
Petu čašu svaki svomu, Što na srcu, leži komu — II je ljuba, il je zlato — Da mu od Boga bude dato!
P. Preradovic.
Zvezde.
Tukaj gori se neznani, Velki svčti sučejo, Z lučjo solnca so obdani, Krogle pote tčkajo. Zvčzda zvčzdi je soseda, Njih za nas števila ni, Ena v drugo svčdo gleda, Vsaka božjo čast gori.
Na
Blagor mu, ki se spočije, V črni prsti v Bogu spi! Lčpše solnoe njemu sije, Lčpša zaija rumeni.
Tiha zemlja ga ne drami, Strasti ne buči vihar; Bratoljubje vlada v jami, Grčje prah ljubezni žar.
Bridke tuge, bolečine, Duhomorni trop skrbi, Žalovanje grenko mine, Potok solz se posuši.
Ne slepi rumeno zlato, Čast, ime, naslov in stan; Smrt pobrati pod lopato, Kar rodil je bčli dan.
Mati zillje, lčpo poje, Dčte milo se smehlja, Se ne vč za tuge svoje, Ne za žalosti svčta.
Svčtla cčsta je lazpeta Čez neba brezkončni zid, Tam se vozi čast Očeta Viža potč zvčzdnih rid; Vse je kroglo, vse se miga, Vse od ognja svčti se, Vse oznanja, da velika Boka svčt stvarila je.
U. Jarnik.
grobih.
Žezla, palice beraške, Kdo med temi zbiral bo? Krona, krila siromaške, Komur mar je tam za to? Krije vse odeja ena, Kčve in škrlatnike, Zgrinja travica zelena Vsem enake prtiče.
Kar je črna zemlja dala, Vzeme črna zemlja spet, Duša je iz ječe vstala, Spela se nad zvčzdni svčt.
Blagor mu, ki se spočije, V črni prsti v Bogu spi! Lčpše solnce njemu sije, Lčpša zarja rumeni.
Fr. Cegnar.
Sirota.
Mati vmerje, zlata mama, Milo joče dčklica, Po širokem svetu sama Se ozira Milica.
Le za mamo srce bije, Mamo išče le ok6, Mami le ljubezen klije, Mamo usta kličejo.
Tam na grob ji včnec dene Žlahnih rožic, lčp, cvčteč, Z včncem dčklica povene, Nju zdaj nič ne loči več.
Dr. Bazlag.
Hči na grobu matere.
Jaz sirota ne zaspim; Polnoči mi ura bije, Groza strah me je samije — K materi na grob bežim.
Na grobčh je trna nocoj, ZvSzde gost oblak pokriva, Solz potok oči zaliva: Grob ošlatam pred seboj.
Mati, mati kje ste vi? Groba noč vas je požrla, V zemlje mrzli dom zaprla, — Vaš otrok na njem medli.
Oh! zastonj je hčerke stok! K čemu mutaste mrliče Zapuščena srota kliče? Groba ne predore jok;
Pridi matern duh meglen', Te objeti se zdigujem, V črno noč roke stegujem In objamem križ lesen.
Križ, te kušnem sveti križ! Znamnje mojga odrešenja, Znamnje večnega življenja! Noč duha mi razjasniš.
Na te, srota, se oprem; Kažeš z groba na zvezdišče; Gor naj duh zgubljenih išče! Se upljivo gor' ozrem.
Žalovala več ne bom, Le skoz temna groba vrata Se odpre nam hiša zlata Vččnega življenja dom.
B. Potočnik.
Na razhodu.
Kje so časi, kje so dnovi, Ko smo Slave mi sinovi Vedno bili združeni? Čas vrti se v vččnem tiru, Dan hiti po časnem viru, Dan blišči, in dneva — ni —
Kje domači glasi mili, Ki svobodno so glasili Se iz srca mladega? Ah so pošumeli v gaji Na veselem, ljubem kraji Doma srčno dragega. —
Oj! kje družbe so vesele, Kjer zdravice so se pele, Kjer šumelo vince je? Ah! so družbe se ločile — o zdravice potihnile; asa morje vse požrč. —
To loeitva opominja, Ponovi se bolečina, V tem solzice nam lij6, Pred ko gremo, se objimo, Zvesti biti prisezimo Slavi, kamor kol' grem6.
Kmal' na mejah bomo stali, Bratom dragim zajokali, Bratom miloga srca; Bratje! z Bogom ostanite, Nikdar nas ne pozabite — Vsi smo doma enega.
Težko je pač ločen biti, Dom in drage zapustiti, Tega, tega se bojim; Ker le z brati vkup živčti, Z brati svojmi vkup umreti Vedno, vedno si želim.
Če grobovi se odprejo Daleč unkraj nam za mejo,
K njim prijatli romajte; Pojokajte na gomile Solze bridke, srčnomile Na koščice bratovske.
Z Bogom, z Bogom si recimo, Bratje zadnjič se objimo, Dokler čas nam pripusti; Kmalo, kmalo črez doline Drage slavne domovine V tuje kraje nas drvi. —
Slovo od lastovke.
Dr. Toman.
Mrzel včter tebe žane Drobna ptičica od nas, Ki iz lipice zelene Mi si pela kratek čas.
Vsako jutro ptič'ca moja Zgodaj si prepevala, Vsako noč je pčsem tvoja Sladko me zazibala.
Kolkokrat si ti zletela V svoje nježno gnjezdice, Tolkokrat si mi zapela Milo pesem v srčice.
Zdaj pa iz zvonika line Zadnjo pesem žvergoliš, Ker črez hribe in doline Toplih krajev si želiš.
Zdaj boš zapustila mene, Ah, kak srce me boli, Mrzel včter tebe žene, Pojdi, kam te veseli!
Ah, da ni mi perje dano, Rad, o rad bi spremljal te, Ali v ledje zakovano Moje rčvno srce je.
V. Orožen.
Lehko noč!
Lehko noč!
Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo dčlo dokončali, Da bi tudi sladko spali. Vsa vročina je zdaj proč, Lehko noč!
Srečen je,
Kdor dopolni dčla vse; Vsaki dan 'ma svoje dšlo, Žalostno pa tud' veselo; Kdor dolžnosti vse stori, Lehko spi.
Vsaki dan
Naj bo dobro dokončan! Zdaj počivat zdravi gremo; Al pa vstanemo ne včmo! Smrtna ura, zadnji dan Je neznan.
Sprav'mo se, Koke si podajmo še! Naj sovraštvo naše mine, Vsaka jeza 'z srca zgine, Prej da solnce zašlo bo Za goro.
O Gospod,
Le ne hodi ti od tod! Ker se nam bo vse stemnilo, Nam življenje to minilo, Jezus ne zapusti nas Zadnji čas!
Enkrat pa,
Ko se nam pot dokonča, Bomo zemljo zapustili, Se k očetu povrnili, Pojdemo vsi trudni spat, Zopet vstat.
Svčtle so
Vrata gor' v sveti nebi Težke skrbi le-te zemlje Srce tje seboj ne jemlje, 0, kak bode gor' lčpi Le domi!
Prej in zdaj
Križev poln je le-ta kraj, Hudo z dobrim se vojskuje, Zemljo z revo napolnuje; Mira najti ni tu nam: Mir bo tam!
Lehko noč!
Tamkaj vid'mo se drugoč, Kaj bi se več smrti bali, Enkrat bomo zopet vstali; Zdram'la bo nas božja moč Lehko noč!
Slomšek.
Ločenje.
Če labudi o diete
Kje v dežele bolj gorkč,
Če od drevja list leti;
Zime ivje vse mori:
Vpraša tužno me sreč:
Al se bomo vidli še?
Ker ločit', oj ločit' mi rani srce.
K6 se rožce obletč,
Slavci žalostno molčč;
Se prijatli ločijo,
Solzni jemljejo slovo,
Vpraša tužno me sreč:
Al se bomo vidli še?
Ker ločit', oj ločit' mi rani srce.
Če nam starši odmeijč, V črno jamo jih nesč; Mir in pokoj Bog jim daj, Nam poslednje vččni raj. Vpraša tužno me sreč: Al se bomo vidli še? Ker ločit', oj ločit' mi rani sreč.
Srce bridko ne žaluj,
Grenko žalost premaguj;
Kar na zemlji le živi,
Vse le kratek čas trpi.
Vsak želi in govori,
Da b' tud tam b'li združeni,
Ker ločit', tam ločit' b'lo vččno gorjč.
Poslovenil A.
Popotnik.
Popotnik pridem čez gorč Od doma vzel sem že slove), In kamor se ok6 ozrč Povsod se mi nov svčt odprč. Tud tukaj solnce gre okrog, Dolino vidim hrib in log; Pa solnce naše bolj blišči, In hrib naš lčpše zeleni.
Tud tu cvet6 cvčtličice, Po njih šumč čebelice;
Pa naših rož je ISpsi cvet, Čebelic naših slajši med. Skoz mšsta hodim in vasi, Povsod drugač se govori; Jaz tuje nikogar ne poznam, In sršd ljudi povsod sem sam.
Prijatli se objemajo,
Pojejo, si napivajo;
Jaz grem po poti tih me m' njih,
Vse prazno v prsih je mojih.
Može se in se ženijo,
Veseli so in ukajo;
Pa meni raste rožmarin
V preljubi moji domovin'.
Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš? Kjer znanci moji še živ6, Prijatli moji v grobih spe? Zdihujem, prašam vedno: kje? Prijatli k vam želi sreč, Peruti imžti si želim, Da k vam d6mu ko ptič zletim.
J. Strel.
Želja Slovenca na tujem.
Kje prijazne ste višave, Ki obdajate moj dom? Kje cvšteče ve planjave,
Vas še kter'krat vidčl bom? Kje predraga si dolina,
Kjer preživel sem mladost? Kje višina, kje planina, Kjer užil sem tolk' radost?
Kje si zlatfga časa zlati Blagi ljubeznivi kraj,
Kjer so draga moja mati, Dragi oče časni raj ?
Žarneje tam solnce sije, Včtrič bolj hladan pihlja;
Bolj zeleno žito klije, Bolj prijazno vir šumlja!
Toda gora vid ovira, Siva megla vmčs stoji;
Se zastonj ok6 ozira, Vidčt' dom zastonj želi.
Zgini megla, gora zbeži, Perutnice Bog mi daj;
Me na tuje več ne veži, Da zletim prot' domu zdaj.
V. Urbas.
I)evy slovanske.
Devy ruske, dčvy panskč, Kdožby vam nesloužil rad? Vy Britanky j ste slovanskč, Sluha vaš se rad chci zvat. Sotva ohnčm zplapolate, Již nas nadra kryje led, Ted' jednanim nas bodate, Ted' zas ranu Ičči zliled.
Devy polskč, dčvy sladkč, Kdožby vas nelibal rad? Vaš mrav nčžny, feči hladkč Nam i naš ošlechti pad. Jste vy sestry .se lesknouii Lehkorouchč Francie, Dčvy vdbnč, jež kvčtouci Pčsti jen Arabie!
Dčvy srbskč, dčvy zpčvne, Kdož u vas by nedlel rad? Vaše krasy polozjevnč Jen milenci možno znat. Vy slovanske jste Italky: Kdož te krase odola? A však laska jen Vestalky V nadrach vašich plapola.
Dčvy naše, dčvy čsske, Kdožby vam se nevzdal rad? Vy jste obrazy nebeskč, Vam chci srdce, duši dat! Vy jste dčv slovanskych ruŽ3, Jež rozviji zaliy maj: Kdo ty pisnč popsat muže, Jež slychava česky haj?
Vy nemate v svete rovnych, Vtčlenl jste andelč; Libeznosti nevyslovnych Češka cestou naštele. At' je deera, at' je mati, At' je sestra, ehot' mila: Všude divči šleehtu znati, Vždy je Češka spanila!
Chmelensky.
Brodar.
Oj talasi mili, ajte, Čamae dalje moj tžrajte, A ti vihru doc nemoj! Put je danas dalek moj;
Oj, oj, oj! Put je danas dalek moj!
Morske pute svedj miluje, Sreču traži — Boga štuje, Smčlo s morem vodi boj, I dom verno ljubi svoj,
Oj, oj, oj ! I dom včrno ljubi svoj.
Svedjer s mirnoin mora svesti Brodar u svoj čamac sčsti — I tad vesel pčva oj! Velik ti si, Boža moj!
Oj, oj, oj! Velik ti si. Bože moj!
Kod kuce su sestre, braca — K svojim rad se brodar vrača, Žena s čedom viče oj; Gdč si druŽ3 — čačko moj?
Oj, Qj, oj 1 Gdč si druže — čačko moj?
Oj talasi mili, ajte. Čamac dalje moj te raj te, A ti more mirno stoj, Dok se u dom vratim svoj, Oj, oj, oj!
Dok so u dom vratim svoj!	J. Trnski.
Bleško jezero.
Otok bleški, Kinč nebeški Krajnske zemljo ti! Vene iz raja Te obdaja, Vse se veseli.
Vali igrajo
Kibce imajo
Dobrovoljni ples,
Ladja giblje
Se in ziblje
Nas k Kraljic' nebes.
Z vrhnja srčde	Kdor si tukaj,
Skale bledo	Le zaukaj
Stari-Grad je rob:	Tu brez vse skrbi!
Čez od Grada	Krajna mati
Mutast strada	V svojem zlati
Strmi Babji zob.	Draga naj živi!
K. Huber.
Tujki.
Prosim te, tujka ljubezniva
V	mč ne vpiraj tamnih oči, Da se ljubezen nepremagljiva
V	mojem srcu ne zbudi.
V njem že nosim ljubezen včrno, Spremlja me zmiraj in povsod; Davno z udanostjo neizmčrno Ljubim naš slovenski rod.
Lčpa tujka, kako boš dčlila Ti udanost včrno z menoj, Reci, kako boš ti ljubila Narod moj neizmerno z menoj.
Na jezeru.
Po jezeru Bliz Triglava Čolnič pla«a Semtertje, V čolnu glasno Se prepčva Da odmeva Od gorč.
Mile ptice Po dolinah In planinah Se budč; Ker so čule Pčsem mojo, Vsaka svojo Žvergole.
Ribam srca Vsem igrajo, Da skakljajo v Nad vodd, Še valovi Šepetajo In šumljajo Med sab6:
Tukaj Slava Venco vije, Srce bije „ Nam gorkd; Cujte gore In brčgovi, Da sinovi Slave smo!
Slovan j sem a šablenka.
Slovan jsem a Slovan budu, Černe čižmi nosit budu, Černč čižmi od čižmara, Ostruhenky od kovara;
Šablenka brušena, To je moja žena, Ona mč vyseka, Až bude potreba.
M. Vilhar.
Šablenka brušena, Na obč dvč strany, Ona mč vysek& Z Uher do Moravy.
Neumrem na slame, Umreme na poli, A ked' s konja spadnem, Šablenka zadzvoni.
Noč na Blejskem jezeru.
Žarki solnčni so vgasnili Po robčh Triglava že Tičev kori potihnili, Mrak pokriva vse gorč.
Jezero stoji pokojno,
Tiha noč razširja se, Zvčzdnih lučič svit nebrojno Doli v ogledalo zrč,
In eolniček po vodici
V gladkem teku privesld, Lčpo kakor v srebrnici Z neba žarki se igrd, PSsmarica.
Bratje zvčsti, srčnomili
So v čolniču združeni, So od šuma se ločili, Da bi prosto pčvali.
Pčsmi sladke, srčno vnete
V	tiho noč odmčvajo, Srca v prsih vsčm pregrete
V	zvčzdni plan se širijo. —
Čolnie mirno dalje plava Crez globine jezera, Od mogočnega Triglava Krčpka sapa mu pihlja.
Duh slovenski srca viža In edini tako naj
Slave čolnič, da se bliža Srečno črez globine v kraj!
And. Praprotnik.
Zdravljica.
Prijatli, obrodile So trte vince nam sladko,
Ki nam oživlja žile, Sreč razjasni in oko; Ki vtopi Vse skrbi,
V	potrtih prsih up budi.
Komu naj prej veselo Zdravljico bratje! črno zapet?
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet! Brate vse, Kar nas je
Sinov sloveče matere.
V	sovražnike z oblakov Kodu naj naš'ga treši grom!
Prost ko je bil očakov
Naprej naj bo Slovencev dom. Naj zdrobe Njih roke
Si spone, ki jih še teže.
Bog živi vas Slovenke, Prelepe žlahtne rožice!
Ni take je mladenke Ko naše je krvi dekle. Naj sinov Zarod nov
Iz vas bo strah sovražnikov.
Mladenči! zdaj se pije
Zdravljica vaša, vi naš up, Ljubezni domačije
Noben naj vam ne vsmrti strup, Ker zdaj vas Kakor nas Jo srčno branit kliče čas.
Dr. Prešeren.
Ipava.
Ipavska dolina,
Lepota svčta, Nam grozdja in vina
Presladkega da. Pod trto počiva
Se hladno ljubo, Veselje se vživa, In venča glavo.
Ipavska planjava
Je krasna zares! In reka Ipava
Je radost očes! Spod skale pridere,
Skoz mlake šumi, Cvetice opere In trte hladi!
Slovenski Ipavci Prepevajo tla, Veselo ko slavci Gorečga srca! Črez vrhe planine
Njih grozdje neso, Zastran domovine Zneso se krepko.
Naj Jaška ravnina
Se bolj se blišči, Pa lčpša dolina
Se tale mi zdi! Tedaj naj Ipava Na včke živi, Ker prva in prava Slovenska je hči.
M. Vilhar.
Bohinska.
Cudapolna kranjska zemlja
Daleč ti enake^ni, Imenitna sestra Svajca, Vse o tebi govori! 'Maš planine In doline Da oko mi ostrmi.
Mi Bohinci v srčdi raja
Radost sladko vživamo; Hladna sapica izhaja Tu Savico pojemo. Rožce krasne, Zvezde jasne, Mične tukaj vidimo.
Po jezeru rib'ce igrajo, Gladko plava ladjica; Ptice spevajo po gaji Žlahtna raste travica In Bohinka Ljuba Minka Je naj zaljša deklica.
Triglav naš je kralj planine,
Premogočni star očak; On navduši naše sine, Nepremagani mejak. Kraj gorenski, Kraj bohinski Bodeš mi spomin sladak.
J. Fleišman.
Pozdrav.
Pozdravljam te gorenska stran, Otoka mila crkvica, In tebe, Bled, široko znan! Nebes kraljica in gospa, Snežnikov sivih množica,	Ljubeznipolna, vsmiljena,
Prisrčno bod' pozdravljena! Ponižno bod' pozdravljena!
Pozdravljen bodi gospodar — Triglav kipeči, močni var! Planine rožno včnčane — Bodite mi pozdravljene!
In še enkrat gorenska stran, In ti, o Bled, široko znan! Snežnikov sivih množica, Prisrčno bod' pozdravljena!
A. Praprotnik.
Gorenke.
Če gori pogledam Na strme gore, So sladko zasmžje Mi tužno srce; Gorenke preljube Triglava sestrč Poštene Slovenke Postave lepe.
Bdeče jim lice, In modro ok6 Umiva Savica Z lahko roki; Sape jim zdrave Bistrijo glave Jezera Mati Pa varjo sreč.
Cvčtlice planinske Prežlahtno dišč, Dekleta gorenske Pa daleč slovč — Iz ust jim premilo Se pčsem glasi, Ko slavčeka pčtje Ki ljubco zgubi!
Na goro.
Na goro, na goro,	Nad menoj na gori
Na strme vrh6	Je svobodni dom,
Me kliče, me miče,	Iskal ga in našel
Me vabi sreč!	Bliz neba le bom!
Na gori cvčtice	Na gori pod menoj
Naj zalše cvčtč!	Oblaki visč,
In ptiee preljube	Nad menoj višave
Naj slajše poj6!	Bliščijo vedre.
Na svobodni gori Ni zemskih nadlog, Nad menoj, pod menoj, Krog mene je Bog! Tedaj le na g6ro, Na strme vrhč Me kliče, me miče Me vabi sreč.
M. Vilhar.
Planinar.
Visoko vrh planin stojim, V veselji rajskem tu živim; Tam dol' ljudje prebivajo, Veselje rčdko vživajo. Prid' vrh planin, Nižave sin!
Men' prvo solnce zablišei, Ko zajde, meni še svetli; Mrakovi dol' stanujejo In srea omrzujejo. Prid' vrh planin Nižave sin!
Men' bistre sape zrak vedre, Mi jasnijo glavč sreč; Tam dol' megle se vlačijo, Duha morč in tlačijo. Prid' vrh planin, Nižave sin.
Je poln čvrstih cvčtie moj stan, Stojč viharju, zimi v bran; Tam dol' mehkužne hirajo, Se razcvčtč, žs vmirajo. Prid' vrh planin, Nižave sin!
Studenci bistri mi teko, Poj6 mi Sredo in travč; Tam dol' se reke zbirajo, Jčzove, breg podirajo. Prid' vrh planin, Nižave sin !
Po jasnem meni solnce grč, Al' zvezde migajo svetit; Tam doli strele švigajo, Med gromom hiše vžigajo. Prid' vrh planin, Nižave sin!
B. Potočnik.
Lovska.
Pustimo zidovje, Hajd! bratje na lov Skoz gozde, lčsovje, Skalovje in rov.
Katerega mika, Le brž na noge, Nasujmo smodnika Dovolj si v rogč.
Po čutarah pjače, Po torbah jedi, Kaj hlšba al krače. Kar lakot podi.
Pa puške na rame In handžar na stran, Naj ure že rane Se pride na stan.
Svoboda je naša Do naših ograj, Zavrgla bo kaša Če zine kdo kaj.
Pred dan se zaznata Zatrobi že rog, Da stresa dobrava Se daleč okrog.
Črez hribe, doline Krdelo vihra, Obišče planine Visokih gora.
Kar z goše zelene Srnjak prileti Otčt si življenje, Ker smrt mu prčti.
Al risanca poči, Mu pride do dlak, In kviško poskoči, Pa zvrne se znak.
Po daljni pečini Razlega se strčl, Ki plašni zverini Življenje je vzel.
Krdelo veselo Prihrope z dolin Tje, kjer je grrnžlo Kjer dviga se dim.
Ko vidi bčguna, Ni konca zdravic, Od šuma in hruma Ne sliši se klic.
Vse hurra! upije, Kar z njimi drvi, Klobuke prizdigje' In strčlca slavi.
Saj srčnosti sine Poznajo povsod, K' Diane boginjo Obhajamo god.
Loviti, drviti Je nam črezi vse, Divjino strčliti Nam lajša srce.
Zdaj pa se spočimo, Končali smo lov, — Kosilo zavžimo Bog daj blagoslov!
V. Kurnik.
Kmet.
Ko pomlad se bliža, Svoj vrtec gradim, In orjem in sčjem In trte sadim.
Po lčtu koševam Planine, doli, In srpe bruševam, Ko žito zori.
V jeseni gozdarim, Otavo kosim, Pšenico omlatim, Pa grozdje mestim.
Po zimi počivam — Kmet truden je vsak — Orodje popravljam In puham tobak.
Ves teden se trudim, Si žulim roke, V nedčljo hladim si Glavico, sreč.
Če nimam le preveč Na rami nadlog, Vrtim se in vriskam, Ce ravno sem vbog.
Ak peče srce me, Pa vendar molčim, Ker včm, da sem rojen, DA naj več trpim.
Če kdo zaničava Težavni moj stan, Taj nima al srca, Al nima možgan.
Dobrovoljni kosci.
Že drobne ptieice poj6, Zapojmo tudi mi;
Bogu naj čast in hvala bo, Kateri nas živi.
Moj Miha ti zaspani ptič! Ne slišiš nič? clo nič?
Fantiči vstanimo, tri slišal sem bit',
Vodirje nalijmo in pojd'mo kosit'.
Poglej naš sosed že kosi, Prav jasno nebo je;
Zaspanci, da vas sram kar ni, Le brž vzdignite se.
Moj Jurka, oj ti veli ptič, Ne poješ danes nič?
Le koso zdaj v roke in hitro za njoj!
Ledine so šroke, bo likof nocoj?
Matevž naj gorši kosec je, Res para njemu ni,
Glej,vkak jo premiljonsko žge: Cuj koso kak žviži!
On dčla kakor turški meč, Le smuk! jo maha preč.
Pa Boga zahvali za tolko moči;
Glej vsi smo se gnali, al' predi si ti.
Nekteri ima dost moči, Pa ostrit' prav ne zna,
Kosišča prav naravnal ni, Za to mu malo zda.
Tomaž pobrusi le kosč Da prav zapčla bo.
Po tem jo spet rčži prav gladko naprej,
Junaku se košnja ustavljat' ne smč.
Krtin in kamnja ogni se, Da kose ne skrhaš;
Prav hladna rosa danes je, Jelj Grega, moj pajdaš?
Tam gospodarja zdaj poglej; Le brž naprej, naprej !
Rad jesti in piti obilo nam da,
Saj smo pokosili skor vsaki za dva.
„Fantiči! danes pridni ste, Ne bil bi ne včrjel!
Iz čutare napijte se, Da vsaki bo zapčl,
Ti Blaže dobro grlo 'maš, Zasukati jo znaš-1.
Pač z grlom premorem dčkličev devet;
Pa skrhano koso poostril bom spet.
Pomahali zdaj travo smo, Pred solncem kose skrij,
Da jih oškodvalo ne bo; Z vodirjev vodo zlij.
No, Grega, kar ne bodi tak, Na bodi megljenjak!
Ostrila poberi in pridi pod hrast;
Veselo zaukaj vsšm koscem na čast.
Juhe! Juhe! skončali smo Dobili vina pit';
Potica se prilegla bo, Jo čemo zdaj drobit'.
Glej mati nam za likof da Plečeta dv.a, glej dva!
Njej zdravje napijmo: Bog živi nas vsč,
Ki daje nam roso in lšpo vremč.
Mladenči ne pozab'te vi, Da nosi smrt kosč,
Pokosili smo rože mi, Smrt nas kosila bd. Le glejmo, da nas ne vlovi
Brez božje milosti, Tak shranil po smrti, kot žlahtno seno, Bo Oče nebeški nas v sveto nebč.
Jož. Lipold.
Mlatič.
Urno cepec iz pod rok, Pikapoka, pikapok! Bratje naša doba je, Hajd za rano na nogč, Urno cčpec iz pod rok, Pikapoka, pikapok.
Urno i. t. d
Vdarimo na polni snop! Zlato zrnje skakaj v strop. Urno i. t. d.
Urno i. t. d. Snope koj obrnimo, Krčpko jih namlatimo! Urno i. t. d.
Urno i. t. d.
skopo strani, slamo v kraj! Zlato zrnje na vršaj! Urno i. t. d.
Urno i. t. d. Zadnjič žito zvčjajmo Vina semkaj, žejni smo! Urno cčpec iz pod rok, Pikapoka, pikapok.
Orač.
Pomlad potrka Hajd na nogč, Nam bo ogrela Možko s rež! Plug iz pod stržhe Brano na dan! Jarme na vole, Kdor ni zaspan!
Zemlja se taja, Svet Valentin Vabi na dšlo, Dčla sem sin! Zjutraj naprežem, Plug svoj držim, V desno in levo Brazde drobim!
Žito posšjem Tukaj in tam, Marno povlččem, Potlej pa dam'! Sprežem voliče S plugom pa v kraj! Jesen klicala Bo ga nazaj!
Vilhar.
Kosec.
Železa, dvč osli In čutarico In koso na ramo, Pa hajd na gori! Zelena senožet In trave Ižpč, Me,vabijo k sebi Na hladne vrhč!
Pred solncem že sklepljem, Nabrusim kosi, Po travi jo sučem Z veselo roki! Za menoj raztčpa Pošteno dčkle, Obrača in grabi Travice Ižpe.
Nad nama razgrinja Se jasno nebi, Pa moje nebesa So njeno oki!
Voziček nalagam, Naprezam in grem, Zapojem, zavriskam, Bogii hvalo vem.
Plevica.
M. Vilhar.
Me smo dčklice vesele, Kakor bšla rosa mlade, In prepčvamo kaj rade, Kadar žito plčjemo.
Urno, urno sestre drage Ves plčvel iz plodne njive! In sadike vse škodljive Urno naj populimo.
Zenj
Krog in krog pojč škrlice, Proti solnčeku letijo In molitvice puhtijo Gor za njimi do neba!
Urno, urno sestre drage! Njivo moramo dopleti! In po tem pa pčsem pčti Vččnemu na večno čast.
M. Vilhar.
ica.
Pšenica je zrčla, Ko čisto zlatč, Bom srpek uzela Z veselo rokč! Na blaženo polje Pred dnevom hitim In dobre sem volje, Pčvaje trpim!
