Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje LETOS MILKA 6 KAKO PISATI ZA LOKALM ČASOPIS Razmišljanje s 3. srečanja slovenskih lokalnih časopisov ljudeh pišite, o ljudeh, ne o dogodkih, nam je položil na srce Mitja Meršol, urednik Dela. S svojimi izkušnjami pri urednikovanju in novinarskem delu nam je skušal pomagati na tretjem srečanju lokalnih časopisov, ki je bilo pri prijaznih gostiteljih v Slovenskih Konjicah v začetku junija. Se strinjam. Popolnoma. Ljudje so zanimivi, ljudje so krona dogodkov. Ljudje berejo časopis in od njih je odvisno, ali bo časopis uspešen ah ne. In novica, ki jo zapišemo, naj ho zanimiva in aktualna in naj pritegne bralce. Pa vseeno... Težko je pisati za lokalni časopis. Naj se ne zdi to kot ujetega ptiča tožba, ampak res je tako. Treba je pisati o ljudeh in novica naj ho aktualna. Ampak, hudimano, najbolj brane novice so slabe novice, o svojem sosedu pa malo težko pišeš na tak način. In vidite, v tem grmu je zajec, ali bolje, tu ga ni. Lahko je nekomu tam v Ljubljani napisati, kako ga en Franček iz Belih Vod lomi. Teže je tako pisati, če ga vsak dan srečuješ na cesti, če so otroci sošolci in se videvata oh nedeljah pri maši. Na takšen način imaš največ možnosti, da pristaneš na samotnem otoku. Ce si privoščiš pisati kaj posebno dobrega o kakšni Micki iz Topolšice, si ravno tako sumljiv. Ljudje kar ne morejo verjeti, da je nekomu iz bližnje okolice uspelo doseči kaj velikega. Ravno tako ne smeš pisati kaj dobrega o občinski upravi. Oblast je zato, da se jo šinfa in o njej je prepovedano pisati s pozitivnim tonom. Tudi o lokalni politiki ni vredno pisati. Zato ne, ker je v glavnem nihče ne bere. Kljub temu se mimogrede zameriš, če se komu zazdi, da je kakšna izjava malo drugače obrnjena. Mogoče je še najlaže zapisati kaj o šolski mladim. Ampak tudi moraš paziti, da so pohvaljeni otroci obeh šol, ne samo ene. In tako naprej. Da bi pa samo rožce sadili... In, da ne vlečem tega članka v nedogled, naj povem bistvo. Lokalni časopis naj bi bil odmev dogodkov in ljudi nekega kraja. Tako kot vsepovsod se tudi v Šoštanju dogajajo slabe in dobre stvari. Oboje je v redu. Na slabe opozarjamo, dobre pohvalimo. In še nekaj. Četudi je naloga novinarja, da napiše stvar tako, da mu bo bralec verjel, si vendarle lahko vsak sam ustvari svoje mnenje. MiKo Vsem občanom občine Šoštanj voščimo ob dnevu državnosti in se priporočamo! Papirnica Pero, Rotovnik Ana s.p., Aškerčeva 11, Šoštanj stran 3, 120 let nudenja pomoči Gasilci slo Dioksi isno praznovali, vendar sami pri nas Dilli v Šoštanju izločali izdelke stran 7 Izjemni uspehi šahistov Nastopi mladih vzpodbujajo stran 10 ' st na prvem mestn Ob dnevu državnosti N a svetu živi mnogo ljudstev. Med njimi jih je mogoče večina takih, ki nikoli ne bodo imeli svoje države, za njih povprečen državljan sveta nikoli ne izve. Kaj navsezadnje vemo o pisani množici ljudstev v Indiji? Ali Afriki? Da ne govorimo o potomcih indijanskih držav Srednje in Južne Amerike, ki izginevajo pred našimi očmi, čeprav so njihovi predniki ustvarjali veličastne civilizacije. Omenil hi lahko Kurde, ki se že desetletja zaman bojujejo za življenje po lastni meri, ali pa bi pisal o tragičnem prerivanju med Židi in Palestinci, ki bi oboji radi natanko isti košček tega planeta, tisto s krvjo in žalostjo prepojeno Palestino ali Izrael, kakor koli že imenujemo to deželo, ki je za nekatere obljubljena, za vse druge pa le z miti in legendami obremenjena kamnita pokrajina. Neko ljudstvo bo imelo svojo državo ali pa bo izginilo. To velja danes prav tako kot pred tisočletji. In zato so se ljudstva za svoj obstoj pripravljena boriti, to pa pomeni, da so ljudje za kakovost življenja svojih bližnjih pripravljeni žrtvovati vse, kar imajo - svoje življenje. Ljudstvo lahko zaživi svoje polno življenje šele takrat, ko živi svobodno in po svoji vesti, po svojem okusu in po svojih tradicionalnih vrednotah. Po tej plati se narod kot celota v ničemer ne razlikuje od vsakega svojega posameznega člana. Tudi človek posameznik lahko zaživi polno šele takrat, ko se v vsakem pogledu postavi na lastne noge. Slovenci smo pred slabim desetletjem vendarle dobili svojo državo in dosegli to, česar mnoga večja in starejša ljudstva nikoli ne bodo dosegla. Toda, videti je, da smo od dolge poti skozi čas utrujeni in oslabeli. Obnašamo se, kakor da ne vemo, kaj bi s pridobljeno svobodo. Videti je, da nas teža stoletnega tlačanstva še vedno pritiska k tlom in da ne znamo živeti brez tega bremena: na naših ulicah je vedno več tujih napisov, svojim otrokom dajemo tuja imena, na naših radijskih postajah poslušamo samo še tujo glasbo, brezglavo vstopamo v politične povezave z Evropo in to vstopanje, ki je že samo po sebi vprašljivo, plačujemo s pridobitvami naši dedov. In to še ni vse; poleg tega ponujamo svoje sinove za topovsko hrano na tujih bojiščih, dopuščamo, da nam tujci kupujejo našo industrijo, vabimo tuja trgovska podjetja, da gradijo trgovine in odnašajo dobiček, dopuščamo, da nezadržno propada naše podeželje. Zakaj vse to počenjamo? Slovenci imamo kot narod očitno dve naravi: eno, ki se je vsa stoletja upirala gospodarjem in drugo, ki se jim je prilagajala. In ker smo kot narod sestavljeni iz posameznikov, se tudi ta dva nasprotujoča si pola slovenskega narodovega telesa sestojita iz ljudi, iz Slovencev. Danes nam vlada tista polovica, ki je v bistvu trhli del nacionalnega telesa, tisti del, ki mu ni mar, kaj se z nami dogaja in kaj se bo zgodilo, polovica, ki vidi samo koristi, tista polovica, ki priznava samo materialno plat življenja. Ta senčna polovica slovenskega naroda to svojo genetsko hibo, to svoje sodobno hlapčevstvo in pomanjkanje lastne identitete proglaša za vrlino, za izraz sodobnega časa, za kozinopoli-tizem, liberalizem, za državljanstvo sveta. In še je izrazov, s katerimi zakrivajo svojo temeljno deformacijo - da v resnici niso ničesar, da niso niti dobri Slovenci, še manj kaj drugega. Dan državnosti zato ni le prilika za veselje, ampak je tudi priložnost za razmislek, ni le prilika za junaške spomine, ampak tudi povod za skrb ob negotovi prihodnosti. Ideja, ki je gorela skozi stoletja je danes kot kres, ki bo za dan državnosti zagorel na marsikaterem hribu: obdaja ga trda tema kratke poletne noči. Za poletnim kresom naših daljnih prednikov je vedno vzšlo sonce, vedno je svetloba zmagala nad silami noči. Toda, ali bo tako tudi s kresom, ki v trdi temi ponazarja idejo naše Slovenije? Bo tudi za to kresno nočjo vedno vzšlo sonce? Borut Korun Sp Do 35 LIST 1999 352(497.4 Šoštanj) 9000626.6 SPREJEM odličnjakov PRI ŽUPANIJ d znanja jih razganja, je nekoliko šaljivo nagovoril župan dr. Bogdan Menih prisotne odličnjake. Pa vendar upravičeno. 15. junija so se v Vili Široko zbrali učenci obeh osnovnih šol, ki so bili vseh osem let odlični. Župan jih je ob tej priložnosti še posebej pohvalil in izrazil željo, da se pridno učijo še naprej, doštudirajo in se vrnejo nazaj v Šoštanj ter s svojim znanjem prispevajo k razvoju občine. Čestitke in zahvale so veljale tmh razrednikom, Ireni Aplinc, Jelki Koren, Francu Petku, Vidi Rehar, Miji Žnidar in Borisu Plambergerju za njihov prispevek k uspehu. In kdo so odličnjaki? Iz osnovne šole Karla Destovnika Kajuha so bili za svoj osemletni odlični uspeh pohvaljeni: Darjan Andrejc, Aleš Zula, Jasmina Kugovnič, Iza Napotnik, Mirjam^Kolar, Jana Ramšak, Zala Ročnik, Urška Delopst, Jana Skrobar in Jasna Šumnik. Na Biba Roeckovi šoli pa so se med odličnjake zapisali: Nikola Ivanovič, Katja Praprotnik, Nataša Toplišek, Dijana Jovičič, Nina Ledinek, Petra Movh, Katja Švare in Mojca Čebul. Ob tej priliki so se s svojimi raziskovalnimi nalogami predstavile tudi mlade raziskovalke. O prostovljnem delu ter njegovem pomenu so zbirale gradivo Petra Movh, Mojca Čebul, Katja Švare, o nasilju med vrstniki pa je naredila povzetke Janja Kotnik. Prav te raziskovalne naloge in spoznanje kako mladi samostojno razmišljajo, se lotevajo problemov in jih skušajo reševati, še bolj potrjujejo, da petice v redovalnici niso podarjene. MiKo Cvetka Tinauer nezakonito zasedla občinske prostore redsednica sveta KS v Šoštanj in direktorica podjetja Perspektive Cvetka Tinauer najprej ni plačevala najemnine, nato pa je nad krajevno pisarno na Trgu svobode 5 uredila pisarno za svojo privatno družbo Perspektiva spel kar v prostorih, katerih lastnica je Občina Šoštanj. Zaradi neplačevanja najemnine za poslovne prostore na Trgu svobode 12 je lastnica Občina Šoštanj poskušala dolg, ki po neuradnih podatkih znaša že prek milijona tolarjev, izterjati po sodni poti. Ker poravnava ni uspela, je okrajno sodišče v Velenju izdalo sodni nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov last Občine Šoštanj na Trgu svobode 12 v Šoštanju. Podjetje Perspektiva d.o.o., katerega direktorica je Cvetka Tinauer, je moralo prostore izprazniti v ponedeljek, 21. junija. Primopredaja med predstavniki podjetja in lastnico prostorov je bila uspešno izvršena. Toda že čez dve uri so predstavniki Sklada dela ugotovili, da so prostori, ki so jih uporabljali za delo z brezposelnimi delavci Tovarne usnja v prvem nadstropju stavbe na Trgu svobode 5, zasedeni s strani direktorice podjetja Perspektiva Tinauerjeve. Na Občini Šoštanj, ki je lastnica tudi teh prostorov so sporočili, da Cvetka Tinauer za omenjene poslovne prostore nima z lastnico sklenjene nobene pogodbe o najemu in je njeno ravnanje zato nezakonito. V. M. ČETRTEK, 24. JUNIJ 1999 ČETRTA SEJA SVETA OBČINE CIKE Osnutka odluka o zaključnem računu ter o proračunu občine Šoštanj sprejeta Zadnji dan v maju je bil namenjen četrti redni seji sveta Občine Šoštanj. In to namenjen v celoti. Seja je namreč trajala od 11.00 dopoldan do 22.00 ure zvečer, vmes pa... Vmes pa je bilo vroče. Dnevni red Po končanem usklajevanju so svetniki predlagan dnevni red razširili z dodatno točko statuti krajevnih skupnosti Gaberke, Skorno-Florjan, Lokovica in Zavodnje, tako da je obsegal enajst točk. Obravnava osnutka odloka o zaključnem računu za leto 1998 Osnutek odloka o zaključnem računu sta razložila župan in Aleksander Nežmah, svetovalec za finance. Razpravo svetnikov o tej točki so prevevale ostre polemike na račun občinske uprave s strani opozicije. Naj omenimo nekatere: Natek je hotel videti pogodbe o delu, Skornšek je pogrešal rebalans k vsaki prekoračitvi, po pričakovanju je Rezman odprl tematiko gozdnih cest in kulture, Tinauerjeva je zahtevala podrobno poročilo Nadzornega odbora, Vrtačnik pa je menil, da se dogaja kraja mestu Šoštanju. Na nekatera vprašanja je župan takoj odgovoril in opozoril, da se stvari preveč osebno razlagajo ter poudaril, da gre zgolj za sprejem osnutka, tako da so še vse pripombe možne. Osnutek odloka o zaključnem računu občine Šoštanj je bil kljub tajnemu glasovanju, ki ga je zahtevala opozicija, sprejet. Proračun težek milijardo in 14 milijonov Tudi obravnava osnutka odloka o proračunu občine Šoštanj ni prinesla počitka. Denar, koliko, kako, komu, zakaj, od kod... milijarda in 14 milijonov tolarjev vendarle ni kar tako. V predvidene prihodke so uvrščena tudi sredstva za demografsko ogrožene (8,5 mio), predviden kredit ekološkega sklada v višini 95 mio in dotacije ministrstva za okolje in prostor v višini 40 mio SIT. zato je planiran proračun nekoliko večji. Kako deliti denar, da bo vsem potrebam zadoščeno. Svetniki so se zavzemali za različna področja: Skornšek se je boril za ceste v Skornem, ker so nekatere v katastrofalnem stanju, Rezman je nezadovoljen nad količino denarja namenjenega za kulturo oziroma za delovanje društev, Natek pa se je zavzemal za izgradnjo tribun v športni dvorani. Vrtačnik je menil, da je dvajset milijonov za ureditev Trga bratov Mravljak premalo, Rogelšek pa mu je oporekal, da ni smiselno vsa sredstva koristiti na enem kraju. Osnutek proračuna je bil sprejet z javnim glasovanjem. In še zemljišče TUŠ Šesta točka z naslovom Sprejem sklepa o pridobitvi zemljišč na območju TUŠ je bila pri usklajevanju dnevnega reda s strani opozicije predlagana za umik, ker naj bi o tej temi stvari že dorekli na izredni seji. Naj ob tej priliki obnovimo dogodke. 21. maja je župan sklical tiskovno konferenco, s katero je želel prek medijev obvestiti javnost o pogovorih, ki tečejo okrog odkupa zemljišče TUS. Prisotne je seznanil tudi s pismom o nameri za skupen pristop k revitalizaciji s strani direktorja IUV g. Derganca, v katerem piše, da IUV v skladu s predhodnimi dogovori potrjuje namero, da celotno površino kompleksa IUV in obstoječe zgradbe z izjemo zgradbe usnjarne z zemljiščem, zgradbe OPUM in cca 5000 m2 zemljišča okrog objekta ponudijo v odkup Občini Šoštanj, kar naj bi pripomoglo k revitalizaciji tega prostora v skladp-z dolgoročnimi prostorskimi ureditvenimi načrti. Zupan je na tiskovni konferenci poudaril, da so delavci, ki so na čakanju, skrb lokalne skupnosti in da smo jim dolžni pomagati (malice, dejavnosti sklada dela, subvencioniranje stanarin). Zupan se je aktivno vključil v razgovore z direktorji večjih podjetij ter išče podjetja ali ljudi, ki bi pripeljali nove programe. Ni razloga zav sklic izredne seje, je takrat poudaril župan, saj bo problematika TUŠ-a točka dnevnega reda redne seje, ki bo 31. maja. Izredna seja je kljub temu bila že 25. maja in na njej je opozicija sprejela Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanja s Pohrastnikom. Izredna seja je burila duhove še nekaj časa, saj je veljalo vprašanje zakonitosti te seje. Zadeva TUŠ je bila kljub temu ponovno na dnevnem redu na redni seji. Na županov predlog je bil sprejet sklep o pridobitvi zemljišč na območju TUŠ. Postopek pridobitve zemljišč na območju TUŠ bo vodil župan in vsi trije podžupani. Razprava je bila kratka, po županovi obrazložitvi je razpravljal samo Rezman, ki ga je zanimalo, kaj je narobe s sklepi izredne seje. Vprašanja in pobude svetnikov Tinauerjeva je za ustanovitev občinske pisarne, ki bi urejala uradne dokumente za občane, ravno tako se zavzema za možnost brezplačnega pravnega svetovanja občanom. Pravna pomoč naj bi bila organizirana enkrat tedensko. Izpostavila pa je vprašanje kioska na Trgu svobode, kako daleč so že postopki za njegovo odstranitev. Gomhoc je opozoril na pešpot ob Paki in dal predlog za ureditev in osvetlitev, ter opozoril, da je od mosta do bloka na Aškerčevi cesti nastal odnos nabrežine, tako da pešpot ni varna. Cesar pa je izpostavil vprašanje avtomatskih železniških zapornic na prehodu na Koroški cesti. MiKo Svet občine Šoštanj ija za priznanja .. na podlagi Odloka o priznanjih občine Šoštanj (Ur. list Občine Šoštanj št. 7/96) objavlja || RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠOŠTANJ V LETU 1999 1. Ponudbe za podebtev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije. fizične in prav ne osebe. 2. Vrste priznanj v skladu s 3. členom odloka so: - častni občan - priznanje občine Šoštanj - plaketa občine Šoštanj 3. Priznanje se lahko podeli posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam. Priznanje se lahko podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino. 4. Priznanje se podeli za: dosežke, ki prispevajo h kvaliteti življenja občanovnn imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti. kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti. Priznanje se podeli tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih. 5. V letu 1999 so predlagana naslednja priznanja: - eno priznanje častni občan - dve priznanji občine Šoštanj - dve plaketi občine Šoštanj. 6. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje podatke: - naslov predlagatelja - naslov kandidata za podelitev priznanja - vrsta priznanja, za katerega se predlaga - utemeljitev predloga. 7. Predloge je potrebno poslati na naslov: Svet Občine Šoštanj, Komisija za priznanja. Trg svobode 12, Šoštanj do vključno 31.7.1999 s pripisom “Za komisijo za priznanja". 3. Komisija si pridržuje pravico, da po roku dospelih in nepopolnih predlogov ne ho obravnavala. Predsednica komisije Jožica Andrejc l. r. O SMRTI V času od 17. 5. do 21. 6. 1999 so umrli Janez SOLN, Levstikova 6, Šoštanj Frančišek LAZNIK. Zavodnje 69 Jožef GOLOBINJEK, Gaberke 174 Jožefa VRČKOVNIK, Topolšica 156 Ivan JURJEVEC, Skorno 19 POROKE V času od 17. 5. do 21. 6. 1999 so se poročili Anita PENŠEK, Cankarjeva 23, Šoštanj in Darko URBANC, Skorno 41a Andreja TAJNIK, Topolšica 52 in Slavko STAKNE, Topolšica 52 Marija in Damjan Veronika VAČ0VNIK, Ravne 199 in Srečko STROPNIK, Cesta talcev 1, Šoštanj Mateja ZAGER. Sercerjeva 20, Velenje in Sašo MEDVED, Topolšica 10 Marija POLAK, Gorenje 16a in Damjan ROŽIČ, Topolšica 103 c Lidija BRUMEN, Ravne 83 in Aleksander JAZBEC, Ravne 83 Veronika in Srečko Fikreta DEMIROVIČ, Cesta talcev 15, Šoštanj in Senad RAHMANOVIČ, Cesta talcev 15, Šoštanj Brigita HUDEJ, Lokovica 17 h in Peter ROBIDA, Topolšica 129 KRSTI V mesecu maju so bili krščeni Tomaž, Ema, Davorin, Anja, Katja, Rok. Patricija, Gabrijela, Barbara, Izidor, David, Boris, Domen, Anja, Rok in Jaka. Srečanje županov na Šentvidu V začetku poletja so sc na Šentvidu nad Zavodnjami na delovnem srečanju sestali župani občin Šoštanj, Crna na Koroškem in Velenje, Menih, Stakne in Meh, ter poslanec državnega zbora Jakob Presečnik. Tema pogovora je bila cestna povezava med Šaleško dolino in Koroško. Dela na cesti, ki poteka od Šoštanj prek Šentvida do Crne in je za prebivalce obeh pokrajin izjemnega pomena, trenutno mirujejo. Pri delili je bil letos na severni strani nadoknađen zaostanek iz lanskega leta. Ta prometna povezava se financira iz državnega proračuna, zato bosta sosednja župana Šoštanja in Crne poskusila pridobiti nekaj sredstev tudi v letošnjem proračunu. Presečnik, ki je predsednik parlamentarne komisije za infrastrukturo, je na pobudo županov organiziral sestanek na Republiškem uradu za ceste v Ljubljani, kjer sta se Menih in Stakne včeraj srečala s predstavniki vlade. O uspešfiosti teh prizadevanj bomo lahko poročali, ko bo sprejet državni |lroračun in ko se bodo dela na najkrajši prometni povezavni s Koroško nadaljevala na obeh straneh. U.M. DRUŽENJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI V četrtek, 24. junija, na predvečer praznika državnosti, občinski odbor SDS Šoštanj vabi, da obnovimo veselje, ki smo ga nosili v srcu pred osmimi leti, ko smo dosegli osamosvojitev. V počastitev dneva državnosti bodo v sejni sobi občine Šoštanj skupaj z dr. Borutom Korunom, ki je bil v času osamosvojitve predsednik občinskega Demosa, sedaj pa predsednik Gibanja 23. december, razmišljali o pomenu in zavedanju samostojnosti naše države Slovenije. Vabljeni vsi prijatelji. B. M. KIOSK SADJA IN ZELENJAVE V rokah drugega gospodarja Vprašanje kioska, ki stoji na Trgu svobode in ponuja mimoidočim pogled na prazne police, ki so nekdaj ponujale sadje in zelenjavo, se je premaknilo z mrtve točke. Po besedah Sonje Novak, pristojne za okolje in prostor na Občini Šoštanj, so kandidaturo za najem prostora vložili trije kandidati. Pravice do uporabe prostora je dobila Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Sam kiosk je prejšnji lastnik že prodal. Na Kmetijski zadrugi so navezali stike z novim lastnikom in bodo kiosk odkupili, kaj pa bodo z njim naredili, še razmišljajo. Kmetijska zadruga bo na tem prostoru verjetno ponudila sadje in zelenjavo, vendar razmišljajo, da bi namesto starega kioska postavili drugega, bolj estetskega in dopadljivega okolju. MiKo Policijska !.. Modro bela kronika Vlomi v tovarno usnja Dne 6.6.1999 je na Policijsko postajo Velenje poklical varnostnik Tovarne usnja Šoštanj in povedal, da je pri obhodu objekta opazil, da je neznanec vlomil v šivalnico. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da si je neznani storilec prilastil nekaj oblačil. V zvezi tega kaznivega dejanja storilca še iščemo. Dne 14. 6. 1999 je prav tako na Policijsko postajo Velenje poklical varnostnik Tovarne usnja Šoštanj in povedal, da je bilo vlomljeno v halo konfekcije v TUŠ-u. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da si je neznani storilec prilastil več kosov oblačil. Tudi v zvezi tega dejanja storilca še iščemo. Vlom v ESO KIKO Dne 5.6.1999 ob 3.12 je na Policijsko postajo Velenje poklical budni občan in naznanil, da je slišal razbijanje na objektu ESO Kiko. Na kraj so takoj odšli policisti, ki so ugotovili, da je vlomljeno v omenjeni objekt. Stoni ec, ki so vlomili v objekt, so |K)]ieisti zalotili na strehi zgradbe. Sledi kazenska ovadba. Pri vlomu odtujen KZM Dne 31. 5. 1999 je na Policijsko postajo Velenje poklical V. M. iz Šoštanja in povedal, da je opazil, da mu je neznani storilec vlomil v garažo in iz nje odtujil kolo z motorjem. Policisti so na kraju ugotovili, da je neznani storilec odtujil kolo z motorjem znamke Tomos avtomatic A35 Sprint. Sledi kazenska ovadba. (HM, 24. JUNIJ I9M 120 LET NUDENJA POMOČI ak naslov so dali šoštanjski gasilci svojemu biltenu, ki so ga izdali ob praznovanju 120-letnice ustanovitve. Bilten je delno povzetek kronik, ki jih je društvo izdalo ob svoji 100- in 110-let-niei. Poseben poudarek pa so dali zadnjim desetim letom dogajanj v društvu, saj so bila tudi zaradi sprememb v naši družbi ta zelo pestra. Kot nam je povedal avtor biltena, Danilo Čebul, so kroniko dopolnili še z zanimivimi podatki, do katerih so prišli šele v zadnjem času, čeprav se nanašajo na prejšnja obdobja. JAVNA VAJA, SVEČANA PARADA IN SLOVESNO PRAZNOVANJE tudi iz cele Slovenije in celo iz Hrvaške in Avstrije. Najprej je zbrane nagovoril šoštanjski župan Bogdan Menih, nato pa še predsednica Gasilske zveze Velenje Helena Brglez. Oba sta poudarila pomembnost tradicije gasilstva, saj je društvo najstarejše v naši dolini. Podeljena so bila mnoga priznanja Gasilske zveze Slovenije, pa tudi društvena priznanja. Nato so v pozdravnih besedah gostje izrazili svoje želje ob visokem jubileju. Njihova skupna misel pa je bila: gasilska ideja je prava ideja, kar potrjuje pretečenih 120 let z lepimi željami še za naslednjih 120. Popoldne so priredili veličastno parado, nato pa še zabavo pod šotorom. Vsem lepim željam in čestitkam ob jubileju se pridružujemo tudi mi. M. L. d kar je prvi človek spoznal uporabnost ognja, je spoznal tudi njegovo razdiralno silo. Ko se je začel zaradi varnosti združevati v naseljih, pa je ogenj, ki je nenadzorovano plenil, postal skupni sovražnik. Zaradi lesa kot pretežnega gradbenega materiala je bil še bolj nevaren. Zato prvi poskusi organiziranega gasilstva segajo že v antične države in nato srednji vek. Tudi v naši dolini so že kmalu začutili potrebo po skupni obrambi pred rdečim petelinom. Zato so zaslužni možje »staknili glave« in ustanovili, sicer nemško, gasilsko društvo. Društvo seje razvijalo in postalo kmalu slovensko. Na tem mestu ne bomo obnavljali zgodovine društva niti omenjali imen vseh zaslužnih članov društva, ki neprenehoma, brez večjih nihanj in padcev (celo med vojno) deluje že 120 let. Vse to so sami najbolje opisali v svojem biltenu. Na svojo obletnico so se temeljiti pripravili. Nešteto prostovoljnih ur dela je bilo potrebnih, da so dodobra prenovili gasilski dom, delno so obnovili ostrešje, vzidali nova okna, prenovili fasado in še kaj. Kot je povedal predsednik Jože Skrbot, ima društvo sedaj okrog 100 članov, od tega skoraj 50 operativcev, pa tudi 40 članov gasilske mladine. Poveljnik je Leon Stropnik. Imajo sodobno opremo, za katero gre zahvala tudi njihovemu sponzorju - Termoelektrarni Šoštanj. V načrtu pa imajo tudi nabavo avtolestve, ki je za naše mesto neobhodna. Poudaril je, da se klasično gašenje umika drugačnim načinom gašenja, predvsem pa reševanja, pa tudi posredovanja pri poplavah in ekoloških nesrečah. V petek, 18. junija, so izvedli v centru Šoštanja demonstracijsko vajo, v soboto pa je bila najprej slavnostna seja, nato pa parada in zabava. Slavnostne seje so se udeležili mnogi gasilski gostje iz sosednjih društev, pa Tokrat smo se z našo anketo oglasili pri jubilantih gasilcih in jih povprašali, kaj jih je pritegnilo v gasilske vrste Leon Stropnik, poveljnik PGD Šoštanj: V gasilske vrste me je pritegnilo predvsem humanitarno poslanstvo. Ko pa si že v društvu, se spletejo tudi tovariške vezi, ki so trajne. Kot gasilec se lahko tudi izobražujem, kar mi je še posebej všeč. Martin Turk, veteran: Gasilec sem že od svojega 14. leta, to je 56 let. Gasilec je bil že moj oče. Med vojno smo organizirali mladinsko desetino in postal sem desetar. Pozneje sem naredil šolo in dosegel častniški čin. Gasilka je tudi moja žena. V začetku sem šel v gasilske vrste zlasti zaradi prijetne družbe. Rozalija Mlakar, referentka za žene: V gasilske vrste sem vstopila v Tovarni usnja. Pritegnilo me je predvsem človekoljubno načelo pomagati pomoči potrebnim. Pozneje sem bila odsotna, sedaj pa sem članica PGD Šoštanj že več kot 20 let. Gasilec pa je tudi moj mož. A Maks Kvas, dijak: Član društva sem dve leti. Mislim, da mladi tudi danes k ~ 1 še vedno lahko najdejo v društvu dejavnosti, ki so jim P blizu. Všeč mi je tudi druženje v društvu, gasilec pa je tudi moj oče. JTf Toplina srca zapolnjuje osamljenost (i hvi, N ačrtovanje javne skrbi za staro prebivalstvo razvija tako pomoč, ki omogoča, da stari ljudje čimdalj ostanejo doma. Včasih pa je le potrebna preselitev v dom. Sprejem v dom pa v resnici pomeni veliko več kot le preselitev iz enega v drugi kraj. Star človek doživlja stisko in čeprav so občutki pretežno negativni, se večina ljudi prilagodi na dom po dokaj kratkem času. Občani Šoštanja so vezani predvsem na dom za varstvo odraslih v Velenju. V tem domu se bo vsak varovanec čutil sprejetega in bo imel čustveno podporo. Dom je prijetno in funkcionalno opremljen, poseben dar pa je osebje, ki ima poleg strokovnega znanja tudi srce za resnično sožitje med ljudmi in generacijami. V počastitev mednarodnega leta starejših so od 7. do 15. junija organizirali Teden starejših občanov s programom, v katerem so varovanci sodelovali na športnih, kulturnih ali le družabnih prireditvah. Poleg gostujočih skupin je večkrat zapel domski pevski zbor Kraguljčki, kaj vse zmorejo tudi stare in tresoče roke, pa je pokazala občudovanja vredna razstava ročnih del varovancev. Vse, kar se je dogajalo, je izžarevalo veselje do življenja. MaM UGODNO!!! O gasilstvu nasploh in o šoštanjskem društvu je napisal prispevek tudi župan Bogdan Menih in poveljnik poveljstva občine Šoštanj Boris Lambizer. Bilten je lično opremljen z barvnimi fotografijami. Na koncu so dodana imena pokojnih tovarišev, ki se jih v društvu s hvaležnostjo spominjajo. Lahko rečemo, da je bilten primerno obeležje visokega jubileja šoštanjskih M. L Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila: do enega leta. Pogoj je: - da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubjanske banke. Izhodiščna obrestna mera: ■ 6 ■ mesečni EURIBOR + 2,28 % za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 8995 220 ali 8995 223. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OD IDEJE DO PODJETJA Blues - podjetje invalidov * Skupina Zimzelen na prijateljskem srečanju. ot po celi državi, tudi v naši občini gospodarstvo ne napreduje in mnoga podjetja propadajo. Zato je toliko bolj razveseljivo, ko slišimo za podjetje, ki dobro napreduje. Eno takih podjetij je BLUES, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Da bi kaj več izvedeli o njihovem razvoju, smo obiskali njihovega direktorja Jožeta Angelija. Mladostne izkušnje Rade volje nam je povedal marsikaj zanimivega o sebi in podjetju. Da je že kot mlad fant postal delovni invalid in tako življenje invalidov pozna zelo dobro. Videl je, da se s to problematiko nihče ne ukvarja oziroma premalo. Mnogo invalidov si zaman prizadeva, da bi se zaposlili in si s tem povrnili dostojanstvo z občutkom, da so družbeno koristni. Ni dovolj, da invalidu zagotoviš finančno pomoč, naučiti se mora s svojo invalidnostjo živeti in biti ustvarjalen. Ustanovitev podjetja Da je to možno, je dokaz sam gospod Angeli, ki se poleg tega, da skoraj ves svoj prosti čas posveti podjetju, ukvarja tudi s športom in planinarjenjem. Ideja o podjetju se je porodila že zdavnaj, leta 1990 pa je prišlo do ustanovitve - registracije. Ze leta 1994 so odprli lastno maloprodajno trgovino REHA v Velenju. Proizvodne prostore, ki so jih imeli v najemu, so sedaj odkupili. Velik poudarek pa dajejo tudi lastnemu razvojnemu oddelku. Danes uspešno in kakovostno V podjetju je sedaj zaposlenih 110 ljudi, od tega 55 invalidov. Proizvajajo pečniške tečaje, perlane grelce, plastične komponente za belo tehniko. Leta 1996 so pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Razvili so lastno orodjarno, trenutna pridobitev pa je lesni obrat. Gospod Angeli meni, da je pomembno, da se zakonodaja na področju gospodarstva ne bi preveč spreminjala, saj sicer ni mogoče dolgoročno načrtovati, kar je osnova vsakega dobrega poslovanja. Važno je tudi, da so vsi zaposleni motivirani za uspeh podjetja. Ko je bil na obisku v naši dolini predsednik države Milan Kučan, je obiskal tudi podjetje Blues, kar je svojevrstno priznanje delu tega kolektiva. Ob tem obisku so natisnili lične zgibanke, ki prikazujejo osnovno dejavnost podjetja po kronološkem redu in tudi nekaj grafičnih prikazov uspešnosti. Gospod Angeli nas je prepričal, da uspeh ne more izostati, če se dobri ideji in močni volji pridruži pogum ter delavnost. Prepričani smo, da bomo o njihovih uspehih še slišali! Marija Lebar o mraj.jiiji« K K L 1 r u i i j i MJ LJUBEZEN ZDRUZI VSE LJUDI * ulturniki OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj so se 27. maja z mentorji udeležili srečanja s sovrstniki v avstrijskem Deutchlandbergu. Namen tega srečanja različno govorečih je bil seveda izmenjava izkušenj na kulturnem področju, predvsem pa prijetno druženje in medsebojno spoznavanje. Po prisrčnem sprejemu v tamkajšnji šoli so se mladi razdelili v več skupin glede na interese. Ukvarjali so se lahko z igro in telovadbo, spoznavali zgodovino Deutchlandberga v sliki in besedi - v angleškem jeziku, imeli so nemško-angleški tečaj za začetnike, lahko so se poskusili v gledaliških sposobnostih - v angleščini, zaplesali so folklorne plese. Ogledali so si še druge znamenitosti kraja, predvsem grad in lepo okolico Deutchlandberga. Proti večeru so po kratki skupni vaji izvedli še koncert obeh pevskih zborov, na katerem so skupaj zapeli ln da schon Fruhjahrszeit v nemščini in Naj ljubezen združi vse ljudi v slovenščini. Dežne kaplje niso preprečile, da bi se začeto prijateljstvo ne utrdilo. Ob slovesu so si obljubili, da bodo v prihodnosti vse skupaj še ponovili. Jožica Andrejc Ta dan nam bo ostal v spominu Čakala nas je množica otrok, ki so nas veličastno sprejeli. Ze takrat so se začele med nami prepletati vezi. Skupaj smo se napotili v šolo, kjer smo se lahko udeležili različnih dejavnosti. Ker pač ne govorimo istega jezika, smo se sporazumevali v angleščini. Spoznali smo nove prijatelje in si z njimi izmenjali naslove. Na gradu, kjer je šola za gospodinje, so nas pogostili z odličnim kosilom. Pika na i je bila seveda sadna kupa. Po ogledu mesta in okolice smo zvečer združili moči s pevci gostitelji in občinstvu pokazali, kaj zmore prijateljstvo med pripadniki različnih narodov. Mateja in Jasna Kakšno prihodnost nani bo prinesla kresna noč? mo sredi meseca češenj in v misli se nam ob češnjah nehote prikrade rek Vid, češenj sit! Poletje se je začelo, prvih češenj smo se že najedli in kmalu bo sonce doseglo vrh svoje poti. Kmalu ho tu kresni dan, ki velja iz starega izročila za najdaljši dan v letu, čeprav je koledarski najdaljši dan v letu že prej. Praznovanje kresa je pravzaprav večer pred 24. junijem in s tem dnem oziroma večerom so povezani številni običaji in vraže. Naši predniki so po izročilu na ta večer okrog kresnega mlaja zakurili kresni ogenj in iskali čudežno praprotno seme, ki bi tistemu, ki ga na ta dan nosi v oblačilu, podarilo čudežno moč razumevanja govorice živali; vemo pa tudi, da se v tej noči podijo naokoli coprnice. V Šaleški dolini je nekdaj veljalo, Portret učiteljice M ti vseeno, ko odhajaš temi besedami me je gospa Tea Devič pospremila iz učilnice. Bil je vroč junijski dan, ki je že obetal počitnice, vendar se ga je še držal neizogibni vonj krede, zvezkov in malice, zavite v prtiček, bolj ab manj skrbno spravljene v šolski torbi. Nekako zbegano sem se poslovila od nje, del mene je še vedno sedel v učilnici 2. a razreda OS Bibe Roecka, kjer sva z učiteljico Teo ostak sami po koncu pouka. Otroci so se razbežak z običajnim vikom in krikom, s sproščenim pozdravom v slovo. Prostor je dajal vtis sproščenosti, nič strogo, nič šolsko, in učiteljica pred menoj tako malo učiteljska. Pa vendar je to njeno zadnje šolsko leto. Po 35. letih se poslavlja od svojih ljubih učencev, od svojih rožic, kot jim pravi. In o svojem razredu govori kot o vrtu, ki ga zakvamo in negujemo, da nam obrodi. Če damo otrokom znanje, jih pravilno usmerjamo in jim pomagamo, bo naš trud poplačan, vrt bo poln pisanega cvetja. Ponuditi jim moramo toplino, nežnost, jim prisluhniti, mi učiteljica Tea da odgovor na nezastavljeno vprašanje in najin pogovor steče brez zadrege. 0 šok sva se pogovarjak, o učencih in o njej kot učiteljici. Vse drugo sva pustik vnemar, dragih stvari se nisva dotaknik. Ne kažete podobe utrujene učiteljice. Sprejeli ste me s toplim stiskom in nasmehom ter živo iskrico v očeh. Od kod vam toliko energije, po tako dolgi in težki poti učiteljice? Kadar govorimo o težkem in odgovornem učiteljskem po-kkcu, ne smemo misliti, da je nekdo po pokkcu učitelj. Pomembnejši je njegov človeški lik, ki tiči v globini njegove osebnosti in ji daje kce. S tem likom sveti drugim in deluje nanje. Tako sem vplivala na učence in jih obkkovala v pozitivne osebnosti. Nikok nad nikomer nisem obupala, v vsako drobno pozitivno iskrico sem verjela in to tudi povedala. Vzgajala sem jih tako, da so se otroci naučik ceniti in imeti radi samega sebe ter s tem sprejemati in imeti radi sebe v dragih in druge v sebi, kar je še kako pomembno za celovit razvoj nekega otroka. Ta otrok naj bi zrasel v humanega celovitega, harmoničnega človeka s primerno samozavestjo. Spornim na vse moje učence so topk in srčni in zelo jih bom pogrešala. Večkrat so otroci in starši začutili drugačnost v vas, drugačen pristop do učnega mičrta? Res je, da sem učiteljica, ki ji ni mar slepa poslušnost, balastnost učnega načrta, birokratski odnos do sočloveka in predvsem vladanja nad otroki z iskanjem neznanja. Z njimi in za njih sem bila s srcem, to sem dokazovala z materinsko, duhovno, moralno in etično vzgojo. V otrocih, še tako plašnih, vase zaprtih, občutljivih in uporniških, sem uspela zbuditi in zgraditi bogat čustven svet, samozavest in samozadostnost kot temelj in vrednoto, da je resnično pravo tekmovanje, ld je vredno truda tekmovanje s samim seboj. Ob vsem tem pa sem pripomogla tutk k doseganju lepih učnih uspehov s sproščeno, tudi humorno komunikaicjo in uspešno motivacijo. Upam, da sem jim s tem ponudila šolo kot drugi dom. Tekom dolgih let poučevanja ste bili verjetno tudi mentorica mladim učiteljicam. Kaj ste jim skušah dati iz svojih izkušenj in pogledov na učiteljski poklic? Bila sem deležna tudi odgovorne mentorske naloge. Na praktikante me vežejo lepi spomini, saj so v veliki večini sprejemak moj stil poučevanja in se zlasti navduševak nad izbranimi metodami in oblikami dela, kjer je bil poudarek na upoštevanju in specifičnosti posameznega učenca. Zaupali ste mi, da sta vaša priljubljena pesnika Minatti in Pavček. Verjetno je treba res samo veliko preprostih besed, da zbmliš v človeku duhovne in kulturne vrednote. Da, s preprostimi besedami, s preprostimi dejanji se učiš življenjskega kodeksa. Po končani Pedagoški akademiji, smer specialni pedagog ste delati 22 let kot specialni pedagog mi OSPP v Velenju, nato pa 13 let kot razredna učiteljica na OS Bibe Roecka. Bogate izkušnje ste verjetno delili tudi kot družbeno aktivna delavka. Da, pohvalim se lahko z najvišjim nazivom v osnovnem šolstvu, svetovalec. Moji pedagoški uspehi so bili nagrajeni z občinskimi iti repubkškimi pohvalami za požrtvovalno delo z mladimi. Aktivna sem bila predvsem na kulturnem področju, kjer sem vodila dramski krožek in bila nagrajena z Napotnikovo bronasto značko. V moji zbirki je tudi občinsko pedagoško Sikhovo priznanje. Ponosna sem tudi na sodelovanje v projektu Prenova OŠ, s svojimi novitetami sem sodelovala pri demonstraciji integriranega pouka, ki je bila objavljena v knjigi Iz prakse za prakso leta 1993. Doseženih uspehov ste nedvomno veseli, vendar sem iz pogovora z vami začutila nekaj drugega. Da. Predvsem si ob zadnji prelomnici v življenju nekega pedagoškega delavca želim, da me učenci ne bi pozabik, da bi se vračah k meni po lepo besedo in topel dober dan. To je pravzaprav zame največji življenjski uspeh. Slovo me dela otožno, rada bi zaustavila čas, pa se ne da. Lahko ponovim potovanje na Malto, tudi na Triglav se bom še povzpela, nikoli več pa se ne bo vrnil čas, ki sem ga preživela s svojimi ljubimi učenci. Ob zaključku najinega pogovora sem se spomnila neke zgodbe. V Ameriki (pa saj ni važno kje) so delali analizo o možnostih ljudi, ki so odraščak v nemogočih pogojih in praktično niso imek upanja na uspeh. Po določenem obdobju so jih znova poiskak in presenečeni ugotovik, da jih je večina uspela. Z redkimi izjemami so poštah ugledni ljudje, vsi pa so na zastavljeno vprašanje, kako je to mogoče, odgovorih: Imeti smo dobro učiteljico. Poiskak so učiteljico in na vprašanje, kako ji je to uspelo, jim je še vedno vedra in čila odgovorila. Veste, je rekla, svojim učencem sem dala vedeti, da jim zaupam in jih imam rada. MiKo KAJ «HO V ZGODNJEM POLETJU da se bosta fant ali dekle odselila še isto leto v smer, kamor se cokla pri padcu obrne: če se obrne v hišo, ostane pri hiši še leto dni, če se obrne proti vratom, se odseli. Dekleta pa so včasih v naši okolici vedeževala tudi s koprivami. Na kresni večer je dekle koprivo osolilo. Kamor je bil vrh drugo jutro nagnjen, v tisto smer se bo omožila ali pa bo šla služit. Za konec pa še nekaj vremenskih in drugih rekov v zvezi s kresom, ki jih je, kakor je pričakovati, kar precej: Ce kres deži, orehov ni. Kakršno je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. Do kresa suknjo oblači, po kresu pa jo s seboj vlači... Veliko veselja ob poslušanju skrivnostih govoric in da bi dekleta koprive čim manj opekle! J. P. Novosti Kriminalka Minette Walters Temna soba bo najbrž najbolj brana knjiga v mesecu juniju. Tisti, ki radi segate po knjigah filmskih uspešnic, boste našli delo Patricie Highsmith Nadarjeni gospod Ripley. Novost je tudi uspešnica pisateljice Laure Esquivel Kot voda za čokolado ter iskano branje pisateljice Helen Fielding Dnevnik Bridget Jones. Mladi vseh starostnih stopenj lahko prebirajo dela Cristiana Bienieka Poljubi me!, Giidrun Pausewang Dam ti še eno priložnost Bog in Gorana Gluviča Brcanje v glavo. Za tiste najmlajše vsak mesec izide lepo število slikanic. Morda bi v tem mesecu omenila le slovensko pravljico Zlatorog, ki je opremljena s čudovitimi ilustracijami. Vsem, ki radi kaj postorite sami, priporočani knjigi Franza Kisslinga Izdelajmo sami in Thomasa Porcheta Dela v hiši. bi kaj ste najraje prebirali v mese- cu maju. Največkrat je Itila izposojena knjiga Davida Pelzerja Izgubljeni fant, nato Johna Le Carreja Krojač iz Paname in seveda vsa dela, ki nosijo naslov Kurja juhica. Mladi so radi posegali po delih Ferija Lainščka Aljaž Najša, Jožeta Rodeta Zakaj je prišla Nevija in Cristiana Bienieka Poljubi me! Čudovite ilustracije Mojce Cerjak so pritegnile naše malčke v pravljici Zlatorog. Ljubitelji domače literature pa so si najpogosteje izposodili Ivana Sivca Mojih prvih petdeset in Gustava Šiliha Nekoč je bilo jezero. Naj spomnimo, da bo Knjižnica v Šoštanju v poletnih mesecih odprta le dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih od 12.30 do 18.30 ure in oh petkih od 9.30 do 14.30 ure. Veliko prijetnih uric ob branju. 20. EX TEMPORE 20. junija je bila v novem muzeju premogovništva Velenje že dvajseta prireditev Ex tempore, ki jo ob prazniku rudarjev že tradicionalno organizira Premogovnik Velenje. Tema likovnih stvaritev je bila vpeta v videnje življenja naše doline oziroma vstopa v novo tisočletje. Razstava je po besedah idejnega vodje Stojana Spegla še toliko bolj zanimiva, ker je postavljena v avtohtonem okolju in tako celo v evropskem merilu ena redkih. V ožji izbor je prišlo 64 del, nominiranih pa je bilo 14. Po besedah predsednika strokovne žirije Mirka Juterška je bila odločitev zelo težka. Se posebej težko, a vendar strokovno, je bilo odločati med deloma, ki sta bili višje rangirani. To sta bili deli Alojza Za volovska in Aleša Zavolovška. Med deli, ki so prišla v ožji izbor, so bila razstavljena tudi dela šoštanjskih umetnikov. Franc Ravnjak razstavlja delo Histerija ob koncu tisočletja, Ivan Kolar Premogovnik Velenje -soočanje energij, Roman Skornšek Skupni uspehi in Andrej Krevzelj Anatomija jezera. Domači umetniki so s svojimi deli pustili pečat v celotni tematiki razstave. MiKo V Šoštanj« pa nič M iha je, kolikor so mu dopustile ne več rosno mlade noge, hitel po pločniku. Od samega hitenja je bil ves poten. Vsak dan je imel kaj na sporedu: sestanek društva invalidov, odprtje razstave v galeriji, kegljanje, obisk proslave tabornikov, gasilska vaja v mestu in še več takega. Komaj je že dohajal samega sebe in je trdil, da se bo enkrat srečal sam s sabo. Sedaj je hitel v gasilski dom, da se preobleče iz svečane uniforme, v kateri je sodeloval v paradi, v delovno gasilsko obleko, da bo pomagal pospraviti po veselici. Ob misli na parado ga je pri srcu zbodlo. Gasilci so se potrudili, prišli so iz vseh krajev naše doline. Zgledno so predstavili članice, člane, mladino, gasilsko tehniko. Vse je bilo »super«, le nekaj je manjkalo. Šoštanjčani se za parado niso kaj veliko zanimali, kot da bi gasilci bili gasilci le tako, sami sebi v veselje in ne v pomoč svojemu bližnjemu ob vsaki priliki. Pa so gasilci na srečo ljudje, ki ne kuhajo zamere, kojih bodo krajani potrebovali, bodo spet pripravljeni. »Hej, Miha, kam pa hitiš?