Vojna v vzhodni Afriki. Dclgoletai ujetnik abesinsksga cesarja. Sedanji abesinski cesar HaMe Selassie se poslužuje vseh srednjevških. in modernih zapornih pripomočkov, da se čuva ipred možem, ki je njegov največji etrah. Ta mož je Lij Jassou, nekdanji abesinski cesar in nečak velikega cesarja Menelika. Pregnan je bil e pr&stola s pomočjo Menelikove hčerke, Zaiditu, kateri je rpomagal sedajini vladar. Z združeno močjo obeh omenjenih je prav; cesarjev naslednik mccral v pi'0.gnanstvo radi dulsevne manjvredno.sti. Bivši abesinski cesar, o katerem poročamo pod zaglavjem »Vojna v vzhodni Airiki«, Lij Jassou, ki je star danes 39 let, je že 12 let ujeitnik. Živi pod stalnim nadzorstvom v trdnjavi, na stnmem ter nedoetopnem hribu Gara moulata pri mestu Harar na, jugu Abesinije, kjer prodira sedaj italijanski general Graziani. Sedanji cesar je uikrenil vse, da preipeljejo visakega jetniika na drug varen kraj, če foi bila ječa na gori ogrožena od italijanske voj&ke. Osvobojeni Lij Jassou, edini res rpravi naslednik abesinskih cesarjev, bi bil silno orožje v rokah Italijanov dn radi tega je tako strogo zastražen. Z eno roko je z zlato verigo priklenjen na stražnika, ki se zaveda, da ibi Ml za elučaj pobega ujetnika pri priči ob glavo. Znameniti iprerok, svečenik Aba Hanna, zanesljiv pristaš sedajnega vladarja, nadzira ujetnikove straže. 300 izbranih in dobro oboroženih čuvajev čuva noč in dan naid trdnjayo na hribu, ki je obdana od žičnih ovir, električnih. alarmnih zvoncev, od visokega zidovja dn od posebne vrste psov. Na drugi strani pa je cesar zapovedal, da morajo skazo^vati uje-teimu vee časti in mu izpolniti \isako željo, ki ee nanaša na jed in pijačo. S prestola rpregnani ima po dragi volji na razpolago knjige, čascnpise, glasovir, gramofon in vse moigče ugodnosti za ubijanje dalgega časa. Dnevno se sprehaja po cele ure po dvoriaču tndnjave lin seve pod neprestanim nadzorstvom najbudnejše straže. Nova vojna dobičkarija. Čeravno je minulo 150 let, kar je umrla avstrijska cesarica Marija Terezija, eo še vedno njeni tolarji .po celi vzhodni Afriki in Abesiniji edino od domačinov priznano plačilno sredstvo. Pravico za kovanje Marija-Terezija tolarjev pos&da kovnica na Dunaju, ki je zalagala do pred kratkem abesinekega cesarja ali neguša s temi novci. V sedanji vojni je zasedla Italija precej od ¦ibesinskega ozemlja, katerega ureja po svoje in ekuša živeti s tamošnjimi domačini v najboljših odnošajih. V zasedenem ozemlju odklanjajo Abesinci italijanske novce in bankovce. Zahtevajo Marija-T&rezija tolarje. Italija in Avstrija sta v najtesnejših zavezniških objemih. Italijani so vzeli od dunajske kovnice na nedol&čfen čas v najem pravico izdelovanja omenjenih tolarjev. Dunajska kovnica bo najbrž tudi za bodoče edina kovala tolarje, pa,č pa pod}italijanskim nadzor&tvom! V.prašanje je eedaj, kaj bo ukrenil abes.nski neguš? Če se bo bojeval dalje časa, mu bodo ekcnpnele iše tako velike tolarske zailoga Na Dunaju novcev ne bo mogel več narooiti. V tej stiaki ee bo najbrž obrnil na kako drugo državo, da mu nakuje denarja s podobo rajne Marije Terezije na eni strani in z dvoglavim. kmnanim orlom na drugi. Kake posebne zaščite na ti dve podobi dunajeka kovnica ne bo posedala. Glede kovanja MarijaTerezija tolarjev cvete nova — vojna dobačkarija. Kmalu bomo čitali, katera država je je po&tala deležna. Dum-dum, sol, italijanski uvoz. Zopet iporo"a časoipisje, da se poslužujeta v italijansko-abesiinski vojni oba nasprotnika groznega »duniHdum« etreliva. Italijani in Abesinci zainikajo ta očitek, a bo najbrž 8 to zadevo isto, kakor je bilo v svetovni voj.ni. Rane od dum-dum piunicije so videli pri italijanskih in abesiniskih ranjencih in to dejstvo je dokaiZ, da streljajo na obeh straneh z res nečloveš.kiim strelivrjim. Dum-dum krogle prvotno niso bile izdelane za vojne namene. Način, konico krogle odpiliti iin s tem doseči, da vpliva najmanjši zadetek taike krogle smrtno, izvira iz Indije iz mesta Dum-dum v bližini Kalkutte. Na zgofaj opisani način prikrojene krcgle so uporabljali prvotno prri lovih na tigre. Tiger je nevaren kralj džungle in z navadno kroglo mu je težko upihniti življenje. En eam zadetek od dum-dum krogle naipravi celo tigra neapoeobnega za obrambo in napad. Abesinsko mesto Makalle, južno od Adue, na katerega pripravljajo Italijani s severa napad, je največje tržišče za sol v poki-ajini Tigre. Iz tega kraja proskrbujejo s soljo tigiisko planoto. Sol rpridobivajo iz Asala-jez&ra v dolini Danekil, 120 m pod