Moj srpek prav poje In reže ko strup, Pa pesmice moje Navdaja mi up. Pred srpom podira Se klasje ljubč, Zastonj se upira In maja z glavč!
Moj dragi pa snopje Za menoj vozla, Ga vozi v poslopje In spravlja z voza. Sem pridna ženjica, Za klasje skrbim; Na tleh je pšenica Očeta častim!
Perice.
Mati zakliče pridne deklice: Hitro vstanite! prat se mudi;
Srajce, rokavce, rute in pčče, Prte poberte, prat se mudi.
Žehto končale, lug ste izprale, Le na perišče nesite prat!
Ptičke vesele vam bojo pčle, Ribice hočjo vas pozdravljat.
Pridne perilje, da b' se učile Tudi uprati svoje sreč,
Grenke solzice vaše dušice Bojo omile, očedile.
Dobro ožmite ino splaknite, Vmazano pustit b'lo bi grdč;
Solnce sušilo nam bo perilo Bčlo ko snčg 3e bliščalo b6.
Prav spokoriti, dobro omiti Grešniki mormo svoje sreč;
Milost bo sjala, srce nam vžgala, Da bo v ljubezni svčtilo se.
Solzice.
Tebe kličejo solzice,
Ki pred menoj zdaj bčžiš, Oblčdvati moje lice
Brez usmiljenja pustiš. Si nad srcem se motila,
Vedno vnetim le za te, Ko ga, draga, si zvolila Ni zvestobe bolj čiste.
Naj ti mir cvčte na svčtu,
Z mojega srca bčži, Lipico pozabi v cvčtu,
Kjer mi tvoj spomin živi. Se ti odpirajo sladkosti,
Dragi včnčeki plet6, Lahko ranjeno bridkosti Moje srce pilo bo.
Bi lo mogel pozabiti
Tvoj ljubezni poln obraz! Te li moram zapustiti, ^ Pomnil te bom vsaki čas! Žalost mi srce zaliva,
Le po tebi hrepenim, Dokler grob me ne pokriva, Ljubi mir zastonj želim.
M. Kastelic.
Venec ljubezni.
Zemlja se zagrne v tmine,
Glava težka mi zaspi; Duh črez hribe in doline Na perutih k teb' hiti.
I.
Teb' v naročje glavo trudno Denem, gledam ti v obraz, Ti pa smčjaš se priljudno Ko si se nekdanji čas.
Mi kušuješ mlado lice,
K srcu nosiš mi roko, Brišeš radostne solzice, Ki po licu mi teko.
- II.
V ljubem si ostala kraji,
Jaz pa šel sem daleč preč, Morebiti sreča naji Tu ne združi nikdar več.
Ves čas, ko si mi odvzeta,
Štejem ure, štejem dni, Z ur so mesci, z dni so leta, Mescev, ISt pa konca ni.
Pomlad se na zemljo vrne, Petje slavcev se zbudi, , V cvetje zemlja se zagrne, Za me pa pomladi ni.
Čas vrti se neprestano,
Celi rane in deli, Meni pa nekdanjo rano Vsak dan zopet obudi.
m.
V teku, ki teko ga leta,
Draga, ti postala boš Modra žena iz dekleta; Jaz iz fanta moder mož.
Srce mirno bo postalo,
Zginil čas bo sladkih sanj, Drugega ne bo ostalo, Ko solze v spominu nanj.
IV.
Moja pesem bo nosila
Tvojo hvalo križem svet, Z ust mladenčev se glasila Bo še v času poznih lčt.
Iz solza, ki so vesele Mi rosile moj obraz, Rože bodo razcvčtčle, Ko spet pride cvčtja čas.
Iz solza, ki so otožne
Zalivale mi ok6, Vijolice pa pobožne Pomlad obrodila bo.
S. Jenko.
Samo.
Kje nek zemlja grobe krije, Kjer junaci domačije Mirno smrtno spanje spe? Al nihče za nje ne ve?
Rad nad tvojo, hrabri Samo, Bi pokleknil črno jamo, Kušnil rušnjo, ki pod njo Hrabro ti leži tčl6!
I klečč tik tvoje rake Sebi mož ljubezni take, Kakoršno si ti gojil,
V	srce bi le-to le vlil.
V	pčsmih glas bi svoj povzdignil, Z njim Slovence bi navdihnil; Tvojo vrednost rod spoznal, Tebe vreden bi postal. —
S. Jenko.
Vysoka hora.
Horo, horo, vysoka jsi! Ma panenko vzdalena jsi, Vzdalena jsi za horama, Vadne laska mezi nama.
Vadne, vadne, ach uvadne! Neni v svete pro mne žadne, Neni žadnč potžšeni, Pro mne vice k nalezeni. —
Borba.
Kud ste svibnja mog časovi kratki ?
Nade sanci zlatni dan i noč? Kan pod ISto ode slavulj sladki, Vidio sam vas hitrom jagmom proc. —
Smrki sunce! danah mi nerodi!
Dosta dugo čako sam zahman: Čas mladosti tonu, kd tone u vodi Zlatan prstan . . . prošo je moj dan.
Tražih sladki mir u prašnih knjigah
Kan u ružah pčela traži med; Plača praha, plača gorkih brigah Sad je meni uspomene jed.
Iz srca mi nauk sanke dere,
Mladih mojih danah sladki dar: Razbjenog se hvatam čuna všre Ko razbj enih dasakah mornar.
Nu čas bčži ko nočca ozori;
Razbjen čun mi izbaci talas . . . Gdč ste sanci? gdč li zlatni dvori? Gdč ti zvčzdo, što sjala on čas.
Stanko Vraz.
Sanja.
Pri zeleni mizi	Z drušino možakov
Možki ino ženske,	Gospodične zale
Drušina gospodo	V našem so jeziku
Bila je slovenske.	Gladko vse kramljale.
Ves zavzet sem gledal, Čudu sem se čudil, Da iz sanj goljufnili Naglo sem se zbudil.
S. Jenko.
Srca sile.
Kadar gledam v nebo jasno,
Kadar gledam v tihi, mirni ščip, Mi veselja bije glasno
Srce, kaže mi okč nje kip! Ko vidim tako zvčzde mrgolčti, Mi srce mora pčsmico zapiti.
Kadar pride zora zlata,
Kadar solnčni žark mi priblišči, Se zelena vzdiga trata,
Ptica melodije mi glasi; Tedaj v natoro krasno le hitčti Me sili ino pčsmico zapčti, Pžsmarica.
Tam ko vidim cvčtke mile, Ko natore vidim zelenjad, Kamor srca so me sile
Gnale, si želim le zmir ostat' In slušat ptice sladko žvrgolčti, Pa tudi z njimi pčsmice si peti.
Janko Vijanski.
Bčelar.
Bučelice rojite Iz ula izletite! Po pisani livadi Eazpnite perotnice, Preljube sirotice!
Skopneli so snčgovi, Potihnili včtrovi, Že rožice cvčtijo In kronice dišijo; Bučelice rojite, Na pašo izletite!
Po nebu solnce plava, Vesela je narava; Metulj po polji lčta Od cvčta pa do cveta; Bučelice rojite Na cvčtje poletite.
Le pojdite po pčlji Po cvčticah okolji Medu mi naberite, Na dom ga nanosite, Da bote svoje cele Za zimo preskrbčle.
Naložite nožice Za božične potice, Napolnovajte stčne Za svečnike crkvene; Bučelice rojite, Iz ula izletite!
Po vrtu sem hodil, Cvčtlice sem bral, Otrokom naj lčpše Za včnce dajal.
vrtu.
In včnce splčtali So mične, lčpe, In zraven ustili Besčde sla'dkč.
O mila nedolžnost! Kak sladko živiš! Pri rožcali minljivih Se tak veseliš!
Nedolžne ročice In čisto sreč, Te rožce so tiste, Ki tebe zlate.
Oj zmiraj tak sladko Tvoj cvčt, da bi klil! Med rožce naj raje Bi v včnee gA vil!
Mati.
A. Praprotnik.
Dfite revno, dete malo, Kdaj nek bodeš poplačalo Vse skrbi, kili tvoja mati Za-te m6gla je prestati 1
Sem pod srcem te nosila, Z lastnim mlekom te dojila, Noč in dan za te skrbčla, Noč in dan za te živčla.
Postijo kolkokrat prestlala, Zibelj tvojo sem zibala, Ti zapčla pčsem sladko, Da zaspalo si črez kratko.
Črez te potlej se nagnila, Srčno k Bogu sem molila: „Oče hudega ga brani, Meni, sebi ga ohrani."
Dete malo in ubožno, Bodi pridno in pobožno: S tem skrbi mi boš plačalo, Dčte rčvno, dčte malo!
S. Jenko.
Jadransko morje.
Buči, morje adrijansko! Bilo nčkdaj si slovansko, Ko po tebi hrastov brod Vozil je slovanski rod.
Ko ob tebi mčsta bšle Naših dčdov so cvžtele, Ko so jadra njih imč, So nosile njih vojskč.
Tiho morje! kam si djalo, Morje ni jih pokopalo, Al brodove pokopalo,	Ob peči jih ni razdjalo,
Si jih zbilo ob peči,	Da jih vidčti ni več,
Da jih videti več ni?	Tega kriv je tuji meč.
S. Jenko.
Moja gomila.
Ko zaspal bom v smrti,	Na visoki Tatri
Ne kopijite jame,	Jamo mi skopljite,
Kjer vrste se križi;	Tri drčvesa svete
Tam ni m6sta za me.	Na-njo zasadite.
Tam moj duh bo gledal Na vse štiri strani, Dokler svčtla zora Dneva no oznani.
Pesem starega Krajnca.
Kaj doživel sem na svčti? Bog se usmil' kaj se godi!
Vsak nerodno če živžti In pregrčhe kraja ni.
Če zmešnjavo oblek pogledam, Skoraj Krajncev ne poznam:
Vsi podobni so sosedam, Bit,' Slovenci jih je sram.
Pri tih spakih je vganjvati: Biba leze, biba ni —
So Slovenci imen'vati, Ce polž kozel je z rogmi.
Vsak oškomban po soldaško, Zaje mu striže pod brado,
Hlače nosi po francozko, N$mec, Lah je za pestjo,
S. Jenko.
Zdajne kmetiške dčkleta
Kakor žlahtne so gospč, Vsaka 'z žkatljice uzeta V zlatu, svili, to se ve.
Oblačila vse imajo
Iz angleškega blaga, VsSm domačim slovo dajo, Kar je tujga, to velja.
Barke nam blago nesejo, v Vino, žganje ljubi vsak, Že kofč berači p'jejo, Kmal bi vrglo to me znak!
Vsak čez hude čase toži,
Da nikjer ni dnarja vzet; Ta si slep sam težo množi, Potlej z lahko če živet.
Kar srce je zlezlo v hlače,
U opasico pa vrat, Glava biti če drugače, Jela torej se mčšat.
Mladi star'ga več no sluša, Stari mlad'ga še spoštuj! Moj Bog, kaj še človek skuša, Švčt pa je če dalje huj.
„Stara šema tiho bodi, Drži jezik za zobmi, Al pa te jemal bo zlodi" Tak mladina govori.
M ga več moža besčde,
Ko bi z lučjo ga iskal, Namčst mož so brze zmede, Nočj'o včdčt', kar je prav.
Delavci le na goljifijo
Delajo in na oko, Kupci imajo odrtijo Za tovaršico zvesto.
Kdor gospodski dim če biti
Začne vero zaničvat'; Da ga svčt začne hvaliti, Trapa vččnega imenvat'.
Ženske naše več ne znajo
Tihe sramožljive bit', Vse z jezikom obravnajo Zlodja znajo ž njim krotit'.
Se po dviških šapljih praša, Proč so prešli že povsod; Cganost se za mizo znaša, Dvišto šlo za duri v kot.
Silno silno včra pčša, v U pregrehih vse tiči, Čudno se nam štrenja mčša, Voz nam le pod pot leti.
S šibo lakote, bolezni
In z vojsko je Bog svaril, Nas oteti večnem brezdni — Pa se je zastonj jezil.
0 ko b' rajnci oživeli,
Vidli, kaj je zdaj na svet'. Za glavO bi se prijeli, Naglo si želčli vmret'.
Če tako še dalje pojde,
Sam ne vem, kaj bo 'z tega, Pa saj bo brez moje škode Kmalo pojdem iz sveta.
Dobro jntro.
Lahno gine Groza tmine, Petelina glas Drami tiho vas : Dobro jutro!
Mrak se vrne V jame črne, Tamne zemlje dno, Zvčzde gasnejo: Dobro jutro!
Skozi vrata Neba zlata Zora pribliaci. Nebo rudeči: Dobro jutro!
Svet se maja In vstaja; Ptiči zapojd, Duri se odpr6: Dobro jutro!
V bliska slavi Zdaj pozdravi Plan, goro in zrak, Solnea bčli trak: Dobro jutro!
Vname dčlo Se veselo Neštčvilnih rok, Vrt miglja in log: Dobro jutro!
Solnoe hoče Biti vroče. Odneha hlad; Toraj zadnjokrat: Dobro jutro!
Studenček.
Podgorski.
Studenček pod skalo Samotno kipi, Vodico prezalo Pred seboj vali; U sčnco se skrije, Ko solnce gorkd Po logu zašije Nad bistro vodo.
Zdaj mrzla vodica Po senci šumi, Iz ktere še ptica Napiti želi Bliz tebe stojijo Vijolce lčpč, Prežlahtno cvčtijo, Prijazno dišč.
Pri tebi počijem, Se dobro hladim; — Se vode napijem, Ter žejo vgasim. Studenček pod skalo Samotno kipi, Vodico prav zalo Pred seboj vali.
Šent-Urbanova.
Obalo.
Preljubi sveti Urban, Ti dober naš mejaš, V goricah ti stanuješ, In žlahtno grozdje 'maš; Le zori ga — in medi ga (Boš dal nam dober mošt).
Veselo te na hribci Vsak km'iti 6 počasti; Okol' podobe tvoje Rad brajdo naredi. Le varji nam — oskrbi nam (Gorice ž'ahten sad).
Vsak priden kmetic skrbno Vinograd okopa, In k svetemu Urbanu Se v gorco rad poda; Pogledat gre, kak kaže se, (Al čep3k še diži)?
Iz gorce v gorco gleda, Al Urban zeleni; Vesel mejašu kaže, Kdar zelen plašč dobi. Povabi ga, da b' v hramek šla, (In pila vsak en glaž).
Po svetem Mihaelu Trgatev dobra je, O svetemu Martinu Pa vince krsti se; Le pijmo ga, hvalmo Boga, (K' nam dobro vince da).
Na zdravje vseh Slovencev Naših prijatelov. Posebno pa Dolenčev Urbana sosedov: Nalijmo mi, popijmo vsi, (Slovence Bog živi)!
Narodna.
Občutki.
Ko zagledam jasne vas gore, Z vččnim snčgom belodčte, Iz srca vzdigujejo želje Se popred nerazodčte,
Čudno v meni gane se srce, Kaj godi se mu, samo ne vč.
Ko zagledam Ičpo zelenjad, Kjer studenc so bister vije, In pibljaje tiholjubni hlad Med cvčtlice divne dije, čudno v meni gane so srce, Kaj godi se mu, samo mu ve.
Ko zagledam polno zvezd nebd, Milo-sjajno belo luno, Skozi gajev slišim v noč temnO Biti miloglasno struno; Čudno v meni gane se srce Kaj godi se mu, samo ne ve.
Ko zagledam žarovnet obraz čiste ljubljene dčvice, Kteri vije žlahtnogladki las; Se čez belo, zorno lice; čudno v meni gane se sreč, Kaj godi se mu, samo ne vč.
Ko zagledam polno radosti Drago svojo domačijo, Ko so struna srčna oglasi, čsmi mile se zbudijo, udno v meni gane se srce, Kaj godi se mu, samo ne ve.
Kaj prijatli, je le vendar to čudno srca hrepenenje? Čujte, čujte, to srca blago Je nebeško poželjenje, Kadar v meni gane se sreč, Njega v njem občutki se bude.
Pod prozorom.
Moja pesma krotko moli
Kroz tu tihu noc': Dodji s bžla grada doli, Dodji, dušo, dodj!
Šuštee tresu grane bori
U mesečini: Nek te, dušo, strah nemori; Neprijatelj spi.
Čuj slaviča u dubravi!
Vapi njegov pčv: „Uteši ga, što ga stravi Najkrasnija dčv'!"
On razumi srdea jade,
Milih udes hud; On razblažit pesmom znade Svaku nježnu grud.
Ded' i tebe da razblaži,
Sidji k men' u gaj! Ah smiluj se i pokaži Pevcu put u raj ! Ah put u raj!
Delapust!
Stanko Vraz.
Prijazno zvonenje V dolino doni, Nam praznik znanuje Veselo glasi! In delo težavno Končali smo že Dovoljno, veselo Nam bije sreč.
Hvaležni zapojmo Zdaj slavo Bogu, In pojd'mo veselo Počivat domu! Gospodovi praznik Približal se je, On duši veselje In moč nam dajč.
0 kako zahaja Nam solnce lčpo, Ozira se milo In jemlje slovd! Oj solnce prijazno Vabiti nas če, Na praznik veseli, Da ž njim bi šli tje.
Tam vedno obhaja Se praznik vesel, Nikoli ne mine, Ga Bog je začel! Ko enkrat se stekel Življenja bo čas, Bo delapust vččni Tud prišel za nas.
A. Praprotnik.
Večerna.
Solnce se je skrilo, Zvon je že odpčl; Dčlo se storilo, Dan je slovo vzel. Začne se drugoč Za počiti noč, Nam za mlado jutro Dati novo moč.
Pod perutmi božjim' Lahko sladko spim, K Jezusu vzdihnem Ko se prebudim; Božji angeli Bodo varvali Njega, ki se z Bogom Vleže in zaspi.
Zvčzde lesketajo. Nebo se svčtli. Nam na znanje dajo, Da tam noči ni. Solnce je Bog sam Svojim ljubejam, Vččna luč jim svčti Kjer je večni dan!
Srečen, kdor nedolžno Ino prav živi, Srečen, kdor pobožno Sklene svoje dni, Srečna <J niši na Tamkaj čaka ga, Ž njo na vččne čase Gledal bo Boga.
Kolko rčvnih, vbogih
V	noči zdaj trpi,
V	sili in nadlogah Spanja si želi. Nečem pozabit Lepo zahvalit Večnega, ki meni Daj a si počit.
Oče tebi hvala Za dobrote vse, Ki mi jih darvala Tvoja roka je. Ljubi angelj moj Varuj me nocoj! In prihodnjo jutro Bodi Bog z menoj!
Zvezdica.
Mrak tihotni vas že krije. SJadki mir na zemljo lije
Mili žar večernice; Ptica v logu mirno spava Le oblakov čreda plava
Pod obnebjem semtertje.
V	majhni izbi džte bolno Blčdih ličic tuge polno
Spi na rčvni postljici. Zraven čuje mati bleda In zvčzdica svčtla gleda V izbo tihe žalosti.
Zdaj zaradi dčte v lica, Vtrne svčtla zvčzdica
In zleti pred oknice; Cuj glasove sladkomične, Od zvezdice žarnolične Govor ti zasliši se:
„Sladki sinek, dete bolno, Vbogo dete, tuge polno,
Cuješ li, poznaš moj glas? Gledaj jaz tvoj oče mili, Prišel v zvčzdosvčtlem krili
Sem na zemljo k tebi v vas".
„Pojdi z menoj, sinek blagi,
V	moji domovini dragi
M bolezni, ni solza; Tamkej zdravje vččno klije, Žar veselja vedno sije,
Družba angeljčkov igra".
„Pojdi z menoj sinek mili, Angeljčki ti bodo vili
Svčtlozlate včnčeke; Bčle trgal boš cvčtlice, Božal svčtle boš zvčzdice Kakor krotke ovčic^".
„Pojdi z menoj v stanje krasno, Kjer nebč je vedno jasno, Kjer je mili cče tvoj!
Čuj, kak pčsmice donijo, Angeljci nasprot hitijo, Pojdi, pojdi sinek moj!
In glej! hrepeneč ročice Džček dvigne, žarno lice
V sladkem smčhu oblčdi; Milo mamico pogleda — Vgasne zvčzda svčtloblčda, Vbogo dčte v smrt zaspi.
Slanca.
Jeriša.
Je pa davi slanca padla
Na zelene travnike, Je vso travco pomorila In vse žlahtne rožice.
Meni pa nič ni za rožce, Ako slanca jih vzemč, Meni je za dččJo mojo, Ki pustiti hoče me.
0 polnoči moj duh bedi Vzdiguje se v nebosa, Kjer lučnate tčlesa Vrtijo se skoz včke že; 0 polnoči moj duh bedi.
Ravno sredi mojga srca
Edna rožica cvčti, Ce ne boš ji prilijala, Se gotovo posiiši.
Kaj ji bodem prilijala,
Nimam vinca al' vode, Jaz pa bodem le prilila Svčtle svoje solzice.
Narodna.
0 pol noči.
di
O polnoči moj duh b Za domovino milo In nje krvavo silo Žaluje ter toguje se. O polnoči moj duh bedi
O polnoči moj duh bedi In Boga moli milo, Da njo bi božje krilo Obsenčalo, obvarvalo. 0 polnoči moj duh bedi.
Dav. Trstenjak.
Slava mladosti.
Oj mladosti, oj dragosti! Dobo snage, dobo zdravlja, Dobo burne odvažnosti I na zemlji rajskog slavlja! Silo divna u naravi! Tebe moja pčsma slavi.
Ti si lepo vito drvce, Sto put neba pružaš grane, Zdrava soka — ciste krvee A žestine razigrane, Pomamna si i vilovna U pomaini napredovna.
Stas ti vitak, lišče krasno, Noga brza, neumorna, Oko bistro, grlo jasno, A ruka ti ratoborna ; Dalje vidiš, bolje čuješ, Rasteš, bujiš, obiluješ.
Tebi zora lepše rudi, Tebi sunce lčpše sine, Večina nadme miriš grudi, Tebi vrčme brže mine; Krasna jutra i uranci, Divne noči, srečni danci.
Ti uz srdca glas prianjaš, Tebi guče to golublje, Ti najsladje sanke sanjaš, Ti uzdišeš ponajdublje. Na oblacih gradiš dvore, Gdč angjeli s tobom sbore.
Tebi samoj sav svčt tepa I nadeva uz tepanje Imena ti sladka, lčpa: Ti si svStu milovanje, Dika, duša i srdašce, Zora, zlato i sunašce.
Ti si stidna i srameča, Veselit se ti umiješ, Najsladja je tvoja sreča, U sav grohot ti se smiješ, Za brigu te briga nije, Po srdcu ti jed nerije.
U noge se ti uzdaješ, U kolo se hvataš složno, Igre svake igrat haješ Razdraženo, razpoložno. Za igranja brza, hitra, Veselo se srdce titra.
A ljubeči ljubiš pravo, Ljubiš verno, postojano, Ti se jedna nadaš zdravo I izgledaš pouzdano, Želje tvoje, želje vruče Gramženje su i čeznuče.
Ti se dižeš hametice, Da prkosiš kletoj zlobi; Kad tuguješ nedužnice, Kamen tvrdi zaplakd bi, U tvom li se raju smrče, Suze roniš ponajgrče.
U kog da se svčt tizdaje, Kada mu je do poleta? Na mladjijeh svčt ostaje, Mlada leta — nada s vika; Mladost svako snosi breme, Mladost svagda slavno pleme.
Oj mladosti zelen bore, Zeleniš se svega veka, A tvoje su kitne gore, Dol, livada, bistra reka; Tvoji sladki ti domčnci, Tvoje pčsme, tvoji včnci.
A kad mineš, dobo krasna, Spominjanje najsladje si, Razdragaš nas kadšto za sna, Još nas žacnu tvoji besi, I projuri po kostina' Čudna tvoja munjevina.
Blago našoj omladini, Ako shvača, što nam vrčdi Blago miloj otačbini, Kad joj mladež sreči gledi, Kad mladuje i dčvuje, I mladujuč napreduje.
Ivan Tmski.
Još Hrvatska.
Još Hrvatska nij propala Dok mi živimo, Visoko se bude stala, Kad ju zbudimo ; Ak' je dugo tvrdo spala, Jača boce bit, Ak' je sada u snu mala, Hoče s' prostranit.
Vccput sanja čudne senje Sladke radosti, Kada joj se kažu tenje Jake mladosti; Drugda pako magle cme Nju obstiraju, Kada sestre njoj nevčrne Nju zapiraju.
Jednoč vidi županije Sve ponovljene, Stare slavne sve banije Z nova stvorene.
Vidi, čuje i Slovence Krepke dolazit, I s Hrvati neprestance Tako govorit:
Oj Hrvati brado mila, Cujte našu rčč, Razdružit nas neee sila, Baš nikakva več; Nas je nčgda jedna majka, Draga rodila,
S jednim nas jo, Bog joj plati, Mlčkom dojila.
Kako čemo majki bolje Sad zahvaliti,
Neg da budmo jedne voljo,
Svi sjediniti;
Jal i nazlob njoj su sine
Sve razdružili,
Stare slavne domovine
Diku srušili.
Nij' li skoro skrajnje vreme, Da ju zvisimo, Ter da tudje težko breme, Iz nas bacimo; Stari smo i mi Hrvati, Nismo zabili, Da su naši pravi brati Zlo probavili.
Jednoe čuje svoje sine, Glasno pšvati, Složno glase u višine, Tako dizati: Bračo! danas kolo vodi, Danak svetkuje, Hrvatska se preporodi, Sin se raduje.
V kolu jesu s vi Hrvati Stare države, Stare slave v ž ni i svati Z Like, Krbave; Kranjci, Stajer, Gorotanci, I Slavonija, Bosna, Srbi, Istrianci Ter Dalmacija.
Svi Hrvati se rukuje I poznavaju, Istinski se sad cčluju, Rčč si davaju: Neka znadu svčta puci, Njihov novi svez, Hvalit če ju vnukov vnuci, Njihov narod ves.
Nuder bračo ! čase s vinom Sad napunite, Zdravicu hrvatskim sinom Včrnim napijte, Neka živi naša sloga, Svaki pravi Slav, Pravi sinko roda svoga Neka bude zdrav.
Vera Ilira u Boga.
Lj ude vit Gaj.
Le patriotisme des nations doit etre egoiste.
Mad. de Stael.
Svemoguči vekoviti Gospodine Bože, Bez kojega učiniti Ništa se nemože!
U čistoči srdca moga Na kolčna padam, Iz nebeskog dvora Tvoga Pomoči se nadam.
Ja ni bune, ni nemira, Niti cu krivice, A i moje nek nedira Nitko u pravice.
Pžsmarica.
Kralj je dobar i pravedan, Njega se nebojim, Kada stare biti vrždan Milosti nastojim.
Ilirstva je slobod' mati, Otac duh i vrčme, Cilj pomočju Tvom Inpati Verige i breme.
Krv i život prijateljem Voljno žrtvovati, A junačtvo tlačiteljem Vazda ukazati.
Tomo Blažek,
Notranjsko.
Tam siva kjer Snežnika glava, Gleda jutra mili žar, —
V	Jadran zre naš, kjer ladja plava, Čudoviti zemlje dar.
Poglej Ipave polno cvetje;
V	gorah rude dom srebra;
Čuj v jamah boginj rajsko pčtje Prizor naš je to sveta!
Kjer čudno jčzero se bliska Je mostovja krasni stroj, Zaganja, škriplje, divje piska Burja kliče nas u boj!
Hlad ljubeznivi z lipe včje; Srce vsklikne: „o moj dom"! Slavjanska misel srca greje Strastno kakor blisk i grom.
Josip Vovk.
Mar i bor.
Pravice naroda nam ščit in var, Pravice naroda nam skrb in mar, Pravice naroda vseh sreč izvor, Pravice naroda naš sveti bor.
Če se spoštuje naša sveta stvar, Za mir in spravo s tujci nam je mar, Če stavi pa nasprot se jih vpor, Naj vname se za dom junaški bor.
Zato priseže vsak, al' mlad al' star, Da mu za srečo roda zmir je mar, Zato si voli rodoljubov sbor, Za mesto geslo svoje: Mar i bor!
Dr. Toman.
Cirkniško jezero.
Pozdravljam srčno te jezčro,
Kaki si lepo sinje spet! Kje tebi še enako ktčro Pokazati zamore svet?
In temni Javornik visoki Te vedno varuje zvesti, Pod kterim skriti so iztoki, Ki nikdar ti ne usehni.
Po svetu govori o tebi
Široko se in vse strmi Nad čudom, ktero hraniš v sebi: Zdaj dno se polni, zdaj suši.
Enako ti sreč jo moje,
Zdaj polno sreče je sladkč, Zdaj prazno, kakor dno je tvoje, Kedar ti odteki vodč!
