leto xil štev. 14 Celje, 12. aprUa 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CENA IZVODU 20 DIN S PONOSOM GLASUJEM V nedeljo 7. aprila je Zvezna skupščina v Beogradu izglasova- lo ustavo Socialistične federativ- ne republike Jugoslavije. Ljud- ski poslanci Zvezne ljudske skup- ščine četrtega sklica so v razpra- y/ pred sprejetjem izražali voljo milijonov delovnih ljudi, ki so v Štirimesečnih razpravah o osnut- ]cu nove ustave aktivno sodelo- vali, prispevali na desetine tiso- Čev pripomb in mnenj. Na svetu danes ni ustave, ki bi bila tako osvojena od množic, ki bi imela tolikšen odraz volje delovnih množic. Svetovna javnost, tista, ki nam je naklonjena, kakor tudi listu, ki to ni, priznava to vse- Ijudsko glasovanje, katere konč- na razprava na najvišjem nivoju in svečanost glasovanja v skup- ščini je bila simbolična potrditev hotenja velike večine vseh voliv- cev, vseh občanov socialistične Jugoslavije. ■ Ko smo v nedeljo prisluhnili razpravi prek radia in televizije, so številni poslanci izražali tudi naše skupne želje in voljo, ko so svoje prispevke k razpravi za- ključevali z besedami: ... S ponosom glasujem za no- vo ustavo Socialistične federativ- ne republike Jugoslavije!... Ni nam treba ponavljati vzro- kov, ki so narekovali novo usta- vo. Te vzroke smo ustvarjali vsa leta po vojni mi sami z izgrad- njo dežele in utrjevanjem novih družbenih in proizvajalnih odno- sov. Ni nam treba posebej in po- novno navajati najbistvenejše točke in poglavja naše temeljne listine, saj smo jo v najširšem smislu proučevali in ugotavljali njeno istovetnost z našim dejan- skim družbenim razvojem in nje- no perspektivo za nadaljnji raz- voj naše družbe k brezrazrednim odnosom, k brezrazredni družbi. Vsi poslanci, ki so na zadnjem, a toliko svečanem in pomemb- nem zasedanju skupščine govori- li, predvsem pa tovariš Edvard Kardelj v svojem ekspozeju, so poudarjali predvsem dejstvo, da je nova ustava jasna socialistič- na in demokratična orientacija na osnovi izkušenj delovnih mno- žic in znanstvenih spoznanj, da je interes materialnega razvoja skupnosti, da so moralno politič- ni kriteriji vodilno načelo za prakso, ne pa kakršna koli dog- ma. Preprosto in očigledno dejst- vo, da je nova ustava SFRJ spod- buda za nove progresivne težnje družbe, da je vodilo k še večji demokratizaciji odnosov, k večji veljavi in utrditvi neposrednega upravljanja, kot je to predvide- val in učil Kari Marx, da mora revolucionarna oblast delovnega ljudstva prehajati od upravlja- nja nad ljudmi k upravljanju nad stvarmi, kar pomeni vse več- je osvobajanje človeka. Jasno in odločno postavlja nova ustava tudi smer naše politike, ki bo v bodoče še bolj usmerjena v že uveljavljeno politiko aktvine ko- eksistence in krepitve socializma v svetu. Tovariš Kardelj je obrazložil tudi dokončno mnenje komisije za pripravo nove ustave o pred- logih, ki so bili iznešeni v zad- njem času. Med drugim je pove- dal, da naj državna zastava osta- ne takšna kot je bila, saj je pod njo izvojevana revolucija in osvo- bodilni boj in je delovnim lju- dem in revolucionarjem v pre- teklosti bila vedno enako draga ^ot rdeča zastava revolucionar- nega delavskega gibanja. Popoldanskemu zasedanju je prisostvoval tudi predsednik re- publike Tito, katerega so poslan- ca burno in navdušeno pozdravi- u, kakor je v dopoldanski raz- pravi najstarejši poslanec in pr- predsednik antifašističnega ^veta narodne osvoboditve dr. Ivan Ribar z besedami entuzi- ^^ma govoril o zaslugah tovariša Tita v uspešno izbojevani borbi Zo. priznanje AVNOJ v svetu, za Ureditev nacionalnega vprašanja za bratstvo in enotnost naših narodov in za ustanovitev Soci- alistične federativne republike •'^goslavije. svečani razglasitvi, da je "«ava SFRJ sprejeta, je skup- scina izglasovala še odlok o raz- P\su volitev zveznih poslancev, ^^^odo 3. in 16. junija, nadalje "'ofc o imenovanju zvezne vo- ^^ne komisije in končno odlok ^.^^zpustitvi skupščine četrtega si ^ poTianci sedanje Jl^Pščine zaključili svoje poslan- z zgodovinskim dogodkom, knt^^^^ ^oZifcšne pomembnosti, ^/ je bilo zasedanje AVNOJ-a Jajcu leta 1943 ali pa zasedanje v/i5 ^« bil pri nas za izkoreninjen neljudski in ^'^ortščevalski družbeni red. Kr. S seje okrajnega ljudskega odbora v celju Zadovoljivi gospodarski rezultati v Četrtek sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora celje razen o nekaterih poročilih razprav- ljali predvsem o dinamiki proizvodnje in dosežkih gospodarstva v prvem četrtletju tega leta. Medtem ko je bila realizacija v januarju za 6 odstotkov izpod predvidevanj, je bila v februarju 5,5 — kumulativni pokazatelji za tromesečje pa dajejo že neprimer- no ugodnejšo sliko. Industrija je bila v prvih treh mesecih le za 1,8 odstotka izpod planskih obvez- nosti. Istočasno pa velja pripom- niti, da je vrednost proizvodnje v iprvih treh mesecih leta za 13,5 odstotkov višja od dosežkov v is- tem obdobju lanskega leta. To nam vsekakor kaže, da je večina gospodarskih organizacija uspela zlasti v februarju odkloniti vse notranje zaviralne elemente, da pa je hkrati bilo tudi neprimerno manj okolnosti, ki so od zunaj vplivale na izpad proizvodnje v industriji. To so povprečja, znotraj teh pa so dokaj velike razlike. Ce nam- reč upoštevamo, da je industrija gradbenega materiala spričo hude zime v začetku leta stala in da so v tem času mnoge opekarne iz- vajale potrebne rekonstrukcije ter da je na primer pivovarna v Laš- kem zaradi sezonskega značaja dela v treh mesecih zaostala za planskimi obveznostmi kar za 26,7 odstotkov, nam postane jasno, da je ostala industrija v tem obdobju tudi v povprečju prekoračila za- stavljene obveznosti. S temi rezultati smo lahko za- dovoljni, kajti pomenijo prav go- tovo realen start za naprej. Seve- da pa se ob tem v ospredje po- stavlja še naprej potreba po do- slednosti in prizadevnosti, če ho- čemo, da bo tempo ostal na isti višini. K temu je treba še dodati, da bo zlasti naslednje obdobje spričo povečanja dopustov odlo- čilno in da bodo glede tega po- trebni dodatni ukrepi. Pohvalna pa je ugotovitev, da so letos pod- jetja (neprimerno bolj sistematič- no planirala dopuste delavcev, ta- ko da ne bo v poletnih mesecih zaradi tega posebnega izpada pro- izvodnje. Na seji so razpravljali tudi o realizaciji obveznosti izvoza. Ve- čina podjetij je prav to nalogo najbolj vestno izpolnila. Hkrati pa se je kot vzporedna pridobitev pokazala tudi neprimerno boljša oskrba gospodarskih organizacij s surovinami iz izvoza. Vsi ti ele- menti dajajo pogoje za večji opti- mizem, ki pa ne sme vplivati