58
Obrtnija v Troovsko-Uremski dolini.
NaŠa ožja domovina Kranjska ima še obilo zakladov in talentov zakopanih, kateri, ako bi se odgrebli, bi ljudstvu lepih dohodkov dajali. Gasi so pa tudi taki nastali, da bode treba na vse strani pravega napredka, ako se bode hotelo še dalje živeti in shajati. Ne le kmetijstvo bode se moralo povsod v boljši in racijo-nalni stan povzdigniti, nego treba bode tudi krajem primerno obrtnijo vpeljati, katera se na Kranjskem le se vse preveč in splošno pogreša. Res je, da se v Ribniški dolini vsakovrstna suha in glinasta roba, v Kamniški okolici slamniki, v Stražišu, Bitojah, Smartnu itd. sita in plahte (koči) , v Loki železno orodje in parkete, v Železnikih, Kropi, Kamnigorici in Tržiču cveki in usnje, poslednje tudi na Vrhniki, v Idriji čipke (špice), v Bohinski dolini, ter v Krnici in Grabcu pri Gorjah na Gorenjskem škafi, na Gorjušah nad Bohinjem „čedre" ali fajfe, na Jesenicah in okolici kakor tudi okolo Begunj pri Radolici suknjeni in volneni izdelki, v Ljubnem pri Podnartu in v Komendi pri Kamniku lonci in sklede, po Poljanski in Sevški dolini nad Loko pa domače platno po nekoliko izdeluje.
Kje so pa drugi kraji posebno na N o t ran j s kem? V vseh krajih, kjer se kaj obrtuje, opazuje se očividno tudi boljši gmotni položaj med prebivalstvom, ker ljudstvo o dnevih in časih, kateri niso kmetskim opravilom prilični, si z domačim izdelovanjem obrtnijskih predmetov razne vrste lepega zaslužka in postranskih dohodkov prislužuje.
Koliko dragega Časa pa nasprotno po krajih, kjer o kaki obrtniji nobenega sledu ni, posebno ob deževji in pa v dolgih zimskih večerih brez koristi in haska v zaton neskončne ^večnosti in v škodo prebivalstva samega zgine! — Cas je zlato; a čas zgubljen se nikdar več ne povrne!   Skoda neprecenljiva!
Se ve, obrtnija mora biti pa tudi kraju primerna, to je, da se sredstva, za njo potrebna, tudi doma in dober kup dobivajo,   da  se tako delo in trud
bolje poplačuje. Ako se morajo ti pripomočki od drugod, morebiti cel6 iz daljnih krajev še le naročevati, kar je z večimi ali manjimi stroški zedmjeno, požre to uže glavni dobiček izdelkov, in delavcu ne ostane dosti druzega, nego delo in trud, kar bi se reklo, da dela le brezplačno tlako,
V Trnovsko-Uremski dolini pa dosedaj še skoraj vsi pripomočki za kako obrtnijo primanjkujejo; treba si jih je še le zagotoviti. Posebno ob vodi Reki je lega zemlje in nje lastnosti ugodna za vsakovrstne baze vrbovja fsalix). Ker ta voda na več krajih pri travnikih in njivah, kakor tudi pri pašoikih zemljo odnaša, nasajajo ljudje ob njenem obrežji v obrambo svojih zemljišč navadno le jelše in pa j^gnjeta, kar jim k večemu le kako naročje slabih drv v plačilo donaša. Ali bi ne bilo bolje delo in opravilo, ko bi se obrežje Reke in drugi bolj mokri grapasti kraji, kjer za drugo drevje ni, z raznim vrbovjem, osobito vrbo pleten i-Čarico (Korbweide — salix viminalis) nasadilo, od katerih bi ljudje slednje leto obilo lepih šibic in trt za jerbase, košare, korbice in pletenice dobivali, kakoršne šibice se tudi lahko prodajo v kraje, kjer je pletarska obrtnija doma? Vrbovi nasadi so pa tudi proti deročim vodam najbolje in gotove žive jezi, ker delajo dolge in goste korenine, s katerimi zemljo proti vodi izredno dobro povežejo in preprezejo.
Ker je posebno slovensko ljudstvo za vse stroke obrtnosti tudi duševno izredno nadarjeno, kar kažejo vsake baze samouki - domačini, naj bi se potem skrbelo, da bi se iz vsake občine Trnovsko-Uremske doline vsaj po eden sposoben in zmožen mladeneč dal raznega pletenicenj a učiti, kateri bi bil po dovršenem tem uku v svoji občini drugim domač učitelj. Ta poduk naj bi bil dotičnim učencem deloma na občinske stroške, deloma na podlagi kake pridobljene podpore v delež! Počasi bi se ta obrtnija v Trnovsko-Uremski dolini splošno razširila in bi ubogim občinam lepe postranske dohodke dooašaia, a ljudstvo bi posebno pozimski čas imelo za kratek čas tudi koristnega posla, kar bilo bi na vse strani za dušo in telo koristno.