« ga je ogovoril znanec, ki je sedel na klopci. »Prisedi malo, bova katero rekla, ko je tak dolgčas!« Miha je prisedel. Dve minuti gor ali dol, je rekel sam sebi. »Lojz, kaj pa ti tukaj delaš?« »Vsak dan sedim na tejle klopci in čakam, da bi se v Šoštanju kaj zgodilo, pa čakam zaman,« je ta odgovoril. Miha se je začudil: »Čudno, jaz pa komaj »folgam«! Zdajle tečem iz gasilske parade. Zakaj pa nisi prišel pogledat?« »Ah, gasilci v paradi so dolgočasni, bolje jih je gledati, kadar gori in letajo in se derejo drug čez drugega in so vsi mokri! Takrat je pa res zanimivo!« Miha se je brez komentarja poslovil in odhitel dalje. M. L. Gostišče Pri fidi Zavodnje kan lir Pri llili Šoštanj MIZARSTVO JURKOVNIK JANKO, s.p. Ravne 95 b Šoštanj tel.& fax: 063 893 019 Izdelujemo stopnice in notranjo opremo iz lesa. TRGOVINA vunenu Stropnik s.p. Skonto 40 f, Šoštanj tel: 063 881 276 Se piifmAČcma- §oÄve fintai Delopst lože s.p. Topolšica 107c Topolšica Trgovina “Pošta Stropnik Franc, s.p. Ravne 21 Šoštanj Avtoshop M et leče 10 Šoštanj tel.: 063 882 283 STEKLARSTVO ŠOŠTANJ Škorjanc Ivan s.p. Trg bratov Mravljak 6 Šoštanj tel: 063 882 201 «ÉlRMAN Čevljarstvo, trgovina Miran lrman s.p., Trg bratov Mravljak 8, Šoštanj $ Iskreno čestitamo ob dnevu državnosti in Šoštanj Za obisk se priporočamo! priporočamo naše t Občanom občine Šoštanj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti! Proizvodnja Rednak Florjan 37, Šoštanj Trgovina Rednak Stari trg 35, Velenje Gostišče “POD KLANCEM” Kotnik Ravne 193, Šoštanj tel: 063 893 411 ANGELI BLUES® podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov d.o.o. Družmirje 20, Šoštanj PROIZVODNI PROGRAM: - PROIZVODNJA TEČAJEV ZA BELO TEHNIKO - PROIZVODNJA PERLANIH GRELCEV -PROIZVODNJA MAGNETNIH TESNIL -ORODJARSTVO -PREDELAVA LESA OKREPČEVALNICA GREBENŠEK Kvas Jožica s.p. Bele Vode 2 Šoštanj tel: 063 892 373 Ob dnevu državnosti čestitamo vsem občanom. Se priporočamo za obisk! TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ v STRAN o ,24. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE mastitisu in somatskih celicah je bilo spregovorjenih in napisanih že veliko besed, a pojav mastitisa ali somatskih celic v mleku še vedno kar prepogosto spremlja rejo krav molznic. Zaradi pojava mastitisa ima rejec za 43 % stroškov, ker namolze manj mleka. Neuporabno mleko predstavlja 16 % stroškov, storitve veterinarja 18 % in dodatna nega krav 23 %. Na obolelost krave z mastitisom v veliki meri vpliva postopek molže, molzni stroj in življenjsko okolje krav molznic. Ob umivanju seskov uporabljajmo papirnate brisače. Če seski niso umazani, jih samo obrišemo s suho papirnato brisačo. Ne smemo pozabiti na odvzem prvih curkov, kjer lahko takoj opazimo spremembe v mleku. Ko natikamo molzne enote, bodimo čimhitrejši in na koncu molže ne vlecimo enote navzdol, saj to slabo vpliva na seskove kanale. Krave imajo rade monotono in enolično molžo, zato je pomembno, da je molznik vajen molže, ne pregrob, saj ob problemih pri spuščanju mleka lahko pričakujemo tudi več mastitisov. Molzni stroj z nepravilnim vakuumom in pulzom lahko poškoduje seske. Med molžo naj bi bil vakuum na sesku 40 kPa, kar lahko preveri serviser med molžo. Pogosta napaka mlekovodov v molziščih je premajhen premer cevi. Ce imamo štiri do pet molznih enot, naj bo premer mlekovoda 50 mm. Padec mlekovoda mora biti 1 cm na 1 m dolžine. Sesne gume so boljše mehkejše. Krave se dobro počutijo v hlevu, ki je zračen. Kakovostna ventilacija vpliva na zmanjšanje števila somatskih celic in zmanjša se pojavnost mastitisov. Ležišča v hlevih proste reje naj bodo dolga vsaj 2,2 do 2,4 m in široka 1,2 do 1,25 m. Če krava pušča mleko v ležišču, ga čistimo dvakrat dnevno. Tuji strokovnjaki priporočajo tudi razkuževanje boksov z apnom vsak teden ali vsak drugi teden. S preventivnimi ukrepi, kot so redni servisi molznega stroja, dober molznik, dobra higiena pri molži in v hlevu, dobra ventilacija in ustrezen način vhlevljanja, lahko zmanjšamo število mastitisov. Zelja vsakega rejca krav molznic je, da bi namolzel čimveč mleka. Pri tem ima velik pomen prehrana krav molznic. Ko želimo povečati mlečnost iz 6000 - 7000 1 mleka na 8000 1 in več, moramo vedeti tudi, kje v prebavilih se določeno hranilo izkorišča in kako hitro se razgrajuje. Temu sledi fazno krmljenje krav, ki upošteva ustrezno količino in vrsto beljakovin ter energije v vsakem obdobju laktacije. V fazi 1 od telitve do 12. tedna laktacije je žival v “prehranski luknji”, ko ob najustreznejšem obroku črpa telesne rezerve. V tem obdobju je nujna izdatna oskrba živali z glukozo, ki nastaja iz škroba (npr. koruza, žita). V fazi 3 (od 29. do 44. tedna) pa mora žival dobiti energijo pretežno iz travne silaže. Holandci priporočajo, da je obrok v 1. fazi sestavljen iz 3/4 koruzne silajte in 1/4 travne silajte, v 3. fazi pa obratno. Če je v obroku 2/3 koruzne silaže in 1/3 travne silaže, v močnem krmilu ni potreben škrob iz koruznega zrnja. V povprečju priporočajo obrok za visokoproizvodne krave (več kot 30 1 mleka, prvesnice več kot 25 1 mleka) sestavljen iz 60 % koruzne silaže in 40 % travne silaže. Za krave z nižjo proizvodnjo pa naj bo obrok sestavljen iz 40 % koruzne silaže in 60 % travne silaže. Tak obrok je običajno še dopolnjen s suhimi pesnimi rezanci, sojinimi tropinami, silažo iz koruznega zrnja (+ storži) in minerali. Naslednji problem so beljakovine, ki jih je predvsem v poletnem obdobju preveč v obroku oziroma kravam primanjkuje energije. Z merjenjem sečnine v mleku lahko hitro ugotovimo, ali dajemo kravam usklajen obrok ali ne. Visoka sečnina v mleku pomeni velike izgube dušika, nizka sečnina v mleku pa pomeni usklajen obrok. Kot optimalna vsebnost sečnine v mleku velja 20 do 30 mg sečnine / del mleka. Za izravnavo obroka, ki vsebuje travno silažo ali pašo ali prilast, so zelo uporabni suhi pesni rezanci. Maksimalna količina zaužitih suhih pesnih rezancev je lahko 4,25 kg (5 kg suhe snovi). Ob dokrmljevanju krav poleti s suhimi pesnimi rezanci ob poskusih ni prihajalo do povečane vsebnosti sečnine v mleku. Prehrana visokoproduktivnih krav zahteva veliko znanja, truda in natančnosti rejca, da izpolni vse zahteve takšnih živali. V nasprotnem primeru se zgodi, da jo moramo dosti prezgodaj izločiti iz črede. Lidija Diklič, inž. kmet. ŽIVLJENJE Simbol slovenstva - lipa lovenci smo že od nekdaj ponosni na svoje simbole. V vseh stoletjih pod tujci so našemu človeku simboli vedno predstavljali duhovno in moralno podporo. Pomagali so mu prenesti vsa razočaranja, krivice in poniževanja. Poseben pomen med narodnimi simboli Slovencev ima lipa. Ni Slovenca, ki mu ne bi zadrhtelo srce ob misli na to mogočno in dostojanstveno drevo. Že naši pradedje Slovani so bili očarani nad njeno mogočnostjo in lepoto. Verjeli so, da njena zdravilna moč učinkuje že ob dotiku. Vsak del drevesa so skrbno obdelali in ga uporabili za lesene izdelke ali v domačem zdravilstvu. Ljudje še danes cenijo zdravilno moč lipe. Njeni deli (cvetovi, plodovi, listi, skorja) so v obliki čajev zelo uporabni v domačem zdravilstvu (pljuča, želodec, prehlad...). Da ima lipa posebno privlačno moč, ljudje vedo že stoletja. Skoraj ni domačije, ki je ne bi krasilo vsaj eno lipovo drevo. Po vaseh in križiščih poti so ljudje sadili ta drevesa in se ob njih srečevali, veselili, si izmenjali in zaupali žalostne in vesele dogodke iz vsakdanjega Strožičeva lipa življenja. Lipa pa je vse te njihove doživljaje zapisovala v svojo mogočno deblo in krošnjo in jih stoletja nosila v sebi. Jeseni je vse tegobe in žalostne dogodke odvrgla z listi, se potopila v zimsko mirovanje in pomladi stopila v novo leto življenja. Poleti so se ljudje v hladu njene krošnje odpočili po napornem delu, prav tako pa jih je skozi vse leto varovala pred uničujočim delovanjem strele. Neopisljiv občutek je, ko zapreš oči, objameš njeno deblo in se predaš šumenju veličastne krošnje. Pomiriš se in začutiš njeno magično življensko moč. Ta nam je velikokrat potrebna, da najdemo pravo pot naprej. Ob rojstvu samostojne Slovenije je slovenska roka posadila veliko lip, ki bodo skozi prihodnja stoletja čuvale naše skrivnosti, veselja in žalosti. Je in bo ostala simbol, ki nam ga ne more vzeti nobena nesreča, noben tujec. V vsej svoji mogočnosti pa bo vedno opozarjala na klenost in trdnost slovenskega človeka, ki iz vsake preizkušnje stopi še močnejši, izkušenejši in bolj odprt do soljudi. Damjan Rožič, dipl. inž. gozd. DI0KSINSKA AFERA V NAŠIH TRGOVINAH Koliko in kaj vemo o njej v Šoštanju P ioksinska afera je zajela tudi naše kraje. Vemo, da so sporna predvsem tista živila, ki vsebujejo veliko maščob (mleko, meso, maslo), manj obremenjene s temi spojinami so rastlinske maščobe. Bistvena lastnost dioksinov je, da se kopičijo v maščevju in v njem ostanejo več let, zato moramo skrbeti, da je njihov vnos čim manjši, saj so glede na toksične lastnosti v človekovem telesu stalna rastoča nevarnost. Zaradi kopičenja v maščevju ob dolgotrajnem uživanju z dioksini prebogatih živil se lahko pojavijo bolezenske spremembe. Med kronične posledice bi lahko dolgoročno šteli tudi zmanjšanje moške plodnosti, kakor tudi kancerogeno delovanje dioksinov predvsem pri raku na jetrih. Dioksini so na žalost del našega vsakdanjika, tako da za nekatere evropske države že imamo podatke, koliko jih z “neoporečno” hrano ljudje zaužijejo v enem dnevu. Podatki so zaskrbljujoči. Normalni vnos dioksinov bi bil 1 do 2 pikograma toksičnih ekvivalentov na kilogram telesne teže na dan. Za primerjavo navajam podatek, da jih ima odrasel Nemec kar 42 pikogramov na gram maščobe. In zakaj primerjava z Nemčijo. Zato, ker za Slovenijo podatkov ni, ker Slovenija nima ustreznega aparata (masni spektometer), s katerim bi se opravljala kontrola. Belgijska afera s piščanci, in kasnejše odredbe, pa je pustila sledove tudi na policah naših trgovin. Ko smo poizvedovali o ukrepih, smo pričakovali, da nam bodo v trgovinah postregli z odredbami, kateri proizvodi naj se umaknejo s polic. Kot so nam povedali trgovci, so bili o spornih izdelkih obveščeni le po telefonu. S strani uprave trgovin ali s strani dobaviteljev. Po trgovinah pogrešajo konkretne podatke, tako da smo imeli včasih občutek, da so trgovci prepuščeni lastni iznajdljivosti. Predvsem v trgovinah v lasti zasebnikov. Res je, da je trgovin z živili veliko, nekatere nimajo niti faksa, ki bi omogočil takojšnjo informacijo. Zdravstvena inšpekcija je v zadnjem času nenehno na terenu. Zaenkrat brez kazni, le z namenom opozarjanja. V začetku so obiskali večje trgovine, zdaj se mudijo po manjših. V Šoštanju smo zato povprašali po trgovinah in izvedeli manj in bolj vzpodbudne reči. Marjeta Ravnjak, poslovodkinja v Dolinini trgovini, je takoj pristopila k odredbam, ki jih je izdala uprava. Sporni izdelki čakajo na dobavitelja, da jih vzame nazaj. Med spornimi proizvodi so tudi Medexovi bio keksi, pa Rafaelo ipd. Tudi inšpekcijo so že imeli, ki ni ugotovila nepravilnosti. V Erini trgovini Zala nam je poslovodkinja Ana Štraus dala podobne podatke. Ukrepali so takoj po obvestilu, inšpekcije še sicer ni bilo, opaža pa, da so kupci osveščeni in sumičevi tudi do drugih izdelkov. Manj vzpodbudno je v zasebnih trgovinah po Šoštanju, kjer so bila obvestila dobaviteljev pomanjkljiva, nepravočasna, tako da so osveščeni trgovci marsikje ravnali po obvestilih iz medijev in izločili sporne izdelke. Vprašanje kritja izgub se že pojavlja in prevladuje podatek, da je odgovornost na strani dobaviteljev, čeprav se šušlja, da naj bi tudi trgovine nosile del stroškov. To je zgolj nepotrjen podatek, če pa se postaviš v vlogo trgovca, je škoda že narejena. Kaj pa zdravje? Kako le-to skrbi kupce? Več ali manj poznajo zadevo vsi, nekateri so res skeptični in previdni, drugih ne skrbi, tretji pa pravijo, da tako ne vemo, koliko strupa smo že zaužili. Pri slednji izjavi bi se res veljalo zamisliti. MiKo Občanke in občani Šoštanja, veselimo se skupaj ob PRAZHIKU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI OBČINSKI ODBOR sommmM stranke Šoštanj SLS Slovenska ljudska stranka DL ànimiMsmtM C&aü'miüü 73EIÜ osjmiwiL s ——. — OO SLS Šoštanj ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO Vabilo na kres IT počastitev praznika osamosvo-» pitve vas SLS podružnica • Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki vabi 24. junija ob 20. uri na tradicionalno kresovanje na Zalesnikovem vrhu v Zavodnjah nad Šoštanjem. Pridite in in se ob kurjenju kresa razvedrite ob petju okteta iz Zavodenj, zvokih harmonike ter okusite domače dobrote. B. G. SPORT OB TEDNU SOZDOV adnji teden v maju smo gozdarji poimenovali za teden gozdov. V tem času skušamo gozd še bolj približati širši javnosti. Po vsej Sloveniji so se zvrstile različne prireditve, tako tudi na naši krajevni enoti Šoštanj. Ob tednu gozdov smo gozdarji pripravili manjšo razstavo v občinski stavbi v Šoštanju, osrednja prireditev pa je bila otvoritev gozdne učne poti Konovo - Deberca na obrobju Velenja. Pot sta otvorila velenjski župan Srečko Meh in velenjski rojak, gozdar, prof. dr. Dušan Mlinšek. številni obiskovalci so spremljali kulturni program otroškega vrtca Konovo, potem pa se je večina pod vodstvom gozdarjev podala na pot. Pot je namenjena predvsem šolski mladini in vsem posameznikom, ki imajo naravo radi. Gozdna učna pot je dolga približno 2 km, na njej pa sta dve informativni in sedem tematskih tabel z naslednjimi naslovi: Gozdne živali potrebujejo mir, Gozd ne raste sam, Staro drevje pripoveduje, Joj, kam bi del (o odpadkih), Močvirje in mlaka sta moj dom, Zmerno kisli bukov gozd in Zelena pljuča Velenja. Na pot se lahko podate sami ali pod strokovnim vodstvom gozdarjev. Veselilo nas bo, če vam bomo lahko pomagali odkrivati lepote in skrivnosti gozda. Vodja K.E. Šoštanj Milan Pogorelčnik Šahovska šola in uspehi mladih šahu bolj malo pišemo. Morda bo tole vzpodbuda za koga, ki je na tem področju bolj doma, da bo bralce našega Lista obveščal o rezultatih, ki jih dosegajo mladi in stari šahisti. Dosežki so dobri in prav je, da z njimi