ne- gativno. Zlasti uspeh v marcu, ne sme uspavati kolektivov. M. I delom vračajmo' dolg njegovemu spominu Cas neumorno teče, čeprav se zdi, da so pogrebni venci na grobu velikega revolucionarja, narodnega heroja in juna- ka socialističnega dela Borisa Kidriča se sveži — tako sveži kot je naš spomin nanj, kot je nezbrisljiva naša prizdetost ob tako težki izgubi. Pred desetimi leti je kruta smrt iztrgala iz vrst najvidnej- ših Jugoslovanov človeka, ki je Ivse svoje življenje posvetil delavskemu razredu, njegovi revoluciji in socialistični izgrad- nji. Naša socialistična družba je takrat za vselej i^ubila velikana, ki je bil tvorec socialistične ekonomike, tvorec so- cialističnih odnosov. Boris Kidrič je doživel vrsto uresničitev svojih snovanj, veliko plodov svojega dela. Sistem delavskega in družbenega upravljanja je bil takrat še mlad, zato mu je veliki pokojnik posvečal toliko požrtovalnega dela, toliko du- ševnih in telesnih naporov, da je naposled sredi svoje vneme omahnil mnogo prezgodaj, da bi to lahko razumeli. Žalostnega dogodka se spominjamo v dneh, ko se naša srca še niso umirila v navdušenju, ki je spremljajo sprejetje nove ustave SFRJ. In ko se priklanjamo njegovim velikim zaslugam, spominu njegovega preranega odhoda, se naši ob- čutki veselja nad vstopom v novo obdobje našega razvoja prepletajo s hvaležnostjo Borisu Kidriču, katerega velikanska zasluga je, da smo prišli v našem razvoju do tako visoke stopnje. Hkrati se globoko zavedamo, kako neizrekljivo po- treben bi nam bil ves ta čas in tudi v prihodnje. Toda ta želja ima nepremostljivo mejo, zato je dolžnost nas vseh, da se v polni meri zavzamemo za uresničitev vseh njegovih ciljev in hotenj in da s svojim delom, s svojimi uspehi, s svojim hitrim razvojem vračamo svoj dolg njegovemu spominu. Kr. Poleti 1952.leta je tov. Boris Kidrič odkril v Rogaški Slatini spomenik padlim borcem * OB lO-LETNICI SMRTI BORISA KIDRI CA Spominske svečanosti v Rog. Slatini in Celju Ob tO-Ietnici smrti revolucionarja Bo- risa Kidriča, je dmel kolektiv steklarne v Rogaški Slatini, ki je sprejel njegovo ime, v sredo popoldne dve svečanosti. Medtem ko je na silavnovstni seji. delav- skega sveta obujal spomine na rojaka Borisa Kidriča, na njegove prve stike s tamojšnjimi delavci in na revolucionarno delo, tov. Beno Jugovar, je na komemo- raciji pri sijomeniku Borisa Kidriča, ka- tere se je udeležilo okoli tiso« ljudi. med njimi tudi najvidnejši predstavniki javnega in političnega življenja šmarske občine, govoril o liku borca sekretar tovarniškega komiteja Zveze komunistov Ivan Sitar. Ta del žalne svečanosti so iz- popolnili še godba na pihala, pevci in mladi recitatorji. Podobno spominsko svečanost so v če- trtek dopoldne imeli tudi na šolskem centru »Borisa Kidriča« ob Ljubljanski cesti v Celju. Rotirajmo pojme o rotaciji Rotacija kadrov na vseh področjih naše- ga družbeno-političnega življenja kot jo po- stavlja nova ustava SFRJ je eden izmed ve- likih revolucionarnih skokov v našem siste- mu, naši demokraciji. Razumljivo je, da vsa- ka novost, vsak nov premik povzroči razpra- ve, razumljivo je tudi, da »potrebuje« dolo- čen čas, da se »udomači«. Vendar ne smemo dopuščati, da bi zgrešeni pojmi in tolmače- nja životarila, dokler sama po sebi ne zamre- jo. Potrebno je pojasnjevanje. Evo nekaj svežih cvetk! Nekdo je že dolgo časa v politični organi- zaciji ali oblastnem organu vodilni funkcio- nar. Sam želi in princip rotacije ga navaja k temu, da prepusti svoje delovno mesto no- vemu človeku. In že se med ljudmi širi »alar- mantna« vest. Odžagali so ga! Šel je, zakaj neki? Kaj je storil, kam bo šel? Drugi je bil spet v raznih političnih orga- nizacijah v vodilnih krogih. Sistem predstav- ništva je pri nas odmrl. Ni treba, da ima člo- vek, ki je vodilen v oblastvenemu organu, tudi visoko funkcijo v političnih organizaci- jah. Funkcije je treba razdeliti med čim več ljudi... Toda med ljudmi kroži: Zdaj so ga »odstavili« v politični organizaciji, jutri se bo moral posloviti tudi iz oblastnega foru- ma. Le kaj je storil? Naš komunalni sistem je pač tak, da je največ kadrov potrebnih na ravni občine, manj jih občina daje v okraj, še manj v re- publiške in redko koga v zvezne organe, od- bore, skupščine, združenja itd. Vsi torej ne morejo rotirati navzgor. Ljudje s širšimi iz- kušnjami so potrebni tudi gospodarskim or- ganizacijam. Oboroženi z izkušnjami in po- znavanjem širšega spleta problemov mnogi rotirajo v osnovne celice našega političnega, politično-upravnega in gospodarskega siste- ma. Od tam pa novi na občinske forume. To ni degradacija. To je princip, ki bo vse bolj vsakdanji pojav. Kaj pa je osnova našega sistema? Komunalna samouvrava. uvravlia- nje v organizacijah, krajevna skupnost, eko- nomske enote. Sodelovanje v organih po ver- tikalni liniji je nujnost in zato tudi čast, nič manj pa po horizontalni liniji, kjer je življe- nje naj elementarne j še, najbolj bujno. V naši skupnosti moramo priti do takega nivoja vseh delovnih ljudi, da bodo vsi vsak trenutek sposobni sprejeti in voditi najod- govornejše funkcije. Skrbeti je treba, da bo- do skozi vse take organe šli delovni ljudje v najširšem pomenu besede. Znan, priljubljen in sposoben politični de- lavec mi je dejal: — Imam vrsto odgovornih funkcij, imam pa tudi družino in sina, ki se mu nisem mo- gel dovolj posvečati. V šoli je slab in bojim se, kako bo doraščal. Rad bi izpregel in se posvetil fantu.., Toda hudo mi je, ker bodo ljudje, nekateri seveda, takoj dvomili v me- ne. Iskali bodo vzroke in brskali po moji preteklosti, ocenjevali kaj bi bilo narobe z menoj'. Ali ni to silno krivično do človeka. Bodi- mo humani! Pazimo, ko ljudje odhajajo. Daj- mo jim priznanje, ki so ga zaslužili. Upošte- vajmo, da po principu rotacije odhajajo ljud- je s svojih voljenih mest zato, ker to zahteva naš demokratični sistem, ne pa zaradi gre- hov, oslabelosti in nesposobnosti. J. Kr. ^ 15. APRIL-DAN ŽELEZNIČARJEV V spomin na s,tavko, ki je v aprilu 1920. leta zajeda nad šest- deset ti^ač železničarjev in bro- darjev in na spopad stavkajočih z orožniki na Zaloišiki cesti v Ljubljani, ki so hoteli s silo in streli zadušiti revolucionarno gi- banje, praznujejo železničarji 15. april kot svoj ipraznik. Letošnje praznovanje ne bo minilo isamo v obujanju spomi- nov na stavko in žrtve Zaloške ceste, marveč tudi v analizi do- seženih uspehov in proučevanju bodočih nalog. Za celjske želez- ničarje je letošnji praznik po- memben tembolj, ker so v sklopu železniškega transportnega pod- jetja Maribor dali svoj nepre- cenljiv delež k izpolnitvi