Drugo, kar bi se tu koristno vpeljati dalo , bilo bi izdelovanje pip ali fajf. Potrebnega lesa, jelševih porobkov, kateri je za ta izdelek najboljši in priprav-nejši, je tod v izobilje. Le nekoliko učencev v tem poslu pod navedenimi pogoji je treba izuriti dati, pa bi se tudi v tem obziru kmalu koristno napredovalo. Za take male rezljarije se nahajajo posebno v Celjah, na Ostrožnembrdu in na Suhoriji izredni talenti. Skoda za-nje, da neizbujeni še vedno spanje pravičnega spe!
(Konec prihodnjič.)
66
Obrtnija v Trnovsko-Uremski dolini.
(Konec.)
Se nekaj za ženski spdl.
Znano je, da ženska, ako druzega ne zna, nego le kuhavnico, gnojne vile in pa motiko nekoliko sukati, nikdar dobra gospodinja biti ne more. Gorje možu, ako se mu nevedna in zabita ženska za celo življenje na vrat obesi, in da mora vsako malo reč glede obleke itd. drugim tujim šiviljam za drag denar izdelovati dati med tem, ko njegova lepa — a lena — polovica doma na-vskriž roke drži in lenobo pase. — Koliko krvavih žuljev pri takih hišah zavoljo nevedne gospodinje izpod strehe uide, med tem, ko družinica glad trpeti mora, ve le ta, ki so mu take žalostne razmere slednji dan ocividen dokaz!
V   Trnovsko-Uremski dolini (izredno pa še okoio Trnovega in v Premiki fari) so deklice izredno nadarjene za ženska ročna dela. Tudi jim je v obeh krajih prilika dana, se v potrebnem šivanji, pletenji in drugih ženskih ročnih delih vaditi; a nahajajo se pa tod tudi nekateri tako brezasto-neumni stariši, da svojih ukaželjnih deklic k temu poduku, kateri jih nič ne stane, še pošiljati nočejo, da — še cel6 branijo jim se kaj koristnega naučiti. Taki očetje in matere svojim hčerkam najboljšo doto sami — kradejo.
V  šole te doline, kjer se v ženskih ročnih delih še ne podučuje, naj bi se ta poduk za deklice nemudoma vpeljal.
Redilo naj bi se potem tukaj nekoliko več ovac; pridobljena volna naj bi se doma v sukno, nogovice in maje (jopiče) podelala, ne pa vsa drugam za male solde prodajala. Na ta način bili bi domači ljudje z gorko zimsko — domačo — obleko na najcenejši način preskrbljeni; kar bi pa od domačih izdelkov preostajalo, spravilo bi se bolje v denar, nego volna sama.
Tako bi tudi ženstvo , posebno ob zimskem času, si moglo veliko prislužiti med tem, ko sedaj navadno malomarno poseda in druge delavne ljudi obira. — Komu ni znano, koliko pred našimi ženskami so pridne in marljive Tolminke in Brijke , katere, ako jih na potih srečuješ, grede nogovice pletejo ali pa predivo predejo, ter tako vsako minuto časa v zaslužek porabljujejo , a za izdelano robo pa tudi lepih novcev skupujejo , ker po semnjih, po hišah in po Štacunah cele kose po pridnem ženstvu doma narejenih nogovic, jopičev (maj) in otroških kapic na prodaj nosijo. To je mikaven in po-sneme vreden zgled našemu ženstvu! — Slabo za hišo, v kateri se vsaka mala reč le pri drugih ljudeh kupovati mora! Gospodinja pri obleki, gospodar pa pri kmetijskem orodji tujca biti ne smeta, ako nočeta za take male reči velik del svojih dohodkov potrositi. — Slovensk pregovor pravi: Kar si sam narediš, ni ti treba plačevati. Vendar se pa ta rek posebno v naši dolini vse preveč prezira. Grablje stanejo 20 kr., senene vile 50 kr., kar se na semnji kupiti da! Na videz mal denar, a v resnici velik znesek, ako se leto za letom ponavlja. Pomisli le, če narediš ene grablje in ene senene vile, si s tem prihraniš uže 70 kr., ako pa napraviš vsakega  še po en kos in za drugih 70 kr.
67
prodaš, imaš uže tukaj 1 goid. 40 kr. dobička, izvzeta mala zamuda časa, kar sega dostikrat brez vsega opravka zasedi. Ravno to velja tudi glede druzega navadnega kmetijskega orodja: dreves (plugov), bran, vozov, gnojnih košev, kar more se doma, vse najceneje izvesti in* narediti.
Takih del naj bi se uže dečki po zmožnostih mesto drugih igrač in pohajanja v malih oblikah vadili.
Nad vse želim pa, da bi se k tej važni zadevi za Trnovsko-Uremske doline domačo obrtni j o še kak drug za napredek vneti domoljub od   tod javno oglasil.
Matija  Rant, narodni učitelj.