Obhaja vendar me veselje, Ko zri oči te, ljubi kraj, Izpolnjene so vroče želje, Bog vč, te gledam še kedaj?
Predica.
Mati, draga mati, K meni se vsedite, Pesem o junaku Milo zapojite.
Mati je začela Pesem milo peti, Deklico pa srce Jelo je boleti.
Kilo, urno kilo, Pa se hitro vrti, Upe kliči zopet, Ki so že zatrti.
Pesem je vtihnila, Mati zadremala, Vstavilo se kilo, Dčva je jokala. —
Na kolovrat tihi Naslonila glivo, Spimin v srcu rano Vseka ji krvavo.
Vrli Slovenec.
Slovenija mila Moj ljubljeni dom! Da zemlja zakrila, Oj ljubil te bom! Dar'vati čem za-te Življenje in kri, Gorjč mu, ki na-te Le prst položi!
Od nčkdaj prebival Je tukaj moj rod; Kri v bojih prelival In tesal si brod; Tud zdaj se bojuje, Junaško za njo, Gorje mu, ki psuje Slovensko zemljč!
Dokler oko gleda, Po žilah vre kri, Slovenska beseda Iz prs mi doni; Srčd groma in bliska Poljubil te bom; Gorje mu, ki stiska In kuje moj dom!
Kdar v hladni go'mili Počival bom že, Bo za-te, dom mili! Gorčlo sreč; V zemlji domači Bom klical povsod: Gorje mu, ki tlači Slovenski moj rod!
Jožef Virk.
Slavja«.
Ja sam Slavjan dušom, tžloni. To sam rščju, to sam dčlom, To je srdca moga slast!
Kano cvčča imam brače, Dušman zalud radi, šta če, Dok si Slavjan štiti čast!
Na jug nek te Dunav nosi, Tam, gdje Sava zemlju rosi, Gdje se naški ori, oj! Pozdrav čuješ: brate moj!
Zato kažem svStu cčlom, Da sam Slavjan dušom, tčlorn: To je srdca moga slast!
Slovaška.
Bratislava, Bratislava! Tam zapadla Sl&vov slava; Tam pohanskč hordy sa vztakaly, Slavsku chasu dorubaly.
F
Hej Kosovo krasne pole! Tys zavdalo Srbom bole;
fNad tebou vial barjak car Lazara, Žije o njom povest stara.
Biela hora, Biela hora! Kedy svitne tvoja zora? Ziju ešte tvoje deti, žiju, Tvoju vinu krvou zmyju.
Ostrolenka, Ostrolenka! Rani srdce tva spomienka; Ty si pomnik živy smutnej stvary, Tam brat brata rubal dravy.
Hej Slovania, čo je slava? Ved v nas jedna kru pohrava, Od Urala až hen ku Balkanu, Slavom krasne zory splanu.
I kde sela su Rusina, I kde bydlo Dalmatina, Kde Adria huči, Sava, Drina, Slovanskšho je vlast syna.
I kde Tatra strma čuči, I kde vina Labou huči: Hore teda bratia, hore verni! Nech upadne vrah naš čierny!
Domovina.
Kto ne ljubi domovine, Mile drage otčevine, Krvca topla mu ne vrije; Kto ju ljubi zvžsto, stalno, Nek mu je življenje kalno, Na zemlji osamljen nije.
Kto ne ljubi dšve blage, Ne zna, što su duše drage, Ne zna, što je božja sila; Medna usta kto cSliva, Rajska mu se slast razliva, Da bi samo vSčna bila!
Um i srdce tvoje budi, Naši žulji, naši trudi, Domovino ma milena! Ti si dčva plemenita, Vsud po žemljici čestita, Moja ružica svilena!
Dr. Razlag.
U tudjini.
Srdce moje tužno tuži U samoti žalostnoj, Kako lepir vehloj ruži
U livadi studenoj,-Zahman razprostiram ruke, Rastu, rastu težke muke.
Slavulj pčva pčsme krasne,
Moje pžsme tuguju, Noci sjaju zvčzde jasne,
Moji puti temni su; Slze oko gorke roni, Jer mi glas tvoj ne zazvoni.
Rujna kad se zora zbudi, Zgine sladki sanek moj, Srca moga mili trud
S umom biju vruci boj; Ah od majke je sudbina Razdružila mladog sina!
Vsaki potok romoneči, Mlade lune blždi žar, Vsaki pupoljec cvčteči Javlja domovine čar; Nema mira, nema sreče, Dok se k tebi sin ne kreče.
O tudjino ti nemila!
Tvoje grudi su nam grob — Sreča bude opet klila,
Slavjan ako nije rob; Duh božanski na višini Nek odmogne domovini!
Dr. Razlag.
Moj rod.
Bura huli, mlnje užas seva, Vsaka šuti stvarca plaha, nčma, Noč je temna, nema zvčzde, dneva, Dčte k majci hiti, ju objema; Nema lune bšlog' srebra oči, Skladno vse nemilo se razdrobi, Da se slože jednorodne moči. Nema traga staroj, srečnoj dobi.

Nenadano svane nam danioa, Eto zore, eto slnčnog' lica! Kod se sbira v šake nebrojene, Da mu slava nikad ne povene.
Y o j i n.
Dr. Kazlag.
Domov z vojny neštastlivej
Navracia sa na koni, Ide cestou hory clivej, Mračna tiahnu, dažd roni.
Ide trudno zamysleny,
V srdci nesie tažky žial, A dažd šumi rozneseny, Kvapka zo škaredyh skal.
Pusto všade, hlucho všade
Divjini libočami, Hory stoja v dihom rade, Kyvaju vrchovcami.
Kany pala ho po tele,
Kru mu sinie sadnuta, Duša mu je od ocele Smrtedlne pohnutd. —
Kra, kra, — škrečia ponad neho Smrt vetriace havrany:
Už nikdy kraja rodnieho Viac neuvidiš strany.
Počuva ten škrek chriplavy, A tu piesen havraniu;
Ešte raz zdvihne zrak tmavy, Zašle ho v rodni stranu! —
Konik zvolna postupuje, Erdžl a obzera sa,
V uskali sa ohlašuje Pusta ozvena lesa. —
Už den minul, — svet okolo Zamara sa v trne nočnej;
Lež toho vidiet nebolo — Yon vy s t up it z hory tej.
Jakub &raichman.
Z m e n a.
Ked sa nebies modrina
Mraky zahalila, Ytedy dušička moja Bolastne žialila.
A ked sa zas obloha
Mile vyjasnila, Zas mi srdce plesalo, Duša veselila.
Teraz — mam tu na zemi
Dvoje modrych oči, Ked sa do nich nazer&m Svet sa so mnou toči.
Ked mi plaču — može byt
Jasna i obloha, Moje srdce bola;ti, Lka duša ubohd.
Ked sa smeju — nedb&m, bars
Jak ga blankyt mrači, V mojom srdci veselost Blažena sa zrači.
Miloslav Dumny.
Ljubici pod oknom.
Sladko spavaj, ljubica! Svčtlo zvčzdice migljajo, Rahlo vodice šumljajo, Vsa narava Tiho spava, BISdo gleda lunica. Spavaj, spavaj, Mir te obda vaj, Sladko spavaj, ljubica!
Sladko sanjaj, ljubica! Sanja.) od ljubezni sreče, Da se nama ne odreče, Da krasnejše In milejše Nama vvek bo svetila! Sanjaj, spavaj, Mir te obdavaj, Sladko sanjaj, ljubica.
Dr. Jos. Vošnjak.
Večerna molitev gospodu.
Gospod! le k tebi pribčžim I tebi se 'zročim; Če tukaj burja val drvi, Iz dna če morje zašumi. Nevihta stoj! —
Gospod, jaz tvoj sem, bodi inoj!
Da ljubim te, to dobro včš
Ti, ki po burji grčš
Čez solzno, pomladansko plin,
Da cvčt krepčaš, pred poteptan, —
Ti mir podaš
Trpeče srce okrčpčaš!
Kak' ne bi ljubil te, gospod! Ki si me branil zm6t,
Ki si me stavil v cvčtni dol, Kjer naj pozabim srčno bol, Ki si me izbral I pčtja zlati vir mi dal!
Če dragi narod svoj častim, V njem tebe le slavim, Ti si jim blaga srca dal, Ki si jih meni brate zbral, Slovanski rod
Naj v tvojem varstvu bo, gospod!
Naj v tvojem varstvu ona bo, Ki si jo dal ljubo, Premilo meni nežno stvar, Tvoj divni, tvoj dčviški dar, Daj lahko noč I sveto zmirom nji pomič.
Visoki zvčzd vladar, gospod,
Ko ločim se od tod,
Da bi me vrčdnega spoznal! —
Da momu narodu bi dal
Za lahko noč:
Ljubezen, slogo, tvojo moč!
Ivan Zupan,
Delovanje za domovino.
Ak' si zmožen: dčlaj po veliko,
Ak' si zmožen manj: pa bolj po malo.
Pa ne dčlaj samo zase,
Naj se tvoj napuh ne pase,
Saj ti je v največo diko
Ako dčlaš domu v hvalo;
Rojstnim tlam, ki so te izrediia, Ki so v dobi vže otročji — Kakor v maternem naročji, — V blagem svojem krogu te nosila.
Ivan Zupan.
Lahko noč.
Lahko noč, deklč sladk6! Kože glavce so nagnile, Ptice v gozdu potihnile, Mrak ogrnil je zemljo.
Mirno le zapri oči: Glav'ca ti je vžč zaspana, Delo, pesem sta končana, — Sladko spavaj, brez skrbi.
Lahko noč, ljubd dčklč! Ak' se moj obraz ti sanja, Naj ga duša ne odganja, V dno sred naj ga zaprč.
Ivan Zupan.
Grajska hči.
Na grajskem vrtu sred vasi Prelčpih rožic več cvštč, Najlžpša iz med rož pa je Ljudmila, z grada mlada hčil
„Ljudmila, z grada mlada hči! O kaj ti je, o kaj ti je, Da ti okd otožno zrč, Da lčpo lice ti blčdi?"
„Ljudmila, z grada mlada hči,
0	kaj ti je, o kaj ti je, Da ti po licih sčlzice Tečejo curkom iz oči?"
„„0 kaj mi je, kaj me teži: Skor rOžice mi ovenč, Skor lastovke mi odletč,
1	skoro dragi se slovi.""
„„I skoro dragi se slovi, Znabit, nazaj ga več ne b6, Zakaj mi joče pač ok6, Zakaj ah! lice mi blčdi?""

Savska.
Šume vrhovi drčves, Pod drčvjem Sava šumi. Umčš-li ščpet perčs, Al' včš, kaj rčka grmi?
Ah! al' si zčpet, zopat tu Ti čas plamtenja brez miru, Al' zopet, ko nčkdanji čas Me sprčmljaš ti, predržg obraz?
Drčvd šepčče takč: Kako Ičpo je doma, Kjer dčček hodil si ž njč, Kjer dčve rojstna so tla.
Ivan Zupan.
I šel sem tjd med daljni svčt, Da pustil bi ljubezni cvčt, Ljubezni pčv i dih i slad, — Da kratko pustil bi pomlad.
I val šumi ti glasan, Kak6 je bilo težko, Podati v tujo se stran I dom pustiti i nj6.
Ljubezen obnovljena.
Al' nij me, nij ohladil čas! Ko vgledam te, predrag obraz, 0k6 svčtlč, — vže spet je tu Mi čas plamtenja brez miru.
Ivan Zupan.
Na balkonu.
Na hišnem balkonu je stala I rožicam jo prilivala: „ C ve ti te spominke višnjčle, I rože rudeče i bčle;
Vam, cvčtke, nij znano, al' menije znano! Kdor vas bo dobil, on dobil vas bo z mano."
Preden pred altarjem bo stala Bo včnec si v lase vplčtala:
„0 z Bogom, moj stan ti dčkliški, O z Bogom, ti v črnec dčviški! Vam, cvžtke, nij znano, al' meni je znano Kdor vžnec dobil bo, dobil ga bo z mano."
Draga v slovenski domovini.
Al' boš cvčtčč, slovenski dom! Ko k tebi jo pripeljal bom? Pripeljal k tebi v pOmladi Slovanko, polno ljubavi:
Ljubezni polno za naš kraj, Za sveti slavski zavičaj, Ljubezni polno za moža, Ki sin je tvojega sveta.
Sumite, naši gozdi vi! Ko jo pripeljem v pOmladi, I ti, o Save val derčč, Vesčl naj' spremljaj, se penčč,
Kak' stari oče bo vesčl Ko njo, predrago, bo objčl, Ko bo objčl, poljubil nj6 Na ženo umrlo mislil bo:
Na ženo, mater, vzor žena. Ki šla iz tega je svčta, Raduje da med angeli Se rajski naši ljubavi.
Ivan Zupan.
s
Pozdrav.
Iskren pozdrav slovenski deželi, Iskren poljub vam, o bratje od mene; Tam bomo kmalu skupaj živčli, Kmalu, ko bodo drčvesa zelene.
Ljubo si bomo tam nazdravljali, .Vince domače, rdeče tam pili, Srčno se bomo tam rado vali, Srčno ljubili se, srčno ljubili.
Sreče dom.
Vse, kar pod milim nebom živi Vsakter le srečo najti želi,
Tud' jaz jo iščem križam svčta Oh, kje prebiva, kje je doma.
Tam, kjer cvčtice krasno cveto, Tamkej je sreča, vene' se pletč,
Kjer pa že smrtna kosa kosi, Tamkej nij sreče in jok se glasi.
Tički veseli, zelen je gaj, Tamkej ma sreča svoj raj,
Zima prikima tičke spodi Tičjčga pčtja slišat več nij.
V inčstih imajo dosti blaga, Tamkej je hitro sreča doma,
Kjer pa s'romaštva solze teko, Tamkaj za srečo prašal ne bom.
Cesar mogočen in tud' siromak, Kmetič in starček in tud' vojak ;
Kdor si do groba sreče želi, Ta si le prazne pene lovi.
Rad bi že vedel, kje ima sreča dom, Dolgo jo iščem, da jo dobom,
Sreča prebiva o srčdi srca, Tamkaj prebiva, tam je doma.
Poliček.
Jaz in poliček se rada imava, Če naj' sovraži in tepe cel' svčt
Midva se rada za mizo podava, Boga častiva in začneva pčt:
V žil'ce mi teča, nič mi ne reče, Mladim in starim daje pomoč.
Drugi pa radi džklice imajo,
DSlo pustijo ležati na stran, Ženam pa lčpe besede ne dajo, Milo zdihujejo noč in dan:
Vince popijem, ga drugič nalijem, Kup'co natakam, da spraznim bokal.
Če me vse hude težave črtijo,
Žalost, trpljenje in hudo vreme, Če me prijatli trpeti pustijo, Vince popijem pozabim na vse:
Vince je sladko, teče tak' gladko, Me vselej tolaži in daje mi moč.
Vinca ne morem tak' dolgo pustiti, Dokler se gibljem in dihati znam, Kadar mi začne za dušo zvoniti, Več ne bom želel odpirati hram: V jamo me djali in zakopali, Vince pa pili potem bodo drug'.
Mrtvi ne pijo ne vode ne vina,
Truplo počiva al duša živi, Da bi gledali božjega sina Enkrat po smrti vsi tudi mi = Da bi veseli vekomej peli Tamkaj vsi skupej v nebeškem raji!
Napitnica.
To žlahno vinsko kaplico
Zdaj hočemo popiti, Zavezo staro bratovsko
Želimo ponoviti; Če tudi tli na mesto spat
Nas bčli dan posili, Morebiti je zdaj zadnjokrat Da vkupej smo ga pili.
Tekoči čas bčži kot zvčr,
Nam kratko da živčti In hitro hoče ljubi mir
Nam ljuta smrt zatrčti Zato ne dajmo dolgo stat
To čašo bratje mili Morebiti itd.
Sem zmirom zvčsto ljubil vas,
Ce tud' nij b'lo poznati, Do vas je srce vsaki čas
Goršlo, dragi brati, Al danes dajmo si spoznat
Da smo si dobri bili; Morebiti itd.
In pride dan in pride noč, Da spet pkol' b'mo stali In dčsne roke si drugoč Kak stari bratje dali, Zapčti čemo tistokrat
0 hvala, oče mili! Sej ni še b'lo to zadnjokrat, Da vkupej smo ga pili.
Syetjanžeyec.
Ljubezen vččna vstvar'la vse,
Ljubezen nas živi, Po bratovsko ljubiti se Svet Janez nas uči.
Pijmo Svetjanževca, Življenje vsakega Da bo prav srečno Zdaj in na vččno.
Ljubezni srčne vinčice Za zdravje že velja, Zatorej blagoslovi se In nam se piti da. Pijmo itd.
Joanezu se strup je dal
In ni onesrečil ga, Da nam tud hasni ta bokal Naj bo zdravica ta. Pijmo itd.
Veselje le med nami je,
Se žalost nas boji, Prijaznost nas objema vse Sv. Janez jo trdi. Pijmo itd.
Se snidejo prijatelji
Prav dobre volje bit' Tud' morajo v začetku si Zdravico to napit'. Pijmo itd.
In kadar jemljejo slovo,
Ne sme pozabit se, Ko že roke podajajo Napit' zdravico že. Pijmo itd.
Napitnica.
Hajdmo ljubi brati, Dan se nam že krati, Kar tako nestojmo, Eno si zapojmo.
Dokler smo še mladi, Smo veseli radi. Kadar starost dojde, Pa veselje pojde.
Kupce si nalimo, Pametno jih pimo, Naj le gre okroglo, Dokler bode moglo.
Janezu napimo, Srečo mu želimo, Oče milostljivi Dolgo naj te živi.
I . . . naj pokaže Kak se grlo maže Potlej po navadi Pijemo vsi radi.
I . . . težko čaka, Da si grlo zmaka, Hitro dajte piti, Žejo pogasiti
Sosed naš debeli Vam zdaj bomo peli, Lepo ustanite, Pit se ne branite.
Sosedje z planine Pridejo vročine, Morte jih gasiti Z vincem se hladiti.
I . . . stara klupa, Piti si ne upa, Čaka na povelje Spolnit svoje želje
I . . . naš ta mlajši Piješ ga naj rajši, Glej da varno piješ In se ne polijes.
Tam je še en suhec, Mrzel' ma trebuhec, Vince to bo grelo, Pij ga prav debelo.
'mamo tud lesjaka, Žein je kakor spaka, Če ne damo piti, Kure če moriti.
Kdor 'ma zvesto ljub'co, Sprazni polno kup'co, Kdor pa ljub'ce nima, Za pečjo naj kima.
Kdor 'ma pridno ženo Sprazni kupco eno, Da bomo spoznali, Da se z ženo hvali.
Sestrica preblaga Nam vsem si predraga, Vrsta te zadela, Pij, da boš vesela.
Sestrica ta druga, Ljubljena sopruga, Tebi zdaj napimo, Da te počastimo.
Sestrica ta treka, Raj bi pila mleka, Pa tud' vince zdravo Ti ne pojde v glavo.
Druge sem povabil, Sebe sem pozabil, Men' zdaj natočite, Zdravje mi napite.
Vsakemu zapeti Nimam kje uzeti, Cele tovaršije Zdravju naj se pije.
Ker je vince sladko, Teče nam tak gladko, Da sami ne vemo, Kdaj domu še gremo.
Svčti luna blčda, Nas svet Janez gleda, Cas je, se ločiti In Svetjanžev'c piti.
Zdaj pa še to zadno Kakor je navadno Čast Bogu recimo, Da se zahvalimo.
Majolka.
Majolka bod' pozdravljena, Ker z vincem si pripravljena, Majolka, majolka, Majol-majol-cica Majolka, majolka, Majol-majol-čica.
Od zunaj lepo pisana, Od znotraj z vincem zlimana, Majolka itd
Ker vince rad' imamo, Majolčico štimamo, Majolka itd.
Bog da, spet veseli Se večkrat borno peli: Majolka itd.
Ndrodna.
Kolosper.
Veselja dost na svčtu j a In lčhko najde se, Med seboj ga imamo, Če kako pčsem znamo, Ki prav okrogla je.
Le primi jo za roče, Naj teče, dokler hoče, Majolka itd.
Tud' sosed naj je pije, Da žlahtno vince vžije, Majolka itd.
Majolka, kaj si st'rila, Da si nas napojila ? Majolka itd.
Zdaj se ti poslovimo, Da pamet ne zgubimo, Majolka itd.
Zapčli bomo kolospčv, Da bode vsak vesel, Povzem'mo glase svoje, Vsa družba naj zapoje Veseli kolospčv. PSsmarica,
Če pa blišči tud vinčice,	Na zdravje I . . . . našega
Smo bolj veseli še,	Naj kupca ta velja.:
Zatoraj hoč'mo peti	Vse dobro ti žalimo,
In kupce v roke vzeti,	Na tvoje zdravje pij'mo
Le naj okroglo gre.	Sam Bog ti naj ga da.
Boga se zahvalimo še, Ki dal je vinčice, Ker vinček da veselje, Vse naše srčne želje, Da bi ga pili še.
Narodna.
Kdaj moramo piti.
V	jeseni mor'mo piti,	V pomladi mor'mo piti, To je najlepši čas;	Kjer je veselo vse! Takrat zori nam grozdja kri,	Takrat diši nam grozdja kri In vinček nam naj bolj diši,	In vinček nas oveseli,
V	jeseni mor'mo piti! —	V pomladi mor'mo piti!
Po zimi mor'mo piti'	Zatoraj le ga pijmo,
Po zimi mrzlo je ;	Kjerkoli ga dobimo!
Takrat nas greje grozdja kri, Kdarkolj diši nam grozdja kri, In vinček nam prav dobro stri, Nam vinček tudi dobro stri, Po zimi mor'mo piti! —	Le pametno ga pijmo! —
Po letu mor'mo piti!	Bogu se zahvalimo,
Po letu vroče je;	Ker nam ga rasti da!
Takrat hladi nas grozdja kri, Da prizori nam grozdja kri, In vinček nam spet dobro stri, In vinček da nam dobro stri, Po letu mor'mo piti! —	Bogu se zahvalimo.
Dragotin Ripšelj.
Prememba.
Kdo bi zmirom tužen bil ? Pride čas, da se solzim, To ne more biti,	Eajši pa se veselim,
Bog je pamet mi delil,	Kakor znam si kratim čas;
Tužnost razpoditi.	Kaj to mika vas? —
Kdor bi zmirom bil vesel? To ne more biti! — Ko bi tudi zmirom pel, Žalost mora priti ; En čas voljno potrpim Preveč pa se ne solzim, Iščem spet si kratek čas, Kaj to mika vas ? —
Kdo bi zmirom vodo pil? To ne more biti! — Zdravje lehko bi zapil, Znal bi oslabiti; Grešni svet je utonil . Vodo nam je pokazil, Toraj se ml gabi včas', Kaj to mika vas? —
Kdo bi zmirom vinee pil ? To ne more biti! — Bog je vinčice delil Zdravje nam trditi; Ce ga piješ pametno Zdravje ohranilo bo; Jaz ga tudi pijem včas, Kaj to mika vas ? —
Kdo bi zmirom bil doma? To ne more biti! Želja moj'ga jo srca: Med prijatle iti. Nič doma ne zamudim, Tud' krivice ne storim. Iščem v tujšni kratek čas; Kaj to mika vas ?
Zmirom tud' ne grem okol', To ne more biti; Dela 'mam doma dovolj, Moram ga storiti. Urno delam, kadar je, Prej dovršim zvesto vse, Potlej iščem kratek čas; Kaj to mika vas ? —
Vse na zemlji se zmeni, To že mora biti; Božja volja to stori, Glasno nas učiti: Da bo prišla temna noč, Nam več delat ne bo moč, Pride večnost, mine čas, To naj mika nas ! —
Dragotin Kipšelj,
Proklete grablje.
Po narodni pripovedki v svaritev.
Anže, Kraljica rajnc'ga sin iz Kot, ✓ Jo zdelal osmo šolo al maturo, Prestal je mnogoletni trud in pot, Prebral marsktero knjigo in knjižuro ; Potem se je napotil na vakance, Pokusit spet doma s tropinam žgance.
Kako ga je vesela v Rotah mat' I Vse hlapce in sosede skupaj skliče, Vse <ete, strice v vas povabi h krat, Clo dekle v hišo sili in mlatiče. „Poglejte! ali ni pravlaranjka Mica, Anže za kmeta ni — on je za škrica!"
Učenja lepi sad je scer modrost, Pa mlad' Kraljic se je v Ljubljan' popačil, On misli, da bi bila to slabost, Ko bi se z Rotarji prav podomačil, Slovenšč'ne toraj kar ni hotel rabit, Zares! prav naglo jo je znal pozabit!
In če prijazno mati ga svari: „Anžč, kako si muhast, — bod priljuden!" Mrmraj e on kot medved zarenči. Pa ker je glas domači mu ostuden, Je le v jezicih tujih prav razsajal. In Rotarje neumne „paure", grajal.
Napravljal materi je sto nadlog, Mu jed ni všeč, prečrna mu pogača, Še čednik bi ne smel trobiti v rog, Ker zbuja s tem zaspanega bahača. — Ko je doma cel teden tak polčni!, Se je o košnji v snožet it' namenil.
Med kosci tam Anžč postopa sam In zabavljivo se po nemško usti, Kar stop' na grablje, skrite pod senam, Pa ker mole navzgor zobov čeljusti, Ga lop' čez usta grabelj šče ; — zakričal „Prok!ete grablje!" je, — se Krajnca spričal.
Od vseh strani nasprot doni mu smeh. Zobč ošlata si — ta ni bla sladka! — Spozna, da je zaslužil za svoj greh,
Da sa mu z grabljam' vcep' slovenšč'na gladka In znal je prav domače spet kramljati, In nehal je le s tujščno se bahati.
Naj bodi tistim v prid leta povest, Ki grdit' le domači jezik znajo, Za druz'ga nič, kot kruh domači jčst, Ce glas slovensk le sliš'jo —godrnjajo; Gotovo ni za tak nesramne žnablje Mazila boljšega na svet kot — grablje!
Dragotin De ž man.
Zima in pomlad.
Prišla zima je, Ja pobrala vse, Ptičke zginejo Ino prejdejo, Šle so v kraja tja, Kamor jaz neznam, Tukaj le ostanem sam.
Prišla ja pomlad. Kam se čem podat, V čas tak zebe me. Da ves tresem se, Vem še za 'no reč, Pojdem gor za peč In me ne bo zeblo več.
Sneg se privali, Zemlja pod njem spi, V čas tak mrzlo je, Da se vse kadi Kak bom jaz obstal, Kje po zimi spal, Tega sem se dolgo bal.
Kje so rožice, Lepo pisane, Kje je njihov cvet, Ni ga videt več ; Prišla zima je, Ja pobrala vse Tako kakor puša je.
Prišla kukovca,
Moja ljubica
Je kukukala,
In prepevala
Le kuku kuku,
Le kuku kuku
Da bi še enkrat veselo b'lo.
Škorjanec prileti, Kmeta gor zbudi Kmet le prid' orat, Svoje seme sjat; Kmet se prebudi, In za plugom gre, Veselo je njega srce.
Saj smo štirje mi
In prijatelji,
Včas ga pijemo.
Da se vse kadi,
Zdaj ga ne b'mo več,
Tukaj le pri peč
Saj si pojem kakor ptič. —
Saj smo znanci mi, In prijatelji, Včas ga pijemo, Včas pa pojemo, Veselo nam je tu, Da bi še dolgo b'lo, Enkrat prišli v sveto nebo.
Žolcpaška.
Dšklica in tica.
Dčkle zajemalo v včdro vOdč, V včdro kovano vodice hladne; Pogleda se v vodo, si vidi obraz, Začudi se svojemu licu tačas: „Lčpote, ki jo na obrazu imam, Za tri gradove je bčle ne dam."
Po veji skakljal je tiček vesel, Pa dčklici mladi tako je odpčl: „A1 kadar bo eden pravi prišel, Vso tvojo lčpoto zastonj bo imčl"! „Kar tiček si rekel, to grda je laž; Al' vjet' te no morem, ker perje imaš."
„Ko moje peruti imčla bi ti, Se dans bi zletčla čez hribe, doli; In kjer bi se tebi po všeči dobil, Če prav siromak in bos bi bil, Koj streho pod tremi gradovi mu daš, Katere na svojem obrazu imaš."
To rekel je tiček in zletčl je z vej,
Zmed vej pod nebo, pod nebom naprej;
Dčkle za njim gleda in pravi tak 6:
„In kaj, ko vendar vse res bi bilč?
Tič lčta nad nami, on vidi ljudi,
Vč dobro, kako se po svčtu godi." Levstik.
Utšha Iliriji.