vseh predvidenih nalog. Izreden uspeh so dosegli v znižanju poslovnih stroškov in tako k ustvarjanju lastnih skladov. V pripravah na praznovanje letošnjega praznika je bilo veliko razprav tudi o na- daljnji organizaciji jugoslovan- skih že/leznic. Na območju celj- skega železniškega vozlišča je povsem prevladovalo mnenje, da bo treba decentralizacijo samo- upravljanja še okrepiti, ne glede na to, da so pozdravili pobudo o združevainju sredstev za skupne investicije. V počastitev svojega praznika 90 celjski železničarji pripravili nekaj prireditev in proslav. Tako bodo v soboto popoldne obiskali celjsko gledališče in prisostvo- vali zaključeni predstavi. V ne- deljo dopoldne bo pri spominski plošči padlih železničarjev na postaji žalna svečanost, zatem pa promenadni koncert godbe na pihala železničarskega prosvet- nega društva »France Prešeren«. V program prireditev so zajeli še vrsto športnih tekmovanj, kot v šahu, kegljanju in košarki. Industrijski orači Buldožerji rijejo po zemlji in odkrivajo njeno vrhnjo plast na desnem bregu Save ob cesti od Krškega proti avtocesti. Na tem mestu se je začeda gradnja novih tovarniških pros-torov krškega »Kovinskega podjetja«, ki je z velilkim uspehom zraslo iz obrtne delavnice v industrijo kovinske in ladijske opreme. Razvojni načrt - osnovna naloga Ena izmed hujših hib, ki za- vira nemoten potek podružblja- nja kmetijsikih površin, je po- manjkanje ustreznih razvojnih in proizvodnih načrtov kmetij- skih organizacij. Le kmetijski kombinat Žalec, kmetijska za- druga Celje in Konjice imajo iz- delaiiie podrobne načrte o raz- voju in perspektivi gospodar- jenja na lastnih površinah. Ta pomanjkljivost je tudi eden od večjih vzrokov, da v prvih mesecih leta kmetijske or- ganizacije niso izpolnile priča- kovanih nalog glede podružb- Ijanja kmetijsikih površin. Naj- boljše uspehe so dosegli v žalski in celjski občini, najslabše pa v šmarski in .sevniški občini. Sodijo pa, da obstajajo mož- nosti in realni pogoji, da se okrajni načrt, ki predvideva po- večainje socialističnega sektorja za 3500 hektarjev, v celoti ures- niči. Bistveni pogoj pri tem je, da kmetijske organizacije izko- ristijo poletno obdobje, ko za- radi sezone ne bo možno v večji meri izvajati podružbljanja, in poskrbe za izdelavo podrobnih regionalnih perspektivnih na- črtov za lastno proizvodnjo. S tem bodo dani pogoji, da bodo kmetijsike organizacije z veliko večjim uspehom izvajale zastav- ljene naloge na tem področju v jesenskem času. Hkrati pa bo v tem obdobju tudi potrebno urediti in pripra- viti vse predloge za arondacijo, kajti neurejenost teh predlogov je tudi.ena od hujših hib. SPREJETA USTAVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE V torek je bilo v Ljubljani za- sedanje republiške skupščine, zadnje v mandatni dobi ljudske skupščine četrtega sklica. Na tem zasedanju, ki je bilo posvečeno sprejemu republiške ustave, je predlog ustave obrazložil pred- sednik republiške ustavne komi- sije tovariš Miha Marinko. Po razpravi je predsednica ljudske skupščine Slovenije tovarišica "Vi- da Tomšič slovesno razglasila no- vo slovensko ustavo. Na zasedanju je bil nato izgla- sovan odlok o razpisu volitev re- publiških poslancev ter občin- skih in okrajnih odbornikov. Tako bodo volitve poslancev v vse zbore SR ISlovenije v ne- deljo 16. junija. Volitve v občin- ske zbore občinskih skupščin bodo v nedeljo, 23. maja, v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin pa 24. maja. V okrajne skupščine bodo volitve v vseh občinskih skupščinah 3. junija. Prevladovalo bo še vedno ne- stalno vreme^^z občasnimi pada- vinami. Pričakovati je rahel dvig temperature, ki pa bo pozneje spet padla. CELJSK ITEDNIK STEV. 14 — 12. aprila 1363 TINI ohel Pred kratkim je prišel do be- sede v svetovni javnosti ameriški obrambni minister Mc Namara, verjetno zato, da bi njegove iz- jave pomenile primerno ozadje za točasno izmenjavo mnenj v Ženevi in za bilateralne razgovo- re zaradi Berlina. Mc Namara se ze bahal kakor kak Homerjev velmoi, češ, atomski spopad bi sicer terjal po 100 milijonov mrt- vih v SZ in v ZDA, toda ZDA s tem računajo in imajo rezervi- ran nuklearni dispozitiv, skrbno zaščiten, za to, da bi po začet- nem udarcu uničile SZ popolno- ma. Besedo »popolnoma« je po- novil, da bi bila grožnja - totalna. Vse kaže, da je Amerika s svo- jim svetom, za katerega se bojda bori, v resnici dobila totalitari- stične popadke, v boju z zma- jem, ki ga vidi v svetovnem so- cializmu, postala sama zmaj, prav takšen, kakršnega smo ime- li priložnost videti v protikomu- nistični osi. ZDA s boje socializ- ma, strah pa je bil eden od glav- nih virov fašizma, nezaupanje vseh proti vsemu. Fiziognomija »svobodnega sveta« se je s tem spremenila, spačena je od strahu in od zaupanja v neranljivi, he- gemonski nadatom, ki bo po za- četni izgubi 100 milijonov člo- veških življenj v ZDA še lahko sistematično uničil najmočnejšo socialistično državo. Na Kubi, je dejal Mc Namara je v podzemelj- skih jamah na tisoče raket, po 9 metrov dolgih! Sovjetska voja- ška intervencija za obrambo Castrovega režima bi za ZDA po- menila invazijo Kube in Ameri- ke«. Vsekakor slaba znamenja za razorožitvene napore, ti so zdrk- nili na nivo izmenjave mnenj, na skrb, da se vrata ne zaloputnejo. Lippmann je sicer pred kratkim pisal, da se ZDA ne morejo več zanesti na Evropo, ampak le na- se. Moč ZS je neverjetno zrasla, njejne zlate rezerve se le kosajo z ameriškimi, njena nafta bo zajela ves azijski svet in že vdira v Zahodno Evropo. Vendar za zdaj politika tega še ne prizna. Bonn se je odločno izjavil za lojalnost do Atlantskega pakta, da ni govora o kaki francosko- nemški osi v Evropi, če pa je do sporazuma prišlo, to ne bo vpli- valo na politiko Zahodne Nem- čije do NATO. Nemci so z Bren- tanovo misijo v celoti podprli Kennedyjeve multilateralno nu- klearne načrte in vso zunanjo politiko ZDA. Res, v tem pogledu, na Zapadu ni nič novega, nove pa so iz dneva v dan težave pri gospodarski integraciji Zapada. Anglija, Italija in švedska rabijo sovjetski trg, prav tako Japon- ska, zato niso pristale na prepo- ved uvoza jeklenih naftnih cevi. Le Nemčija je pristala na njo, ampak v Nemčiji ni nič novega. »Vojna cevi« med ZDA in SZ je še enkrat odkrila zunanjo in vojaško politiko ZDA. ZDA se boje gospodarskega napredka SZ in ga skušajo zavreti za vsako ceno, tudi tako, da bi od svojih evropskih zaveznikov terjale ne-'' naravne žrtve. To je šibka stran te politike, toliko pomembnejša, ker antikastristi spet vznemirja- jo položaj okrog Kube, pri kate- ri je SZ pokazala nadpovprečno mero dobre volje, in ker je SZ tudi v razgovorih zaradi Berlina pokazala pripravljenost na kom- promis. Pristala je na sodelova- nje z OZN, kar naj bi bilo jam- stvo za svobodni Berlin. • Na drugi točki, kjer si vzhod in Zahod merita svoje sile in preizkušata ravnotežje, v Južnem Vietnamu, je zadnje čase kljub ogromni ameriški dolarski in vo- jaški pomoči prišlo do večjega vpliva Vzhoda. Gibanje Vietkong že razpisuje amnestijo in vabi v svoje vrste tudi tiste, ki so se doslej kompromitirali z Ngo Din Diemom. Cilj Vietkonga je izgon Amerikancev, pravica Južnega Vietnama do samoodločbe. Pa- riški »Le Monde« ugotavlja, da je satelizacija Južnega Vietnama neuspela, da je Vietkong rezultat ljudske - nejevolje nad režimom in ZDA, da je to nacionalna re- volucija, ki je uspela kljub os- mim letom intenzivnega ameri- škega vmešavanja v notranje za- deve dežele. Ni čuda, če Kennedy v kratki dobi štirih tednov pošilja že tret- jega diplomata po svetu s sporo- čilom, da se ZDA v boju s ko- munizmom čutijo odgovorne povsod. Za Merchantom in Ste- vensonom je na vrsti še John Bali. Toda treba je vedeti, da je svoboda posameznika možna le v svobodnem občestvu vseh. Škoda, da je prejšnjo nedeljo akcije za varnost prometa na Navzlic izredno slabemu vreme peljalo na zborno mesto veliko Med njimi so bili niopedisti, voz bilov, pa tudi avtobusov. Dolga po celjskih ulicah. Mnoga vozila pa tudi napisi, ki so opozarjali cestno prometnih znakov, kot deževalo, sicer bi otvoritev nove cestah dosegla še lepši uspeh, nu je v nedeljo dopoldne pri- število voznikov svoja vozila- niki osebnih in tovornih aviomo- kolona vozil se je nato zvrstila so bila lepo okrašena, na njih na poznavanje in spoštovanje čini tel jev varne?a prometa. Predvolilna dejavnost naj razgiblje iiroke sloje delovnih ljudi Zadnji dan prejšnjega tedna je bila v Beo- gradu seja izvršnega odbora zvezala odibora 6ZDL Jugoslavije, na kateri so med drugim razpravljali o nalogah Socialistične zveze v pripravah na volitve. Referat o tem je imel generalni sekretar zveznega odbora SZDL Ju- goslavije, tov. Aleksander Rankovič. Neka- tere misli iz njegovega poročila posredujemo v naslednjem izvlečku: Socialistični zvezi pripadajo zelo važne naloge v organiziranju predvolilne dejavnosti, zlasti še v določanju njenih smernic in v postavljanju po- slanskih kandidatov. Socialistična zveza bo splo- šen okvir, v katerem se bo odvijala predvolilna deja\Tiost in v katerem bodo delovale vse ostale družbene organizacije. Posle, ki pripadajo v volitvah Socialistični zvezi in drugim družbenim organizacijam, bi lah- ko razdelili v dve skupini, v organizaranje po- litične predvolilne dejavnosti in v predlaganje kandidatov. Volitve so seveda celota tako v or- ganizacijskem kakor v političnem vsebinskem smislu. Spričo nove sestave skupščine bomo po- slance volili v 3 krogih: prvič poslance občinskih skupščin, drugič poslance okrajnih skupščin in samoupravnih zborov republiških in zvezne skup- ščine, tretjič pa poslance političnih ^xrov re- publiških in zvezne skupščine. Občani pojdejo na volišča dvakrat. To tudi pomeni, da bomo samo za volitve potrebovali najmanj tri tedne. Zato je obdobje, v katerem moramo organizirati predvo: lilno dejavnost razmeroma zelo kratko. To pa narekuje, da se vsa vodstva Socialistične zveze in drugih organizacij čim prej seznanijo z vsenu bližnjimi nalogami, da jih bodo lahko opravile. Problemi, ki jih urejamo, in dolgoročne nalo- ge, ki jih postavljamo v razvijanju socialističnih družbenih odnosov ter večanju materialnega iJ> kulturnega bogatstva- dežele, terjajo dejavnost milijonov delovnih ljudi. Cilje, ki smo jih zapi' sali v programu Zveze komunistov, odnose, k' jih krepimo z novo ustavo, bomo lahko dosegli okrepili samo z dejavnostjo in zavestjo vseh de' lovnih ljudi in vsakega posameznika. Predvolilna dejavnost naj razgiblje široke slO' je delovnih ljudi za urejanje vseh perečih vpra' šanj našega družbenega in političnega žavljenj*- Ta dejavnost naj hkrati pripomore, da se bo k*' kovost dela Socialistične zveze izboljšala, da 9* bo s svojim delovanjem čim bolj približala žiV' Ijenjsldm problemom svojega okolja. To je ndj' boljša pot, da se Socialistična zveza uveljavi najširša politična osnovna družbenega saitiO' upravljanja v skladu z vlogo, ki ji pripada v n^" šem socialističnem družbeno pobticnem življef!}*; SKUPŠČINA KONJIŠKE OBČINE BO ŠTELA 58 ODBORNIKOV Ljudski odbor konjiške občine je na zadnji seji olbšimo razprav- ljal o pripravah na bližnje volit- ve. Zlasti zanimiva je bila razpra- va o bodočem sestavu ljudskega odbora, ki bo štel 58 odbornikov oziroma 12 več kot doslej. Vsak zbor bo štel po 29 članov. V večini volilnih enot bo raz- delitev takšna, kot je bila pri zad- njih volitvah. Nekatere spremem- be bodo le v Konjicah, Zrečah in Spitaliču. Glede na to, da sta se Zreče in Konjice v zadnjih letih močno razvila in povečala število prebivalcev, je bila nujna ustano- vitev novih volilnih enot v obeh j krajih. S tem bodo dobile Zreče j enega odbornika več, same Ko-- njice pa dva odbornika v občin-J skem zboru. Od sedanje volilne; enote Spitalič se bosta odcepila i kraja Sojek in Kamna gora, ki' bosta odslej imela svojega zastop-, nika v ljudskem odboru. | Nekaj vprašanj je bilo tudi gle-; de razdelitve števila odbornikov j za zbor delovnih organizacij. v| sedanjem zboru proizvajalcev!] imajo kmetijski proizvajalci štiri | odbornike, v novem pa so predvi- deni le trije, ker se je bruto pro- izvod, kot merilo za število od-! bomišldh mest, v zadnjih letih: močno povečal v industriji, obrti, i trgovini, gostinstvu in gradbeni ■ dejavnosti. i Ob zaključku seje so si odbor-: niki ogledali načrt bodoče uredit-^ ve Slovenskih Konjic. Na predlog' komisije za imenovanja direktor-i ■ jev je bil tov. Fran jo Adami je j izvoljen za direktorja tovarne us-j njarskih strojev Kostroj v Ko-: njicah. i V. L.J SOCIALISTIČNA ZVEZA pobudiik predvsiilne aktivnosti Izredna politična aktivnost, ki se zdaj v času priprav na bližnje volitve stopnjuje iz dneva v dan, je loj?ično nadaljevanje tiste raz- gibanosti, ki jo je v jesenskih mesecih lanskega leta povzročila razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave. Priprave na bližnje volitve so zadnje dni za- jele vse družbene in politične or- ganizacije, zlasti pa še Socia- listično zvezo, ki bo tudi tokrat pobudnik vseh razprav o dose- ženih uspehih in perspektivah, pa tudi o kandidatih in podobno. Zdaj so že pri vseh forumih or- ganizacij Socialistične zveze, to je ipri okrajnem, občinskih in