morsko gladino Rdečega morja. Tamkajšnje prebivailstvo razbije sol na kose, od katerih tehta vsalk poldrug kg. Take solne kose uporabljajo po celi Abesiniji kot plačilno sredstvo.. V pokrajini Gondar in po krajih okrog Teana jezera velja VA kg soli 1 Marija-Terezija tolar. Kljub voj.nemu stanju še do danes ni prekinila Abesinija z Italijo trgovskih stikov in Italija še vedno uvaža na strogo abesinsko ozemlje vino in strelivo. ParočevaJci inozemgkih časopisov trdijo, da je dcspe.la 24. oktobra Abesinske otroke vežbajo v uporabi piinskih mask. Vrhovni poveljnik italijanskih čet v vzhodni Airiki general de Bono (na levi) in šef njegovega generalnega štaba generalGabba Taborišče italijanskih čet pri Asmari y vzhodnoafriškj koloniji Eritreja^ v abesinsko prestalico v Addis Abebo vefija pošiljka itali.janakega vlna. V Adsdie Ahebl so videli fcasnikarjl strelivo naj<no<vej&ega italljanskega izvora, Poročilo z bojlžč 29. oktobra. Iz Asmare, glavnega meeta italijanske kolonije Eribreja, je bilo poslano v evet 29. okt. nasladnje vojmo iporočiJo: Pri pTodiranju na eevenni fronti n:eo zadele italijanske čete nikjer niti na abesinsike, predstraže, kaj še le na močnejše oddelke. Pri vojnih pobodih poiiljajo Italijani vedno v prve vrste domačdne aska.re in daleč za temi še 4e korakajo bele čete . Čisto jaeno je, da eo prejeli Abeeimcl povolje, da se morajo umikati bree vsalkega odpora. Mesto Makale, južno o/d Adue, Izpraznujejo Abesinci že daJje časa . Ves vojoi materijal, ki J« v meistu, odnašajo v hTibe, da bi ne padel v roke sovražnika, Vsi znaki kažejo, da Abeeinci Makalo ne bodo branHi, ker se umikajo v visolko gorovje. Italijanako vrhovno vodstvo že pozna abesinski način bojevanja, Abesinci nameravajo doseči to, da bl ee oddaljile italijanake čerte daleč od s-vojih o(porišč in bi jih nato odrezali. V očigled tej nevarnosti razglašajo italijanski poveljniki, da ne bodo zašli v od Abesincev jim nastavljene pasti, iz katerih bi ne biio nobeineiga nazaj. Italijani hočejo dobro utrditi vsak pridoblj&ni meter, da jim ne bo grozila nevarnoet od zadaj ali od strani. Glede južne fronte priznavajo Abesimci, da so Italijani prodrli že daleč z motariziranimi oddelki v notranjost pokrajine Ogaden. Ras Nassibu, abesinski poveljnik na jugu, se je potegnil v svoj gilavni stan ob roibu puščave. Drugo glavno meeto AbesLnije, v našem listu tolikokrat omenjeni Harar v pokrajini Ogaden, bo igralo še važno -vlogo. Pri tem meetu nanaerava ras Nassibu zvabiti Italijane v za.gato, v katero bodo tudi zašli, če se bodo upali preko puščave province Ogaden. Za ta slučaj bodo abeeinske čete na mah krog Hararja in bodo skušale za vsako ceno prepreCiti, da bi se polastil sovražnik 80 km bolj severno se nahajajoče železnice. Dosedaj eo Abesinci že dvakrat zapustili Harar iz boja^ni pred italijanskimi letali in so se zatekli v gorovje. Nazaj se je vrnilo v mesto 10.000 od prvotnih 24.000 prebivalcev. Po na pol izpraznjenih ulicah ee sprehajajo hijene. Boji, ki bodo po angleški napovedi trajali celi teden. Angleški vojni poročevalci so raznesli v evet vesti o krvavih bojih v vzhodni Afriki, kateri bodo trajali dober teden. Italijani eo pričeli z ofenzivo na eeveru, da bi razbrenaen1'! južno fronto genorala Graziani, ki bi naj na ta način lažje prodrli proti juž.nemu abesinskemu oporišču Harar in začel ogrožati edino abesinsko železnico Džibufi—Addis Abeiba. Pred pričetkom sedaj vihrajoče ofenzive na eeveru so vršila italijanska letala 14 dni ogledno službo. Sedaj pa napadajo Italijani Abeeince iz letal 3 strojnicami. Aeroplani vodijo tudi italijansko artilerijsko pri.pravo na abeeineke postojanke. Tokratna italijanska ofenziva na eeveru ima namen, da preplaši abesintsko vojsko z modernimi vojnimi sredstvi kakor z letali, tanki, najtež.jim topništvom in s strojnicanai. Italijani upajo, da bodo na ta način stisnili vojni obrofi Abeeincev in da ee bosta združili italijanska severna ter južna armada ter bi bila za ta slučaj odprta pot v abesinako prestolico. Abeeirusko meeto Makale (južno od Adue), za kojega posest gre pri tej ofenziv;, dne 2. nov. &e ni bllo v rokah ItaUJanov. če bodo tudi zavzale itaJijanske čete to abeslnako važno postojanko, ne bodo javile ftirdl javnostl poprej njenaga padca, dakler ne bodo sdgurne, da ]lm Abeelnci z nobankn protinapadom ne morejo več lietrgati tako težko ,priborj.ein6ga mesta Makale. Splošen napad na veeh fromtah so pri^Sele Itaflijanake čete dne 3. noveLnribra zjutraj. Glavna borba se bije za ,posest mesta Makale.