seznanimo tudi ljubitelje te kraljevske igre. (Mimogrede, tudi začetek šaha je nekako skrivnostno zavit. Eden od (xxlatkov je ta, da je s to igro rimski bog Mars osvojil Ixiginjo Caisso, ki prej še slišati ni hotela za njegovo ljubezen. Bolj verjeten pa je začetek šaha okrog leta 600 našega štetja.) Ta igra ima nedvomno veliko privržencev in med njimi je veliko mladih. Mednje spadata tudi Sašo Brusnjak in Jernej Mazej iz šoštanjske občine. Po prvih potezah doma (z očetom) sta se vključila v šahovski krožek na šoli KDK pod mentorstvom Janka Novaka. Tu se učenci spoznajo z osnovami šahovske igre. Z izstopim iz osnovne šole pa se nekaj teh krožkaijev vključi v šahovske klube in tam nadaljuje z igranjem. Teoretične osnove pa več ali manj ostanejo na nivoju krožka. Izjeme so tisti, ki jim veselje do kraljevske igre ne da mira in si vzamejo čas, da se občasno poglobijo v katero izmed knjig, ki to snov obravnava. V šolskem letu 97/98 je Šaleško šahovsko društvo nekaterim od teh nadarjenih mladih šahistov omogočilo vpis na Srednjo šahovsko šolo v Velenju, ki jo vodi mednarodni mojster Matjaž Mikac. V njo sta se vpisala tudi Sašo Brusnjak iz Florjana in Jernej Mazej iz Šoštanja. Prvih uspehov ni bilo treba dolgo čakati. Na državnem prvenstvu srednjih šol, Id je bilo letos v Mariinim, sta se skupaj s Petro Hudournik iz Raven pri Šoštanju in Matejem Šventom z Dobrne v ekipi ŠCV Velenje odlično odrezala. V doslej najmočnejši konkurenci je ta ekipa zasedla tretje mesto. Za zmagovalno ekip so zaostali le za pl točke. Naslednji usph sta dosegla na kategoričnem turnirju mladih šahistov letos maja v Komendi. Udeležilo se ga je 118 mladih šahistov iz vse Slovenije. Razdeljeni so bili v pt skupin. V prvi najmočnejši (rating nad 1701) je med 17-imi šahisti zmagal Sašo Brusnjak. V drugi (rating od 1551 do 1700) pa je med 28-imi šahisti zmagal Jernej Mazej, drugi je bil njegov klubski kolega Peter Lendero. Se za en usph ne smemo prikrajšati bralcev. V kadetski ligi, ki je sklop štirih tekmovanj, je bil Sašo Brusnjak skupno prvi, Jernej Mazej pa drugi v svoji skupini. Zadnji usph pa je star le nekaj dni. V prijateljskem srečanju mladih šahistov so 18. junija v Žalcu premagali močno ekip iz Žalca z rezultatom 9:7. Za ŠŠD so igrali Sašo Brusnjak (brez izgubljene partije), Igor Topič, Peter Landero in Jernej Mazej, Id vsi obiskujejo Srednjo šahovsko šolo. Razveseljujoči rezultati, Id pa prav gotovo obetajo nadaljevanje. MiKo N/ N/ IISPESEN ZAKLJUČEK SMUČARSKE SEZONE Tina Zager in Tomaž Sovič Tomaž Tomažu Soviču, nadebudnem smučarju, smo na teh straneh že govorili. Z veseljem lahko zdaj ob zaključku sezone 98/99 zapišemo o velikem dosežku tega fanta. V okviru Ski open je bilo v tej sezoni šest tekem na različnih smučiščih in Tomaž se je vsepovsod dobro odrezal. Kar trikrat je bil prvi in je v skupnem seštevku točk dosegel prvo mesto v kategoriji mlajših cicibanov. Zaključna prireditev je bila na Otočcu 22. maja 99 in z nje se je Tomaž zmagoslavno vrnil v domači Florjan s prehodnim pokalom in seveda s pokalom, ki bo krasil njegovo vitrino. Tomaževemu veselju se seveda pridružujejo njegovi domači, ki so mu vseskozi pomagali, Tomaž pa je z mislimi že pri naslednji sezoni, pri naslednjih uspehih. Uspela pa je tudi Tina Zager iz Topolšice. V letošnji sezoni je osvojila prvo mesto vzhodne regije, v katero je vključenih petnajst klubov in postala regijska prvakinja v kategoriji mlajših deklic. Nadebudna in simpatična Tina, pridna učenka šestega razreda OS Bilje Roecka je stopila na smučke že pri treh letih in dovolj zgodaj začela trenirati pri velenjskem smučarskem klubu. Seveda so bili tudi v preteklih sezonah uspehi, letošnji pa je največji. Biti najboljši v kar treh disciplinah ni majhna stvar, še posebno če te spremlja smola, kot je Tino. Lovila jo je bolezen, pa tudi poškodbe (na zaključku na Rogli je smučala z zlomljenim zapestjem). Vendar je vse to premagala z veliko energije, volje in seveda podpore staršev, ki ji vedno storijo ob strani in jo vzpodbujajo. In želje. S koncem sezone se takoj pričnejo suhi treningi, nato treningi na ledenikih in nato spet tekmovanja. Njen cilj je priti v člansko A reprezentanco, vmes pa stati na stopničkah čim večkrat. Seveda pa želi biti kdaj tudi otrok, oziroma že mlada dama, za kar pa ji žal večkrat zmanjka časa. MiKo VSESTRANSKI ŠPORTNI UPOKOJENCI lina Športniki Društva upokojencev Šoštanj so aktivni v desetih sekcijah. Sodelujejo na tekmovanjih ob tednu upokojencev, na meddruštvenih in regijskih tekmovanjih. Na tekmovanju ob tednu upokojencev so se najbolje odrezali “tekmovalci”, ki so sodelovali v športnih igrah ob zaključku tedna upokojencev, ki je bil na Rogli 19. junija; tu je dosegla prvo mesto v vlečenju vrvi moška ekipa DU Šoštanj, pri metu žogice v masko je bil najboljši Anton Leber, pri pikadu pa Peter Videtič oba iz DU Šoštanj. Na tekmovanjih, ki so potekala od 7. do 11. junija so ekipe DU Šoštanj dosegle še tri druga, dve tretji, eno četrto in eno deveto mesto. V sezoni 1998/99 je na meddruštvenih tekmovanjih dosegla največji uspeh kegljaška sekcija z uvrstitvijo na prvo mesto. Ista ekipa je dosegla tudi prvo mesto na tekmovanju v čast praznika občine Šoštanj. Ostale ekipe so se uvrstile nekje okrog sredine. Na regijskem tekmovanju je dosegla najboljši dosežek sekcija športnega ribolova, ki je v sestavi Milan Ježovnik, Anton Leber, Silvo Koželjnik in Ivan Bizjak dosegla prvo mesto in si s tem pridobila pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki pa še ni razpisano (držimo pesti). Prav tako je na regijskem tekmovanju v smučanju v skupini E (do 50 let) dosegel prvo mesto Tonkli Zvonko. Igralci namiznega tenisa in odbojke iščejo nasprotnike izven našega medobčinskega združenja društev upokojencev, ker ostala društva v naši okolici teh sekcij nimajo. Stanko Mazej RELAVICEVA IN LERER DRŽAVNA PRVAKA MED INVALIDI Državno prvenstvo invalidov v namiznem tenisu VII. državnega prvenstva, ki se je odvijalo 29. maja v Mariboru z veseljem poročamo, da sta dva naša a Belavič in Tone Leber, vsak v svoji kategoriji v barvah Medobčinskega društva invalidov Šoštanj osvojila prvo mesto. Mladinci, ki tekmujejo v Ligi mladih Slovenije, pa nadaljujejo z uspešno igro. Na Ptuju so vrstnike premagali s 7:3 in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Člani so se 1. junija uspešno udeležili tekmovanja v Trbovljah, ki je bilo prirejeno v počastitev občine. Osvojili so prvo in drugo mesto. Marko Brvar i V GABERKAH PONOVNO KOLESARILI KD Kulturnica Gaberke je 30. maja ponovno priredila kolesarjenje. Tokrat je bila udeležba zelo številna. Po cesti od Gaberk mimo manjših slapov pa do gostišča Rihter se je zvrstilo več kot sedemdeset kolesarjev. Kolono je vodil gaberški gasilski avto. V približno treh urah so dvakrat prevozili isto razdaljo, seveda s krajšim počitkom pri Rihtarju. Letos pa si zaslužijo še posebno pohvalo, saj so v glavnem pili brezalkoholne pijače, torej je bil trim res v športnem stilu. Da pa je bilo razpoloženje še bolj pestro, je poskrbel krajan Stane Grudnik s svojo harmoniko. Nagrade so bile podeljene na športnem igrišču v Gaberkah. Teh pa je bilo kar nekaj. Nagrada za najstarejšo, najmlajšo kolesarko in kolesarja, nagrada za najštevilnejšo družino ter nagradi za najstarejše in najlepše kolo. M. R. ŠPORTNA OLIMPIADA INVALIDOV re junija, nvalidi se ne dajo in vedno znova dokazujejo, da človek marsikaj zmo-če le hoče. V soboto, 5. je Medobčinsko društvo invalidov priredilo že 3. športno olimpiado invalidov. Vse skupaj se je odvijalo na igrišču v Ravnab pri Šoštanju. Zbrane je pozdravil podžupan Šoštanja David Ravnjak, sodelovalo pa je prek 100 invalidov iz Šoštanja, Velenja in Šmartnega ob Paki. Igre je popestrila tudi zabava, ples in grijetno druženje. Člani so tekmovali v šestih disciplinah, vodilna mesta pa so si priborili naslednji tekmovalci. Ekipno v balinanju so zmagali Ravenčani, drugi je bil Šoštanj, tretje mesto pa je odšlo v Gaberke. Met pikada je prinesel prvo mesto Stanetu Mlakarju, drugo Marjani Ledinek ter tretje Rudiju Pergovniku. Tudi rusko kegljanje ni manjkalo, na njem so se izkazali Franc Dobnik, Jožica Drofelnik in Milan Rogel iz Šmartnega ob Paki. V metu na babo je prvo mesto dosegel Tone Leber, sledil mu je Jože Novak, tretje mesto pa je osvojila Vika Komprej. Se ruski biljard. Prva Cvetka Vratanar (Šmartno), drugi Martin Potočnik (Zavodnje) in tretji Viko Pirmanšek iz Velenja. Tudi mišice so bile ovrednotene. V vlečenju vrvi so bili najboljši Gaberčani, malo manj močni Šoštanjčani ter za njimi na tretjem mestu člani iz Topolšice. Več kot rezultati pa so vsem pomenile skupne urice. Marko Brvar SEMINAR 0 NECI GOZDA tozdarji šoštanjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije smo 13. maja organizirali enodnevni seminar za lastnike gozdov, ki sodi v sklop vsakoletnega izobraževanja. Na Limovškovi domačiji v Ravnah pri Šoštanju se je zbralo 19 kmetov iz celotne Šaleške doline, ki so z zanimanjem prisluhnili načelom nege mladega gozda. Najprej smo jih seznanili s teorijo nege in njenim pomenom, nato pa smo si na samem terenu ogledali v naprej pripravljene objekte. Tu so lahko videli, kako se teorija prelevi v prakso in zakaj je nega mladega gozda tako pomembna - pravočasni in pravilni ukrepi so pogoj za kakovosten in odporen gozd, ki bo zadovoljeval vse potrebe, ki so postavljene pred njim. Poleg nege smo udeležencem predstavili tudi gozdnogojitveno načrtovanje (načrt je podlaga za določanje in izvajanje ukrepov) in ukrepe varstva za zaščito pred divjadjo. Tomaž Gradišnik revirni gozdar I ČETRTEK, 24. JUNIJ 1999 LIST ZANIMIVOST V TELEKOMU PE Celje uspešna v slovenskem prostoru Telekomu Slovenije PE Celje, ki pokriva omrežno skupino 063, torej tudi Šoštanj, so zadovoljni z lanskoletnim poslovanjem. Plan poslovanja je v celoti realiziran in po besedah gospoda Jožeta Palčnika, direktorja PE Celje, celo presežen. Med večje dosežke prav gotovo prištevajo pospešeno vključevanje novih naročnikov in s tem zmanjšanje čakalne dobe. Kakovost je večja tudi zaradi manjšega števila dvojčkovnih priključkov, od vseh novo vključenih jih je samo 5,8%. Zamenjave analognih central z digitalnimi uspešno tečejo, na področju ISDN storitev pa z veseljem ugotavljajo veliko povečanje dostopnosti. V Šoštanju, kjer je povpraševanje trenutno večje od zmogljivosti, se širitev kapacitet obeta že v avgustu letos. Seveda pa jih uspehi ženejo k novim nalogam in realizaciji le teh. V letošnjem letu načrtujejo vključitev kar 12000 novih priključkov. Telekom PE Celje se tudi pospešeno pripravlja na konkurenco. K temu sodi prenova poslovnih procesov s ciljem zadržati vodilno mesto ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Zanimiva je ponudba Centrex, ki predstavlja popolno rešitev komuniciranja v poslovnem svetu. Zmanjševanje stroškov pri uporabi tega sistema je občutno, saj se pri koriščenju le-tega, naročnik izogne stroškom nove telefonske centrale (hišna centrala), vzdrževanje pa je skrb Telekoma. Sistem nudi tudi povezovanje več lokacij v skupni komunikacijski sistem. Tako lahko zaposleni v eni firmi, ki ima prostore v različnih krajih, telefonirajo z internimi številkami. In še posebej zanimivo. Prek Centrexa je možno prenašati poleg govora tudi slike, kar je idealna rešitev za sklic konference. Poslovni partnerji, ki so na različnih lokacijah, se lahko s pomočjo takega prenosa na hiter in učinkovit način dogovarjajo, kot bi sedeli za isto mizo. V Telekomu PE Celje so uporabnikom njihovih storitev za kakršnakoli vprašanja na voljo na telefonskih številkah 421 299 in 421 292. MiKo 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA ZAKONCEV JUVAN maju sta 76-letna zakonca Marija in Jože Juvan iz Gaberk praznovala častitljivi jubilej, 50 let zakonske zveze in skupnega življenja. Potrditev zakonske zveze sta opravila v prelepi Marijini cerkvici v Gaberkah, v krogu svojih otrok Dragice, Vide, Katice in Jožeta. Njimi sreči so prisostvovab tudi vnuki, ki jih je deset, šest pravnukov ter seveda sosedje, prijatelji in znanci. Pozno v noč so se vrteli in nazdravljali v gostišču Križnik v Gaberkah. Jože se je rodil 26. 2. 