Ilirijo, Bog je s tobom ! Stresi pepeo s svoje glave: Neplač više sad nad grobom Nčkadašnje svoje slave.
Včruj, prazna rčč da nije: Da se opet podie bude Bez krivnje koj pa o ti ja, Pod udarcem sreče hude.
Sladka čuvstva od pokoja U včke ti behu mila, A na krvav zanat boja VSkoma si ti mrzila.
Voče sadit, stado pasti, Grede zidat, pčsme pčti, Ine dike, ino slasti Nisi znala na tom svčti.
Lahon, Rimljan, Frank nemili, Hun pakleni, Turčin smčli Raj tvoj jesu razorili, Al ti nisu slavu oteli;
I starom.ce slavom ime Opet sinut Ilirije I dičit se rod tvoj njime, Kako seje dičio prije.
Jer ne hrabrost, vec' bezbrojni Potlači te broj njihovi, — To Metula zidi bojni I Kosovo svčtu slovi:
Znak i u našeg da je puka Moč velika, prem plug vodi, Razbojničkakad mu ruka Kudi podat smrt slobodi 1
Nu čemu bi tvoja snaga ? Nij' Soluna, Sisak padč, Od Metula nema traga, Ture plčni srbske grade.
Ali ni zlo včk netraje, Zla i dobra sreča leti: Novi dan ti sad nastaje, Sunce i tebi opet svčti.
Št o ti ote nebrojeni, Broj dušmanah, sve to če ti Srb i Hrvat sjedinjeni, Včruj, natrag još dončti.
Zato stresi pepeo s glave, Ilirijo, i nad grobom Nčkadašnje svoje slave Neplač više : Bog je s tobom!
Dr. Demeter.
Znaš li, onaj kraj gdč stoji, Koj slobodu uvčk goji; Gdč se u to ime koso Podugačke jošte nose; Gdč se vodi od davnosti Sladki život u radosti ? Hrvatsko je Zagorje, Milo, milo Zagorje 1
Znaš li, onaj kraj gdč stoji, Koj u svome krugu broji Mnoga stanja ponosita Od nčgdašnjih slavnih lita; Gdč se Oštrc s Bčlcem krije, Melen, Lobor, Cargrad gdi je? Hrvatsko je Zagorje, Milo, milo Zagorje!
Znaš li, onaj kraj gdč stoji, U prastaro doba koji Čeha, Leha, Meha rodi, S njimi sav svčt koj oplodi; Gdč narodnost vlada sveta, I gdč krčpost krasno cvčta? Hrvatsko je Zagorje, Milo, milo Zagorje!
Zagorje.
Znaš li, onaj kraj gdč stoji, Kojeg dušman neosvoji; Gdč brat s bratom svedj življaše Gdč i gosta nepoznata Svaki prima kano brata ? Hrvatsko je Zagorje Milo, milo Zagorje !
Znaš li, onaj kraj gdč stoji, Gdč nij' kadar, da razdvoji Tudjin srca plemenita, Topla čuvstva i čestita, Ka podana včri, domu Svim grud pale i vsakomu ? Hrvatsko ja Zagorje, Milo, milo Zagorje !
Da, Zagorja za gorami Biser medju krajinami, Gdč se ime slavsko hrani, I ilirsko krgpko brani; U budučnost gdč se gleda I narodnost zatrt neda: Ej! hrvatsko Zagorje, Milo, milo Zagorje!
Ivan Kukuljevid.
Poziv n kolo ilirsko.
U ilirsko kolo mili Vratite se srodni puci, Sto su stari gvoždjem bili, Nek su duhom sad unuci!
Slavna brado, oj Hrvati, Ki za vašu krv i pleme Krvju vašom znaste stati, Rodu vjerni svako vrieme!
I Slavonci, Slave sini, Ki ste uviek kriepki, možni, Na čast jednoj domovini Sa Hrvati bili složni!
Dalmatini, braco stara, Gnčzdo milih naših vilah, Prva iskro našeg žara — Slavna krvi naših žilah!!
Bistri naši Dubrovčani, Istrianci, oj junaci! I Korošci poštovani, Naše zviezde sjajni traci!
I vi Kranjci tak nazvani Od ilirske njegda Kraj'ne, Ki ste starom Rimu znani Rad desnice vaše sjajne!
Oj Štajerci! kih djedovi Bjahu naša kod vojnice, Ponosni k6 Iabudovi. Brzi kano lastavice!
U ilirsko kolo mili Vratite se srodni puci, Što su stari gvoždjem bili Nek su duhom sad unucil
Hercegovci, sokolovi I vi braco Črnogorci, Nedobitni vitezovi, Za slobodu hrabri borci!
Još Bulgari od starine Na oružju momčad slavna, Koje stare otačbine Dobro zove jur od davna:
Medju Murom, na Dunavu Sto stanuje, k nam nek stupa, Sve to jednu ima slavu Sa ilirskem bračom skupa !
Bačvani po bielom mlieku, Ko vam majka sisat dala, Da ste dika našim vieku, Bila vam sa ljubav hvala!
Oj Banate, komu ovo Ime ban od boja rodi, Upri um svoj u to slovo — Pa te k nam nek sloga vodi!
Srbiji! amo ruke vaše, Nek se mrzost sva ukine, Obča jer je blago naša Jezik jedne djedovine 1
A junačka kad vam sreča Dade ustav nov dobiti, Znajte, da je slava veča S viša brace bračom biti!
Više očih vidi više, Viša mislih više smatra, Više rukuh ved napiše, S viša iskar' biva vatra.
Samo sloge duh jedini Budi naša obda dika, Angjeo mira medju sini Jedne majke i jazika !
Od Bosanske sini družbe, Kih uzdasi sve nas trape, 1 od kojili gorke tužbe Za pomodi k nebu vape!
U ilirsko kolo mili Vratiti se srodni puci, Isto su stari gvoždjem bili, Nek su duhom sad unuei I
Tako kolo, koje trninom Bjaše sada razadrto, Bit če opet Slave sinom Slavstva kolo sad četvrto.
Prvo kolo Ruska ima, Drugo Poljska, Češka treče A četvrtak nek uzima Duh ilirski uviek veče.
Na tih kolih nek se stara Naša majka napried vozi, Da nam sreči put otvara! U to ime Bog pomozi!!!
Pavao Sto6s.
Pnškn na klin.
Pušku na klin, mač u tok, Sad je brado drugi skok : Oštro pero, bistar um Neka nov nam tare drum. Na oprezu dosta bjasmo, Baruta se nakusasmo ; Al nam oprez barut oči, Odtudjiše svijetloči; Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok : Oštro pero, bistar um Neka nov nam tare drum.
Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok : Oštro pero bistar lira, Nek svietloče tare drum. Oružnica puna dike I stiegovah lovorike; Njiva znanja pusta, pusta, Svagdje magla gusta, gusta. Pušku na klin mač u tok, Sadje bračo drugi skok: Oštro pero bistar um Neka nov nam tare drum.
Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok : Oštro pero bistar um Neka znanju tare drum, Sakom do sad borismo se, Duhom od sad dizajmo se; Sakom da smo štit krščanstvu, Duhom pružmo stup slavjanstvu. Pušku na klin mač u tok, Sad je bračo drugi skok: Oštro pero bistar um, Neka nov nam tare drum.
Eakovac.
Moja domovina.
Gdje ptičice miloglasnim Glasom pjevajn, Gdje pčelice cvieča krasnim Vrhom še taj u: Ondje moja domovina, Ondje mili stan, Mladost moja gdje nevina Blag uživa dan.
Gdje gorice i dolovi Gdje pastiri svoga stada
Skladno s' mjenjaju,	Krasno sviraju,
l čovjeku predmet novi	I gizdave zviezde rada
Vazda davaju:	Uz nje igraju
Ondje moja itd.	Ondje moja itd.
Gdje brdine s lužicami Gdje studene vrutak vode
Vinskim' pune su,	Kriepi putnika,
I doline šumicami	Ono s' moje sve slobode
Gustim' rodne su:	Raja prilika:
Ondje moja itd.	Ondje moja itd.
Gdje bogato njive plode Gdje Iliri davorije Žitom različnim,	Gorom pjevaju,
Perivoji vočein rode Ilirkinje tamburije Sočnim i dičnim:	Rad odpjevaju:
Ondje moja itd.	Ondje moja itd.
Miomirisna gdjeno trava Gdje zmajevi od dvie glave Kiti livade	S hrabrim' junaci,
I obihui hranu dava Radjaju se sjajne slave Janjce za mlade :	Davra vojaci!
Ondje moja itd.	Ondje moja itd.
Koji takvu domovinu Nebi ljubio?
Tko li majku svil jedinu Nebi slavio ?
Ljubmo dakle domovinu, Ljub'mo mili stan, Gdje nam prva mladost sinu I rodjeni dan!
Uzdaj se u vjetra volju I valovah bjeg, U bududnost gledaj bolju, K nebu digni stieg!
Pozdrav domovini.
Zdravo da si domovino mila, Moja majko, zdrava bila, Pozdravlja te veran sinak tvoj; Izza dugog težkog putovanja Tvomu licu on se opet klanja I pruža ti vruči cjelov svoj.
Primi majko, primi cčlov rado, Vžruj, nikom takovih nedado, Nit cu dati u životu svom. Ljubav, kojom ovaj cčlov sbori, Bez takmaca uzorito gori, Gori samo na oltaru tvom.
Jure Tordinac.
Moja ladja.
Piovi, plovi moja ladjo U kojgodjer kraj ; Ja ti cilja još nenadjo ! Sama cilj si daj !
Kad te amo vec zanesla Tvoje sudbe moc, Razpni jadra, pruži vesla,
P. Preradovid.
Mila zemljo ! da te k svojim grudim Pritisnuti mogu. kako žudim,
Zagrlit te, o da imam vlast! Srce bi ti izjavilo bilom Neizrečnu, na tvom krilu milom, Koju sada opet kušam, slast,
0 sretna se čutim, opet sretna, Kao sužanj izza dugolčtna Tamnovanja, kad stupi na zrak Kao brodar izgubljen na moru, Otimajuč život svoj ponoru, Kad ugleda blizog zala trak.
Kroz suze te gledam od radosti, Nemogu se nagledati dosti, Željna duša raztopljena sva Razlieva se po licu tvojemu, Sve milujuč — mila si u svemu Majka onom, koj te ljubit zna.
Prodjoh svčta na sve četir strane, Vidjeh'kraje toli opevane, Kojim slava do nebesah vri, Svi su lčpi u svojemu resu, Svi su lepi, al svi skupa niesu, Što si, majko, meni samo ti.
Ti si meni sve, što zovem svojim, Sve što ljubim, sve što željom gojim, I bit češ mi kroz danakah broj, Koje mi je sudba odredila. — Zdravo, zdravo, domovino mila, Pozdravlja te včran sinak tvoj !
P. Preradovid,
Hrvati svomu banu.
Ljubimo te naša diko Jer si glavar srdcem blag;
Jer si z našeg roda nik6 Svima mio, svima drag; Zato na tvoj mili glas Eto svuda eto nas: II u vatru il' u boj, Dušom tielom svak jo tvoj !
Vjeran miloj otačbini, Ljubiš rod svoj, ljubiš nas; Nedaš da nam otmu ini Pradjedovah pravi glas; Zato na tvoj itd.
Za sirotu krajišnika Ti bi dao život svoj, Ti ga braniš mučenika Jer po krvi brat je tvoj. Zato na tvoj itd.
Ljubav želiš, želiš slogu, Da nedieli zakon nas; Da po jednom vječnom Bogu Za nas svane srečni čas! Zato na tvoj itd.
Barka.
Gori nebo visoko, Doli more duboko, A ja u srčdini Nočnoj u tišini Mislim na te ma jedina, Premilena domovina.
Tko te nebi ljubio U te doči želio, Bio bi iz kamena, Srca nesmiljena. Zalud sunce drugdje sija, Srce moje neogrija.
Slabe barke slabi let U daleki strani svet, U njem strani ljudi, Jezik stran i čudi; A u tebi sve poznano, Došo kasno ili rano.
Nemoj buro besniti SmSli brod mi slomiti, Nil ako se skrši I moj život svrši: Tad odneste vi valovi Zemlji miloj cčlov ovi.
Nemčič.
Lepa moja Podravina.
Lepa moja rodna Podravina, U koj rodi dosta kruha, vina, I junakah, na izbor vojakah, Krasnoj Ladi sličnih dčvojakah, Koje kad govore Bumenije od zore, Ustne im se kruže K6 perce od ruže, Tu mi srdco gori Od radosti ori: To je, to je, to je! Domorodno polje.
L&pa moja rodna Podravina! Nerodila nevemika sina, Narodnosti grešno, koj se prSti, Koj znao nebi za dom svoj umržti. Gdje naša gospoda Od našeg je roda, I našinke same Koda se nesrame, Tu mi srdce gori, Od radosti ori: To je, to je, to je, Domorodno polje.
Seke mile i dSvojke drage, Ak ljubite svoje majke trage, Snubio vas tudjinae tri dana, Nedajte mu u svom srcu stana. Zaklinjem vas mlSkom Tim majčinim lekom. Gdje se skrvni ova, Neima blagoslova.
Tu mi srdce gori, Od žalosti ori; Od vele nevolje Domorodno polje.
v Lčpa moja Svesvetčka dolina! Šemovačka gora i planina! Ja vas molim, usliš'te sad mene, Ak nečete, da vam cvčt nevene. Zapčvajte ječnu Rodu sreču vžčnu, Kud s' hrvatski poje Od Orfeja bolje: Tu mi srdee gori Od radosti ori: To je, to je, to je,
Domorodno polje.	F. Rusan.
Najlepša dota.
Kaj prinesla je nevžsta Marku, Kaj prinesla njemu je za doto, Da ponaša ž njo se vsi okrajni? Al prinesla mu je zlato krono, Zlato krono, zlati pas rumeni, Beneeanskih svžtlih rumenjakov, Dragih kamnov in koral bliščečih, Na perišča biserov leskečih? Al prinesla mu je bSle svile, Bžle svile, mehkega baržuna? Ni prinesla njemu krone zlate, Krone zlate, ne rumenih pasov, Benečanskih svžtlih rumenjakov, Ne perišča biserov leskečih, Ni prinesla njemu bčle svile, Bčle svile, mehkega baržuna;
Al prinesla mu je lepšo doto, Lepšo, vse bolj dragoceno doto: Dve nebeški zvčzdi — mile oči, Svčtlo zarjo — prenedolžno lice, Tiho luno — sladki mir domači, Žarko solnce — verno vdano srce.
Poziv i molitva.
Cegnar.
Od obalah sinjeg mora, Od hridinah bčloga, Od uralskih kršnih gorah I od Buga ponosnoga: Svaki bratac slavske krvi K Velehradu neka vrvi!
Tam', gdje brača Moravljani Posrčd mnoge svčtle sprave, Žarom hara razgrijani Tisučnicu divno slave Apostolah slavskog roda Svetog Čire i Metoda. —
Koji li nas sad motrile Iz dvorišta nebesnoga, Molimo vas, da molite Stvoritelja svemočnoga, Svojoj voljoj* po milosti Naš nam grijeh vec da prosti!
Da ko što ste u Eožnovii Vi Rad'gostov kip srušili, Te nauku včsteč novu I Peruna sakršili: Nek protivu Slavstva tako I On sruši vražtvo svako!
Tamo, tamo duhom jedni Svi u skupu da kleknemo, Pa da u glas, kao žedni S neba rose, uskliknemo, Otcem našim našu vruču Molbu iz srdca izviruču:
Slavni naši Apostoli, Koj' nam pravu vČru daste I poganstva našeg boli VSčnim slovom izčupaste; Pa uz to nam j oš i mili Naš ste jezik posvetili!
Pesmarica.
Ko što 1' vaša ruka sori Pram' Spilbergu hram stoječi, Na Franinoj vitoj gori, Sramnoj Ladi čast noseči: Tako i naš Bog da srazi Sve što Slavstvu obraz gazi!
I k<3 što ste, strašnog suda Slikom — nčgda predke naše Vi od umnog trgli bluda, Pak istine reč poznaše: Tako i On nek zaplaši Nas sa slikom bčdali naši! — 11
Molite ga, nepvestajte, Da svoj pogled na nas svrne; Prosite ga, zaklinjajte Da nas liši kobi črne; Kobi, koja Slavstvn više Smeta nego 1' smrt da diše! —
Molite ga još, da slogu — Slogu cigli spas Slavenstvu; Ciglo sredstvo, kojim mogu Teč Slavjani k svom prvenstvu, On useli nam' u grudi, I izmčni zle nam čudi. —
Molite ga, — blag je Bogo Redom pravdu svakom tvori. .. Ta' kad nije On još mogO, Što je ozdol dignut' gori? — Molite ga, da On htčdne Tisnut naprSd sad poslčdne.. —
Molite ga, Božji sluge! Vi svčtila sveg Slavjanstva!... Vi svedoci naše tuge! .. . Naši Spasi od poganstva! Sveti Cir6 sa Metodom, Bog svud bivO s vašim rodom! — J. Sudenčič.
Molitva lirvatskoga rodoljuba.
Bože, koj si doveo rod Hrvatah, Na jug topli sa hladnih Karpatah, (kijeno staše Hrvatska velika, Daj da rodu svane stara dika.
Vodeči ih preko sedam reka' Po sedmeroj brači sedmog veka, Dao si zemlje Hrvatom prostrane Od Dunava, Mure do Bojane;
Daj da budu s nova ovi kraji Od Hrvatske vlasti zavičaji, Daj, da Hrvat vrage sve satare, Ko što' e satro Gote i Avare.
Bože! Ti si dao mač osvete Lj udevitu, kada Franke klete Trikrat razbi, i trikrat narodu U sedam lčt' povrati slobodu,
Ti si dao kraljem našim slav«, Opreti se mletačkomu lavu, Razbit Nemce, Grke i Normane, Zadat Rimu i Bizantu rane.
Daj o Bože! sada, kada s nova Nakon sedam prošlijeli vekova' Narod pravo krune svoje spasi, Da se vrate slobode mu časi.
Ti si Bože voljom Tvom Hrvata Stvorio štitom sred mira i rata Za krst, za red, za ljudsku prosvetu, Na Barbarah najgroznijih štetu.
Daj o Bože! ini da jezici Ugledaju u istinskoj sliei Rod hrvatski, njegove zasluge, Te da skrše zadane mu tuge.
Ti si Bože! sred Hrvatske stare Uništio Turke i Tatare, PodigO si krvneh spomenika Pokraj Jajca, Siska i Grobnika.
Dao si rodu Zrinjske i Hrvoju, Množ velikih muževah na broju, Al si dao još i odmetnikah, Roda svoga jadnijeh krvnikah.
Daj o Bože! vek i zavet novi Da sad stvore hrvatski sinovi, Odmetničtvo i jal da prestane, A narodu novo sirace svane.
Tebi se je stavit Bože! htčlo Jugoslav'ji Hrvatsku na čelo,
Da duševnom šilom napred krene Braču Srbije, Bugare, Slovene.
Daj o Bože, bratskoj da u slozi Koda srecu ništa več ne sgrozi, — Ti rod ravnaj, Ti ga napred vodi K veličini, k prosvčti, k slobodi.
J. Kukuljevič.
Bleško jezero.
Stoji, stoji tam Bleški grad, Stoje planine spred in zad, Pod gradom jezero se kaže, Vasi in griči so mu straže.
Otočie s crkvico na skal' Se dviga iz jezerskih tal; Kak jasno zvon tam natrkuje, Marije slavo oznanuje!
Slovenska zemlja, krasna si! Tvoj čudapolni dom slovi; Pa Bled z okolico prevaga, Karkoli v sebi hraniš blaga.
Veselih gledam tu kardel Iz mnozih krajev in dežel; Pred hrupom srce les pribegne, Ko ptica, ki se zimi vtegne.
Na jezeru so brazde tri, Ko srebro svit od tod blišči: Trije labudje so igrajo, Tri mične ladjice veslajo.
Je prva ladja romarska, Iz nje glasi se pesmica; „Češčena bod nebes kraljica, V pomoč te kličemo, dčvica!"
Nad drugo šotor je razpet, Pod njim dčkličev, fantov cvčt; Se veselica krog razlega, Odmčvajo ji skale brčga.
Na tretji ljubav je veslar, Not ljuba dva—golobčkov par,-Po samem teče ladja gladko, Valovi krog šeptajo sladko.
Če zjutraj bode zvon zapel, Bom ladjal k crkvici vesel; Da srečno steče dan, je trčba Pomoči božje nam iz neba!
Če pevcev glas, kozarcev klenk Zaslišal bom in stranic brenk, Naj vince me in pesem giblje, Naj ladja me s tovarši ziblje!
če srca rana se zbudi, Če v družbi mi ostati ni, Bo ribica mi naznanila, Kje ljubica se jč vozila.
O jezero! me zdravit znaš, Bolezni moje lčk imaš: So kaplje biseri postale, Kjer nje oči so lesketale.
Dragotin Dežman.
A Z B U K A
čirilska		latinska	čirilska		latinska
A	a	a	$	4>	f,ph
B	6	b	X	X	h
B	B	v	0	6	0
r	r	g	m	m	šč
a	rt	d	n	n	C
E	e	e	&	h	C
JK	JK	ž	ii	1	C
3	3	z	m	III	S
H	n	i	t	"b	—
I, II	I, H	i J	bi	hI	y
	5	dj	b	b	
K	K	k	rB	t	e
JI	JI	1	K)	m	j«
M	M	m	fl	a	§Ja
H	H	n	e	e	je
0	O	0	Hb	HB	Jij
n	n	P	Jh	a>	lj
p	p	r	9	8	e
€	C	s	?	?	'dž
T	T	t	e	e	th
y	y	u	v	v	y
HAPCKA (OTOKA) UliCMA.
Boate 5KHBH, 'ISIUlli. ilOifvO,
Hapa Hamera n nami. komi. ! Cu.iaHi) BtpoMi. na HacT> nioate
Mskpomt. B.ia,T;a'i"i) .ifiCHiiriosn, f DIththmo My napcrBO ^aiiHO
OrVi> HaBa.to cBanic: C'[, xadCU>PCKOM'I, e KSTiOMT. CJaBHO Kodx cnoGHa AjcTpie.
CBtCTHO, BiiPHO H IIOIIITCHO
IIpaB,n,y, ,i,y;i:Hoc'n> opaHniio, A najti TPtua, Ta,1,1) xpa0peHO
Ha opya!e ckohumo ! iJnaioiiTi Kauo CJiaBa cxapa
Boiici;y nnni jiobopom-l, — Baaro, HHiiioTi), cbc 3a Il,apa, Cbo 3a I lava a 3a aomtj !
Hlro rpapHHHT> ct> mj komi cre'ieT
TOMV bohhhkI) 6yp mran.; Ym6 ime HeKT> iii'C'1'e'to
yMl, HaMI) ftyxOM-b IIOHOCUT-b 1 Cpeta, CJiaBa hckt> ii3Biipy
Cb>',\7, no 3ejuiflxi> Haniie': Cs Hue ooaiG HCKt y Miipy Ch bpxi> cpeMic Aycxpie!

C u.«; Haiuo nem, ce c.ioate :
CiieMorvhairi. en e ciaa.ri. ; II Haiirc/Ku jiacho Moste
HanBJiap,aTb ce c:iorom, rs,u>-K GAHOH CBPCH noropbiBH
Cbii HacTofiiio Cpa-rcKH n-n.; U,aPT> na ikiimi, homt, na žkubii : Ascrpia i«! B't'ma 6bin>!
y,'ii) namera Bitana napa
KPB.TIO, cpu,eMTb popua, Bti;oBHTor'i. unia 'iapa Mma sama Hapni(«. CBany epe«', cBaKy c:iany
K:!.iiii, BO;KO, TBI HaA,i> HBOMI : $paHb-IocHna, G.iHcaBy, Bari. xa6c6ypcKU »IHBH AOMT> !
CyflBIIHA CPBCKOFB POJJA,
Axt> cy^oiiHo cpociiori) po,i,a,
J^OKJie te uri) Haci. rommi, II AOKJie IiCIlIT) CPOCTBO T .Vili h o CBe k' nponacTii bojpth ?
Majio ji' th g, ihto Ha>n> y3e, ll:i7i cpii;!'!) cjane /[sniaHa ? Mano i' cy th Hanie c>3e, II ocBere jpuniaHa ?
Majio ji' th g cvtfo KJie-ra Ha KocoBy Hecpeta ? Ma.io ji' th c- 'icTiip-[> Btiia, IIIto HcaiacMo upojrbiia ?
3api> Te hhg HacHTHJia
3Bei;a TeatKHXi .lanana ? 3apii th Hie ;iocTa obiJia l>t,i,a Hamiix'[j orana!
3api> ioiiiT. hhch y6jiaateHa
0 c.vvioiiHO Hemia ? 3api> 6ann> n,T,enrr> na H3TptoHiai> ]I nociti^HPen. Cpdiina ?
cpr»iiHy.
Be£b ce cpOcKa 3acxaBa Bhg cny;i;a abho,
II cp6cKa ce 6paha cua €uy,ia fiope cjiaBHo;
1'paiupiapa Miimima II xpa6pi[\"i, mataama,
II ooatia ,nccHiina BpaHH npaBa nama.
Cp6i> ce oifi h kpbT) Jiie, 3a CBOIO CJOOO,|y ;
Cp6t> ce 6hg, fla nooie CBoera boubohy.
Ypa, eBo moja, /1,01110 H8MT> G BOHBO^a !
Ypa cp6cKon> Po,i;a, )KhB'Ij HflMl dio l!0H]!0,ia !
Cpoti ce 6ie h t.
Il,PHa ropa, Cpom,
Tud rseiii, Cp6hh7> BJia.ua, IIocecTPHMa Bama, BoiiBo,T;HHa MJta,i;a, /^'niaHij mapcTBa yHyKy To cy leTHPi CTy6a, Ka,ni> -'saTP.vdii Ha rory JI,ymaHOBa Tpy6a.
MtCTO C.lallHHKT) HCMaHfl
II napa J|ymaHa, Bora Ha>iT> na ca iT. noKiana BoflBo^y CreoaHa, /Ja ce no,vr> hbhmt> pyKyio BaHara, CpcmT) h BaTiKa, /(a BoflBo,T,cTBo ocnyio Bpaha Ha.Mi) ioHaiiKa, Cp6i> ce 6ie n t. r.
CB. MMemniib.
c ji o r a.
J1,oki> g rncTa Jiodai! cjiora, Kptnina ce Harna CHara, II na,ne!Krna Teiti Ha Bora	Il3nonacMo Bpary rpo6i>,
nop3a.ua lian Ha Bpara,	Cpoiihj, npecTa 6bth po6t>.
3an.i,xn Hac7> nycTa 3io6a Cjiohihmo ce Spato ima! y Haiirope 3a aaci, no6a, Y cjora e Haraa c&ia, A BP33H ce ce.pHDrae,	.Trooain. po,(a Heia. iiac7> cnamn,
Te HaMT) KPBii;y 70 cap« imme; II.«e, ivl.pa, eninn. APaatH, 3a.iy.7T> CBeiHK nJiaKa rpooi., Ha' rio6'Iy,rr' BPara mh, Cpfinm. octb cy>KHii pooi> ! IIji' y 6010 octat' cbh ;
Cn.ia BPara ca,nt CpoiiHy ITpLth cnaJin-r' homoriihj', IlJie, 63ukti nopyniHTH, JJo CKOTa ra noHH3HTH
H nPCJIHTH ttij y P0,1,t>, To e pacnpe Hanie 17.10,11»!
O Cponna kto i,c cnacrn 3imioiiiix'F) o,i,T) nponacra? Btpe HCMa y ty5ima, Cboh kc cnacTH tckt> Cp6ima ! CiuaHi) C pot. e ca Cp6omt>, Kao neoa crpamna ppomt,.
HauiTO <khbott> 6e3i> c.iodo.ie ? navali ■— na,i,aii 3a hio poji,e! Ta eruipe,7'r. yjinpe ce! (xpece! lIya — i!par'f) poocrna naHne A fi-i, m o dpaf.o. ct> iramt, te Bort C.iomht' Bpara KPBaBora.
3a kophctT) ce BPa3H 6ope, Mh 3a irl;py, ime, ,111 o p t;; tbpauhle cy hlhhh spy:m,
JJoMOBime nauie .i53n.
Bon> Haci> noiio ocTaBHT', Bpare komo ura iiodirr'.
3aBffBCT, 3,1063, HaesiHim«, To cy BPara caise:sminu; Ilaiira: npaBfla, 'incri, n ciaBa, OraiacTBa Jno6aBT> npaBa. Ah.imo, Gpa&o, Heina črpa, Harna 6irr'fee noot.ia!