celo odborih krajevnih organi- zacij izvolili posebne jpolitične štabe, ki bodo vodili in usmerjali celotno predvolilno dejavnost. Podobne politične štabe so ime- novali tudi v skoraj vseh večjih podjetjih. V vso to dejavnost so se ak- tivno vključili še ljudski odbori, ki so te dni sprejeli odloke o vo- lilnih enotah in številu odborni- kov, ki jih naj (imajo bodoče skupščine. Zdaj so znani tudi ostali datumi, ki urejujejo ne- katera tehnična vprašanja, kot rok za sklicanje zborov volivcev, nadalje zadnji rok za popravek morebitnih napak in pomanklji- vosti, rok za razglasitev kandi- datur in podobno. Po programu, ki ga je sprejel okrajni politični štab, bodo zbori volivcev na celotnem območju celjskega okraja od 19. aprila do 5. maja. V času od 10. pa do konca maja, vsekakor pa do vo- litev, bodo množični sestanki, ki jih bodo sklicevale krajevne or- ganizacije Socialistične zveze. Vtem ko bodo zbori volivcev posvečeni razpravi o kriterijih za predlaganje kandidatov, pa tudi njihovemu predlaganju, razpravi o glavnih značilnostih nove ustave in celo občinskih statutih, bodo sestanki Socia- listične zveze osredotočeni v prvi vrsti na obravnavo uspehov, ki so bili doseženi v zadnjih petih letih, na obravnavo nalog, ki jih bo treba izpolniti za čim boljšo realizacijo sprejetih družbenih planov in podobno. Za lažje ocenjevanje vseh uspehov bodo zlasti glasila občinskih or- ganizacij Socialistične zveze pri- našala najbolj značilne dosežke na vseh področjih družbene de- javnosti v zadnjih i>etih letih. Ne bilo bi narobe, če bi v tem času prirejali tudi najrazličnejše razstave in na njih skušali pri- kazati celotno družbeno rasi Hvaležno vlogo pri tem lahko imajo tudi delovni kolektivi, naj- različnejše ustanove, šole, druž- bene organizacije itd. V okvir celotne predvolilne dejavnosti sodi tudi konferenca okrajnega odbora Socialistične zveze, ki bo 19. aprila. Spričo obdobja, v katerem je sklicana, bo tudi njeno delo posvečeno v prvi vrsti pregledu vseh uspe- hov, analizi gospodarjenja, raz- voju družbenih služb in prav tako analizi minulih konferenc občinskih ter krajevnih organi- zacij SZDL. Vidno mesto v nje- nem delovnem programu bo imela tudi ocena razprave o osnutku zvezne in republiške ustave. In končno, tudi notranja organizacijska vprašanja ne bodo potisnjena ob stran. M. B. Vse ceste nared do začetka glavne turistične sezone Dolgotrajna in mrzla zima je pustila na nekaterih naših cestah več kot žalostne sledove. Lahko bi rekli, da so začele mno|re ceste potem, ko je izginil z njihovega >ovršja sneg in led, kipeti. Ka- cor krtine so rasli majhni in večji hribčki; nastale so luknje, ki še danes niso zakrpane. To dejstvo in pa vprašanje, ali bodo vsaj glavne ceste urejene in po- pravljene do začetka turistične sezone, sta dala povod, da smo zaprosili za kratek razgovor di- rektorja Cestnega podjetja Celje, tovariša Bogdana Vivoda. — Za odpravo vseh poškodb na cestah, ki jih je zapustila minula zima, je dejal tov. Vivod, smo izdelali dva programa. Prvi je zajel temeljiito rekonstrukcijo vseh poškodovanih cest. Ce bi izvršili ta program, hi potrebo- vali samo za vsa predvidena dela na cestah v območju starega celjsikega okraja nekaj nad 657 milijonov dinarjev. Razumljivo je bilo, da tolilkšnih sredstev ne bi dobili na razpolago. Zato smo zlasti po navodilih Skupnosti cestnih podjetij Sloveniije izde- lali nov program, ki pa zajema le sanacijo poškodb, ki nastajajo na cestah po vsaki zimi. Po dru- gem načrtu bomo za popravilo cest potrošili 268,7 milijona di- narjev. Naše podjetje bo iz sredstev tekočega in investicij- skega vzdrževanja prispevalo k temu strošku 80 milijonov, pre- ostalih 188 milijonov dinarjev pa bonao morali dobiti od republi- škega cestnega sklada. Predvidevamo, je še dejal tov. Vivod, da bomo vse te okvare, ki povzročajo slabo voljo vsem ko- ristnikom cest, odpravili in tako sanirali ceste do konca junija. Tako bomo turistično sezono pri- čakali s popravljenimi cestami. — Morda še besedo, dve o tem, zakaj je prišlo prav po tej zimi do tolikšnih okvar na cestah. — Da, predvsem moramo upo- števati znaten porast prometa in pa dejstvo, da velika večina na- ših cest ni grajena za takšen >romet, za takšno obremenitev, 'oglejmo samo cesto od Celja do Slovenskih Konjic in Tepanja. Le-ta je bila zgrajena med vojno za obremenitev, ki bi naj zna- šala okoli 1500 ■ ton v 24 urah, Kako pa je danes? Promet na tej cesti je gotovo petkrat večji. Razumljivo je, da se takšna obremenitev mora nekje poznati. Drugič moramo vzroke za takšno stanje iskati v dolgi zimi in pa v dejstvu, da obremenitev teh cest navzlic temu ni bila prav nič manjša, saj so bile vsak dan plužene in tako usposoblje- ne za promet. Pa tudi mraz je opravil svoje. Ugotovili smo, da so segle zmrzline tudi 1.20 metra globoko, kar je za približno 30 cm več kot bi sicer pričako- vali. Tako lahko tudi po poškod- bah, ki jih je pustila zima, ugo- tavljamo, katere ceste so bile v redu grajene, oziroma za pred- videni promet, in katere ne. NAROČNIKOM TISKARNISKIH USLUG Vsem našim cenjenim ko- mitentom sporočamo, da ob- rat tiskarne ne bo obratoval v dneh Z9. in 30. tega meseca zarati čiščenja obratnih pro- storov in drugih vzdrževalnih del. CP »Celjski tisk-« Slika iz konjiškega parka JUTRI IN V NEDELJO KONFERENCA . mladine celjskega okraja Jutri popoldne ob pol štirih se bo v Celju začela konferenca mla- dine celjskega okraja. Na njej se bo zbralo nad 150 delegatov in članov dosedanjega okrajnega mladinskega komiteja. Po progra- mu, ki so ga sprejeli, bosta prvi dan, to je jutri popoldne na dnev- nem redu obe poročili. Prvo o delu in aktivnosti mladih ljudi bo imel predsednik okrajnega komi- teja Zveze mladine Slovenije Ce- lje, tov. Zvone Dragan, koreferat o splošnem in strokovnem izobra- ževanju ter zaposlovanju mladine pa tov. Mitja Umnik. Vtem ko si bodo udeleženci konference jutri zvečer ogledali {jravljično igro »-Rdeče in modro v mavrici*' v Slovenskem ljud- skem gledališču v Celju, se bo konferenca nadaljevala v nedeljo zjutraj ob osmih ter po opoldan- skem premoru še ob treh popold- ne. Poleg ocene dosedanjega dela ter sprejema nalog za prihodnje udejstvovanje mladih ljudi na vseh poljih družbene aktivnosti, bodo na konferenci izvolili tudi 29 članov v novi okrajni komite ter 5 članov v revizijsko komisijo. Mladina celjskega okraja gre na konferenco z bogato delovno bi- lanco, saj je ta najbolj množična organizacija mladih ljudi v redu izpolnila večino nalog, ki jih je sprejela na svoji peti okrajni kon- ferenci. Tako se je mladina aktiv- neje