1923 v Spodnem Razborju, po domače pri Rštovniku v družini šestih otrok, Marija pa 1.11.1923 v Družmirju pri Muškrniku. Ko je Marija služila pri Mornu v Razborju, je tam spoznala Jožeta in leta 1949 sta svojo ljubezen sklenda s poroko. Jože je bil zaposlen na RLV Velenje, Marija pa je doma gospodinjila. V Gaberkah sta si kupila zemljo in na njej postavila topel in lep dom. Njuna skupna pot ni bda lahka, pa vendar lepa, zato jima želimo še veliko zdravih in srečnih let med svojimi najdražjimi. Mihaela Kotnik DANES OSMI IN NIKDAR M Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/898-170, Fax: 063/897-1240 e-maib info@pup.si, www.pup.si OBČANOM ŠOŠTANJA IN VSEM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV ČESTITAMO OB PRAZNIKU DRŽAVNOSTI, 25. JUNIJU! iRes Je vrinilo oxm Id, btc st.lolo nepnćalovartđ I fpsfowft od naj. V rio,srfi src J [in-mislih da ii Mcdnci trA jparn/ m osta/, bosé^, ] 'za m*™ *PW [Vsem tibtim, ^ pobioiitctoll [njihovih grobovih, W pri/igoš |ye-^g- m prihajate «/j ■fc. A o s O c Osmošolci obeh šol (skupaj jih je 120) se v teh dneh poslavljajo. Izvirno, na svojstven način, kot da bi v teh zadnjih dneh v osnovnošolskih klopeh želeli pustiti poseben pečat. Da jih ne bi učitelji tako kmalu pozabili. Da bi se jih spominjali, tako kot se bodo učenci njih. Odhajajo naprej v šole, njihove poti se v večini razhajajo. Odhajajo naprej v drugačen svet, med druge ljudi. Veliko vsega jih čaka v življenju. Veliko novega, neznanega, lepega in slabega, veliko novih obrazov bodo srečevali, v veliko krajev zašli. Vse jim je na voljo. Samo osnovna šola nikdar več. MiKo ^OPNI DROBIŽ CAPRI HLAČE ■ NOSTALGIJA ŠESTDESETIH oda - nostalgija petdesetih in šestdesetih. Dolga krila so sedaj lahko spodaj tudi širša, zgoraj pa je životec zelo poudarjen in rahlo razkriva dekolte. Zgornji del je lahko tudi prozoren, mrežast, oprijet, vendar podložen iz lahkih, razteznih materialov (lycre), da se boste v njih počutile sproščeno. Hit poletja so capri hlače, ki segajo do kolen in imajo razporek, da boste laže hodile. Pri nas so se uveljavile šele letos, čeprav so bile modne že lansko poletje. Že ime pove, da so prišle z otoka Capri, kjer je pretežni del leta vroče. Namenjene so vsem postavam, vendar lahko oprijete modele iz streča nosijo le zelo vitke. Ostale pa malo širši model, tudi iz jeansa ah platna. Kopalke so še vedno najbolj aktualne iz dveh delov, bolj športni modeli so lahko s hlačnicami ah celo zaprti do vratu. Modne barve so vse sončne barve, prednjačijo pa modra, siva in bela. Nekatere bodo za na plažo izbrale kopalke s krilcem in očala, ki bodo ščitila oči. Pomembna je oblika, vendar pazite na kakovost stekel, pri tem pa ni važno, da so ravno uvožena. Tudi naši proizvajalci (Salobir) imajo zelo kakovostna in modna očala za polovico ceneje. Na zaščito glave tudi nikakor ne smemo pozabiti. Klobuček ah kapa bo vsekakor zaščitila vašo kožo obraza in če boste uporabile še kreme za sončenje z različnimi faktorji, ste že zakorakale proti poletju, dobro pripravljene na morje ali poležavanje na soncu ob naših vodah. M. H. 8 U T I K Kjospodična Prešernov trg, Šoštanj velika akcija pred DDV Iz .stare zaloge majice po 990 SIT kavbojke al 2.990 SIT dalje dolga krila na preklop al 1.990 SIT dalje kompleti od 2.990 SIT dalje bluze - kratek rokav al 1.990 SIT dalje suknjiči po 8.990 SIT PETINDVAJSET SKUPNIH LET nedeljo, 23. maja, sta praznovala svojo 25. obletnico poroke zakonca in gostinca Slavica in Marjan Kotnik iz Raven pri Šoštanju. Ravno na binkoštno nedeljo sta stopila pred žegnan oltar gaberške cerkve, si izmenjala prstana zvestobe in ljubezni ter nazdravila zakonski sreči še nadaljnjih 25 let, če jima Bog da zdravja in sreče. Z njunima najdražjima otrokoma, Sonjo in Marjanom, z brati in sestrami, mamo Marjeto, prijatelji in znanci, pa so se poveselili pozno v noč na kmetiji Apat v Ravnah. Se na mnoga leta Slavica in Marjan! Mihaela Kotnik Srečanje Kavnikovih l e dolgo je bila želja Kavnikovih bratrancev in sestričen, da se enkrat srečajo. Korenine Kavnikovih so v Zgornjem Razborju. Tako smo se v soboto, 15. junija, srečali na letališču v Lajšah. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj so se nekateri videli celo prvič. Ob dobri glasbi, šaljivih igrah ter pijači in jedači je dan minil prehitro. Vsi zbrani smo si ob koncu zaželeli, da se kmalu ponovno srečamo. Ivan Ravnik Glažuta, Ostržek in izlet Izlet onec prejšnjega meseca so predšolski otroci iz WZ Šoštanj odšli na izlet. Pod budnim nadzorom vzgojiteljic so za konec šolskega leta bili na planinski koci Glažuta nad Rušami na Pohorju. Dobro so se opremili za planinske sprehode na bližnje izletniške točke. Dvakrat so prenočili v tej planinski postojanki. Ob povratku s Pohorja so vsi veseli zatrje- enotah WZ pridobilo Ostržka 94 otrok. Ob tem so se predstavile vse skupine z neumornimi vzgojiteljicami in varuhinjami. V tem času, času svečanejših prireditev za predšolarje, so nekateri skupaj s starši obiskah zaključno uro šole tujih jezikov pri prof. Lidiji Napotnik. V živalski vrt Nazadnje so predšolarji ob podpori sponzorjev odšli še na izlet v ljubljanski vali, da si še žehjo tako zanimivih popotovanj. Ostržki za male bralce V kinodvorani v Topolšici se je zbralo 3. maja veliko otrok iz vzgojnoizobraževal-nega zavoda Šoštanj s starši. Najprej so jim pripravili kratko lutkovno predstavo Tobija v priredbi gledališča Fru - Fru iz Ljubljane. Nato pa so podelili zaslužena priznanja - Ostržke za branje po programu vseslovenske prešolske bralne značke. Letos je v šoštanjskih živalski vrt. Tu so si dodobra napasli svoje radovedne oči. Ogledali so si opice, kače, ribe, veverice in vse, kar sodi k takšni bratovščini. Vsi veseli, skupaj s starši, vzgojiteljicami in varuhinjami, so navsezadnje spoznali, da je bil to njihov zaključni izlet. Medtem je predšolarjem že pisal gospod ravnatelj prof. Darko Menih, da naj v torek, 1. septembra 1999, ob 10. uri prvič pridejo v šolo. F.R. v LIST STRI MED MBORIKI sredo, 26. maja, se je v sejni sobi občine Šoštanj zbralo 59 nalmrnikov, bodočih vojakov slovenske vojske. Ab pa tudi ne. Za to pa je nabor. O tem je svoje rekla nalioma komisija v sestavi majorja Zdenka Terpina. predstavnika slovenske vojske, dr. Bezlajeve, zdravnice, predsednika uprave za obrambo Celje Petra Okrožnika, referentke za nabor Brede Jurčec in vodje izpostave za obrambo Velenje, Zdenka Slatnerja. Nalmmike je jrozdravil župan olx'ine Šoštanj dr. Bogdan Menili, ki je letniku 81 zaželel srečno in usjiešno služenje vojaškega roka. Sam nalmmi |H)sto|iek je stekel jkj že znanem protokolu. Kar tako tildi ne moreš biti vojak. Da si zdrav, oziroma s|xisol)en, moraš dokazati že s predhodnim zdravniškim pregledom, določene zdravstvene omejitve pa se upoštevajo pri izlmru vojaške služile. Kateri rod boš služil, je bolj ali manj odločitev komisije, seveda pa se upoštevajo tudi želje nabornikov. Možen je tudi ugovor vesti, ki je po liesedah gospoda Slatnerja v zadnjem času kar pogost. Ne toliko zaradi tega, da bi se kdo izogibal služenju vojaškega roka, kot zaradi možnosti, da se vojsko služi v civilni službi. Določene vrednote imajo pač drugačno podolio in tudi miselnost, kije včasih veljala, da se ne boš ženil, če nisi bil vojak, je danes v glavnem preživeta. Pa tudi ne čisto. Med nalmmiki je veljalo sproščeno vzdušje, čeprav je manjkala harmonika, pa tudi z okrašenim vozom niso prišli. Zato tudi ni bilo soda vina. Bodo pa po uradnem delu zalib ab na kakšen drug način obeležib ta dan. bi še razmišljanja posameznikov: Kovač Mitja iz Šoštanja se služenja vojaškega roka ne boji. Vesel bi bil, če bi bil sprejet v zračno obrambo, vendar je skrb še daleč, saj je šele drugi letnik srednje šole. Vrtačnik Tadej ravno tako iz Šoštanja še tudi ne gre v vojsko. Je še (bjak, pa še študirati namerava in tudi, kaj bo služil, mu je vseeno. Biti vojak še vedno nekaj [Mimeni, vendar mu ni bistveno v življenju. Borut Jonko se je odločil za ugovor vesti. Civilno služenje vojaškega roka je bolj blizu njegovi življenjski fdozofiji kot nošenje puške. Ce se vsi borijo za mir, zakaj potem toliko vojakov. Najraje bi služil vojsko v okviru Karitas ali Rdečega križa in s tem bolj pripomogel k miru. Joži“ Turinek iz Skomega razmišlja o služenju vojske kot o nečem potrebnem, vendar naj bi bila stvar posameznika. Še najraje bi sklenil kompromis. Tuib on se po eni strani odloča za ugovor vesti, po drugi plati pa bi rad okusil tuib vojaško življenje. Videl bo, kaj bo rekla na to komisija. Janez Rogelšek iz Lokovice gre v vojsko že letos. Sicer mu biti vojak ne pomeni ne vem kaj, vendar je kljub temu vesel. Želel bi biti kuhar ali kaj podobnega. O veseljačenju na ta dan pa ne razmišlja dosti. Matjaž Ježovnik je nabor ravnokar opravil. Služil bo pehoto I. Kategorije, s čimer je izpolnjena tuib njegova želja. Po končanem služenju vojaškega roka bi se, ne glede na to, da bo čez leto končal strojno tehnično šolo, rad zaposlil v slovenski vojski. Uniforma torej le nekaj pomeni. Anton Koželjnik iz Topolšice je letnik 1976. Vojsko je že služil pred petimi leti, pa se je na vajah poškodoval in so ga poslak na rehabilitacijo domov. Poškodba se mu je tuib doma ponovila, tako da upa, da ga ne bodo spet sprejeb. Zdaj bi raje ostal v službi in delal doma, saj je bila izkušnja, ko sem bil poškodovan, pa še brez dela, pregrenka. Tudi Jože Mazej iz Belih Vod je že starejša generacija. Dela doma na kmetiji in bi želel, da bi vojaški rok odslužil pozimi, da ne bi delo doma preveč izostalo. V vojski bi želel biti voznik, saj ima ustrezno vozniško dovoljenje. In da bi ga dekle počakalo, si tuib žeb. Jože Urbanc iz Skomega je še tudi dijak, vendar predvideva, da ga služenje čaka naslednje leto. Da bi bilo že za njim, si žeb in, da bi potem lahko laže razmišljal o svoji prihodnosti. Prihodnosti, ki si jo večina riše z bolj pestrimi barvami, kot je barva vojaške suknje. Vendar kakorkob vzamemo, je služenje vojaškega roka lepo in poučno obdobje življenja. MiKo O O U- Prijetno proz n o vonj e 5. dneva državnosti! Andrejc Mirko s.p., Bergantova 29, Trzin, 1234 Mengeš K11* * 'v"» k <; lÄi* A v i L J U a 1- ) JF PETO SREČANJE KRVODAJALCEV •••••••••••••••••••••s* Ravne, 12. junij rajani Raven se posebej odlikujejo glede humanitax-nosti in solidarnosti (gradnja hiše Pungrtnikovima), pa tudi med krvoda-jalei jih je veliko glede na število prebivalcev. Srečanje samo je fpo besedah gospe Darinke Herman, sekretarke Območnega združenja RK Velenje namenjeno zabavi in druženju in je tako oblika zahvale vsem krvodajalcem, ki nesebično darujejo svojo kri, kakor vsem aktivistom, ki s svojim neumornim pridobivanjem ljudi na terenu veliko prispevajo k tako uspešnemu krvodajalstvu. Da je Območno združenje RK Velenje res uspešno je potrdil tudi gospod dr. Bogdan Menih, ki je predsednik že drugi mandat. Ze vrsto let smo na prvem mestu po številu oziroma odstotku krvodajalcev in smo ob 45-letni-ci krvodajalstva tudi dobili priznanje RK Slovenije. Krvodajalstvo je pod okriljem RK že od leta 1953, konkretneje od 4. junija, in je glede na svojo vlogo in pomembnost res še vse premalo cenjeno. To nekoliko oblačno, a vendar prijetno soboto se je zbralo na igrišču pri gostišču Kotnik nekaj sto krvodajalcev, ki so z družabnimi igrami, pogovori in plesom zapolnili to srečanje. Med krvodajalci je lepo. Povprašaš tega in onega, kolikokrat je že daroval kri, a ta ti ob svoji številki vedno ponudi še drugo. Vedno večjo. Tata smo izvedeli, da je največkrat, kar 198 krat, daroval kri Mirko Žirovnik iz Velenja (bivši Šoštanjčan), ki je prvi tudi v slovenskem prostoru. Žal ga na srečanju ni bilo. Z nekaterimi krvodajalci smo poklepetali in ujeli njihovo krvodajalstvo na papir. Alojz Grazer je dal kri že pri osemnajstih. Star je 63 let in je v življenju daroval kri 67 krat. Je član KO RK Zavodnje in apelira na ljudi, naj se ne bojijo dajati krvi. Erna Obšteter je stara 35 let, med krvodajalke pa se je vpisala že kot dijakinja. Je članica KO RK Ravne ter kot predsednica sveta KS neumorna med krajani. Zadovoljna je, da se v Ravnah družijo ljudje s tako humanitarnimi nameni. Pri dajanju krvi poudarja, da je edino kri tista, ki je ne more narediti noben znanstvenik. Daruje jo lahko edino človek. Drago Potočnik iz Šoštanja je daroval kri 57 krat. Naj povemo, da je njegovo število let bistveno manjše. Tudi on je začel s krvodajalstvom že zelo zgodaj in bo dajal kri še naprej. Tudi sam jo je že potreboval in od takrat se še bolj zaveda pomembnosti krvodajalstva Naleteli smo tudi na Alojza Melanška iz Velenja in se ob njegovem številu kar malo zamislili. Kri je daroval kar 150 krat, kar je preračunano v litre 60 litrov. Krvodajalstvo jemlje kot del svojega življenja, kot nekaj, kar ga je in bo spremljalo dokler bo zdrav. Kri daje tudi do 5 krat na leto in o tem govori kot o nečem samem po sebi umevnem. Pa ni tako. Vendarle nekateri niso pozabili, kaj je solidarnost in nese- Tudi Dominik Miklavžina iz Raven je zapisan med krvodajalci z veliko številko. 47-kratni krvodajalec je začel dajati kri že pri vojakih. Prejel je že kar nekaj pohval, vendar mu največ pomeni občutek, da lahko pomaga, še posebej, ker ne ve komu. Doživel je tudi to, da so ga lajal kri proti plačilu, vendar je sam to odločno Jože Jančič je dal kri že 62 krat in je krvodajalec z dušo in srcem. Kot predsednik KO RK Ravne pa je zelo zadovoljen z delovanjem odbora in z člani. Med nove krvodajalce pa se je v letošnjem marcu vpisal tudi Boštjan Napotnik. Odločil se je za civilno služenje vojaškega roka in tako dela pri RK na različnih področjih. Krvodajalec je postal, ko je nekje v sebi premagal strah pred iglo. Kri bo dajal še vnaprej, saj je v času dela pri Rdečem križu ugotovil, kako nujno potrebna je solidarnost in nesebična pomoč sočloveku. Kaj lahko človek sploh zapiše kot povzetek. Besede krvodajalcev ter njihova pripravljenost v vsakem trenutku ponuditi pomoč, govorijo same zase. Naj njihov zgled pritegne! MiKo bičnost. vabili, da bi naj ( odklonil. ČETRTEK, 24. JUHU 1999 LIST ELEMENTARNE NESREČE TOD Šoštanj v Cerknici P ostali smo že kar nekoliko navajeni bolj sušnih obdobij, s povprečno količino padavin na leto. Nekaj zadnjih let pa so padavine pogostejše in bolj izdatne. Zemljine so se uravnovesile z vsebino voda. Kapilare so ponovno prešle v svojo prvotno funkcijo. Povečala se je inteziteta absorpcije zemljin in počasi se dviga tudi nivo podtalnih voda. Pri tem procesu si išče podtalnica svoje poti. Te so tik nad nepropustnimi plastmi zemljin-hribin. Taki podzemni tokovi so predvsem rizični na pobočjih. Zmočene hribine so tudi težje. Zmanjša se sprijemljivost (koherentnost). Oh obeh komponentah ter prekoračeni reakciji se |tonisi ravnotežje in sproži se plaz. • •••••••••••••••••••••••V Predstavniki Turistično olepševalnega društva Šoštanj so se v Cerknici v začetku tega meseca prvič udeležili že 5. srečanja desetih turističnih društev Slovenije, ki imajo tudi jezero na območju svojega delovanja. Na strokovnem posvetu so govorili o možnostih objezerskega turizma. Udeležencem bo ostala v lepem spominu vožnja s konji na lojtrskih vozovih okoli cerkniškega jezera, ogled podzemne ponorne jame in petje pesmi iz ljudskega izročila v 300 let stari cerkvici sv. Petra in Pavla. Prikazano jim je bilo lovljenje rib, spravilo ledu in drsanje na cerkniškem jezeru v preteklosti. Na veliki maketi so se seznanili s simulacijo delovanja presihajočega jezera, podprto z odličnimi zvočnimi efekti toka voda in oglašanja objezerskih živali. Pojasnili so jim spravilo lesa in živine v tako imenovanih čolnih drevakih prek jezera v času, ko še tod okoli ni bilo cest. Zvedeli so tudi, kako je država imela za jezero dva »velika projekta«, s katerima so hoteli preprečiti delovanje presihajočega jezera. Enkrat tako, da ne bi poplavljalo, drugič pa tako, da ne bi odteklo. Seveda nič od tega ni uspelo. Prisluhnili so zgodbam o lepih slivniških