Ma.iciniifi.
fl cfiMT> MJia^a CpCkbhh,
MH.IKOMT) MG 30I3V, HmomIi npyry OpCkhhio
AHKY KyMOBy; Iliiajiii flparon. BoiiiHa CpCckoii. cbraa CpoHHa, JIt,rior'f> HHiHorb CpoiiHa, IIpaBori CpoHHa.
CPBCKA JVI.K.IIIUA.
JI hi' M.iaAOM CP0HHy
Cpfiie poahth, Cpockhmti f,y ra, Cpfiima
Mji liKOMi AoiHTii;
Hei;a 11 oht. CpCctbv Aa Orieri. H0B0n» CpoHHa, Jltnorb ahihopb CpoHHa, UpaBor CpoHHa.
Maxn mh e Cpokhhh
Cp6ci;ori> oma KhH, Onja cn mh Aoifi.ua
CpficKa siafiKO th ! CpCt> Cpoima poahth, CpCcKa MaTii aomth Mopa HOBOlt CpCima, IIpaBor CpoHHa.
Bojjhmt. eahori. CpoiiHa,
HlTJj TJ fjh ueo cB-fcra, MaKapi) A« ra OA^Ba Cuina h CKepjiert! II KaAT> os ACM-f, jmp-LTH, Kfeepii fey mok) 3aKJiCTii, HeKa .110011 Cp6iiHa, IIpaBort CpOHHa.
I. CjOOTHfeb.
CPECKM IOHAKTb.
fl ca.uf. CpoiihliT) cp6ckmt> clihi,
Iljie m' PaADBofl, IIpbh mh e 3aBCTi> Moii:
C' Cpoctbomi> uaAaii, ctoh ! II topt> sy ce APmarH, JJOKII POA'f> 6yAeML AHcaxn ! Bcjih cpocKorii orna chht>, IIpaBH OPOCKbI CblHI).
0A'b oma mh ocrajra
JIbna AaPa tph : IlMe Cpoa, m a'it* h i;pbi>,
IIIto m' y cpu,y bph; Oat> Marepe cbgth Aapfc: CpOCKhl tSHKb H OjITOPT) llMa CBaKH CPfiCKbI CbIH7., IIpaBH CPOCKbI CblHT*.
T>phhhi> hma Hapnn>a,vi>,
$paHi;y3T> IIaPH3i> cboh, MeHH CBe e Cp6my
IlMe, 63HK!> MOH ! 3aTO CBaiiu Hei;a mpc, Ko jih HMe e3iiin. xpe,
BeJIH CBaKll CPOCKLI CI.ihti,
IIpaBH cp6ciih cmht>.
Ha <iacri> HbMH> Htjinua
II irlirn. miaBH njiaci., A EHr.ic3y BpuraHKa
II H liHi) rop;i,H CTaCT>; MeHH ftaaTe Cpokuhio, 3a HH) cliSMl., H>H'l)Mli 3a HK>, Bejiu cBaun cpockm chhi, lipami CPOCKM CHHl.
I. CsuOTHIib.
XYHA OCO^A.
limita i;t. 6hjikh ce narHi e,
3x> hi.o ce cnjitra, :ri, hi,o ,pnrye;
IlTHna ci> iithii,o ;i;m>ro.rl;iia I jiH)6e3CHi. pa3oji,tua;
Ba.ii> ce 3i> Ba.iosii) cKJiiau črtna, Bi> mop6 Hafifle 3*b ptuo p'l;Ka;
3b't3aa 31> 3bt3,t,0 bkjii1> JCCKCljO,
EHa iri) ftpyro maPKe Jiene;
Mht> o6.iai;r> oujiaia> Kymye, Bi> Htcra tcmo :s-l hlhmi> 3Be3> e;
Bce ce ^pjiiin, Bce ce iihph, Kapi, e in> ctboph i^fcjieMi ihuph:
MeHe Jie oco,;a mene IIPOTb 0,1,1. JllOOimO HCIU,CHe.
^pi,. ToMaHL,
A A B O P I A.
Teti) te bo,ityAT) g TCKJia, JI casn> CpohhI) o,t, nopcitJia, II ho CpChhi. pa,no MPtsy, Cbog hejasrb, tj'f)c hehy; IIIto g Moee, to barpcho Cpamurt, Ko cBeTHHio 11 aMaHeTT) xpaHinrb, O-ranr. jih e takab 6io, 0;i,t> Htera caMT> iinc.rli,j;io.
Mmia Moa flOMOBima, CiaBHa cp6ci;a BoiiBo.nuHf), Cp6CKH G3HKL, CPOCKO HMe, II CaMl> G;UIO HHiaHl. C' HbHJie. To Heiiory -raiio nperopt.Tii, Ha Ti't)(i ce Heiiy tiphbojiI;th, II Tora i,y ce APHtaTb tbpao, JI« ra opanu.Mi) CBarji,a jiioto.
CTPanma 6ypa jnnac np-bra,
Cbh iiph hhctoh fta cmo ciehcTH!
Ha onpe3y iui.ih 6hth,
HeTPeSa ce iripjen, kphth.
Ka;n> noMiic.iiiMT), ;ia canrb Cp6hh iipanii,
CBe no Menil 'ihcto jinjie mpabh
Ta CpaHiiT hy Cpoctbo jipbh
flo nocit^te kanite kpbh !
HenynrrafiMO BOHBO,ymy, Hamy milu' ji,0M0BHHy, 3a kok) cmo KPDLI,y jimu, JJa ce ,npyrn no hi.ou rniipii! 6hho BiiaKno aiio H3ry6inio, rptxo'i a e Biime na »hbhsio, Ha caSibH 6 ;i,ofuiBe,Ha, CP6CKO.MI> KPBH 3ajmBena!
M. OpeuiKOBimi,.
iiPoniH/i.
A\T> TIU, aX'T) H11 ClIOMIlHlill,-!) Befrb I1h'l pana TPra .noo'ua finxi>; Ilpe^pare hb^tkc Bce co npe&i Ifti) TPan Jiino ija:!HB-I;TeHiix'f).
Ax'i> Kaii en 6o,i,e rpra.ia, Ko ooiiCBa Jioiiiua ce, Caii jiijiiiiiirx'l pojkiiht> :k"ii.ibiiua Hm. no>ieHJii.iiBiiiiix,b Heiia me.
O Boase mok — moapo He6o He3MrJiPHO cnena ce oispori., JJaft cnycxn i;ocM'KT> ra caiio Bi ciioMHHiiHue casie ivr. nauii jiora;
Jl,a fto,i,c jiio6'ita TPrajia
Ch APare UBtTKe BfcKOMat,
JJa 6o bi> „ciiOMiffly" ftyxa.ua
jlioOesHii B iitHe cjia^Kii pa«. 3pi>. Tonam.«
Zywot.
Narody niegasna : Pokad jezyk žyje, Maja bytnošo jasna; Ale jako žmije Obczyzna sie wije ; Gdi dlaA czucia gasna, Duch i slava gnije.
Modre oczi.
Ach! wy ozcy, oczy,
Modrojasne oczy, O jvas kiedy wspomne, Swiat sie zemna toezy.
Gdziež moja svoboda I wesoiošc zwykia? Skorom was obaczyt, Od tej chwili zuikla.
Ach! znikla tak skoro,
Jak strzala puszczona, Bol nieukojony Wszedi do mego Jona.
A kedy postapie,
Kedy noga kroezy, Ach wszedzie przede mna Modrojasne oczy.
Ach, wy oczy, oczy, Modrojasne, oczy! O was kiedy wspomne, S\viat sie zemna toczy.
Siostrj rajskie.
Dwie siostrzyce w raju znam,	Kwitna krasne jak wdziekinie,
Gdzie namiotek sv6j rozbija, Obie'pielegnuje praca,*
Tam vesele, szczešcie tam	Z nič j pomyšlnošc bioga piynie Zakwitaja, wicnce wija. 1 radošcia dzieii ozlaca.
Wdzieczna siostrzyca tych ustuga, Szczešcie, radošc niosa w darze; Chcesz poznač tyh siostrzyc twarze? Przyjažn jedna, Wdiesznošc druga.
Niewinnosc.
Coro onoty i czutošai,
Anielska jest twoja dlon, Zawsze bliska przy mfodošii Ot zepsueia miadošc chron.
Kwiat6w siostro_, rajski darze!
Jak nam eiebie godnie czcic, Czyje ozdobiliaš twarze, Tych uczylaš szczesnym byc.
Biogo temu, ktory nieci
W sercu piomien tw6j statecznie, Ty odlecisz, wraz odleci I swoboda serca wiecznie.
PJochv bezwstyd swe zaloty,
Przed twym okiem gdy rozwinic, Rože z tw6j wykwitna cnoty, Czerwieii twarza twoja splynie.
Kto ci siužy od mlodošoi,
W požnem wieku sypie kwiat, Ten daleki od prožnošci, Niebiem jemu eaiy š\viat.
Reši nas zlega.
Človek slabi, v roke dan viharjem, Plah se ziblje črez tepcž valov, Zvija nagle se osode vdarjem, Ki oklop in ščit zdrobe njegov. Ko vriskanju duša se udaja, Nad glav6 na lasu visi meč; Ko najslajša kupa nas napaja, Sodbo piše prst nam plameneč.
Tu v dolini senčnej, v noči dvoma, Vsa modrost ne znade kdaj ni kam? Dokler duša v plašči smrtnem roma, Srce je igrača grenkih zmam! In srce človeško je brezdnina, Mere svoje samo si ne ve; Meri oceanom se globina, Meriti se želje ne dade.
Naj mi kopje zemljo premaguje, Moli naj me v sponah širni svčt' Naj mi hribe zlata v krilo suje, Slavo naj dosežem večnih let, Naj vesoljnost z duhom vso objamem; Človek vendar bi nesit ostal In slov6 od solnca predno vzamem, Nično! jezik bi mi trepetal.
Vse je nično, Ti edini vččen, Ti začetnik, Ti hranitelj moj! Nikdo ni pod solncem Tvojim srečen, Kdor ne bčga tepen v šator Tvoj, Nikdo ne dohrepeni počitka, Komur v sebi Ti miru ne daš; Kadar bije bojna ura bridka, Sam pomoč, sam zmago Ti imaš.
Kogar Tvoj v puščavi plamen vodi, Ni mu konjika ni pžšca mar', Po modrasih, ko po cvetji, hodi, V sen p6tres ga ziblje in vihar. Svet naj gine, solnce, luna gasne, Zemljo naj zaliva hrup morja, Padajo grmečo zvčzde jasne: Kdor v Tč upa, ta ne drgota,
In zatd oziramo se k Tebi: Ko nas bode težki jarem stri, Izkušnjava nas vabila k sebi, In tolažbe zadnji žarek vmrl; Ko visčla bode tha nad nami. Srce nam brezup vesti kljeval: Ti, Gospod, zaščiti nas z rokami, Da nas v brezno ne potegne val!
In kedar se nagne dan telesni,
Da rosil nam čelo mrzel pot,
Srce stalo, gasnil blisk očesni,
Duh popuščal bode kačo zmot,
Puščal slast in strast življenja tega:
Takrat, Oče, Ti pri meni stoj;
Ti me brani, Ti me reši zlega;
Ti me v rajski dom pokliči svoj!	—i—
A -h B O H UII.
Oh a^bohko ;(ymo, 3.iaiiCTia a6yKO, Th hc.no(In MeHe, Hhth ryfm ce6e, 6p6o caM a jonaKT.
il3t> ^a.icko 3cmjilc, IlaKT) ty a othb.h, A th aeniT. ocTara; H &y iio.TOBaTn, A TH Hciiem-!) 3HaTH; fl &y h ymp,lith, A th Hetem 'is"rn; A Kant. oj^em1!. iy.ia, JJa caMii norHHyo,
Pesmarica.
Henomajin TPij.a J^o moi l rpooa aokh, Ht.iOMi) cirI,Ty bbh : obflt JieaiH jVani, Kora caifb jiio6Ma, PyKaMa rp.ra.ia. A ca,;a ra TsiKHa I],PHa 3eMJia .tooh, II,PHa 3 CM JII .i ki 6 u A TPaBHua rpjiH. Oh th ii,PHa 3eMibo, He6yA' AParosn. remita II 3ejieHa TPaiio, Heoyji My ropna! HaPojHa, 12
Budnica.
Ustanimo! noč je pala, Grožnja hrupi, nije šala. Da se ruši. Konča, guši Nepriatelj Slavjanah.
Divja sila pasti mora, Sad joj krajna glasi hora. Ajdmo duši! Da okusi,
Što je sloga Slavjanah.
Izdajica domovine Na viešalah da pogine, — To rad' sreče Neporeče
Sloga hrabrih Slavjanah.
Hitro bratjo! dok je vrčme, Kazbit valja robstva breme r Kamo s okom Tam' i skokom Na tirane Slavjanah 1
Gore, gore, svi na noge! Naprčd mačem sin od sloge! Ražaj, tuci, U grob vuci Krvoloke Slavjanah!
JIIOBABTj flOMOBIHE.
1849.
3cm.ih Hasrb e Mo^oBUTa, Ty ee nocTa nofipa Bima, JJocTa CMOKa, Bona, HtHTa, flocTa juo^ifi flofipcjHHa oh .iio6hm7> io y hcthhv JHpary Hamy aomobhot!
Ty Me poah mhm MafiKa, CyHii;e CHHy many B'feKy, ty«a Haaa mohh niaflKa Hh3i> cy,i6uHe THCHy ptny. Oh .irofiiiMi) io y hcthhy J^pary Hamy aomobhhv l
Mjiaftocn. r^t mh, CTapocn. Ty mh, Ty oat> APare cxeKOXT> POAa, IIoCpaTitxi. ce h noKyMHxi>, Ubopt. ce cBHne h c.io(jo,(a t O« JtofliiMT> io y HCTHHy fl,pary Hamy aomobiihj' !
ntna TyxT> Becejia, CBora iyeeMi. cjiacT 63HKa, Ty HaMt ftt.na Hania ceaa, rpofijibe ftparia noKotoKa! OH m6am> 10 y hcthhf Jl,pary Hamy n0M0BHHy
KaKO hcoh Jiio6io 10 ? A riorn6e.iL Kaj;!, ion nptTH, 3aH' 3a:iaHi6Mii rjauy cboio, 3aH' ny /KHiitT 0 ysip,bTH Oh .iro6iiM'fi 10 r HCTimy JJpary Hamy komobhhv !
H31. „lTpopoi;a" 1863.
Pesem koroških Slovencev.
Kviško, bratje, duše mile! Priča cerkev Gospč svete, S slovom, z djanjem vsi za dom! Priča svetih sto hramčv, Kličejo nas slavne Vile	Pričajo vasi neštete,
V kolo k bratom Slavjanom. Priča starih sto gradov.
Da smo tudi mi Slovani, Da slovensk je Goratan, Narod naš dokaze hrani, Jezik naš in duh in stan.
Priča to nam zgodovina, Priča krajnih sto imčn, Priča čutov nam milina, Da slovanstva mi smo člen.
Priča to grad Ostrvice, Priča vojvodski prestol, Pričajo gorč, gorice Na mejah okrog, okol.
Naj zat6 nas duh navdaja, Samo v duh in njega djanj; Narod naj v zavestji vstaja Iz pretežkih hudih sanj!
Priča to šumeča Drava, Priča sto voda in rek, Priča glava nam Triglava, Ki nas gleda vek na vek.
Kviško, bratje, duše mile! S slovom, z djanjem vsi za dom! Kličejo nas slavne Vile V kolo k bratom Slavjanom.
Lovre Toman.
Zaredica.
Ti Ivane času primi, Te za sebe tugu snimi; Ovdje treba jesti, piti Al do kapi iztriebiti.
Sad susjede ti pritoči, Suho grlce si namoči,
flako ti se trbuh smije to u čaši rode nije.
Ala Juro i ti sada Napun' toga prazna smrada; Brzo puni, brže popi, Da se časa neraztopi.
Vidiš Lujo kak se pije Da se ni kap neprolije; Jako i ti sad potegni, Ak' s' opiješ, a ti legni.
„Žaba samo vodu pije" — Kak' se na to Mate smije; Nede vode kano žaba, Ni po kapi, kano baba.
Mati sada čaša prazna, To bi Franji bila kazna; Zato namah si natoči, U se do dna sve iztoči.
Težko Grga redak čeka, Pak si misli, neka, neka, Neču ni ja zadnji biti, Ele cu ga sveg izpiti.
Sad mi Marko namigava, Kaže da i on nespava, Da de kako drugi piti, I on do dna sve izliti.
Nude i ti dragi brate, Bad si došo med te svate, Puni svoju nut čašicu Napij društvu svem zdravicu.
Ljudevit Slamnik.
1. Spominčica.
Preljuba mi spominčica,	Alj čud prečuden vam jo znan,
Ki dala jo v slovd,	Kak si jo obdržim? —
Še zmiraj zmiraj lesketa —	Preljubo cvčtko vsaki dan
Ko nekdaj tak jasno.	Solzicoj poškropim. —

2. Vijolčica.
Ko vprašal sem vijolčico,	In ko jo prašam drugič še,
Ce v včsni dan mi zoril bo,	Če jutro to ne bliža se, Da žal in strah se zgubita? — Ko spomlad se vnovi lčpo ? —
Me bridko je pogledala.	Odrekla je z glavčico.
Obupa revež ko prevzet, Jo prašam zadnjič—prašam spet, Če nikdar žal ne bo prešla? — Se k zemlji je pripognila.
3.
Oj srečna ti vodica — Ki v kraj tekljaš naprč — Kjer zvčsta tam dušica Zmir misli le na me!
Kak rad bi tje v daljavo Kamor te pelje val, Za zvesto ljubco pravo Ljubezni znak poslal!
Pri vodici.
In ko me v mislih gine Kaj b'lo bi ji ljubo Pogleda iz globine Obraz me moj zvesto.
Tak daj ga ji skazati, Kad prišeptaš do nje, Ne daj pak zamolčati, — Da jokal sem solze!
4. 0 slovesn.
Ah zadrži nježne vide, Ne smehljaj se tak ljubč — Tiha groza me obide, Ko se spomnim na slovč.
Da srce se ne razpoči, Da v slovesu se ne stre, Skaži v sitnosti v slaboči, Blagost žlahtne dušice.
Eno napčnost daj odkriti, Če le tud iz lisnosti; Kak bi znal te pozabiti — Ak mi zgol le angel si!
Cuznarjeve posl. dr. Toman,
Vinoslavje.
(Drie iaše pred hfegudoa, jeioa pasa roka, draga ri»om.)
Evo brado pogledajte amo — Jel? za vodu i vino svi znamo.
Al našinao što je aienio? Tko je? sto je tude proslavio? — Ja bi reko, da je vino bolje, Tako tudi, tko je moje volje.
Evo čujte — pa nepsujte, Što vam kažem — to nelažem;
Ova (prema vodi) nosi hudu vodenicu, Tko poznade (prema vino) kakvu vinovicu?
Kad u glavi vinska kap je bila? Al tu ova (prema vodi) mnogog umorila.
Mornar preda, kad spazi vitlicu, Ali punu svedj grli čašicu.
Tko na vodi neplaši se vira? Al bez vina nije nigdje pira.
Tko se od vas poplave neplaši? Ali vinska nikoga nestraši.
Črevljad, žabe, pijavice, molji, To su vode stanovnici golji.
Te gamadi neplaze po vinu Dal' po njem se rumen iskre stinu.
Smoljo pravj, to je vodopija, Al je bistrič, svaki vinopija.
Na stran vodu (Japico vodom odtisne) tu ce žabe piti, A mi čemo (primi vino) vince ogrliti.
Recitativ.
Kučegazda: društvo:
Vodu piti, —	nečemo.
Vince žiti, —	hočemo.
Vodu slavit, —	nečemo.
Vince hvalit, —	hočemo.
Vodu nosit, —	necemo.
Vinca prosit, —	hočemo.
D uetto.
Necemo mi vode, mi hočemo vina; Čuješ gazdo dragi ugodne glasove.
Necemo mi i. t. d.
Jesil doživio kad takve časove?
Nečemo mi . . .
Da se smiri družba, gazdo vina nosi. Nečemo mi . . .
Sve je liepo za te, dok se mirno prosi. Nečemo mi . . .
Neče kažu vode, dali hoče vina. Nečemo mi . . .
Takovih sinova, živ' la domovina. —
Ljudevit Slamnik.
D u n k a.
Tužan gledam prošlo doba, Ko vneme pokosi, Vruča suza oka oba, Na mfi mladost rosi. Kiedka poša oko krije, A ono se skoči, Te se k' nebu zviezdnom vije, Da njega noči.
Sav se obzor premienio! — Hotih suzu lieti, Nebi'l oko očistio, Ali suza nehti S' tamna oka da počine Na stranoj dubravi; Zato srce večma gine, Te u suzah plavi.
Bozbolice srce bono, Mučno jadikuje; Ka domaji žudi ono Tamo jezdit snuje. — Brza mis6 izumrila Ko truhlež s' razpane — Taština se ugnjiezdila, U grudi upane.
Man' te tražim zviezdo mila
Budučnosti moje,
Pred mnom si se biedna skrila,
Mračno stanje tvoje.
Grobni hladak oko mene —
Trulost mi udara.
Tužan život moj mi vene.
Meni sve utvara.
0 kad če mi svanut zora Kad pomolit lice?! Kad če tuge minut hora? Kad zapjevat ptice? — Jer se miso ma nevita U život nedade? — Ponoča je! bremenita Jutrom punim nade!
Ljudevit Slamnik,
CPECKA HAPOflHA XIIMHA.
Ilpar g obo MHJior Cpfia, Ha kogm ctohmo, A 3jotbop Ha Hf.ra cxyna ca,t, ce 6ophmo,

TocnoaaPH rjiaBHH, Mnxaaiio c.iaBHH, Md cmo ce 3aiueiH, Teon Onra nepHH.
Th c HaMa mn c to6om	jjphho bojo xaaf(Ha,
H y batpy h y bo,t,ii ,	Pa36ai;yi cboh tok ;
F>paT c CpaTOM,	Ca,i, e cpocKa caaBHa
Po* c poaom	06HOBHiia ckok. PyniH CBaKy He3roAy.
y 3Ji0TB0Pa HPHflTSJia HeMOffieMO Hahn, Ha cyHPOT My CBar^a TpeOa KHaHKH H3atn.
II m0 to BeJIHMO, O« cpu;a atejiHMO, Eo-in na noMPeMo, Her Aa no6yeJio,
y ByrapcKofi n y Eochh Hania Gpaha nranTe, HbHHe H»eHe, HbHHa Aei;a o,i, 3JiOTBOPa pimrre,
T peča Aa hacmo, JJa hm noMoraesio, h cbe aa hhhhmo,
JJa hx n.tdaBHMO.	(jTaHKOBIk.
PYCKE HAPOJJHE nECMII.
CtOHTI) (IBOPTj HaAT) BOAOH),	Oh OHT> eft yKIOHOrO
HaAi BOAy cxHinjii>-ca,	Kohh B0P0H0r0,
3t> yKPaDHH ao abbihhm	Emy OHa xycTeno'iKy
Ko3aKi> yKioHHJn>-CH.	31> noAi> 30i0xa caMOTO.
HenojioSaBi) Kc>3aKOBH Tefi xycth hochth, Hm, umi cjaBM KosanKoii Cn^ejieHKO yKPHT0.
Na preširnovem domu.
15. septembra 1872.
Od daljnih stranij, kjer Drava deroča, Kjer Sava valove bistre vali, Kjer Kolpa se vije, jaderna Soča V jadransko morjč peneča hiti: Prir6malo sem je ljudstvo izbrano, Na pesnika dom, v ljubezni mu vdano.
Oj zdrava, hiša sredi raja! Nad tabo plavaj sreča, mir; Iz tebe lil je pesnij vir, Ki slastjo srca nam napaja.
„Luna sije" Melodije Sladko-tožne, čuj! done. Krasna deva! Tebi peva, Toži pevec vnet za tč.
Omečile Pesni mile Nijso tvojega sred; Naše poka, Sladko joka, Silza v dku nam igra.
Močneje, mileje pesen doni, Kedor jo čuje, sreč mu topi:
„Sirota vboga, zapuščena, Oj domovina, domovina! Z bridkostjo, žalostjo pojena; Nemilost tuja, hujše sina Nezvčstost, mati, te boli." —
A tiho! poglej, nebd se vedri; Sinu si rodila, blago srce, Ki nosil je tvoje — človeštva gorje; Kar čutil, nam v sladke pesni je zlil, Ljubiti nas mater, človeštvo učil.
Preširen budi, Preširen nas vodi, Na delo za njim, na diiševni boj! Pravici udani, luči, svob6di, Naprej, za svoj dom navdušeni roj! Preširna vihra pred nami zastava, Voditelju-pevcu kličemo: Slava! J. Stritar.
KPACHblll CAPAOAHTj,
„He me« th mhIj matynika
KpacHbitt Capa®ara>, He bxoad, popMyraKa, IIonycTy bt> n:«>ain>."
„PaHO moio KOChIHKy,
Ha abi> pacnueTaTb, IIpHitaHiii MH'b pycyio Bi> jieHTy yf)HPaxb,"
„IIyiiKaH. HCHaPbirrafl LIIeaKOBOH <i>arofi,
ObH MOioneiiKia becemtr co6oh."
„T0JIII HtHTbe fttBHHbe, HtoCt. ero Mt.Han> ? ToponHTbefl 3a MyjKesrb, OxaTb, Aa B3bixaTb ?
„9ojioTaa B0.H0ini;a
Mirt MH.iefi Bcero, He xoiy a cb bojuohikoh Bt> cbtrfc HHbero."
„„3,irra Moe, ahthtko,
JJocKa MHJiaa! FojioBKa HootjHaa Hepa.-jvMHaa!""
„„He BtTKi. -reot nrameHtKoi
3bohko pasrit.BaT, JlerKOKPDiOH 6a60'iK0H no uBtTaMi nopxaTb.""
„„Ha meKax,b 'iro 3a6jeKHyTi>
MaKOBbl ub^tu, npHCKyiarb 3a6aBymKH, CTOCKyenibCH TH !""
„„A MH h HPH CTaPOCTH
Ce6fl BecejiHMt; Mjia^OCTI. BCIIOMIIHaiOHH
Ha AtTei tjihahmi.
» »
II mh'1; TM-ate bi. AtByniKax,b Ti!er;;u.iiH cioBa." "
,11 a MoaoaeuieHbKa Bbua TaKOBa.
P y C A JI K A.
Hai(7» 03ep0Mi>. bi> riyxHxi d,y6poBax,b, Cnacaaca ntKorAa MoHaxi>. Bcer/i;a bt> 3anaTiHX7> cypoBbixi, Bi> noc-rfc,Mo.iHTBl; h Tpy/i,ax,b.
aonaTKoro cMHpeHHOH Ce6e Morajiy cxapen7> phjtb, H jmnib o CMeprii BOiKAejrfcHHOfi CBflTbIXT> yrOAH0KOB7> MOJIHJTb.
OAHaatAbi atTOMi y nopory IIOHHKIIieH XIIiKHHbI OBOeH AHaxopex7) mohmch Bory. fly6paBbi A^JiaiHCi. HepHefi;
TyMaHi> HaA7> oaepoM-b ahmmch. H KPacHbitt Mtc/iai) bt> o6iaKax7. TaxoHbKo no He6y Karmica. Ha BOAbI CT3JI7) OflA^Tb MOHaXT>.
rJMAHTTi, HeBOJIbHO CTPaxa nOJIHHH He Moaterb caMb ce6n noHHTb .... II BHAHTl.: 3aKHntjIH BOJIHflbl, H HPHCMHPtflH BAPHrT) OMTb ....
II BAPyn> .... aeri;a, KaKb rfenb HOiHaa. B-fejia, Kaitii paHHifi ciitrt x0JiM0B,b, Bhxoaht1i SKCHmiiHa Haraa II MO.na ctia y CperoBi.
rjiaiHTT. Ha craparo MOHaxa. II aerneri. BraamLie BJiacbi. Cbhtoi! MOHaxi> apo;khtc> co CTPaxa H cmotphttb ha ea KPaCM. OHa MaHHTt ero pyKoro, kubaeti) 6hctpo ro.ioBo«;.... II BAPyri. namero 3Brl>3noio
IIOAt OOHHOH CHPHiaCH B0.1H0H!
Bcio HOriT> cnajn. crapnrb yrp»MOH II He Homca u,r[i.iLifi jeim: nepe^i) co6ofi ci. HeBObHOH pmok Bce BH.T.lill) iyftHOH JI.CBM TtHB. JJy6paBH BHOBTj OAtjIHCb TbMOH),
Ilomjia no o6.iaKair& jiyHa. II CHOBa jT,'liBa Ha,T,'b BOAOH) ch.ihtt. npe^ectha h sit/nia.