vključevala v ves razvejani sistem delavskega in družbenega samoupravljanja. Razen tega je postala odločujoč činitelj pri for- miranju poMtike lastne gospodar- ske organizacije, šole, komune, se zanimala za socialistično pre- obrazbo vasi itd. V razdobju med obema konferencama se je močno obogatila vsebinska in tudi meto- dološka plat dela organizacije mladih. V tem času se je razvila cela vrsta novih delovnih oblik, ki so vznlkle iz številnih i:azlicnih interesov mladih ljudi. V tem raz- dobju pa se je končno povečal« tudi število njenih članov od 19.631 v januarju 1961. leta na 21.515 v prvem mesecu letošnjega leta. CELJE OB 1. MAJU j Za lepši ^ zunanji videz Na pobudo oddelka za gradbe- ne in komunalne zadeve pri oib- činskem ljudskem odboru t Celju je akcija >Celje za 1, maj< v polnem teku. Pred dnevi so se sestali predstavniki krajevnih oziroma stanovanjskih skupnosti ter se pogovorili o vseh delih, ki bi jih naj opravili zato, da bi že v času do praznika dela očistili dkolja hiš, uredili parke in na- sade, očedili marsikatero pro- čelje in podobno. Ze p>o tem lahflco sodimo, da bo letošnja ak- cija >Celje za 1. maj« osredo- točena predvsem na tista dela, ki naj pripomorejo k lei>šemu zunanjemu videzu mesta. Vtem ko bo akcijo tudi v na- prej vodil oddelek za gradbene in komunalne zadeve pri ljud- skem odboru, bodo "izvajalci ce- lotnega programa stanovanjske skupnosti, hišni sveti, lastniki hiš in vsi prebivalci. Del akcij- skega programa lK>do izvajala tudi celjska komunalna podjetja. Te dni je oddelek za gradbene in komunalne zadeve izdal po- ziv prebivalcem celjskega mesta, hišnim svetom, lastnikom hiš i» drugim, da sodelujejo v tej ak- ciji in pomagajo, da bo Celje lepo in čisto pričakalo prvi maj. Kot vse kaže v mestu ne ho večjih prireditev v času prvo- majstkih praznikov. Organizirani bodo le promenadni koncerti ter bržčas tudi zabaviščna prostora na prostem pri samopostrežni restavraciji in hotelu Celeia. CELJSK ITEDNIK STEV. 14 — 12. aprila 1963 Potrebni so velilci napori da v kmetijstvu zmanjšamo posle- dice hude zime Pred dnevi smo obiskali ing. FANI JUGOVlCEVd pri Gospodarski zbornici M Celju in jo zaprosili za ne- kaj odgovorov na vpraša- nja o nalogah, ki jih ima- jo kmetijske organizacije glede spomladanske setve. Takole je odgovorila: I^etošnja zima je na žitih nare- ^la veliko škodo. Nekaj zaradi pozebe, še posebej pa je žita pri- zadela izredno močna snežna ple- men. Tako predvidevamo, da je ^Icoli 20 do 30 odstoftkov površin pSenice in, jesenske setve uniče- nih. Pri ječmenu pa je stanje še slabše. Vredno je tudi omeniti, da JO močno trpele tudi ostale kme- tijske površine (travniki in podob- no), na katerih računajo, da bo pridelek za okoli 20 odstotkov uižji. Da je težava še večja, je v tem času močno palmainjkovalo tudi dušičnih gnojil za prvo spomla- dansko dognojevanje. Zaradi tega bo potrebno kar okoli 1000 hektarjev znova pose- jati. Nekaj površin bodo v mo- zirski in Šoštanjski občini znova posejali z žiti, v glavnem pa bodo na preoranih površinah sejali krompir in koruzo. Tovarižica Jugovičeva je potem pojasnila nekatere probleme v zve zi s spomladansko setvijo. Kme- tijske organizacije so osIa"bele za- dositne količine semen za jara ži- ta in koruzo, nekoliko težavnejši je problem glede semenskega krompirja, in sicer predvsem za- radi izredno obsežnih nalog pro- izvodnje namiznega krompirja. Tako sodijo, da bodo kmetijske organizacije sposobne oskrbeti kmetovalce s semenskim krom- pirjem za okoli 60 odstotkov povr- šin, ostalo pa bodo kmetovalci po- sejali z lastnim semenskim krom- pirjem. V teh dneh, ki so za delo na polju izredno primerni, tudi dela hitro E>otekajo. Zlasti pa so napre- dovali v območjih, kjer so se kme- tijske zadruge pravočasno pripra- vile na setev. V glavnem pa smo glede poteka s,pomladanske setve lahko zadovoljni. Podobno je tudi pri sklepanju kooperacijskih po- godb. Pri vsem pa je še vedno naj- bolj aktualno vprašanje dušičnih gnojil. Res je, da gnojila v zad- njem času pa-ihajajo, vedno prepo- počasi in v nezadostnih količinah. Zaradi tega bo potrebno napeti vse sile, da se to vprašanje reši, kajti sicer bi lahko nastala huda škoda. Posebno pomembno pa je to vprašanje za hmeljišča, kajti če ne bo urejena preskrba z du- šičnimi gnojili, lahko utripimo ve- like izgube zaradi manjšega pri- delka v hmeljiščih. To pa prav gotovo ni več preprosto vprašanje Zaradi tega je bilo tudi nujno, da smo izdelali prioritetni vrstni red razdeljevanja dušičnih gnojil v trenutnem kritičnem obdobju, ki bo bržčas hitro minilo. Pred- nost imajo hmeljeve površine, na- to pa krcHTKpirišča in ribezovi na- sadi. Težavno delo pri transportnem traku v rudniku Delovni pogoii so izboljšcni Na zadnji sejd občinskega sveta za delo v Žalcu so člani sveta podrobno obravnavali tudi delov- ne pogoje zaposlenih, zlasti pa v industrijsikih podjetjih, v trgovini, ' obrti in kmetijstvu. Ugotovili so, da so se delovni pogoji z rekonstrukcijskimi deli T večini veMMh gosipodarskih or- ganizacijah bistveno izboljašli. Tako so prav ta problem najučin- koviteje rešili v preboldski tek- stilni tovarni, v Polzeli; z uredit- vijo in dograditvijo nove livarne pa bo odpadel tudi eden najbolj pere&h problemov s tega področ- ja v žalski občini. Znano je nam- reč, da je prav, v Kovinskem pod- jetju zaradi nevzdržnih pogojev bilo izredno veliko obolenj sili- koze in drugih bolezni dihalnih organov. Istočasno pa so ugotovili, da v nekaterih manjših podjetjih temu problemu niso posvetili dovolj po- Bomosti in da obstajajo najslabši delovni pogoji v obrtnih delavni- cah. Mnoge obrtne delavnice po- slujejo namreč v slabo urejenih prostorih, nekatere pa celo v im- provizirano urejenih kozolcih. Ko so obravnavali ta vprašanja, »o tudi iz posebne analize lahko ugotovili, da so v žalsld občini v nelcaterih podjetjih proizvodne naprave in stroji, ki niso dovolj zavarovani. Zlasti pereče je to pri lesno obdelovalnih strojih in bru- silnih strojih. Te napake so v ko- lektivih v glavnem odpravili — boij boleča pa je ugotovitev, da i^ečdna strojev nima ustreznih ob- ♦ ratnih dovoljenj. Zlasti velja to ♦ za kmetijske stroje. t Ko so ob tem analizirali živ- ♦ Ijenske pogoje kmetijskih delav- ♦ vec, so še posebej poudarili pereč i problem stanovanj. Zaradi tega so t to vpršanje še posebej analizirali, t ker menijo, da večina kmetijskih t delavcev živi v slabih stanovanjih t in bo zares potrebno, da občinski t ljudski odbor in obe lonetijski or- t ganizaciji (zadruga in kombinat) t v naslednjem obdobju posvetijo | še posebno pozornost izgradnji 1 stanovanj za kmetijske delavce. 