čarovnicah in se udeležili tudi družabnega dela tega shoda. Čarovnic niso videli, ker je bilo že zelo temno. TOD Šoštanj se je predstavilo na svoji stojnici s turističnim prospektnim gradivom iz naše občine, z igranjem Obšteterjevega Jaka na fraj-tonerico, s točenjem Zalijevga Halužana in s skromnimi, toda lepimi darili za organizatorje srečanja. Heindl je izdeloval petelinčke, Peter Radoja pa je predsedniku Turistične zveze Slovenije dr. Marjanu Rožicu podaril svoj prvenec - pesmi klasike. F.R. Vzrok nastanka plazu je lahko naravni pojav ali pa poseg v prostor. Večina registriranih plazov je |H)sledica posegov v prostor. Ugotovljeno je bilo, da so bili ti posegi v prostor nestrokovni in niso bile upoštevane naravne zakonitosti. Mnogokrat se je posegalo s črnimi gradnjami. Posledice so velike materialne škode in hude prizadetosti pri vseh tistih, katerim povzročajo kakršne koli motnje v normalnem življenju. Največ plazov so jKtvzročile zelo močne padavine 4. in 5. novembra lani. Ujma je pustila za seboj narasle reke in potoke, ki .so poplavljali doline ob vodotokih in povzročili veliko škode na jKtvršinah, objektih, opremi in ozimnicah. Na [tobočjih so se sproževali številni plazovi. Pojavili so se na gozdnih in kmetijskih površinah, stanovanjskih parcelah in komunikacijah. Na našem območju je bilo teh poškodb kar dosti. Komisje so popisale vse škode, ki so bile [tovzročene v dneh ujme. Ti popisi so bili izvedeni po navodilih in obrazcih, ki jih je posredovalo ministrstvo za okolje in prostor. Navodila za popise so bila strogo opredeljena. Ločeno smo morali popisati vse plazove, poplavljene objekte in škodo na njih ter poškodovane komunikacije. Navodila so opredelila tudi vrstni red reševanja in navajala odgovornost za povrnitev škod. Za škode na stanovanjskih, gospodarskih in proizvodnih objektih so morali podati lastniki teh objektov celo katastrske podatke, osebne podatke in davčne številke. Vsi tako zbrani palatici so bili posredovani MOP - stalni komisiji za elementar. V navodilih je naveden vrstni red pomembnosti; življenje, promet, komunalna infrastruktura in kmetijske površine. Poudarek je predvsem na ločitvi med javnim in zasebnim lastništvom. Lastniki zasebnega prava bodo morali v ltodoče pričeti sami varovati svoja imetja. Enako velja za kmetijske in gozdne površine. S posegi v naravo povzročeni plazovi se bodo v bodoče obravnavali kot odgovornost povzročitelja. Največji plazovi na področju občine so ravno plazovi, povzročeni z agromelioracijami, ki jo izvajajo lastniki brez potrebne dokumentacije. Tehniške rešitve so prepuščene strojnikom težke graditene mehanizacije. Ti nestrokovni posegi imajo v naravi po prvem večjem deževju katastrofalne [tosledice. (Trenutno so evidentiram štirje primeri). Pri vsakem nadaljnjem posegu lahko pričaku- ZAKLJUČNI IZLET VRTCA V ŽIVALSKI VRT jemo nove. Po novi klasifikaciji prometnic imamo precej lokalnih cest. Stanje kakovosti in varne vožnje pa ni zavidljivo. Višji razred ne |Mtmeni samo elementov za večjo obremenitev in večjo hitrost. Zahteve, ki bi morale biti upoštevane pri gradnji, se je takrat obšlo. Posledice so občutne danes, ko se je [tovečala frekvenca prometa in osne obremenitve. Za to je danes na teh cestah po vsakem močnejšem nalivu več novih osadov, plazov in narivov, pozabiti pa ne smemo na izpranost bankin in makadamskih vozišč. Rezervirana sredstva v proračunu so že izčrpana za odpravo jtosledic na vitalnih objektih infrastrukture. Državna komisija pripravlja materiale za vlado in parlament. Na državnem nivoju ima absolutno prednost Posočje. Za Posočjem so druge elementarne posledice. Denarja ni. Posamezni občani širijo dezinformacije o državnih sredstvih, ki bi jih naj naša občina prejela in porabila v druge namene. Zal gre le za zavajanje in laži. Naravne nesreče so boleče. Občutimo jih vsi. Kako se bomo varovali pred njimi, je odgovornost in dolžnost vseh nas že pri začetnem posegu v naravo. Gabro Cverlin PRAZNIK SV. TROJICE V RARERKAH ot večina otrok smo si tudi cicibani in vzgojiteljice iz vrtca Šoštanj, enota Brina, zaželeli zaključnega izleta. Zelja otrok je bila, da gremo v živalski vrt v Ljubljano. Tej želji so se priključili tudi starši. Zato smo si zadali projekt, kako bi izlet uspešno pripravili in izvedli. Vložili smo precej truda, vendar ne zaman. Doživeli smo veliko lepega in nepozabnega, saj je bil marsikdo v živalskem vrtu prvič. Vsaka skupina je imela tudi svoj prepoznavni znak -kape, nad katerimi so bili otroci zelo navdušeni. Kape so omogočili Rednak d.o.o., zavarovalnica Adriatic, PUP in Rastim d.o.o. Na izletu smo uživali vsi, otroci, starši in vzgojiteljice. K prijetnemu vzdušju, dobremu počutju ter varnosti smo pripomogli vsi skupaj- Lepo se zahvaljujemo: Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, pekarni Klasje, steklarstvu Ocepek ter čevljarstvu Irman, ki so nam pomagali pri realizaciji izleta. Zahvaljujemo se tudi voznikom Izletnika Celje za varno in prijetno vožnjo. Vzgojiteljice Sonja Nežmah s skupino murnov, Andreja Komar s skupino mravljic, Saša Kokol s skupino muc in Milem Brusnjak s skupino metuljčkov P rvo nedeljo po Binkošti je praznik svete trojice. Takoj po prihodu svetega duha so apostoli začeli oznanjati vero v edinost očeta in sina in svetega duha. V sveti trojici se najpopolneje razodeva božja ljubezen do nas. Ta dan cerkev v Gaberkah ni bila polna. Bilo je zelo lepo vreme, pa so nekateri hiteli sušit svoje travnike oziroma seno, ostali pa so prišli k sveti maši, ki jo je ta dan opravljal kaplan Slavko Haložan. Menim, da nas je vse pritegnila njegova zelo poučna pridiga. Med drugim tudi to, da največje bogastvo izgubi tisti, ki izgubi vero. Še posebej nam je razložil, kako je apostol Pavel našel svojo vero šele tedaj, ko je po nesreči padel s konja. Pri maši je bilo tudi kar nekaj otrok. Ker je bila to tudi zadnja nede; 1 j a v maju - času šmarnic, je vse to dajalo temu še poseben pomen. M.R. LIST OČETU IVANO SOLNO V SPOMIN MAJSKI POHOD o tebi, dragi oče, je ostala velika praznina, ki zeva v mojem srcu. Jočem, ker te ni več, čeprav vem, da te je Bog rešil trpljenja zadnjih dni. ? prebiral slovenske pesnike in tudi sam pesnil. Tvoj neusahljivi smisel za humor se je odražal v tvojih hudomušnih pesmih; iskrivost duha te ni zapustila vse do zadnjih dni, ko nisi mogel več govoriti. rvomajski prazniki so že mimo, vendar se člani Turističnega društva Lajše še vedno radi spominjamo pohoda ob tej priliki. Člani društva so se odpravili peš od bistroja Kavnik na Kozji hrbet. Tam so se zadržali ob dobri malici in kapljici. Pozno popoldne so se vračali po drugi poti nazaj. Družina Kavnik si želi, da bi ta pohod postal tradicionalen. ? Z neverjetno vero si verjel v ljudi, zato so se prišli poklonit tvojemu spominu v tako vehkem številu. Tvoje življenje je pustilo v nas domačih neizbrisne sledi. Za sebe nisi nikoli zahteval veliko, bil si poosebljena skromnost. Enaindevetdeset let si dočakal še dokaj krepak in zdrav. Okrog božiča so te začele zapuščati življenjske moči, a nisi se hotel kar tako vdati. Invalidski voziček je postal tvoj spremljevalec. V sebi si zbral moč in rajši potiskal invalidski voziček pred seboj. Pogosto si zaradi tega padel, a se zaradi bolečin ob padcu nisi pritoževal; tako zelo si se bal, da bi moral v “dom”. Dokler si še lahko govoril, si me prosil, da bi smel ostati v svoji rojstni hiši. Nisem imela srca, da bi te pustila “tja”. Uspelo je! Za to imata največ zaslug sin Tilen in Marjan, ki sta ti veliko pomagala, ko si obnemogel. Vnukinja Jerneja te je prihajala obiskovat, dobro ti je tudi povijala noge.Vedno pa si bil vesel hčerk Ivice, Danice in Fanike. Svoje, od poslednjega boja utrujene oči, si zaprl v domači hiši, v krogu svojih najbbžjih, ki so ti do zadnjega diha stab ob strani. Po svoje si bil legenda. Na Levstikovi 6 v Šoštanju si preživel večji del svojega življenja. Čeprav sta se z ženo Justino poročila dokaj pozno, sta znala ustvariti topel dom trem hčerkam, ki sta jih vzgajala s svojim lepim zgledom. Ljubil si lepo slovensko besedo, rad si NASILJE V Veliko tvojih najbbžjih že dolgo ni bilo več med živimi. Umrla ti je žena, za vedno so odšli tvoji brat in sestre, sosedje, s katerimi si tako rad delil urice prostega časa. Zato je bila osamljenost zadnje čase tvoja pogosta spremljevalka. Samoto ti je pomagala premagovati tudi gospa Ramšak, ki je prinašala v tvoj dom toplino. Z gospodom Novakom iz Metleč sta ob kozarčku rujnega premlevala aktualne dogodke. Tudi gospod Medved iz Šoštanja ni pozabil nate. Rad te je vabil v družbo; dokler si mogel, si se rad odzval njegovim vabilom. Tudi karaoke v Šoštanju niso minile brez tebe! Čeprav že v letih, si pogumno sedel pred mikrofon ter pred množico ljudi in kamerami zapel. Kitara, ki je tvojih rokah tako lepo zvenela, je za vedno utihnila in sameva na oknu kovačnice. S sosedom Tinetom Turkom sta bila uigran duo in sta prepevala tudi na moji poroki. Hiša na Levstikovi 6 je sedaj prazna brez tebe; ogenj v kovačnici, v kateri si tako rad preživljal leta po upokojitvi, je ugasnil. Iz skoraj dvesto let stare hiše je za vedno odšel najstarejši Šoštanjčan, zadnji s priimkom Šoln. V tej hiši je družina Šoln pognala korenine pred dvema stoletjema, številni rodovi so tu preživljali vesele, a tudi žalostne čase. Ate, pogrešali te bomo! Hčerka Fanika Rumež DRUŽINI * aj storiš, ko postaneš žrtev? Kam se obrniti, komu povedati, kako se ubraniti? 0 nasilju marsikdo razmišlja od daleč. Pa je vendar v slovenskem prostoru, sploh v privatni sferi (v družini) tako pogosto, čeprav često prikrito. Vsaj v vsaki peti slovenski družini prihaja do nasilja v takšni ali drugačni obliki. Žrtve? Ženske in otroci. Se huje je to, da žrtve same skušajo prikriti, da so tepene, trpinčene, ponižane. Velikokrat zato, ker bi bilo ponižanje še hujše, če bi drugi vedeli zanj. In tako se med štirimi stenami dogajajo prave drame in ne tako redko imajo tragični konec. Treba je govoriti o tem. Treba je poiskati pomoč, zaščititi ženske in obvarovati otroke pred nasiljem. V Sloveniji je že kar nekaj takšnih oblik. Varna hiša, materinski dom ter med drugim tudi telefon. Za ženske in otroke žrtve nasilja je vsak dan od 18. -23. ure na voljo številka 061 97 82, ob delavnikih od 12. -14. ure pa 061 142 02 20. Ženske, otroci! Ne pustite si uničiti življenja in izkriviti samopodobe. Niste vi krivci za klofute in brce, kriv je nasilnež in tako početje ste mu dolžni preprečiti. MiKo Ivan Kavnik SONČNO MESTO NA SLEMENU »ruštvo prijateljev mladine vabi otroke, ki imajo več kot pet let, v Sončno mesto na Slemenu. Od 28. junija do 2. julija bo vozil avtobus izpred Rdeče dvorane ob 9. uri in se skozi Šoštanj, kjer bo tudi počakal, namenil proti Slemenu. Vračal se bo ob 17. uri s Slemena. Vmes pa čaka otroke obilo zabave, smeha in družabnih iger pod okriljem tabornikov Pustega gradu. Za dve malici in kosilo naj bi starši prispevali 1100 SIT. Rok za prijavo je sicer potekel 23. junija, vendar se bo za zamudnike še vedno našla rešitev. Pozanimajte se na telefonu 862-442 in omogočite otrokom prijetno druženje v naravi. MiKo KAJ PLAČUJEMO S POLOŽNICAMI sak mesec prihajajo redno po pošti položnice. Pošiljajo nam jih dobavitelji za storitve komunalne infrastrukture. Le redki pogledajo, kakšne so to storitve in kolika je njihova vrednost. Prevladuje pač zaupljivost do monopolistov. Mogoče pa tudi ne. Vsakdo pač ve zase. Niti toliko nekateri ne pogledajo prejetih položnic, da bi ugotovili vrednost zaračunanih storitev. Le komu prija takšen indolentni odnos? Prav gotovo ne plačnikom, temveč samo monopolistom, dobaviteljem komunalnih storitev. Ali pogledamo strukturo pavšalnih, fiktivnih storitev? Kompliciran prikaz in razdrobljenost cene v posamezne postavke in nepoznavanje tovrste struktur je vprašanje svojevrstne kategorije. Nihče se ne sme čuditi, da po neznatnem godrnjanju poravnamo dolg, kot je naveden na položnici. Vsi smo nato zadovoljni. Čas pa hiti in po določenem intervalu se ponovno pojavi podražitev. Vsi smo prepričani, da je to prav. Oh, joj, kako smo še obremenjeni s preteklostjo. Včasih je bilo tako povišanje vrednosti storitev »samoupravna kategorija samoumevnosti«, danes to ni več. Resnično imamo parlamentarno demokracijo. Ta politična pri- dobitev pa ne more biti osnova za anarhijo v poslovanju. Pa poglejmo samo na grobo. Pravno podeljena pristojnost za regulacijo cen storitev komunalne infrastrukture je pri Vladi Republike Slovenije. Nobeni lokalni politični veljaki nimajo ingerence nad cenami komunalnih storitev. Vsakdo lahko ugotovi iz akontacije računov, kako pri povišanju ni dotaknjena osnovna cena storitev, temveč se neopazno povišuje razširjena reprodukcija (RR) in takse, ki so predpisane z republiškega nivoja. Sedaj smo prispeli do vzroka, zakaj so cene enot razdrobljene. Vse je čisto v smeri navzgor. Taktika zameglejevanja je bila že zdavnaj pripravljena. Tudi zagovori so temu ustrezni: cena storitve je eno, drugo pa so prispevki. Storjeno - opravljeno. Razlaga je podana. Moramo biti zadovoljni. Vendar ni tako. Ce se formira cena enote, je končna cena integral vseh dejavnikov, ki so povezani z osnovnim pojmom storitve. Kajti če želimo uživati neko storitev, ne more tega spremljati niz posameznih cen detajlov. Bodimo pazljivi in bolj vestno poglejmo vsebino posameznih položnic. Zavedajmo se, da je denar naš, pošteno pri-služen in naj bo plačilno sredstvo za pošteno delo. Cabro Cverlin Aforizmi Za življenje ni niti časa niti prostora. Življenje je en sam trenutek ali cel niz vekov. (Dostojevski) Reka resnice teče po prekopih zmot. Nikoli se ne boš počutil resnično ljubljenega, če ne boš dovolil drugim, da vidijo, kaj si v resnici. v Sale Soseda »Dober dan, sosed, kaj pa pri vas tako smrdi?« »Ne vem, dokler tebe ni bilo, nisem nič opazil.« Stanovanje Mujo:»A je to prav? Se vedno stanujem v baraki. « Janez:«Ni prav! Reče se v baraki.