TjIHAHTI., KHBaGTTj rOJIOBOIO. Il,tiyeTi H3AaJiH nora. HrpaeT-b, njiemeTca Boraeio, XoxoricT'b. Maierb. KaKi ahth, 3oBen> MOHaxa, h+.sho CTOHen. .... „Monaxi), MOHax-b! ko Mfffc, ko Mfffc! . . .
H bapjti. bi. B0JiHax npo3i>aiiHwx,i) TOHen.: H Bce bi. ny60K0H tmuhhIj.
Ha TPexiH fleHP cmiuihHiiKT) CTpacraoS Bjih3i oHapoBaHHxi> 6peroB Cnxii.ii> h xliBH Htflajrb npeKpacHOH. A 'riiHb jiojKajiacb cpem> .vCpobt. .... 3apaa nporHaaa TbMy HOHHyro. MoHaxa He HalHiH HHr;;t, H TO.ThKa 6opoay ce,xyro MajlbMUIUKD BHA'tjIH Bl> BOfle.
Slayjani i tudjini.
Slavjani, Slavjani! Vi naroda' sluge! Vi euvari earstva A drugovi tuge.
Tudji vi kmetovi, Tudji vi vojaci, Gdje su vaša prava? Gdje vaši barjaci?
Nigdje ništa svoga, Od nikud ljubavi Svi vas puci mrze, Svak vas pod se spravi.
Na noge se diž'te! Mae u ruke sada! Tudjinstvo nek padne, Slavjanstvo nek vlada!
Tudjini, tudjini, Mudro umstvujuči Pohlepni vi gosti U slavjanskoj kuei!
Rad vjere, ljubavi Slavjane ste klali, Rad vaše prosvjete, Jezik ubijali.
Prosvjetom ste glupost, A vjerom nevjeru Slavjanskom donjeli Jugu i sjeveru;
A sad se želite S nami vi svozati, Znajte da se zmijom Zmija samo brati.
J. Kukuljevic.
KJIEBETHIIKAMt POCCIH.
O ICMI> itomhtc BM HapoftHbie BHTIH? 3a'ifon> ahaeemoh pposhtc bm Poccia? Hto BOSMVTDJIO nac7) ? BO^Hema JIHTBM? OcTaBi.Te: bto cnopi> CiaBAH-b Meatfty co6oio. homanihiii, crapmh chopi yarb bsbtmchhmb cyab6oro. Bonpoct, k0t0par0 he paspinihte bm. y®e AaBHO Meai,;y co6oio Bpaatsyioi. 3th nieMeHa; Hepa3T> bMonn.iaci. nop> rpo3oro To nx7>, to Harna CTOPOHa. Kto yctohtb bi hcpaniiomt) cnopt: KeHJIHBHŽ JlHXT>, ML BtPHblii PoCCi ? CiaBaaHCKie jib pyiibn cojihioTca bi. Pjcckomi mopIi? OHO ib H3CflCHC'["b ? — BOTT> BOHPOCI.
OcTaBbTe Haci.: bm He HHTajra Cin KPOBaBbia CKPffiKaJH; BaMi HenoHaaTHa, BaMi> iyiKji;a Cifl cejienHaa BPaatAa! JJjih Baci> 6c3ho.ibhm KpeMjib h Ilpara, Be3CMbicieHH0 iipe.ibmacn. Baci> BoPbSbi 0T'iaflHH0H OTBara — H HeHaBHjpiTe Bbi Haci> .... 3a hto ;kT) ? oTB'i>TCTByirre: 3a to sin. Hto Ha pa3BajiHHaxi> nbiiarameS Mockbm Mm He nPH3Ha.ra Harjiož bojih Toro no,i,T. KeMi. APOSKam bh?
3a to ib, Tio bt> 6e3,i,Hy nona/min Mbi TflroTtioiniii ha^t napcroaMii k.vmhpT), ii Haiucii KPOBbK) HCKynnjia EBPonbi boabhoctb, nectb h mhpt> ?
Bbi tpoehm Ha c.iOBa.vb — nonpo6yrre na jvLrb Iljb CTapbm 6oiaANPb. noKofabift Ha noč/reji, He BT> CHJiaX'b 3aBHHTHTb cboh IftMaH.ILCKill hitbllfb ? Hjib PyccKaro Il,apa y;i;c 6e3cmbho cjiobo ? Hib HaMT. CT> EbPOHOH CHOPHTb hobo ? Hib Pyccirift ottj no6-l;.rj> otbhkt. ? Ho. naao Haci> ? lian oti> Ilepjin ao Taispn ^t.
Ol"b $hhckhx1> x.ia^hmxti CKMb ho mamehhoh Khixhhh, Oti> noTPaceHHaro KpeM.ia Ao CTfcffb Hcjnnaararo Krna«, He BCTaHen. PyecKaa leMJia ? Tait-b bbicbmahte avb namt, bhtih,
CBOHX-b 3JO(MCHHWXT> CMHOBTi: ECTb MtCTO HMb BI 110.13X1) HoCCiH, CpejjH He iyjKAbix,b iimt. rpoSont.
Slovo.
Ostanite starši zdravi! Iti moram v boj krvavi! Kliče že me trombe glas. Zapustiti moram vas.
Blagoslov mi podelite, V božje varstvo me aročite! Da mi dano še ked&j Priti k vam bo v rojstni kraj.
Zdravi tudi sestre, bratje! Tekel z vami čas mi zlat je; Zdaj pa vas zapustil bom, Srariše in ljubi dom.
Ti pak, draga domovina! Hrani za-me kaj spomina; Saj mi gorel vsikedar Za-te je ljubezni žar.
Sladko za-te je trpeti, Sveto zate je umreti; Vendar to si še želim, Da pod krilom še ležim. —
Vapaj
Kud god oko tužno gleda Nigdje, nigdje spasa nema, Svakud vidiš liea blčda, Suzno oko, usta nčma Od žalosti pregorke.
Tmina težka svud prodira Nema sunca, da te grije, Mukom muči pesme lira Tužno srce težko bije Brez slobode prejasne.
U verigah robstva kletog Tužna Bosna eto cvili, Nema traka blagog, svetog, Da odoli težkoj sili, Sto nas muči pakleno.
Nema srca, ruke drage Da zalčči težke rane, Nema nigdje nade blage, Da nam danak bčli svane Prevelike radosti.
O pogledaj Stvorče dolje Na tvoj narod včkom včrni, Leži sve do tvoje volje Uslišati vapaj smerni: Bože sveti, smiluj se!
Pesmarica.
Toraj, stariši solzeči, Z Bogom v sreči in nesreči! Z Bogom, sestre, bratje vi! Z Bogom, domovina ti!
Jos. Prosen.
iz Bosne.
Vidiš, kako vatra liže Ruševine doma moga, Jauk čuješ, da se diže Do prestolja višeg tvoga .. O usliši dčce plač!
Koju gladnu bosu sade Na led tužna majka mece, Propadoše njene nade Usrčd kuče sad goreče Kuda? kamo Bože sad?
Vani bura silna puše Od studeni sve se koči, Ugašena moč je duše Mrke, mrke eto noči! . .. So udjeli meni smrt!
Kod ognjišta starac sčdi Iznemoglo telo grije, Koga starac da uvrčdi? . .. Čuj! na vrata strašno bije . . Turčina se čuje glas:
„Kaurine kleto pseto, Daj otvori! paša šalje Sad do tebe mene eto, Da mu dadeš novce valje Brže bolje u taj čas!"
Tužan starac tad otvori, Uplašeno njega gledi, nGospodaru!" njemu sbori Iznemogo starac sedi — „Odkud da ti novac dam?"
„Ta ja nemam nigdje pare, Da ti mogu išta dati, O sačuvaj kosti stare . ." Po Bogu ga starac brati, „Gospodaru smiluj se!"
Slušaj sada paše ršči K6mu srčba srce para; „Sad na kolač njega meči! Neka vidi zmija stara Što če reči ne slušat'!"
Tko da tugi ah! odoli? Koji pravdu svetu ljubi, Videč slabog starca boli, Koj' na kolcu dušu gubi Brez da išta sakrivi!
„Imaš! nemaš! moraš dati! Hrana drugač bit' češ nožu, Paša če ti za vrat stati . . Kaurine prodaj kožu!".... Nogom starca udari.
Ah! nemogu, Bože, dalje Da nabrajam udes kleti, Daj da nami sada šalje Tvoj premožni pogled sveti Blago sunce utShe!
Bšdnom starcu tad niz oko Suza teče u brk sčdi, Klanja njemu se duboko, Pogled drže do njeg' bledi: „Nemam! nemam smiluj se!"
„Zmijo kleta!" tad govori Turčin njega paši vodi, „Gospodaru!" njemu zbori: Neda! udri! sčci! bodi! Kaurina izrod klet.
Daj da jednom zora svane Tužnoj Bosni ucviljenoj! Da tvoj narod na put stane Toj nesreči nesmiljenoj! Da se skrši zlobe moc!
A junaci što u grobu Hladnom slavni počivate, Smilujte se tužnom robu Rake vaše odkrivajte Darujte nam slobodu!
Da nam Bosna kano prije Opet slavno sad procvčta, U slobodi srce bije, Ukažu se slave lčta, Doba prčka sad je več!
Krunoslav Jovic,
Zdravi ca.
Bratje veseli, le čase nalijmo,
V	slogi bratimski tu skupaj živimo, Vmes pa naj pčsmica grčje sreč, Glasi domači naj čvrsto donč! Živili, živili, bratje do dna,
Danas na zdravje vsak sprazni naj ga!
Bratje veseli, le čase vzdignimo, Kapljico sladko na zdravje izpijmo, Najprej domovju, ki nam jo rodi, Čast naj ogromna na včke doni! Živili, živili itd.
Bratje veseli, le čvrsto trčimo,
V	drugo ga „Slavi" na čast izpraznimo, Čuje naj gora, odmčva naj plan, Krčpkih da sinov krog tukaj je zbran! Živili, živili itd.
Bratje veseli, spet čaše polnimo, Vince smčječe na zdravje povžimo, Bratom Slovanom po dolih okrog Živi jih, druži jih, složi jih Bog! Živili, živili, bratje do dna Danas k slovesu vsak sprazni naj ga —!
Poročni zvon.
Le zvoni, zvoni, zvon glasan, resladko in premilo, ez polje krasno, širno plan Da bode se glasilo!
Ob žitu zlatem hodim jaz, Premišljam, kar je bilo, In v srcu nosim njen obraz, Presrečnih dni število.
Pred Bogom ona z ljubim zdaj Le zvoni, zvoni, zvon glasan, Tam desno v desno deva, Močno ogromno zvoni, Prisega sveta: „Vekomaj" Spomin zaduši mi močan, Vže prsi ji razgreva.	Mir tihi v srce doni!
Domovina.
Da ljubim očetnjavo, z lastno pa ljubavo,
Ki ne vkroti je um razsodni moj,
Ne slava kupljena krvavo,
Ne polen smelega zaupanja pokoj,
Nit pripovesti tamnih dob starostne
Mi domišljije ne dvigavajo radostne . . .
... A ljubim jaz, — zakaj moj duh ne ve —
Domovja ravnih step hladnd molčanje,
Njegovih šum bezmejnih zibkovanje,
Povodnji naših rek, široke ko morje;
Jaz ljubim s kdli dirjati po selskem potu,
In vidom trudnim nočno tenjo merijoč,
Po prenočišči zdihovaje, vskrajnem kotu
Srečavat' ognje migljajoče revnih koč.
In ljubim dim strni požgane,
Na stepi vlak popotnih čred
Na griči tolste sred poljane
Pa belih brčz leskeči red;
Z radostjo mnogim neočito
Oziram v polno se gumnd,
Na belo hišo slamo krito,
Na okno z rezbo lišpano,
In v praznik sem od rose mraka
Do zore gledati voljan
Kako kremlja, vrši in skaka
Na plesu vinjeni vaščan.
Po Lermontovu prest. Dr. M.
Molitev.
V življenja urah trudnega, Ko dušno bol trpim Molitev glasa čudnega Prisrčno žuborim.
Glasovi vbrani dijejo Preblaženo oblast,
In živo v srce lijejo Neznano sveto slast.
Iz duše daleč stera se, Ko breme, dvoma zlo; Mi vrne jok in vera se In je lahkč, lahkč.
Po Lermontovu prest. Dr. M.
Klevetnikom Rusije.
Zakaj Vi, narodov besedniki kričite? Čemu s prokletjem sveti Kusiji grozite? Kaj Vas je premotilo? Vstaja Litve mar? Mirujte: To domač med Slave je narodi In star prepir, uže pretehtan po osodi, Prašanje, ki ga Vi ne rešite nikdar.
Vže davno teh plamen razdvoji Premnogo sekali so ran; I grozni vklanjali so boji Vže često njih in našo stran. Kdo prestoji v neravnem sporu Ošabni Leh al' vrni Kus?
Pustite nas; Vam niso brala Krvava tega se spričala; Razpor je ta med brati vžgani! Vam Kremelj Praga sta molčeča, Brezmiselno pa mika Vas Ubupne borbe skrita sreča — In Vas navdaja črt do nas . . .
Zakaj? govorite: za to-li,
Ker na goreče Moskve razvalinah mi
Se nismo vdali tega volji,
Pod kterim ste ječali Vi?
Zato, ker v brezdno mi pahnili
Zatirajočo Vaš carstva smo pošast,
In svojo krvijo kupili
Evropi mir, svobodo, čast?
V besedah grozni ste — a lotite se dela! Li bajoneta svojega od Izmaela Ne dvignul bi spočiti stari korenjak? Li ruskega je Carja vže bezsilno slovo? Z Evropo nam se biti novo? Li Rus se je odvadil zmag?
Je malo nas? Li mar od Perme do Tavride,
Od finskih hladnih obal do spaljene Kolhide
Od kodar Kremelj se blišči,
Do zida nezdramljive Kine
Rusija kvišku vsa ne šine
Grozč s kaljenimi osmi?
Le k nam pošljite, Vi preroki,
Svojih razljutenih sinov;
Je mesta v Rusii široki
Za-nje sred znanih jim grobčv.
Po Puškinu prestavil dr, Mencinger.
Istočna
Vi junaci zapadnjaci! Kako to je, da Slavenstva Neprestano bojite se? Pri kretu mu i najmanjem Vi strepite i mislite, Da gorostas taj več kroči, Kako de vas pogaziti.
iskrica.
Nije šala silan narod, Zdrava duha, krčpka tšla Blage čudi, čista srdca, Čedno živi, svčstno sbori. Vaši mudri ljudi znadu 0 narodih svijuh nčšta, O Slavenih samo nista!
Putnici vam probijajn I najdaljih do kraljeva: Do Slavena, do susžda Jedva koja bčla vrana Po slučaju od vas dodje, Okrenuti pram zapadu.
Na Slavene negledate; Zato šušanj i naj manj i Izza ledja prepada vas. A dobro je, da je te tako : I odrasloj, a zločestoj Dčoi trčba j oš bauka.
Peter Preradovič.
Mornarska pesma.
Okolicom jučer buknu, Pak zavlada zla godina . . . Danas vihar vec umuknu Val utiša i pučina. — Meni prije noči Ked je brodom podi! Uz to, Ljubo, cvčte moj, Nase zlato domu goj.
Njeguj mi ga i cčlivaj, Božjim strahom duh mu vreži U srce mu mlčkom slivaj Včru čistu, da zlo beži . . . Diži mu ročice Spram slici Device Nek se nježno moli njoj Za svog čačka, za dom svoj.
Na daleko, draga, jedrim I obijam stražnje Žale ; Sukobit ču čelom vedrim Biesna nfilra burne vale: Vesto Slavjan znade Gorke svladat jade! Tad in rado ja u svoj Ko pčelica svrnut roj.
Za mene se tim ne brini Niti plačem ruši lica; Zrakom, kad se nad brodovim, Slat cu jato lastavica, Jutrom kroz žubore, Da se razgovore! Al kod zlata ti nastoj Ka' uz rodni perivoj.
Uz kolčvku pčsni bile:	Često noccom na kormilu Brod, kormilo, vesla, jedra . . . Tiho more gleded doli,
Slavna povčst brade mile	Gledec, bledu u svžtlilu Eazgovor mu tvoj uz njedra Kad se mesee sgor pomoli, Junaštvom ga bavi Gledec sjajne zvizde Kim se Hrvat slavi Te nebeške gizde:
Neče iskat lien pokoj	K tebi, k zlatu ah! ne dvoj,
No viteški trud i znoj.	Uzdrsat ce Milan tvoj.
Kad se oluja zahuče, Grom dalače kad zatutnji Kad valovi s dna zabuče, Ne pustaj se kobnoj slutnji, Več hitro se skoči, S zlatom k nebu oči . . . S njim usklikne : Bože, oj t Cačka i dom spasi moj.
Dan za danom . . . srečna zora Zagledat če jedra bčla, Gdje put našeg lete dvora Noseč vojna tvog vesela, Iznesi mu zlato Odgojeno na to, Da za včru za dom svoj Zna na muke u na boj.
Josip Dežič.
Poslani mestum sloyanskym.
Nezhrdej nad Belehradem
Praho slavovččita, Nezhrdej nad VyšehrtSem Moskvo zlatovčžita!
Pomnčm, že jsme rodni bratfi,
Ditky miti jedinč, Jimžto ruka v ruku patri, K hrudi hrud se privine.
Tuhčt zkoušeni jsou chvilo
Leč, kdo podleh vstane zas ; Milost boži nežna cile, Laska vččny trva čas.
Eozejde se mrak n&m zlobny
A, jejž davno tuši duch, Vyjasni se den ten zdobny, Bratry spoji v jeden kruh:
Nezhrdej ten silou paži, Kdos odolol utokum; Neklesej, kdo stalou sraži Podleh zloby osudum.
Všeehny velkč, všechny volnč,
Proti vrahum vitčzi, Ve spanilč mysli spolnč, Silne dueha fetčzi.
J. V. H.
Slarčeku.
Slavček mili, vsaj ne hiti Tako nagloma od nas, Kaj da nečeš pri nas biti, Mar prežalosten je čas ? Bes da je številka mala Bratov se znevčrila, Alj večina je ostala Slavi zvesta iz srca.
Zdaj več nismo tujcem vdani,
Ločili smo se od njih, Toraj slavček le ostani
Pri Slovencih ljubljenih. Le prepčvaj še med nami
Miloglasne pčsmice, Brate nam neverne drami, Budi slavske nam sestre.
SI. Janžek.
Oblaki.
Neba oblaki vi, vččni popotniki!
V	blesku vrstite, tekanja čilega!
Ste li, ko jaz sem, izgnani prehodniki
V	krajine južne od severa milega ?
Kdo vas preganja osode rešenije, Zloba očitna kovarstvo zakletnikov Ali nad nami teži prestopljenije, Ali strupenih ovada klevetnikov 1
Ne ! vi bežite le s polja neplodnega; Strasti vam tuje so, vam bolečine ni, Hladno vi plavate, bitja svobodnega, Niste preganjani, vam domovine ni.
Po Lermontovu Dr. M.
Bodalec (kinžal).
Kak ljubim te jekleni moj kinžal, Tovaruš hladni in leskeei. Gruzin zamišljen za osveto je koval, Opisal te Črkes za boj moreči!
Je lilijna te roka podarila mi Vspomina znak, dne večnega ločenja, In prvokrat po tebi ni se zlila kri, A svetli solzni biseri — solzč trpenja.
Oči pak črne vpirajoče se na mč, Odlikajoče tajne srca boje, Na mah se bliskajo in se mrače, Ko v luči miga jeklo tvoje.
Ljubezni zakladnemi, spremnik si mi dan, In nauk si, popotniku, mi dragoceni: Da se ne spremenim, na duši sem močan, Ko ti, ko ti, moj drug jekleni!
Po Lermontovu Dr. M.
Slov<5 od doma.
Rojstna hiša, hiša mala, Kjer sem prvič ogledal svet, Kjer me mati je zibala, In učila me je pet', DAnas jaz od tebe iti Moram v daljni tuji kraj, In Bog vč, če dano priti Bo mi k tebi še kedaj ?
Draga lipa ti dišeča, Ki pred hišo mi stojiš, Ddma varhinja cvčteča, Danes zadnjič me hladiš! Gledala me džte malo Kdaj igrat' si pod soboj, Danas sprejmi pa zahvalo In posebni pčzdrav moj !
Tudi tebe, vrt ljubljeni, Jaz za dolgo zapustim, Delal si veselje meni, Zdaj te drugim izročim. Moje roke zalivale Krasne rože zdaj so vas, Tuje vas oskrbovale Bodo pa prihodnji čas.
Gozd pri gori tam samotni, V kterem sem sprehajal se, Vir tu bistri in tihotni, Vas »hA pozdravljam še! Vse je za-me pomenljivo, Kar zagledajo oči, Vse mene spominja živo Zlatih ur, ki več jih ni.
Lčpi dnevi res ste bili, Ki ste tčkli kdaj mi tft, Al' mladostni časi mili, Zdaj od vas ni več sledu; Zginjali ste kakor z6ra, Ko odpira solncu tir — Z Bogom hiša, lipa, g6ra, Ljubi vrt in gozd in vir!
Jožef Cimperman.
Sonet.
Zaklad nežmčrni moj si, domovina!
Enaka ti na svetu ni nobena.
V krasoti vedni si nespremžnjena;
Ne daš izbrisati se iz spomina!
Skrivala te je dolgo črna tmina, Svčtila sreča ti, lučica lena; Zbežala zdaj je tebi noč meglena, Solzč so proč, otožnost, bolečina.
Napočil zor cvčteče je pomladi, Sreč topi se mi v presladki nadi, Da bode žlahno sadje ti rodila!
Pošljite skorej jo, nebčsa mila, Na cvetje pa, ki ji v naročje klije, Naj vaš se sveti blagoslov razlije!
Jožef Cimperman.
Sonet.
Nebeška roža, žlahna nevčnčla, Ljubezen si do očevine mile ; Zatrčti niso v stani vse te sile; Če bolj terč te — lčpše boš cvčtela!
Od kar sreč mi tvoja moč raznčla, So pčsmice se sladko v njem zbudile; Naj drago, tebe vrčdno bi slavile, Ker pčti mi ljubezen je velčla.
Ti moj si biser, drago vse veselje, Gorč mi za-te naj svetejše želje, Prisrčna, krasna, ljuba očetnjava!
Sreč še mlado trdno je sklenilo, Da vedno zvčsto tebe bo ljubilo; Za tč doni ti zmiraj čast in slava!
Jožef Cimperman.
Ž e 1 j a.
Kadar davno že pokrila	Da sem ljubil domovini
Tiha bode me gomila,	S srcem zvestim le edino,
Naj še pesem ta pričuje,	In za mater to preblago
Vnukom poznim oznanuje: Dal bi bil življenje drago.
Vsevladarja sem goreče Vedno za-njo prosil sreče: „Ti Neskončni jo obvaiji Pred nemilimi viharji!"
Naj lepša dota.
Jožef Cimperman.
Kaj prinesla je nevesta Marku, Kaj prinesla njemu je za doto, Da ponaša ž njo se v vsi okrajni 1 Al prinesla njemu je zlato krono, Zlato krono, zlati pas rumeni, Benečanskih svetlih rumenjakov, Dragih kamnov in koral bliščečih, Na perišča biserov leskečih? Al prinesla mu je bčle svile, Bele svile, mehkega baržuna ? Ni prinesla njemu krone zlate, Krone zlate, ne rumenih pasov, Benečanskih svčtlih rumenjakov, Ne perišča biserov leskečih, Ni prinesla njemu bčle svile, Bele svile, mehkega baržuna; Al prinesla mu je lepšo doto, Lepšo, vse bolj dragoceno doto: Dve nebeški zvčzdi — mile oči, Svitlo zarjo — prenedolžno lice, Tiho lunu — sladki mir domači, Žarko solnce — verno vdano srce.
Cegnar.
Domovini.
Draga mati, domovina, Slušaj prošnjo svoj'ga sina, Ki pred tabo zdaj solzi! Prosim te za svoj'ga brata, Ki mu doba tvoja zlata Ni odprla še oči.
Le za tuje ima hvalo, Tebe, draga, čisla malo, Nima za-te kaj solza. Ljuba mati, al' pustila Boš ga, in mu ne zdramila Samo enkrat še sred?
Sej naročje tvoje milo Ga je skrbno odgojilo,
Bilo tvoje za-nj sreč; Torej smem se še nadjati, Da mi ljubljena ti mati, Boš obrisala solzč.
Jožef Cimperman.
Sredi vasi.
Srčdi vasi, srčdi vasi Se zbirali o polnoči Pod lipo z brati smo nekdaj, Uživali tam zemski raj; Oh zdaj pa nikdar več!
Srčdi vasi, srčdi vasi Smo vriskali, smo pčvali, Odmevalo da krog in krog, Razlegalo se v plan in log; Oh zdaj pa nikdar več!
Srčdi vasi, sredi vasi, Kjer koča miljena stoji, Pod oknicem tam mnogo noč Pozdrav, poljub nas vnemal vroč; Oh zdaj pa nikdar več!
Srčdi vasi, srčdi vasi, Kjer križem z pota pot drži, Podali roko si v slovo, Domu še zrlo je oko; Oh zdaj pa nikdar več!
Srčdi vasi, srčdi vasi, Še lipa zelena stoji, Lesena je še kočica, A v njej ne biva deklica, Oh nikdar, nikdar več !
Srčdi vasi, srčdi vasi Je vse kot bilo prejšne dni, Le krog in krog je tihi mir, Radosti petja ni nikir, Oh nikdar, nikdar več!
Nezvesti.
Ne vem, zakaj po tebi zmir Ozira se okO,
Ne všm kako, da pesmi vir Izbuja mi ljubo ?
Brez nade, brez želja mi čas Vrstil se je poprej, A tvoj premili ga obraz Izburil vekomej.
Njeni
Tu predraga, si slonela V dnevih sreče, kratek čas, Tu mi srce tiho vgrčla, O ljubezni čula glas.
Tu so dnevi se vrstili Sreče nama dan na dan, Draga, krasni res so bili, A podlaga zdajnih ran.
Na
Na prsi ljubica glavO Mi zdajci vročo deni, S prebšlo, mehko pa roko Ljubo se me okleni!
Tako slonč, tako drve Po krasni se širjavi. Pozabi žalih dni srce, K življenji se ozdravi.
Deklč nevsmiljeno v sreč Si žar zančtlo vroč, — In ko spremenil je v gorje, Brez upa tiči, mrjoč.
Dovoljnost, mir dčkle nazaj Izlij mi v prse spet, Al roko k zvezi bčlo daj, Spremljuj me v prišli svčt.
spomin.
Nebes stemnil se miline, Črn pribučal je vihar, In v nezmerne te daljine Proč odpeljal je mornar.
V	solzah zdaj poljubljam mesto, Kjer slončla si nčkdaj,
V	duhu pa podobo zvesto Gledam tvojo včkomaj.
Vi glasi mili na uho Pa sladko mi donite, K veselju uriti nogo In v srečo me zavite.
Zdaj, ljubica, naprej, naprej Se v krogu urno vrti, Ledeno srce mi ogrčj, Ljubezni up zatrti.
plesn.
Lipi.'
Lipa, ti mogočna lipa, Cveti, prostri si vrhove, Budi k slavi zvčste sine, K slogi kliči mi rodove!
Čula saj si zdihe Žale, golze zrla v sponah lite, Stčla dneve, štela veke Borbe tuje, silovite.
Včakala boš lčpših časov, Bod iz spanja predramila, Prosto spela svoje veje, Spone v slogi razdrobila.
A prostrla se na rako Prej še zvčstega boš sina, Ki zastonj svobodo čaka Tvojo, draga domovina!
Lipa, ti mogočna lipa, Vsreči ti domovja zlati Krčpek rod za me pozdravljaj ! V miru mi potem je spati.
Anton Koder.
II •£ C H H.
Tjp Bbl, jT.HH MOH,
JJhh Becemrie,
HOHH JTT.THia, EjiaroAaTHbiH ?
Tali Tbl, JKH3Hb MOH, PasocTb MUJiaa, IlbllOH IOHOCTH 3apa KPacHaa?
Gb KaKOH rOPAOCTbKJ H cmotpmti Torfta Ha TyM8HHyio JJajib, BOjime6HyK)!
TaMT. CBiTMCfl CB'BT1> ro^fibDCb o'iež; TaMi. metramt mohmt. Kom^a He 6biJiol
Ho, cpap BecHbi, Bi. illl-fitu iohocth, H cry6iiJi'l tboio flymy HHCTyro . . .