1 —le. I Ne vem, zakaj naj bi to | napravil 1 Tovarig nrednlk! T Pred dnevi sem v Ljudskem maga- S zinu v Celju |{upil malo vodno žogo, T ki se lahko napolni z zrakom. 2oga * je bila malo napihnjena. Na poti proti T domu pa sem ugotovil, da je žogica I preluknjana ter sem odšel nazaj, da J bi le-te zamenjal za celo. Prodajalki Z sem lepo povedal; le-ta pa je trdila, T da to ni res in da je krivda na moji « strani. Ker pa sem le vztrajal pri J svoji trditvi, ne vem, zakaj naj bi sam ♦ pokvaril kupljeno stvar, je prišel še T oddelkovodja, ki me je nahrulil, kje J da sem imel oči pri nakupu. To je T tudi mene malce iztirilo, saj vendar « potrošnik ne more biti tarča slabe J volje prodajalcev. Za dogodek mi je ♦ žal, kajti nikakor ne morem doumeti, Z da bi žogo pri nošnji domov hote 4 ali nehote poškodoval. I Stanko Kozorinc — Celje 4 POL ZA SALO — POL ZA RES Hmeljarje sili smeh * Včasih se dogajajo čudne, ne- ■avadne in tudi smešne stvari. Navadno jih srečamo med obilico dela, ko se kaj takega vsili, vča- sih pa nenavadni in smešni pojavi nastanejo zaradi nerazumevanja, trenj ali podobno. Morda je tudi v tem primeru tako, toda to je postranska stvar — bolj zanimiv je pojav, ki sa- vinjske hmeljarje, ko so zanj zve- deli, zabava in sUi k smehu. Nekaj, baje, med sevniško zad- r»go in občino ni v redu. AU se ne morejo in zakaj se kregajo ter kdo ima prav bodo še ugo- tovili ustrezni forumi. Zanimivo Pa je, da je ob takih pogojih bilo v zadrugi že več inšpekcij, ki so, tako vsaj pravijo nekateri, iskali *dlako v jajcu-«. In zares so našli to famozno *dlako^! Inšpekcija je uradno odredila, da morajo postaviti v sadovnja- kih ali ob n^h ter v hmeljiščih STRANIŠČA!? In da ne bo posebnih nadlog, ■o si rekli t zadrugi; pa so ure- dili primerne velike «-nočne poso- de« v sadovnjakih in hmeljiščih. _ Nekaj takega savinjski hmeljar- ji ^ niso slišali. Zdaj se sicer iz ^sega srca še smejejo, toda po t*hem se bojijo, da se zamisel o ftraniščih v hmeljevih nasadih kužna bolezen morda ne pre- seli tudi v žalsko občino. Joj, to bi bilo strašno. Koliko stranišč bi bilo treba postaviti na Okoli 3000 hektarjih zemljišč i« koliko »-nočnih posodic« za silo "i bilo v tem koncu potrebno? In ne nazadnje — bojijo se, ka- ko bi savinjska dolina i^ledala, bi jo posejali recimo s 3000. stranišči. BUa bi zares dolina .. No, bodimo obj^tivni in priz- najmo, da v žal^i občini še nobe- ^foiiu inšpektorju podobna misel prišla niti »•misel'**. Bine Dimnikarji! V eni izmed zadnjih številk smo objavili pojasnilo celjskega dim- nikarskega podjetja, ki je skušalo ; pojasniti nekatere vzroke za del- no povečanje cen dimnikarskim uslugam; hkrati pa so opozorili, da v zadnjem obodbju pri njih ni prišlo do izrazitega povečanja ; cen dimnikarskiim uslugam. Na pojasnilo dimnikarskega podjetja v Celju je reagiralo vec prebivalcev in hišnih svetov, ki so nam z avtetičnimi računi do- kazali, da v pojasnilu le niso vse podrobnosti dodobra osvetljene. Tako so nam člani hišnega sve- ta stanovanjskega pos.lopja Breg 4 iKukazali dva računa za čiščenje dimnikov. Prvi se nanaša na čiš- čenje od 1. oktobra do 31. decem- bra 1962 in znaša 180 dinarjev, drugi pa za obdobje od 1. januar- ja do 30. marca 1963 za isto delo in znaša kar 525 dinarjev!? Istočasno pa nam je tudi tova- rišica Marija Grilanc polcazala dva računa za isto delo iz različ- nih obdobij. Prvi je izdan ob koncu lanskega leta, v katerem so dimnikarske usluge za 6 mesecev zaračunane 240 dinarjev, drugi ra- čun pa je izdan PRVEGA APRI- in so iste usluge za 4 mesece povprečno kar 320 dinarjev. Naš namen ni, da bi še naprej našteval račune, vendar so dokaj čudni. Morda je vmes razlika v delu ali dodatno opravljeno de- lo, vendar tega dimnikarji stran- kam niso obrazložili, niti to ni razvidno iz račimov. Zaradi tega zares tudi p>o pojasnilu dirrmikar- skega podjetja obstajajo nekatere - nejasnosti. 4 Prvi mesec je bil slab v tovarni usnjarskih strojev «-Kostroj*< v Slovenskih Konjicah smo o problemih izpolnjevanja planskih obveznosti govorili s predsednikom delavskega sveta tovarišem BRANKOM VIDACNI- KOM. Povedal nam je, da so imeli v januarju zastoj v proizvodnji, da pa so ta izpad v februarju nado- knadilii v marcu pa so uspeli plan- ske obveznosti prekoračiti celo za 9 odstotkov. Hkrati pa je pouda- ril, da so na izpad v januarju vpli- vali zunanji in tudi notranji vpli- vi. Med objektivnimi pogoji, ki so povzročili delen zastoj, velja pred- vsem omeniti, da je ta tovarna spričo tega, ker izdeluje stroje, v posebnem položaju. V januarju so začeli z novo serijo, ki je bila iz- gotovljena šele naslednji mesec. Seveda se je to pri realizaciji bi- stveno poznalo. Potem pa je nadaljeval: Prav gotovo pa je na začetni zastoj vplivalo tudi nekaj notra- njih slabosti, ki smo jih temeljita analizirali na delavskem svetu. Gre predvsem za nujno potrebo po nenehnem in pravočasnem os- krbovanju obratov s surovinami, nadalje za pravilno organizacijo proizvodnje in hitro odstranjeva- nje ozkih grl v proizvodnji. Zal slednjega vselej ni možno uresru- čiti, kajti v tovarni imamo zelo star strojni park in nam vsaka ustvari nepotrebno ozko grlo, ki vpliva na pravilno dinamiko pro- izvodnje. Poudariti pa moram, da se je zlasti po analizi proizvodnih re- zultatov prvega meseca, ki so bili nekoliko slabši, ves kolektiv zav- zel, da bi hitro nadoknadil zamu- jeno. Menim tudi, da tu igra veli- ko vlogo sistem nagrajevanja, ki doslej pri nas ni bil najboljši. Ta- ko so že prve spremembe, ki smo jih sedaj uvedli, vplivale na pove- čanje storilnosti in prizadevnosti članov kolektiva. Ce upoštevamo, da je naša planska zadolžitev le- tos za 10 odstotkov večja od lan- ske, potem je presežek zastavlje- ne naloge za 9 odstotkov prav go- tovo zelo lep useh. Kajti povem vam, da smo letos v prvih treh mesecih — kljub zastoju v janu- arju — ustvarili kar za 19 odstot- kov več kot lani. Vsekakor pa sodi v sklop teh problemov tudi vprašanje naših delovnih prostorov. Sedanji pro- stori so za ureditev sodobnega tehnološkega postopka neprimer- ni. Zato si tudi tako prizadevamo, da bi nova proizvodna hala, ki jo gradimo, bila zgrajena še letos. S tem bi vrednost naše proizvodnje in proizvodne uspehe bistveno po- večali, in sicer že zgolj zaradi dej- stva, da bi lahko uredili organi- zacijo dela. ZiiVlA posredna In neposredna nadloga V Lesno industrijskem podjetju v Slovensldh Konjicah smo se o teh problemih pogovorili z vodil- nimi osebami — priredili smo malo tis:kovno konferenco. Kaj so