« Bodičke Upamo, da nam velenjski župan ne zameri, ker niti približno ni tolikokrat omenjen v vsaki številki Lista, kot je šoštanjski župan v velenjskem časopisu. Zaradi aktivnih priprav gasilcev ob 120-obletnici obstoja CD Šoštanj, so bili v tem času strogo prepovedani vsi udari strele in nepredvideni požari. Na pošti Šoštanj je spet novo vodstvo. Ali staro, kakor se vzame. ROKA PREGNANCEM -SLOVENSKA VAS kupni akciji slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije se je minuli konec tedna pridružilo še nekaj medijev, tako da zdaj skupno število sodelujočih že presega številko 90. Posamezniki in pravne osebe so doslej izrazili pripravljenost v ta človekoljubni namen darovati že več kot 43 milijonov tolarjev. Nekateri denar nakazujejo kar neposredno na žiro računa Rdečega križa oz. Slovenske Karitas, marsikdo pa najprej pokliče brezplačno telefonsko številko 080 22 44 in znesek nakaže potem, ko mu prostoviljci Rdečega križa, Karitasa ah Slovenskega odbora za Unicef na dom pošljejo položnico. Danes se je možnosti doniranja po telefonu oziroma položnici pridružila še novost. Prvič doslej v Sloveniji je namreč omogočeno nakazovanje humanitarnih prispevkov tudi preko interneta. To možnost je zagotovila družba EON v sodelovanju z SKB banko. Nakazovanje je zaenkrat omogočeno le imetnikom kartice Eurocard (Mastercard) v znesku največ do 10.000 SIT. Obiskovalci strani http://www.pregnanci.rtvslo.si ali http://www.eon.si lahko napišejo tudi elektronsko sporočilo pregnancem. Vsa sperejta sporočila bodo ob koncu akcije posredovana ustreznim predstavnikom Kosova oziroma bankam in Pošti Slovenije, ki v akciji sodelujejo tako, da zagotavljajo brezplačna obvestila pri vplačilnih okencih, brezplačne položnice in brezplačno storitev, sta se pridružili še Banka Zasavje d.d., Trbovlje in Volksbank-Ljudska banka. Danica Simšič skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ, Karitas, SO Unicef roba pregnancem slouensha uas rdeči križ 50101-678-51579 karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem dfc brezplačni telefon za nakazila 080 22 44 Polovica leta nas še deli od novega TISOČLETJA, v katerega se svet vrti z vedno večjo hitrostjo. Pri tem seveda mislim na vedno manj predvidljivo prihodnost globa-üzacijskih procesov, ki so, hvala bogu, zajeli tudi našo deželo. Občutek imam, da kljub neobvladljivi količini zakonov, ki jih proizvaja naša mlada, manj kot desetletje stara država, ne dohajamo več vseh sprememb, ki se dogajajo v svetu. S povečevanjem ekonomsko socialnih razlik se počasi nadomeščajo klasične državne meje z novimi, ki so v bistvu zarisane v glavah ljudi (znanje, sposobnost,...). S tem se ustvarja nova organiziranost sveta in potrebno se bo vprašati, kje bo v tej novo nastajajoči družbi naše mesto? In če se iz globalnega nivoja spustim nazaj na naš lokalni prostor, se mi zastavlja vprašanje, kako vsi omenjeni procesi vplivajo na kraj - mesto, v katerem preživimo večino življenja? Ne vem točno zakaj, toda intuicija mi sporoča, da se SUŠNA LETA, ki jih že lep čas preživlja naše mesto, počasi iztekajo. Seveda moji optimistični občutki ne temeljijo na fizičnih spremembah, ki bi jih lahko opazili tudi na podobi mesta. Prav nasprotno. Menim, da slabše sploh ne more biti, da je mesto Šoštanj v svoji stagnaciji doseglo DNO (podn), s katerega pa pot lahko vodi le navzgor. Jamranje o tem, kako je bil včasih Šoštanj pomemben in kako so ga velenjski knapi počasi in sistematično uničevali, v prihajajoči dobi zgublja smisel. Šoštanjčani ali vsaj njeni izvoljeni predstavniki v svetu KS pa počasi presedajo tudi občinskim organom, ki jih vodijo ljudje iz okolice (beri Topolšice). Skratka, vse kaže, da bo prihodnost Šoštanju bolj naklon-jena. Da se v prihodnosti nekaj svetlika, se da razbrati tudi iz nekaterih današnjih dogajanj. Prva SVETLOBA je še posebej pomembna, saj smo jo dolgo čakali (več kot je stara naša država). Gre seveda za dejstvo, da najvišji dimnik v TES-u ne” bruha več žvepla” ter da ga v takih količinah tudi nikoli več ne bo. Delovati naj bi začel šele po dokončanju težko pričakovane čistilne naprave. Priznam, da takrat na demonstracijah na Titovem trgu nisem verjel, da bom to dočakal. Globalizacija ekologije, ki ne priznava državnih meja, je prispevala svoje v obliki avstrijskih pritiskov (tudi šilingov). Pozitivno SVETLIKANJE vidim tudi v ustavitvi obratovanja tovarne usnja. Vem, da zveni malce čudno, če se veselim zaprtja tovarne, ki je pomembnemu številu krajanov dajala vsaj osnovno socialno varnost. A tukaj gre za dragoceno priložnost ustvariti kaj boljšega. Na površini, ki jo zaseda “razpadajoče tovarniško truplo”, bi se dalo ustvariti mnogo več, saj globalizacija nagrajuje ljudi, ko si želijo več kot le golo preživetje. Nenazadnje so vzroki za ustavitev tovarne prav v ekonomski logiki, ki počasi prodira preko naših meja tudi v naše mesto in uničuje neambiciozne ljudi, ki žebjo le preživeti. Resnično, meje so v glavah. “Kaj ti koristi, če delaš najboljša sedla na svetu, če se ljudje ne prevažajo več na konjih” (citat iz filma). Veseli me, da se pomena zemljišča zdaj zaveda tudi naš ZUPAN ter da se je občina zavezala k bolj ambiciozni politiki do tega problema. Pri tem je vsekakor pomagala tudi vzpodbuda s strani sveta KS Šoštanj. Svet KS Šoštanj pa želi po svoje prispevati k “razsvetlitvi mesta” s projektom prireditev ŠOŠTANJ - MESTO SVETLOBE. V okviru prireditev bo prav na dan, ko izide ta LIST, v VILI ŠIROKO okrogla miza z naslovom Razvojne možnosti podjetništva v Šoštanju na prehodu v tretje tisočletje. Ne gre se bati, da ne bi predstavili vsaj nekaj novih priložnosti. Živimo namreč blizu sosednjega mesta, ki si je nadelo pridevnik MESTO PRILOŽNOSTI, čeprav ob vedno bolj pogostih govoricah o predčasni ustavitvi premogovnika (tudi moč globalizacije) in obnašanju lokalnih oblasti, ki vedno bolj spominja na stare čase (asfaltiranje Titovega trga zaradi obiska komisije), dvomim o upravičenosti uporabe omenjenega pridevnika. Svetlikanje o boljši prihodnosti se kaže tudi za naše najmlajše, ki bi naj dobili vsaj eno NOVO osnovno šolo. Seveda nova šola sama po sebi še ne predstavlja nove kvalitete. Gre seveda za novo priložnost, da se v Šoštanju končno zgodi tisti preboj skozi povprečnost. V mislih imam seveda tudi priložnost ustvariti pravo ARHITEKTURO, ki bi spodbujala novi rod Šoštanjčanov k tisti ambiciozni ustvarjalnosti, nujno potrebni za porušitev mej v naših glavah. Le miselno svobodni Šoštanjčani se bodo sposobni prilagoditi na nove razmere in potegniti voz iz blata. Nenazadnje, tudi bazen bodo letos odprli, čeprav je že slabo kazalo. Ne bomo zamerili, da se je po hudem boju z bivšim najemnikom vnema letos malce polegla in da se bazen odpira malce pozno. V opravičilo se je potrudilo kar vreme samo, ki tako ni bilo pretirano naklonjeno za vodne užitke. La slednje pa bo dovolj časa na prihajajočem dopustu. Odpočite se in naberite novih moči. Novo tisočletje čaka. Edi VUČINA ČETRTEK, 24. JUNIJ 1999 SOlSKf MEDOBČINSKI LITERARNI KVIZ (četrtek, 13. maja, je potekal v velenjski knjižnici medobčinski literarni kviz Mladinska dela Svetlane Makarovič. Sodelovali smo učenci od prvega do petega razreda iz osnovnih šol občin Šoštanj, Velenje in Šmartno oh Paki. Vsak udeleženec kviza je prebral dve knjigi Svetlane Makarovič. Vprašanja, na katera smo odgovarjali, niso bila težka, zato smo se vsi dobro odrezali. Začetno tremo pa so nam pomagale premagati plesalke, ki so se pozibavale oh ritmu glasbe in pesmi Svetlane Makarovič. Čeprav nas je med kvizom za trenutek zmotila toča, je bilo vzdušje v knjižnici prijetno, toplo. Med nami so se spletale nove vezi. V spomin na to literarno doživetje je vsak učenec prejel priznanje in veliko čokolado. JSika Mardetko, 5. c OS Bibe Rocka Šoštanj z mentorico Lidijo Volk USPES1VI MLADI LIKOVNIKI l etošnje šolsko leto je bila dejavnost likovnega krožka z likovno pedagoginjo Alenko Venišnik zopet zelo bogata. V oktobru so dva dni sodelovali v Mali Napotnikovi kiparski koloniji, ki je bila že 25. leto v Zavodnjah. V istem mesecu je učenec Mitja Kopin (5. r.) v Slovenj Gradcu prejel nagrado za likovno delo na temo Vode v svetu, ki jo je razpisala MO Slovenj Gradec ob dnevu OZN. Poleg nagrajenega dela je bilo razstavljenih še 14 del drugih učencev naše šole. Na Ciciumetnijah so sodelovali učenci 3. razreda. Izbrani so bili izdelki Mie Rogelšek, Azre Mujakovič in Dijane Maksimovič. Razstava je bila v Cekinovem gradu v Ljubljani in nato še v Ajdovščini. Svoja dela so poslali tudi v Maribor na natečaj Kolo - kolo - kob. Nagrade so prejeli: Sanja Stropnik in Matej Stropnik. 5. r., Janja Vodovnik, Špela Potočnik, Kristjan Atelšek in Domen čas, 4. razred. Na natečaju v Cankarjevem domu sta za likovna dela na temo Naš jutri - zdrav planet prejeli nagrade Katja Lipnik. 3. r., in Hana Kolenc. 4. r. Na 31. razstavi Likovni svet otrok v Šoštanju je z izdelki sodelovalo kar 23 učencev. Varno na kolesih Mentorica Menka Venišnik pa je bila med petimi nagrajenci te tradicionalne likovne razstave. Na temo Človekove pravice za vse, ki jo je razpisala Evropska hiša Maribor oh dnevu Evrope (na tem natečaju že 40 let sodelujejo skoraj vse evropske države), so svoje izdelke poslali tudi učenci Kajuhove šole. Kljub močni konkurenci in množici prispelih likovnih izdelkov je učenec Mišo Turk, 7. r., prejel drugo nagrado. Razstava teh izdelkov je bila v Univerzitetni knjižnici Maribor, nagrajene izdelke pa si bodo lahko ogledali v vseh večjih evropskih državah. Likovno delo osmošolke Darinke Pirečnik je bilo v mesecu maju izbrano za naslovnico knjižice Zdaj te gozd sprašuje, ki jo je izdal Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Nazarje. Šolsko leto bodo naši likovniki zaključili dobrodelno - z likovnimi izdelki bodo sodelovali v akciji Za novo pedmtrično kliniko v Ljubljani. Jožica Andrejc b novicah o pogostih tragičnih nesrečah na cestah se zgrozimo nad tem, koliko otrok je udeleženih v njih. Tudi mladi kolesarji plačujejo cestni davek s svojimi življenji. Zato je toliko bolj razveseljivo, da vsako leto šole omogočijo četrtošolcem, da v okviru pouka pridobijo ustrezno znanje iz prometnih predpisov in opravijo kolesarski izpit. Konec maja je dvainšestdeset četrtošolcev OŠ Karla Destovnika Kajuha, skupaj z obema podružnicama, opravilo kolesarski izpit v sodelovanju z medobčinskim svetom za varnost v prometu in avtošolo Peter. Po petnajstih urah teoretičnih priprav in pisnem izpitu o prometnih znakih, križiščih, vožnji v prometu ipd. je bil na vrsti še praktični del izpita. Učenci so ga opravili v Šoštanju, Topolšici in Zavodnjah. KOICII IZLET Pokazali so, da dobro obvladajo kolo in znajo v praksi upoštevati prometne predpise. Hkrati pa je posebna komisija pred izpitom pregledala vsa kolesa, saj lahko sodelujejo le kolesarji z brezhibno opremljenimi kolesi. Pri praktičnem izpitu so se dosti bolje izkazali novi kolesarji kot pa drugi udeleženci v prometu. Vozniki avtomobilov so namreč premalo pozorni na kolesarje, saj jim je malo mar, če imajo prednost tisti na kolesih. Ker so večji in močnejši, si prednost kar sami izsilijo. Mentorji Peter Vidmar, Jana Kovič in Branko Guzej so bili zadovoljni nad znanjem svojih varovancev in upajo, da bodo tako spretno in po predpisih vozili tudi kasneje, ko njihove vožnje ne bodo ocenjevali. \ I r ' i v Jožica Andrejc V četrtek zjutraj ob 5.45 smo se zbrali pred šolo in nestrpno čakali avtobus. Izpred šole nas je odpeljal malo pred šesto. Našemu razredu so se pridružila dekleta iz 5. b-ja. Pot je vodila iz Šoštanja v Celje. Tam je šofer zavil proti Zidanemu Mostu. Ves čas nas je spremljala Savinja, ki se je nato izlila v Savo. Sava pa nas je spremljala do Brežic, kjer smo si ogledali zanimivo notranjost gradu, v katerem je Posavski muzej. Prostori v gradu so zelo veliki, še posebej dvorana, ki je dolga 35 m, široka 10 m in visoka 8 m. Po ogledu gradu smo se odpravili na avtobus in se zapeljali v Kostanjevico. Tam smo videli samostan, ki so ga zgradbi leta 1234. Ta samostan so preuredili v galerijo. V njej imajo naši kiparji in slikarji shranjena dela, med njimi Božidar Jakae, Tone Kralj, Gorjup, Gorše in Janez Boljka. Kiparska dela so zelo lepa, vendar se je meni bolj vtisnil v spomin grad Brežice. Komaj smo čakali, da prispemo v Novo mesto, kjer smo bdi prosti eno uro in pol. v Kaj vse zmorejo mladi ustvarjalci, smo se ponovno prepričali tisti, ki smo uživali ob prebiranju raznovrstnih srednješolskih in osnovnošolskih glasb ter glasb vrtcev. Naslovi, sestavki, barve, pisave, oblike - vse to je kot ustvarjalna celota napolnilo del sejma Vse za otroka in... družino v Celju, in sicer od 11. do 15. maja 1999. Na okrogli mizi smo bbi vsi mentorji veseli strokovnega mnenja, da so vsa glasba, Razdelili smo se v skupine in odšli na pico. Čas je hitro bežal, zato sem s prijateljicami odšla na dogovorjeno mesto, Med potjo nas je ujel dež in na Otočcu smo si ogledali zunanjost gradu. Pred njim sta dva laboda. Ker je bba okolica poplavljena, smo se kar hitro odpeljali naprej do Krške jame. Učiteljice so kupile vstopnice, nato smo peš odkorakali vanjo. Vodička nas je vodila do akvarija, v katerem je plavala človeška ribica. Malo naprej smo videli izvir Krke. Zadnja postaja je bila Jurčičeva domačija na Muljavi. Vsi smo se veselili poti domov. Na avtobusu smo imeli karaoke. Zelo smo se zafrkavah. Žal nam je bilo samo, ker ni bbo z nami gospe Menihove. Ta izlet je bil fui cool. Zala Gumzej, 5. c OŠ Karla Destovnika Kajuha poslana na letošnji razpis dobra. Nekaj izjemnih pa je bilo še posebej pohvaljenih in nagrajenih. Tudi OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj se je predstavila s svojo tematsko števbko glasba DRUŽINA. Mentorjeve dolgoletne izkušnje, novinarska žbica, ljubezen do tega dela in še kaj botrujejo kakovosti tovrstne ustvarjalnosti. Vlasta Črešnik ...............*............... \ v 1 9 f t i\ n K NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME______________PRIIMEK_____________________ NASLOV_______________________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MUNIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.