Best Te6a, ojhht., fl cb tockoh r.ifliKy, KaKi. Te6a, opira, IIoKPbiBaeTi. jeiib . . .
MOJIHTBA.
CnacirreJib, CnacHTe.ib, lIncTa moh B-LPa. Kairb njiasia Morami! Ho, Borce, h bup® Moru.ia 'rama!' 4x0 Ciyx® MOH aa.MUHHTI) ? IIoTyxmia, o>iu ? FjDCoKoe qy6cxB0 OcTbiBmaro cepina ? ITO 6ynerb jKH3Hb A^xa Besi 9Toro cePAua?
Ha KpecTb, Ha Mornjiy,
Ha He6o, Ha 3eMJHo,
Ha T0HKy Haiaia
H htj.th TBOpeHifi,
TBOPeip. BceMorymitt
HaiiHHy.i7) 3aB$cy,
Hajioauurb nciaib:
IIciaTi. -ra Ha bhph;
Ee He pacTOprHy,r,b
MiPbi, pa3pymaacb,
OroHb ne pacTonHTb,
He CMoexb Bo^a! . . .
npocrH Hte MH®, Cnacnreib!
Cjie3y Moefi rpeisHiHofi
BeMCPHCH MOJHTBbi:
Bo TbM® OHa CBiTHTb
JIloSoBbK) Ki Te6'Ii . . .	KO-lIblJOBb.
Podlaga tujčevi peti.
Z Bogom bralci ..Novic" na potu prihodnega leta! Blag nam ostani spomin, upanje vam zanaprej. Kar govorile smo petkrat desetčrno in trikrat, Bodi rečno v korist rodu, domovja in vam, Bodi ko zrnja izmet, poženi obilno klasovja.
Rekle bi, zvesto da smo namembo dosegle tečaja, Toda služabnici molk, sodba spodobi se vam. Sodite! Scer dovolite nam sledeče besede, Dobro prevdarite jih, vredne pomislika so; Ce bi se manjkalo kaj, iz lastnega blaga dodajte.
Bogu dušo in vest, vladarju zvčstobo do smrti, Veri zaupa poklon, glasa zakona posluh, Starosti čast, mladenču poduk otroku ljubezen, Ženi prijazno pomoč, bratu Slovencu objem, Vezi edinstva krčpost — so naše prve naročbe.
Mamo poglejte potem na polje slovenskega djanja, Mnogo ledine je še, mnogo je križama rok. Ganite jih, otrebite mah domovini do jedra, Duhe zarotiti v beg dvombe, nemarnosti, tmin, Dvignite serčno zaklad slovenskega dlana in uma.
Svetu pokažite lik domače navade in misli, Biti slovenske krvi, bodi Slovenca ponos. Spominte se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedajnega tud ; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj. Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodom. Pžsmarica.	14
Kes je začetek trud, okorna beseda dčtinstva, Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep. Volja poprav vam bodi in skrb, izida ni dvomber Glejte ta hrast košat, hrastič očeta je bil, Zakon natore je tak, da iz malega rase veliko.
Nepomenljivo leži nevažna peška na grivi, Nekem otroku iz rok padla nevedoma je; Eliti začne, narase drevo, se kroži, se širi, Krona mu prostre se v zrak, jablan na grivi stoji, Važno devet rodovin z obilnim sadjem previdi.
Mlada zavržena dva pobegneta v krib aventinski, Eeven osnujeta stan, komaj pastirju se vda. Dvigne se stan, premeni se v grad, se množi se, krčpi, Žezlo prime držav, morja si skuje trizob, Roma ponosna slovi, kraljici zemlja se vklanja.
Tako iz malega stvar narase velika in slavna. Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se. Kasno bo sad slovenske reči ob uri dozoril, Gani se vrli ratar! sin bo veselo sejal, Cvetju se čudil unuk, unuka unukove žetve.
1347.	J. Koseski,
Zdililjeji slepega.
Le enkrat bi videl, kak' solnce gor gre, Bi videl, kje luna, kje zvezde blišče, Al tema poskuša nad menoj si moč, Ne vem nič od dneva, obdaja me noč. Le enkrat itd.
Le enkrat bi videl višnjevo nebo, Zeleno planino in belo goro,
Le enkrat bi videl oblak nad menoj, Bi prašal ga glasno, se jočeš z menoj ? Le enkrat itd.
Le enkrat bi videl dolino in gaj, Oh blagor! veselje, kdor vidi tu raj. Le enkrat bi videl, kak' cvetke cveto, Med drugim, strup meni v prsih neso. Le enkrat itd.
Le enkrat bi videl soseda oči, Bi prašal v očesih, kar srce taji.
Svčt za-me nij stvarjen, le grob si želim, V grobu resnico in up zadobim. Le enkrat itd.
Tri
Mati lepa, mlada mati Sprehajaje se po trati Plete kite venčike. Mali sinček, sinček zali, Krasne kite, venec hvali, Za nje trga rožice.
Pleti meni tudi kite, Vence z zalih rož povite
O predraga mamica, Tak veselo sinček prosi, Zbira rož'ce, vkup jih nosi, Kar naj lčpših le zazna.
Gledaj, gledaj ah rdeče, Žarnojasne in goreče,
Glej cvetice, mati glej Svitlo zlate, ko kresnice, Zarne, ko neba zvezdice; Kak se zovejo, povej.
rožice.
Sinček, rož'ce te rdeče, Žarnojasne in goreče, Maki so zarudeni, Tak ljubezen v srcu vneta Mora biti tvoja sveta Za domače vse rčči.
Sinček skoči, krog pogleda. Kar mu kroglovita bleda
Zablišdi cvetičica. Mati ljuba, vidiš te-le Bolj ko mrzli snežec bčle Krila tak nedolžnega.
Sinček mali, rožce te-le Bolj ko mrzli snežec bčle
Imenujejo se slak; Tvoje srce, tuje zlobe, Tuje želje in hudobe Mora biti čisto tak.
14*
Rožce druge krog iščeči Od veselja koprneči
Sinček k materi hiti; Ko nebesa večne slave Mati glej cvetlice plave Lepših oh gotovo nij.
V žitu zvesto vkup rastejo Z njim objete, z njim padejo
Kadar srp odseka jih, Teh zato vzemite znakov, Kar vas srčnih je junakov Na Slovenskem rojenih.
Ko nebesa večne slave Te cvetlice čisto plave
Lepe so plavičiče Kakor zvezde neba cesti, Moraš biti vedno zvesti Vrčden sin Slovenije.
In ko vlečejo težave Se brez miru, se brez sprave
Nad preljubo materjo. Z njo junaško se držite, Jo rešite, z njo padite, Ak zapusti jo nebo.
Srčno reče, rož'ce zveže, Sinku jih na srce vleže,
Jasno vzdigne mili glas Mali sinček, sinček zali, Zvesto ljubi, zvesto hvali Rož'ce te življenja čas.
Srčni govor sinka vname Besediti vneto jame : Mati ljuba, matica, Rožce bodo povenele, Al za vek se želje vnele, Slavne želje v dnu srca.
Dr. Toman.
Putnik.
Bože mili, kud sam zašo? Noč me stigla u tudjini, Neznam puta, neznam staže, Svuda goli kamen kaze Trudne noge po pustini!
Na okolo magla pada, Zastrta je mesečina, Nevidi se zvčzdah traga; Majko mila, majko draga, Da ti vidiš svoga sina!
Još konaka nišam našo! Sčver brije z snčžnog' brda A tudjincu siromaku Još je veči mrak u mraku, Još je tvrdja zemlja tvrda.
Da ti vidiš njega sada Okružena od zla svega, Ti bi gorko zaplakala. Ruka bi ti zadrhtala U žalosti grleč njega!
Zasto tebe nišam slušo, Kad si meni govorila: „Nejdi sinko od matere, Koja mekan krevet stere Tebi usrčd svoga krila!"
„Nejdi sinko, drago dušo, Nejd' od krova otcinskoga, Tudja zemlja ima svoje, Nepoznaje jade tvoje, Tudja Ijubav ljubi svoga!"
Govorec u sebi tako K jednoj kolibici klima, Koju spazi iznenada Umoreni putnik sada I zakuca na vra.ima,
Otvorajuč sve polako Zamišljena: kto ce biti? Glavu pruži jedna stara, — „Daj u ime božjeg' dara Bako meni prenočiti!"
"„Primila bi tebe rada, Ali vidiš da spavaju Ovde sinci tri i kcerce, Koje cčlo majke srce I svu kuču izpunjaju." •
„Nij' daleko vec od dana, Vec pozdravlja pčvac Vile, Dok sagrije danak boži, Malo vatre bar naloži, Da odtopim smrzle žile 1"
„Vatra mi je zapretana, Drva nemam skoro ništa, Ovo malo, što unutra Trčba mojoj detci sutra, Kad se skupe kod ognjišta."
„Za tudjinca ništa nemaš, Tudja majko, kad te moli! Tudje dčte tvoje nije," S tim mu grozne suze dvije Niza lice kapnu doli.
Gdč su ruke tvoje majke Sad, da skupe suze sina? Gdč koleno, da počine, Da si težko breme skine ? Gdč je t v oj a domovina ?!
Ko da su mu zmije ljute Ovim rččmi srce stisle, Ukočeni putnik stoji, Leden znoj mu čelo znoji I otimlje mozgu misle.
Ali oči uzdignute K strani gleda — ah onamo, Gdč od drage domovine Svako jutro sunce sine, Tam ga želja nosi — tamo.
Tebi opet duša diše, Tebi sree opet bije, Domovino, majko sreče! K tebi opet sin se krede, Od radosti suze lije:
„ Primi opet svoje dčte, Primi, vSk de tvoje biti, Ljubit' tebe svako doba, V svom polju daj mu groba, Svojim cvčtjem grob mu kiti!"
Oda Bog.
(Iz ruskega od Državina.)
Preradovid.
O ti prostranstva neizmeren, V osnovi bitja sam čutljiv, Vremen tečenja neprezSren, Brez lica v treh osobah živ; Edin in vedno duh povsoten, Nikolj zadet, nikjer stanoten, Nikomur včd izkaz, izlog; Ki vse so soboj napolnuje, Objemlje, stvari, ohranuje, Imenovan ki nam je — Bog 1
Premčril ocean globoki, Soštčl bi pčsk in zvčzd oči Modrosti bistre um visoki, Le tebi mčre, čisla ni! Cšlo duhovom posvedenim, Iz bleska tvojega rojenim, Ni moč prebrati tvojih knig, Če v tebe misli drzno vprejo, O veličanstvu tvojem mrejo, Ko v vččnosti preminjen mig.
Meteža bitnost pretečeno Iz brezdna vččnosti pozval, In vččnost, od nekdaj rojeno, Si v sebi samem osnoval. Po sebi sebe sostavljaje,
Iz sebe lastnih sil sijaje, Si svit, ki svčtu je iztčk; Storivši vse z besčdo jedno, Se prostiraje v djanju vedno, Si bil, in si, in boš na včk.
Verigo bitij v sebi snuješ, Jedinši v sebi vse živiš. Začetek s koncem ti sklčpuješ, Življenje, smrt dčlč, noviš. Kot iskre vdirajo, pospč se, Iz tebe solnca tak rode se; Kot zimske mrazne ure v zrak Drobtince ivja blesketajo, Se zibljejo, vrtč, sijajo Pod toboj v brezdnih zvčzde tak.
Svčtil gorečih milioni V nezmčrnosti širin tek6, Namena_ tvojega zakoni Življenjedarno luč lijd. Pa te ognjene vse lampade, Kristalov žarnih tč gromade, Valov kipččih zlat obroč, Bleskeči jasni ti zrakovi, Sviteči skupno vsi svčtovi, O tebi so — o dnevu noč.
Kot kapljica spuščena v morje Vezilo svStov tak lčtečih, Je pred teboj obok nebes, Mejnik tčlesostvarjenja, Kaj z menoj vred očitno stvorje, Srčdinopičje vsčh živečih, In kaj o tebi, kaj sem jez? Začetna črta božestva, V nadzračnem oceanu zdatno S tčlesom prašno prenehaje, Oe množim svčte vse stokratno Gromovju z umom ukazaje, Z milionmi drugi — in če to Sem car, in rob, in črv in bog; S toboj primčrim, drzen zdčnja, Pa tako čudovitno bitje Je komaj male pikce tčnja! Od kot je prišlo? Jasen svit je, In jaz e tebi — nič celo. Da ni storitba lastnih rok.
C'lo nič! — Pa v meni ti bleskuj eš, In z veličanstvom svih dobrot Ti sebe v meni obrazuješ, Kot solnce v mali kaplji vod. Nič! — Pa življenje v meni snuje, Na kviško vedno me dviguje Nesitih želj nčkak občut; On biti mora, duša pravi, Prevdarja, misli, sklepe stavi: Jaz sem — tedaj in on je tud.
Iztok življenja! blag daritelj! Ti duše moje duh in car.! Izdihljej tvoj sem, o živitelj! Modrosti tvoje slavna stvar. Pravici tvoji voljo bilo, Da smrtno brezdno prehodilo Nesmrtno bitjč moje bi; Da v smrtnost je moj duh ovil se, In skozi smrt bi dovratil se V nesmrtje tvoje večnosti.
Ti si! — priroda oznanuje, Pričuje to mi srca krič, Razum me tega uvšruje, Ti si! — tedaj jaz nisem nič! Vesoljnosti kolence mično. Postavljeno v sršdino dično Verige krasne člen sem tvoj: Kjer jenjal si stvari tčlesne, Kjer duhe si začel nebesne, Si konce zvezal ti z menoj.
Razmotrenju da duše moje, 0 vSčni Bog nerazumljiv! Mogoče ni clo sence tvoje Načrtati, moj čut je živ! In ker dolžnost je slavodatka, Vmerjočim pa krčpost le kratka, Drugač ne morem te častit', Ko srce vzdigati do tebe, Pozabiti v strmenju sebe, In blagodarne solze lit'.
Poslovenil Koseski.
Jeka od Balkana.
Svemu svčtu svitje zora, Kod Balkana nema dana! Usrčd gorkeh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Koju robstvo zadade.
Robstvo hudo, robstvo kleto, Kad de tebi svrha biti? Kad c'e sunce blago i sveto Od slobode se roditi, Da prosvetli mrku noc?
U naj daljnjoj svčta strani Več istine i slobode Dan doprč i vece brani Od Crnacah divlje rode Svete pravde zlatni štit.
Samo gore od Balkana Od vapajah tuge ječe, Gdč slobodi nema stana, A verige robstva zveče, Koje vežu kristjana.
U zabitne sveta strane Slovo več se širi vere, Da spasenja sunce grane. Svemu svčtu, — da nevere Konac jednom nastane.
Nu vremena gdč u davna Spasovo se slovo čuše, Gdč davnosti dčla slavna Ugled jesu krčpke duše: Tu se ruši včre stan!
Čuj me dakle otče blagi, U kog' krilu s vi su sveti, Kteri vid mi dade dragi, Da istinu mogu zršti,— Tvoga stvora sliši plač.
Na kamenoj evo stčni Bugareči Bugar sčdi, U zdvojenja strašnoj tmini Ufajuči k tebi gledi: Gospodine smiluj se!
Srodne puke daj prosvšti, Težku bčdu da poznadu Svoje brače, — te ih sčti, Da izpune našu nadu, Da nam dadu slobodu.
Čuj te puci, Slave sini! Ke junačka majka rodi; Nij' vam srdce nalik stini Od kamena, da vam godi Brače vaša nevolja.
Spomenite svojih deda Slavna dčla! . . . da ljubite — Večni Bog vam zapovčda — Svoju braču. Izpunite Puci — božju zapoved!
Stare moči dajte! od sna Probudite . . . evo slave, Neuvehla, blagonosna Za vitežke rčsit glave, Dosti evo lovora!
Ustanite puci od sna! Poslušajte, kako cvile Sitna dčtca, (nije basna!) Kako turške divje sile Kc'ercu majci otimlju.
Od Mostara tužne glase Poslušajte. . . . U sred zime Sždi starci kako kvase Gore krvju; kako ime Zahman sinka nariču.
Ime sinka, koi bledi U tamnici il' u grobn. Majku čujte, ka pram sčdi Trgajuci divjem robu Kletvu neba dozivlje.
Mlado čedo, glej! zavito U povojih ledna snčga Pokraj majke tu pokrito; Smrt uljulja nju i njega U kolevci od leda!
Boso, gladno i brez ruha Tu u majke plače jedne Njih petero .. „Daj nam kruha!" Sirotice viču bčdne, „Tri smo danka bez kruha!"
„„0j dčtčice danas samo Počekajte, dok se domu Povratimo . . . Skoro tamo Kraj če biti veku ovomu Od nevoljne žalosti!""
Tako nadom majka pita Gladnu dčtcu. — Sinak mali Ponajludji nju zapita: „ Tur čin kucu nam upali, Gdč je sad naš, majko dom?„
Bednoj majci tad niz lice Gorkeh suzah potok teče; Gledeč tamo, gdč zvčzdice Nočju sjaju, tužna reče: „Tamo.. detco .. naš je ,. dom.
Svemu svetu svitje zora, Kod Balkana nema dana, Usrčd gorkčh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Koju robstvo zadade!
Aleksandro! dobitniče Od Perzije . . . Kastriotiču! Kog junačtvo i Turci diče . . . O vitežki Kraljeviču! Od Prizrena sunašce!
Sjajne zvčzde bolje dobe! Vlast nad kojim nema tmina, Otvorite vaše grobe! . . . Gle! ... to vam je domovina! D verigah tužni rob!
Aleksandro, eordu hvati! Kastriotič! Kraljeviču! Vito kopje i mač lati, Te pokušaj svaki sricu Po nčkdašnjoj navadi!
Ostrožinski.
UAPB n HAPIIUA.
3acnajia mu ie napnna hapk) ha necho kojhho, Hapfc CH napnija Cy^eme: CT8HH, jm6e napane! lIe ftOHteKi. TPona ha iiopth, T& CTaHH, Aa ro no,napami."
A napnna My A^Maine: »IJapro jre, rocnoAapio me! Oth Ma cera cafiyp,u, KaKBO jih nieAax!> Ha csne! Tjieftaxi> ro He Aorjiejas-L Cjrarane Ha 3eMa mahmo H no cjitfHne-TO Mecena, H no Mecena 3Be3AH-Te."
Hap-b CH napnnH AyManie: „JIn6e xy6aBa napane! Haiii) TOBa ne ie Ha ao6po. CjISIHne-TO hh ie naPCTBO-TO, 3ue3,i,h-Te hh ie acnep-a, Mecena CMe Hie coci> Teče." Toko c« toba ji,yMaJie, O me ro He H3AyMaae, To TeataK-b acKCPi. noOTaca, t& ch ca napa oaHauie, Tžl ro ca Ha koht> Kainae, H a:; a rt My pxne BP«3axa, Uo.vi) kohT) My H03e KOBaxa.
BajirapcKa.
HAPE n COKOJIB.
3aBajn> ca ie CHBb cokoii h napi ch umi orroBapa; Ha naPbOBH paBHH aboph, „H xB»pjieTe chtm Mpaata, Cera tph ahh Ka ca Bie, Caraa MPaata co leHreae!" hh ca BAHra, hh ca ciiara. nocjiymaxa ioxaAape TjieAaxa ro nai>bOBH-Te	Ta xBspjHxa chtm Mpaata,
hapbobn-Te ioxaAape,	Cokojii> xb«pih oin' Ha rope,
T& ch napro 0tr0b8pht'b: Ome rope Hajvb Mpama-ta. „Ehth napro iccTBTH!	il3bhjn> ca e chbt> Cmi cokojtb,
3aBH.rb ca e chbi> 6®jrb cokojit. naAHa napro ha kojmho, Ha TBOH-Te paBHH ABOPie, Ch paCTP«CH jiecHO kphjio, Cera tph ahh Ka ca Bie, T& ch naaha 6mo Kraste, Hh c* bahra, hh c* cirara." Hsi kim/ke-to chtho rmcMo,
H Ijap-b CH BM-b OTTOBaPH: mEh naPBOBH 'ioxa,T,are! fl BHKaHTC DOIIT, HHKOJia, JJa pacwre 6-mo Kirame, T& m bhah mo e B"b KHHHte, ITTo e B"b KHnate HaracaHO." H BBKaxa nom> HaHKOJia,
KHHHte H6T6 c.ix3fl pohb, Tži Ha ijapro oTroBapa: „Efi ta qapio jie tocthth! E' mh mana, e' th ca6jm! A3e tpd AHB na nonyBain>, A th tph AHH fla i|apyBanrb."
ExarapcKa.
Hajdmo napred.
Hajdmo, braco, mi naprčda Po Žeravki Francuž hodi
Vččni zakon zapovčda, Stare halje zabacimo, Iz pepela uzkrsnimo; Hajdmo, brado, mi naprčda Vččni zakon zapovčda. —
Da prosčče put slobodi, I gusarska gnjezda stara U sčveru Libije hara. HajdmO, braco, mi naprčda, Vččni zakon zapovčda. —
NSmac carstvo znanja širi U stvorenja tajnu viri, I predsudah zloj nakazi Prem oholu glavu gazi. Hajdmo, bračo, mi naprčda Vččni zakon zapovčda. —
Vee po zraku Englez brodi, Kao po kopnu gre po vodi, Grde robstva krši okove I Kitajske tre zidove. Hajdmo, bračo, mi naprčda Vččni zakon zapovčda. —
Čovččanstvo napred teži, Mi stojimo, vrčme bčži: Hajdmo i mi več naprčda Vččni zakon zapovčda, Hajdmo, braco, mi naprčda Vččni zakon zapovčda.
Dragotin Eakovec.
Moje milje i omilje.
Mila mi je rujna zora Sto s ietoka tek izvire,
Ter po svčtu s rodnih gora' Svžtlost svoju razprostira;
Dočim ptice pčvačice Iz tankoga grlca svog Hvale, slave, sa grančice Stvorca svčta svemožnog.
Žarko sunce milo mi je Kad se s brda pomoljuje, Ter ee pram njim narav smije. Stvor se svaki pomladjuje; Od sanka se svoga budi Bilje, trava, šari cvšt, Covečje se šire grudi, Veseli se čitav svet.
Milo mi je sinje more, Kad je mirno poput ulja, Labudovi kad u nj nore, Kad se po njem ladja lulja; Kad ga oblak obavije I prikrije tamninom, I silni ga včtar bije I za gromom grmi grom.
Milo mi je ravno polje Jedrim klasjem pozlačeno I pitomo to prodolje Kujnom lozom okičeno, I livada i rudina, Sto ih kruni zelen bor, Sto ih resi detelina Žuto cmilje i trator.
Mio mi je u pučini, Zim-zelenih niz otoka', Stono pustoj u daljini Sire mi se izprid oka; Čim za neba jošter vedra, U tišini sumračnoj,
Brižni mornar skuplja jedra Tamo iste pribjeg svoj.
Mili su mi, za proljetja, Srebrnasti potočici, Što romone izmed cvčtja Po kom hrle laki ptiči; Tu kad letno sunce sgrije, Kad me svlada teški rad, Izpod jela' granatije' Ištem odmor, ištem hlad.
Mila mi je lastavica Što leprša po jezeru, I ljubezna grličica Štono guče o večeru, Kad pastirčo zadijeva Mile diple za svoj pas, Ter on sluša kako djeva Čurličuči diže glas.
Milo mi je snežno šljeme Gorostasne te planine, Štono diže grodo teme D nebeške u višine; Mio mi je gaj zeleni Blčdi mčsec, zvčzda sjaj, I glaviča zanešeni Klik veseli, tužni vaj.
Mio mi je zalaz sunca, Kad rumene kroz oblake, Od vrhunca do vrhunca Umiruče strčlja zdrake; Čim brežuljci i poljane Zveču Zdravom Marij o m, Ter pomOrcu suze kane Sto tad seča sladki dom.
Mila mi je molitvica Štono suncu na zahodu Samorana udovica
0	muževljem moli godu;
1	št6 ribar u plavčici Nakon znoja obilnog, Bogu kliče i Dčvici Iz dubine srca svog.
Mila mi je iznad polja, Izmed bristii, po srčd sela, Pusta, skromna bogumolja, II' crkvica bela, bčla; Uz crkvicu grobovište, Gdje izdana, tir/na kčer Mile majke ploču iste, Da tu cvili pod večer.
Mlado čedo milo mi je Kad majčine uz popevke, U nju gleda, njoj se smije, K njoj s' uputi iz kolčvke, Pram propelom kad ručice Čedno sklapa, te za njom Bogomile molitvice Nježnom tepa usnicom.
Milo mi je momče mlado Što za narod i slobodu, Srnuo bi svagda rado I u vatru i u vodu; Nit se u njem ugaslo VSre svete žarki plam, Niti mu se ogadio Umetnica vila hram.
Mio mi je starac sedi Sto srčene omladine Budnim okom staže sledi, I namčru i vrline; A stranputne i mlitave Jarom svetim nadahnut, Puti, bodri k včncu slave Vrletni im krči put.
Mila mi je dčvojčiea Stidna, čedna i radina, Kad ju resi trobojnica, Kad joj mila domovina; Kad už život bez poroka Uz krščanski čisti goj, Ko zenicu svoga oka _ Ljubi krasni jezik svoj.
Mila mi je skromna dčva Štono, svčtu uklonjena, Pokorničke pčsme pčva, Bogu vččno zaručena; I sestrica milog srca Sto gdje žešci besni rat, Tu u pomoč mrečim vrča Ko rodjena sladka mat'.
Bratja su mi moja mila, I sestrica jedinica, I majka — mi ostarila, Moga oka zeničica! Mila mi je uspomena Preminulog roda mog, U duši mi ucepljena Sveta slika baba svog!...
Al sve milje i omilje U tebi mi Bože mili; Moj ti narod pod okrilje, Tudjoj mi ga otmi sili. Složi uda razdrobljena Slovenskoga roda mog, Blagoslovi sva plemena Cčlog roda Slavjanskog.
St. Buzolic.
Onamo, onamo!...
Iz „Orlica crnogorskoga" za god. 1867,
Onamo, onamo 1 za brda ona, Govore da je razoren dvor Mojega cara, onamo vele Bio je negda junački zbor;
Onamo, onamo! da vidju Prizren Ta to je moje — doma c'u doc; Starina mila tamo me zove, Tu moram jednoo oružan poc.
Onamo, onamo! sa razvalina Dvorova' carskih vragu ču rec: „S ognjišta milog bčži mi kugo, „Zajam ti moram vračati več!"
Onamo, onamo! za brda ona Eazuju da je zeleni gaj, Pod kim se dižu dečani sveti, Molitva u njih prisvaja raj. —
Onamo, onamo! za brda ona, Gdje nebo plavo savija svod; Na srbska polja, na polja bojna Onamo, brado, spremajmo hod.
Onamo, onamo! za brda ona Pogažen konjima klikuje Jug: „U pomoč, d8co; u pomoč sinci, „'Svetit me starca, svet vi je dugl"
Onamo, onamo! sablji za stara Njegova rebra da tupim rez Po turškim rebrim; — da bednoj raji Njom istom s ruka rasecam vez.
Onamo, onamo za brda ona, Milošev kažu prebiva grob, Onamo!. . pokoj dobit cu duši Kad Srbin više ne bude rob.
Pesnikova uspomena.
Zlatna kruna na glavi mi da je, Alem-kamen da na njome sjaje, Da me dvore puci i narodi Da carica mene mati rodi, Predo bih Ti sve mog' carstva blago Da kraljuješ, moje džte drago! — Tajni pravci sve prirode meni Mudroznanjem da su odkriveni, Hitra pamet da mi svud dopire Grdje se ljudsko znanje razprostire; Predo bih Ti sve mog' uma blago Da mudruješ, moje dete drago! — Da sam čovžk bez greha i mana Putnik sveti nebeskoga stana, Molio bih po vas danak bžli Dobru srecu da Ti Bog udeii, Prosio bih da sve rajsko blago Obogati Tebe, dčte drago! Carstv' al nemam, ni duboka znanja
A svetinja jošte mi je manja,
Sta cu dakle Tebi pokloniti
Koju spomen Tebi ostaviti?..
Zračna vila Slavenskoga roda
Javor-guslu nekad meni poda,
Da njom tčšim muke i nevolje,
Da proricam doba sreče bolje,
Da pčvajud razcviljena duša
Sladki pokoj na žemljici kuša;
Poklanjam je Tebi, sinko mili,
Ostan včran Ti Slavenskoj vili,
Pčvaj, p8vaj jade i veselje
Prošlost slavnu, huducnosti želje;
Lovor-vSnac tad deš zadobiti,
Kog' de narod Tebi haran sviti,
Nek' on resi mlado čelo Tvoje,
Na sčdine ne pristoji moje.	Kaznačid.
Bližan ci.
Srbiji i Hrvati Slava vam je mati! U mlčku je sila, Kojim je dojila, Dva blizanca mila.
Glas vašeg jezika Jedna vam je dika: Dvostruka azbuka : Leva desna ruka, Muka al nauka.
Srbiji i Hrvati, Slava vam je mati; Slavjani ste stari, Koj vam slogu kvari, Grom ga nek udari.
Jednog ste plemena, Jednoga kolčna, Jedne slavne krvi; Na oružju prvi, Gdje se zloba mrvi.
Slavstva sokol sivi Srbstvo duh je živi Njegovo je tčlo Negda zdravo, cčlo Krililo se smčlo.
Kolčvka Slavjana Slavstva slavnih grana Jeste starodavna, Vaša zemlja slavna I gora i ravna.
Što je lice sada Moskve, Petrograda, Bi Srem, Sisak stari, Vaše krvi cari Rima gospodari.
Blagoslov od Boga, Jedinstvo i sloga Nek vas druži, brati, Srbiji i Hrvati Slava vam je mati!
Srbiji i Hrvati Slava vam je mati! Vernost svom vladaru, Zemlje gospodaril Držte vazda staru.
Dva blizanca slavna Nek vas ljubav ravna! Ko ce grlit koga, Koj negrli svoga Brata rodjenoga!
Dr. Gaj.
Turški odlazak iz Srbije.
Mora ide iz Srbije, Sive magle sad odlaze, Nove zore luč nas grije, Dušmani se sami raze —
Jcikrep sebi Žalcem svojim Zadaje smrt u nesvžsti, Radujem se, ovde stojim, Pčsma če me k vam dovesti:
Radujte se, bračo draga! Bez krvi je zla nestalo, Prognali ste črna vraga: Veljoj ržci, vrelo malo!
Drino hladna, vodo-Sava, I Dunave, dčko stari, Zapšvajte knezu: slava! Sad odlaze s vas varvari. Pčsmarica.
Mi smo se zakleli, Tebi biti verni: Ti 5 nami, mi s Tobom II' u vatru, iT u vodu; Brat s bratom, rod s rodom Rusi svaku nezgodu !
Oj Dunaju, miran budi I predaj ga lčpoj Savi, Kad zaklikču srbske grudi, I narod ga sav pozdravi!
On je za vas zaslužio, Nosite ga, kano krila; Na talasih drag vam bio Savladatelj turških sila!
Na ržci se svojoj vozi Prosvžtnik nov od Srbije, Pratili ga vaši boži, Kud se vaša voda lije!
Krv je često vas mutila, Nepravedno izcždjena Iz hriščanskih, srbskih žila, Gordom sabljom prolivena.
Vidio sam za vratima Još iengele srbskih glava, A sad Srbin placu prima: Bog mu preda ključ tvrdjava.
Bog je srbstvo osvetio Za Kosovo, črno polje, Duh se srbski uzvisio, Bez oružja vraga kolje!
Turška ždrela neče zjati Nad kučami Biograda, Paščad neče zavijati, Kad mir krstom svagde vlada.
Noču Ture više neče: Illah allah! grlom drčti; Kud se turški stražar šeče, Niti paša neče smčti.
Kog se neče turški čuti U Sokolu, gradu starom, Sokol če se nanj vinuti, Srbin, sokol, s novim žarom.
Ni kopito turško neče Srbske trave pogaziti, Kud se srbsko stado kreče, Sva če zemlja čista biti.
Neče Turčin haračiti Pod maglami vlade svoje, Srbija če svoja biti Do njegdašnje medje troje.
Magle beže prema zori, Prije zore bčži mora, Odvlače se ti čopori, Srbstvu svice nova zora.
It, orienta Srb izlazi, Čisti mu se uzdušište, U Srbiju gledaj, pazi! BadOst vedri obzorište.
PolumSsec s konjskim repom Sam izmiče pred očima: Pred hriščanskom zorom Ičpom — Stid mu grčšan obraz prima.
Početak je ovo mali — Vrelo silnih dogodjaja, Vidim, kde se dižu vali, Složni vali — od svih kraja.
Uzdajte se u Hrvata, U desnicu staru svoju, U Slavena, verna brata I u miru i u boju!
Dani črni, dani ružni Izčeznuli svi bez traga, I nesložni dani tužni — Kadujte se, bračo draga!
Trečemn u sborn svete brače slavenske.
Bog i vera, narodnost, sloboda, Bratstvo, ljubav, umetnost, priroda I književnost: sve su vojska sveta, Da se stavi carica Prosvšta.
Nevidim ga, pžvati ga hoču! Tako mi je, kano da sam noču U prekrasnu jednom perivoju, Gdč zazivam na spčv vilu svoju.
Njega pčvam, a njega nevidim! To priznati, zaista se stidim: Tko ne vidi duše Sirjajeva Gdč Slavenom iz daljine sčva?
To je slčpac, Bogom odabrani, Da sagradi i medju Slavjani Hram svčtlosti u prostom narodu, I u Moskvi i u Novgorodu.
On nam odkri prvoučitelje I razigra u Slavenstvu želje, Da se slavi tisučgodišnjica Za dva sveta u krščanstvu lica.
Metodija i brata Cirila Po njem svanu čudotvorna sila. I u tom se sve Slavenstvo složi, U molitvi za blagoslov bož'i.
Oblčtnica nakon tisuč lčta, Proslavljena za dva brata sveta, Jedini je slučaj u Slavena, Gdč je Slava cčla sjedinjena.
2-28
U Zagrebu, Moskvi, Biogradu, U Vršavi, Pragu, Novogradu I u Zadru, Kievu, Ljubljani, U Celovcu slave dan Slavjani.
Ali kaži, nije li jednako Slovo božje medju ljudi jako? Kad se svrši volja božja prava, Sva de dušom jedna biti Slava.
0	n putuje od sela do sela
1	tumači svetiteljska dela, Kako da se slavska sloga puni U Slavenstvu medju milijuni.
U sobici velji naudnici I visoke knjige, zakonici, Neprodiru u svžt, u množinu. Necuveni, cesto puta ginu.
On putuje, narod razsvetljuje, Oko njega, kako pčele zuje Oko cveta usred topla leta, S vi slušaju tumačenja sveta.
On nas ondš u jedinstvo veže čvrstom svezom, koje nerazreže Nikad sile baš nikakvim nožem: To je sveža po zakonu bož'em —
Da budemo jedni i jedini, Jedni dušom u,svoj domovini, Da nas veže Ciril-Metodija, Koju svezu Sirjajev savija!
Kako je to, te je slispac ovo, Što nam širi jedinstveno slovo? To je svetac po slovu i tvoru, Sa bracom je treci on u sboru,
Zora svice,
Zora svice, dan se miče
Iz kolevke evo nam, Zora svice, truba viče: Strašivicu bilo sram!
Za slobodu s v o m u rodu
Tko požali ruku, mač, Toga neka baš u godu S neljubavi cveli plač!
To bi lepo,
Mili rode, slavni sboru D sjajnome ovom dvoru! Nasilja me vila amo, Da se ledo domčnjamo; Da povedem slovo milo: Sto bi Ičpo, krasno bilo?
Sbor me gleda, sve je tio, Tko bi sada vestak bio Te junačke dirnut grudi I zanesti ženske čudi, Da zaigra Ičpa duša I pozorno sbor me sluša, Pak da budem taj čas blji U srcu vam i u volji: To bi lepo, krasno bilo, To bi mčne slobodilo.
Videč jasno radost svije' Od mila se srce smije,
dan se iniče.
Tebi višnji dade oko,
Da zagledaš svčtu raj : Za slobodu, bio soko, — Rodu oko, perje daj!
Da odapne, što je tesno, Da se slomi tvrd okov, Samosilje sruši bSsno, — Bit' ce danak junakov.
Velimir Gaj.
krasno bilo!
Duh moj kliče iz sveg glasa, Da tuj nij ste s duga časa I od srca tobož mrtva Da se baci rodu žrtva: Več ste došli, duh mi veli, I radostni i veseli; Došli ste mi u slobodi, Kud s ponosom Slavjan hodi; Došli ste mi, eto zna se, Čuti mile naške glase, Nasladjat se milim zvukom I od mila pleskat rukom — To bi lčpo, krasno bilo, Do Boga bi to se vilo.
Al nam i jest slovo krasno, Nad sve druge zvoni jasno. Puna usta, tko govori, Milo čuti kad romori. A premila Bog ga stvori
Kad nam ljubav naški sbori, Kada veli dragom drago: „Moje zlato, moje blago, Moj golube, moje janje, Milo moje milovanje. Dušo moja, sunce moje, Srcu mome dobro troje: Pčrvo dvbro mladost pusta, Drugo dobro medna usta; Dobro trece i naj vede Miriš dnše — piiko cvece!"
A pak tamo slčpac pčva Od junačkog ljutog gnjeva, Kako draga mač mu paše, Vranca junak ljut uzjaše, „S Bogom" — veli — „dušo draga Idem smaknut domu vraga." Kroz mozag mu plamen huknu, Črne oči munje dvije. „Davor rode!" glas zamnije, Srnu junak kanu 16nja, Stoji njiska bojnog konja, Na nozdrve plamen hita, Prska oganj od kopita. Boj se bije, grme topi, Prašte koplje i oklopi, Puška puca, mač se blčska, Pak dojenja bojna trČska. „Slobodni smo bračo taman!" Zar to nije glas pomaman? Do Boga je jasna Ičpa Bojna pčsma starca slepa.
Zvoni jezik pun miline Diljem mile otčevine Tja od sgora od kraj mora Tja do na kraj fruških gora'
Jezik jekom grom iz visa, Pun nakita i mirisa, Bujnog uma huk talasa' I pojasta zvono glasa Dilt od Boga našoj vili, Sve glasove da nadkrili, Pčvalice sve nadhrva Pak da ona sčde prva.
Naprčd, naprčd sladka vilol To bi Ičpo, krasno bilo!
Što je lčpo, zar nevrčdi Da se brže unaprčdi? Vrčdi, sestre, da smo složne, Svetoj stvari sve priložne; Vrčdi da si včru damo Nenagadjat k tudjem tamo; Več da čerkam slavske krvi Majčin jezik bude prvi. Da smislimo sve na jedno Na to jedno na napredno: Uz narodne pristat ljude, Da kiceno kolo bude. Našom brigom da zaori Po gospodskih glas nam dvorih. A našinac kad pred nami Tudjim slovom lud se mami, Ja bi onda bez zamčre, Okrenuv se od nevčre Včrna cerka Slave bila Rčč bi zbiljnu proslovila: „Tudjiti se neimam volje; Pnt vam gore, put vam dolje."
A gospoda naša mlada Nek se sčte svoga jada Neka rade biti ljudi,
Da ih slavska kci nekudi. Naškim slovom zakrčite Sve te dvore plemenite, Zarnčite mesta svaka, I pisamca izkicena I knjižice od spomena. Sve nek maj čin glas zaprema, Da drugomu mčsta neima.
Tako htio Bog na nebu! Tako bilo u Zagrebu,
U Oseku, Novom Sadu D bčlome Biogradu I pri moru u Kotoru U dubravskom vilindvoru. I u RSci, Trstu slavnom, U Ljubljani gradu glavnom, Kudkodj slavno sad borave Jugoviči sinci Slave. To se culo i množilo. Pa bi lepo, krasno bilo!
Ivan Trnski.
Smrt Crnoga Gjorgja.
Črni Gjorgje iz zapada Razcviljen se kuči vratja, Gdč mu srbski narod strada I nesrčtna cvile bratja.
Na 'noj gori na Krušici Sjaše nočju konja svoga; U samotnoj kučarici Dana čeka bieloga.
„Srbska zemljo pogubljena!" Kliknu Gjorgje ko za sebe — „Kad češ biti slobodjena, Moja tekla krv za tebe!
Gdč je Dašan, gdč je Marko, Gdč su hrabri Jugoviči? Da ti sine sunce žarko, Da se s groba možeš diči!"
„Netuguj mi srbski sine!" Veli Naum, včrna sluga — „Daj, da tčlo odpočine, Da te krčpi nočca duga."
„Umoran sam jako, brajne, Ali bčži san od oka. Željan sam ti zore sjajne I sunašca od istoka.
Čini mi se, kan da neču Osvanuti iz sna toga. Vidim blizu lčpu srčču, Koje rodu steč nemoga'.
Pa me moje srce boli, Sto doživit neču jadan, Čemu srbska krv se proli, Za čim hodah žedan — gladan!
0	Srbio, što ce biti,
Kad na noge vraži shoče?
Ko če tebe sloboditi ?
Ko če svršit... što ja poče .. ? ."
Tužan Gjorgje tako plače, Tako plače, tako sluti. Na oči mu san namaee; Na Krušici sve začuti.
Noč je paklu črna seka
1	zlotvorna i zlorada, Noč sakriva zla čovčka, Noč izdaje iznenada.
Nil več letni dan se beli, Sunce hoče da ograne; A danu se Naum veseli, Gjorgja budi, da ustane.
Tvrdu snu se Naum čudi, Gdč se Gjorgje neojavi, Te junačke pipa grudi, Pa si ruku — okrvavi . . .
I zaplače i zakuka: „Avaj evo noža gola! . . . Prokleta je njime ruka Gjorgju srce skroz probola."
Ivan Trnski.
Izgubljeni sin.
Kam pelje te ponočna hoja
Tak' urno, mladi potnik ti? Iskati si je čas pokoja,
Počiva vse že, kar živi; Zaprte vse so hišne duri, Čas polnočnej se bliža uri!
„Skrban iz daljnega jaz mesta
Noči in dni hitim domu; Ma smrti moja mati zvesta
Zdihuje, kliče me sinii. Glej, tam na holmu hišo stati, Tam čaka mene bolna mati."
Ce si pa ti, nič delj ne hodi,
Ustavi se zgubljeni sin! Bog vččni tebi vsmiljen bodi,
Njej konec dal je bolečin. Glej grob med grobi, kjer še trava
Ne rase — tam ti mati spava! * * *
„0 mati, mati, zlata mati!
Glej tu sem tvoj zgubljen otrok Ah! ti ne slišiš me jokati,
Grob te zagrnil je globok. Srca, ki v mrzlej spi mi jami, Otrokov jok ga ne predrami!"
„Pač zdihOvala si po meni,
Stezala blede si roke: Oj pridi, pridi sin zgubljeni, Da te pritisnem na sreč! Bila bi zvčr se omečila, Otroka si zastonj vabila!"
„0 puste, prazne veselice
Srce mamile so sinu, Ko srage ti bledo so lice Močile smrtnega potu; Zastonj lase zdaj rujem 'z glave In prsi bijem si krvave!"
„0 da sem tvoje pustil krilo, Po svetu šel sem mladolčt, Ko srce mi gorko je bilo
V ljubezni za vesoljni svčt! Gk>lj'fano, trudno, mati moja! Pri tebi išče zdaj pokoja."
„Ti ne poznaš, o mati! sveta;
Hinavstvo, laž in srd povsod! V gorjč vsa zemlja je zakleta,
Zdihuje ves človeški rod. Da smo rojeni, to nesreča, To greh, pokora je največa."
Danes tukaj, jutri tam, „ Drugi kraji, druga mesta! Če mi všeč ni tu, drugam Urna me popelje cesta.
„Ko divjo zver brat brata goni,
Ljubezni tu domovja ni; Oh! jokajo se milijoni, Da eden le se veseli; Od rojstva vedno pa do groba Človeka spremlja zlčga zloba."
„Mrači se že, mraz me sprelčta, Domu, domu! tuj mi je svet! Le ti si dobra, ti si sveta, Daj zlata mati, se objet'! Srce na srce, glavo h glavi, To bolečine vse ozdravi!"
„Le skozi temne smrti vrata
De t„be me popčlje pot; Odpusti torej, mati zlata!
Če grešno ločim se od tod, Sprejmi zgubljenega me sina! — Bog te obvaruj, solz dolina!"
Josip Stritar
Kakor ptica, ki leti
Črez gore in črez doline, Kraje gledam in ljudi, Kaj mir mar' njih bolečine?
Noč v svitu mesečnem zašije —
Iz prsi vre rdeča kri, Iz srca sinu gorka lije
Do matere, ki v grobu spi. Česar mu svet ni mogel dati, Tolažbo, mir mu ti daj, mati!
Popotna pesem.
Kdo tolaži mi srce,
Naj še tak' tolažbe prosi? Kakor svoje jaz gorje, Vsak gorje naj svoje nosi!
Josip Stritar.
Glasna, jasna od pameti Preko dola, preko gora Hrvatska nam pčsma leti Sve do sinjeg tamo mora, Casak meka, čas ko grom; Vččna jeka za naš dom. Davor oj, brate moj! Nek se slože grla bratska: Živila Hrvatska!
Gromoma se orijaše, Zator slaveč Tatarkana; Uz nju vččnom slavom sjaše Zastava od sto nam bana; Turad splesa Bakač ban, Svčt potresa Frankopan, Pojuc: Oj! brate moj! Nek nam blčsne sabija bratska, Živila Hrvatska!
Sirom vala pčsma zvoni, Naša pčsma iz sto grla, Kada u svčt ladju goni Od mornara četa vrla;
a pesma.
Talas vrije, Gine brčg; Slavno vije, naš se stčg; Mornar moj pčva: oj! Složite se grla bratska, Živila Hrvatska!
Nojcom blagom tih se ljulja Ljubke pčsme odziv sladak, Kao milen pčv slavulja, Sto kroz zelen cvčli hladak, Kad doziva vojno drag Milka živa uzor blag: Dodji oj, raju moj! Mladim pčva četa bratska: Živila Hrvatska!
Davor bračo s duše pune K zvčzdam nek se pčsma vine, Neka klikce, plače, dune Kao včtar sred pučine. Svako doba, svaki čas, Sve do groba diži glas, Pjevaj oj brate moj! Mek se čuju grla bratska, Živila Hrvatska 1
A. Šenoa.
KAZALO.
Ah zadrži nježne vide. .	181
Azbuka.......
Barka.......158
Bčelar.......!}4
Beseda sladka domovina .	43
Bili nam junaei dčdje . .	34
Blagor mu......87
Blelko jezero.....164
Blizanci.......224
Bodalec (kinžal) ....	201
Bodi zdrava domovina . .	43
Bog daj srečo ....	54
Bohinska......99
Borba.......112
Bože mili, kud sam zašo .	212
Bože, zovem tebe ...	30
Brambovska dobra volja .	28
Bratci, veseli vsi ...	47
Bratislava, Bratislava . .	132
Bratje, kliče domovina .	27 Bratje veseli le čaše na-
lijmo.......195
Bratovska ljubezen ...	63
Bubanj zove, topi ruče .	33
Bučelice rojite ....	114
Car i carica .....	218
Car i sokol.....218
Carska pčsma (srbska) .	166
Cesarska pčsem ....	11
Cirkniško jezero ....	131
Če gori pogledam . . .	100
Če labudi odlete ....	91
Čista dčvo......39
Da ljubim očetnjavo . .	196
Danes tukaj, jutri tam .	233
Davoria.......172
Dčklica in tica ....	150
Dčlapust......122
Delovanje za domovino .	137
Dčte rčvno, dčte malo .	115
Dčvojci.......177
Dčvo mila......69
Dčvy slovanskč ....	94
Dobro jutro.....U9
Dobrovoljni kosci . . •	104 Draga mati, domovina .	205 Draga v slovenski domovini .......140
Dunka.......184
Dužnost zove ....	31
En hribček bom kupil .	53
Evo, jur me zove ...	30
Gdejeslavska domovina .	19
Gdč stanak moj ....	36
Gdjeptičicemiloglasnim .	155
Gdč vi, dni moji . . .	207
Glejte že solnce zahaja .	82
Grajska hči.....138
_ Grobničko polje ....	42
Hajda bračo.....33
Hajdmo ljubi brati . . .	143
Hajdmo napred ....	219
Hči na grobu matere . .	88
Hej rojaki......38
Hej Slovanč.....21
Hej Slovenci.....22
Hrvati soomu banu . .	157
Hrvatska pčsma ....	234
Hrvatsko Zagorje . . .	152
Huda osoda.....171
Husitska......59
Hirija oživljena ....	15
Ilirija zveličana ....	16
Ipavska dolina ....	98
Istočna iskrica ....	199
Izgubljeni sin ....	232
Jadransko morje . . .	115
Ja sam Slavjan ....	132
Jaz in poliček ....	141
Jaz včm za deželo ...	62
Jeka od Balkana . . .	216
Je pa davi slanca padla .	125
Još Hrvatska.....127
Kadar davno že pokrila .	204
Kaj bliska se v jasnem .	23
Kdaj moramo piti . . .	146
Kje domov muj ....	37
Kde muj je kraj ....	46
Kdo je mar?.....22
Kje dom je moj ...	20
Kje so časi.....88
Kje so moje rožice . .	78
Klevetnikam Rosiji . . .	191
Klevetnikom Rusije . .	197
Kmet .......103
Ko dan se zaznava . .	82
Kolospčv......145
Ko ptičica sem pčvala .	77
Kovarska......71
Kovaška......72
Ko vprašal sem vijolčico .	121 Ko zagledam jasne vas
gore.......120
Kozarce v roke ....	44
Kraljevič je Marko ...	49
Krasni sarafan (ruska) .	187
Kto ne ljubi domovine .	133
Lahko noč......138
Lavdon pri Bčlemgradu .	27
Le enkrat bi videl . . .	210
Lehko noč......90
Lčpa moja Podravina . .	159
Lčpa naša domovina . .	14
Lipa, ti mogočna lipa . .	207
Ljubav domovine . . .	178
Ljubezen obnovljena . .	139
Ljubici pod oknom . . .	136
Lipa, dišečo.....61
Lizinka.......50
Majolka.......145
Mar i bor......130
Mati........115
Mati lepa, mlada mati . .	211
Mati ziblje......87
Ma tys laska j edina . .	53
Mila mi je rujna zora . .	53
Mila, mila lunica ....	71
Milica.......74
Mladina.......240
Mlatič.......106
Modre oczi......174
Moja domovina ....	155
Moja gomila.....116
Moja ladja......156
Moje milje in omilje . .	219
Mojemu narodu ....	75
Moj rod.......134
Molitev (Jenkova) ...	4 Molitev (Lermontova) . .	197 Molitva graničara ...	30 Molitva lirvatskoga rodoljuba .......163
Mora ide iz Srbije . . .	225
Mornar.......76
Mornarska pčsma . . .	199
Mrak tihotni vas že krije .	123
Na Balkonu.....139
Na dr. Preširnovem grobu .	64
Na goro.......101
Najlepša dota.....160
Najlepši.......71
Napoleon reče ....	15
Naprej zastava Slave . .	21
Na Preširnovem domu .	186
Naj čuje zemlja in nebo .	66
Nebeška roža ....	203
Ne šej ti mnej matuška .	187
Ne vdajmo se . ...	-41 Ne včm, zakaj po tebi
zmir.......206
Niewinnosc.....175
Nikaj na svčtu lepšega nij .	48
Njeni spomin .... Noč na Blejskem jezeru Noe na nebu zvezdico
prižiga . . . Občutki .... Oblaki .... Oda Bog . . . Od straže hrvaške Oj dčvojko dušo Oj ostra moja sabljica Oj srečna ti vodica Oj talasi mili . . . Oj tovarši krv junaška Onamo, onamo . . O pol noči .... O slovesu .... Ostanite starši zdravi Otok bleški . . .
Perice.....
Pesem koroških Slovencev. Pčsem starega Kranjca . Pčsnikova uspomena Pet čašah .... Pet črevljev merim ■• Planinar ....
Plčvica.....
Pobratimija . . . -Podebradska . . . Podlaga tujčevi peti Pod oknom . . . Pod prozorom . . Po jezeru .... Poj o, poj o zvonovi . Pomlad potrka . . Popotnik .... Poročni zvon . . . Poslani mčstum slovanskem .....
206 97
Potovanje bratje ...	84
Povejte tovarši ....	85
Po vrtu sem hodil . . .	114
Pozdrav......140
Pozdrav domovini . . .	156 Pozdravljam srčno te
jezero......131
Pozdravljam te gorenska
stran.......100
Poziv i molitva ....	161
Poziv u kolo ilirsko . .	152
Prag je ovo milog Srba .	184
Predica.......131
Preljuba mi spominčica .	180
Prememba......146
Presvetli cesar vabi nas .	28
Pridi Gorenec ....	45
Prijatlji obrodile ....	98
Prij atlj i zdaj vesel' bodimo.	47
Pri vodici......181
Proklete grablje ....	147
Proletje domorodno . .	60
Prošnja.......173
Puna srca, pune čaše . .	45
Pustimo zidovje ....	102
Pušku na klin ....	154
Putnik.......212
Rado ide Srbin u vojnike .	32
Reč domorodca ....	41
Reši nas zlega ....	175
Rodu na poštenje ...	43
Rusalka......188
Ruske narodne pesmi . .	185
Samo.......111
Sanja.......113
Savica.......57
Savska.......139
Siostry rajskie ....	174
Sladko spavaj, ljubica . .	136
Slava mladosti ....	126
Slava Slovencem ...	39
Slavček mili.....200
Slavenska domovina . .	19
Slavjani i tudjini . . .	190
Slavska reč.....34
Sloga......!	168
Slogi..........
Slovan j sem a šablenka .	97 Slovenija careviču naslčd-
niku.......13
Slovenska cesarska pčsen .	10
Slovenska zgodovina . .	55
Slovenskim dekletom . .	66
Slovo Milice.....78
Slovo od doma . . . .	202 Slovo od lastovke ...	90 Slovo učencev ....	84 Slovo Zolcpaškim planinam .......58
Složno.......38
Smrt crnoga Gjorgja ! !	231
Solnce se je skrilo ...	123
Spasitelj, spasitelj ...	208
Spominčica.....180
Spomin Prešernu . . !	64
Srbinu.......168
• Srbiji i Hrvati . . ! !	224
Srbska deklica ....	170
Srbska narodna himna .	184
Srbski junak.....170
Srca sile......113
Srdce moje tužno tuži . .	134
Srčdi vasi......205
Sreče dom......141
Stara mama o ne šivaj .	81
Stoji, stoji tam lipica . .	79
Stojit javor nad vodoju . 185
Strunam......65
Studenček......119
Sudbina srbskog roda Svemu svčtu svitje zora .
Svetjanževec.....
Svornost v narodu . . . Šent-Urbanova . . . . Tam na nezmčrnem nebu . Tam siva kjer Snežnika
167
216 143 80 120 85
130 109 180 36 142
227 56
Tebe kličejo solziee Ti Ivane času primi . Tko je rodjen Slavjan To žlahno vinsko kaplico Trečemu u sboru svete brače slavenske . .
Triglav.......
Tri rožice......211
Tujki ....... 96
Tukaj gori se neznani . . 87 Turški odlazak iz Srbije . 225 Tužan gledam prošlo doba . 184 Tvoja struna je zapčla . 56
Ukazi.......75
Uteha Iliriji.....151
Ustanimo! noč je pala . 178 Vapaj iz Bosne .... 193 V Arabje puščavi ... 55
Večerna molitev gospodu Včra Ilira u Boga Venec ljubezni . Veselja dom . . V gorensko oziram Vijolčica . . . Vinoslavje . . . Vinski hram . . Vojakom za slovo Vojin .... Vrli Slovenec . . Vsakemu svoje . Vysoka hora . . Zagorska . . . Za Hrvate, naše brate . Zaklad nezmerni moj si do
movina.....
Zaredica.....
Zdrava bodi draga trta Zdravica za Slovence . Zemlja nam je plodovita Zima in pomlad . . .
Zmena......
Zora sviče, dan se miče Zvonikarjeva .... Železa, dvč osli . . . Želja Slovenca na tujem
Zenjica......
Žywot......
OPOMBA. Zavoljo bolezni izdavatelja je nekaj pomot posebno v cirilici ostalo, kar naj z drugimi pomanjkljivostimi te zbirke čestiti čitatelji oprostijo, ker si pomote skoro vse lahko vsak sam popravi.
-000§§000-

i;
V ' ■
:
«1 v-
i
«i
3 ■
Mladina.
Od Urala do Triglava, Krkonoš i do Balkana Čuva narod majka Slava, Gorostasnog' velikana.
Pesen mila od uzhoda Se razlega, — tugu peva, Pčsen taka od zahoda Se odmeva, — narod zeva;
Bogu tuži svoje muke, Srčne boli mu odkriva, Dčtca sklapa svoje ruke, Nada majke bistra, živa.
Oj mladino, k majci leti, Hvataj uma svžtle meče Za slobodu i krst sveti! Mladež slavska ne odreče.
Dr. Razlag.


Donatisnila „N&rodna tiskarna" v Ljubljani. 1878.