nam povedali? »Lesno industrijo v celoti — tu- di naše podjetje je letošnja huda zima zelo prizadela. Tako smo bili v januarju za okoli 25 odstotkov pod planom, v februarju že samo 5 odstotkov, v marcu pa smo plan- sko obveznost presegli za 7 odstot- kov. Pri nas je dolga in mrzla zima imela še negativnejši učinek zato, ker kar 40 odstotkov vseh zapo- slenih dela na odprtih deloviščih. To je seveda bistveno zaviralo OT-/^izvodnjo. Zaradi tega tudi ni čudno, če so delavski svet in ob- ratni delavs-ki sveti obravnavali prav probleme, ki jih je postavila v ospredje zima na vseh zaseda- njih — v januarju in februarju pa smo na samoupravnih organih razpravljali samo o teh proble- mih. Skušali smo z nekaterimi ukrepi vsaj omiliti neugodne po- sledice mraza. Tako smo sklenili in tudi lu-e- dili, da so delavci, ki delajo na od- prtem, dobili razen toplega obroka še dvakrat topel čaj, istočasno pa smo skušaM zastoje na zunanjih deloviščih vsaj deloma nadokna- diti z večjim tempom v notranjih deloviščih*. Vendar, so nam F)ovedali, pre- cejšnji zastoji v prvih dveh mese- cih ne bodo onemogočili izpolni- tev letne planske obveznosti, kaj- ti trdno so se odločili, da že v pr- vem polletju v celoti nadoknadijo izgubljeno. Istočasno pa je vred- no omeniti, da kljub težavam in izpadu v prvih mesecih niso za- o.«itali pri izpolnjevanju planskih obveznostih glede izvoza. Marec je bil odličei v TOPRU V Topru so nam povedali, da so bili glede proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta ne- koliko pod planom. Vzroke za de- len zastoj so takoj analizirali in tiibe odpravili. Delavski svet se je tudi zavzel, da so dobili po- trebne surovine. Zaradi tega so že v marcu presegli mesečno proiz- vodno obveznost in hkrati nado- knadili zaostanek iz prvih dveh mesecev. V ŽELEZARNI V štorsld železarni smo zvedeli, da so spričo pomanjkanja elek- trične energije v februarju, Id je povzročila delen izpad proizvod- nje, in zelo lepim proizvodnim uspehom v marcu, ko so domala nadolcnadili izgubljeno, povsem zadovoljni. Tako so v marcu pre- cej presegli operativni plan pro- izvodnje, in sicer kar za okoli 300 ton. Istočasno pa so nam povedali, da so v tem času finančno brez povečanja cen izdelkom presegli planske obveznosti. Kajti v tem obdobju so se preusmerili na bolj- ši asortiment. Podobno smo zvedeli tudi dru- gje. Domala povsod pomeni ma- rec prelomnico, hkrati pa prva dekada aprila tudi nakazuje, da bo proizvodnja v tem mesecu še narasla. Tako nam je ta mala anketa v nekaterih gospodarskih orga- e nizacijah pokazala, da je bil zlasti januar glede izpolnjevanja e planskih nalog zelo slab, da pa se je proizvodnja predvsem spri- e čo odpravljanja notranjih slabosti, večje zavzetosti, boljše orga- e nizacije dela in večjih skrbi za proizvodnjo zlasti v marcu izred- e no hitro povečala. Ugotovili pa smo lahko, da so predvsem ne- e kateri kolektivi pravilno razumeli resolucijo o razvoju gospo- e darstva v okraju, ki posebej poudarja enakomemost dinamike e proizvodnje, da pa mnogokje v januarju In februarju te naloge e niso vzeli dovolj resno. Ni odveč, če rečemo, da je prav to ena O izmed najpomemlmejših nalog v letošnjem letu. Mile Zares ni šlo Glede izpolnjevanja plan- skih obveznosti v prvih me- secih leta so dosegli v cel j- ] skem okraju najboljše uspe-; he velenjski rudnik, tekstilna . tovarna v Preboldu, Celjska ^ tisk in Konus iz Slovensldh Konjic, najslabše rezultate pa so zabeiležila podjetja gradbenega materiala. Ko smo povpraševali v ne- katerih opekarnah o tem, so nam povedali, da je osnovni vzrok tako hudemu izpadu proizvodnje vsekakor zima. To jih je prizadelo še toliko bolj, ker so se prav za za- četek leta tokrat najbolje pri- pravili — toda kratko malo ni šlo. Delo je bilo spričo mraza onemogočeno. Ob tem smo tudi zvedeh, da je skup- na ocena za libojsko kera- mično tovarno nekoliko slab- ša prav zaradi tega ker je združena z opekarno, kjer je bil znaten padec proizvod- nje. V istem času pa v obra- tu keramičnih izdelkov niso 2;abeležili zastoja in so plan- ske obveznosti presegli. Nekaj zastojev — zlasti v tekstilni stroki — je bilo tu- di zaradi pomanjkanja neka- terih surovin in nepravočas- ne oskrbe s surovinami, ki so na razpolago. Vendar se je prav v marcu stanje hitro iz- boljšalo. Na to je imela vse- kakor pomemben vpliv teme- ljita obravnavana gospodarski zbornici in na zasedanjih po- litičnih forumov, ki so zlasti opozorili na nekatere notra- nje hibe, ki še zavirajo nor- malen potek proizvodnje. Ve- čina podjetij je takoj anali- zirala stanje, tako da so lah- ko tudi hitro ukrepali. ZADNJI PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL IN TUDI KONFERENCA KOMUNISTOV CELJSKEGA OKRAJA STA OPO- ZORILA NA DELNO ZAOSTAJANJE PRI IZVRŠEVANJU PLAN- SKIH OBVEZNOSTI. NA OBEH POMEMBNEJŠIH ZASEDANJIH SO ANALIZIRALI STANJE ZA DVA MESECA, KO JE ZAOSTA- NEK BIL ZA OKOLI 5 ODSTOTKOV. V MARCU PA SE JE STA- NJE HITRO POPRAVILO, KAJTI NEKATERI SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI POGOJI SO VPLIVALI NA HITREjSi RAZMAH PROIZVODNJE. ZATO SMO OBISKALI NEKAJ INDUSTRIJSKIH KOLEKTIVOV IN SE POZANIMALI O TEM VPRAŠANJU. TA- KELE ODGOVORE SMO DOBIU: Rekorden presežek V preboldski tekstilni tovarni smo zasitavili nekaj vprašanj v zvezi z izpolnjevanjem planskih obveznosti predsedniku upravnega odbora tov. Ivu Kotniku. Povedal nam je, da doslej tek- stilna tovarna v Pi-eboldu ni za- beležila tako izrazito lepih proiz- vodnih uspehov kot prav v prvem tromesečju tega leta. Dinamika proizvodnje ni bila povsem ena- komerna, bila pa je rekordna, kajti planske obveznosti smo v prvih treh mesecih presegli kar za 23 odstotkov, v mesecu marcu pa smo zabeležili celo 32 odstotka višjo proizvodnjo kot je bila pla- nirana. Trije osnovni pogoji so vplivali na tako ugodno realizacijo v pr- vih mesecih leta. V tem času nam- reč ni bilo nobenih izpadov proiz- vodnje zaradi pomanjkanja ener- gije, imeli smo zadostne količine premoga, a tudi vse potrebne su- rovine. Hkrati pa v tem času ni bilo izpadov delovne sile, kajti od- ločili smo se, aa prav v zaceucu leta posvetimo posebno pozornost proizvodnji. S tem pa smo omo- gočili, da bodo delavke lahko v večji meri izrabile dopust v polet- nih mesecih. Tako bodo lahko še v večji meri koristile ugodnosti, ki jih daje kolektiv članom za le- tovanje v Piranu. Vredno je še omeniti, da v tem času bolniški stalež ni poraste!, kar je bilo zna- čilno za to obdobje vsa leta nazaj, temveč je celo padel. Menim, da je to eden od vzporednih uspehov, ki smo jih letos zabeležili. Poudariti pa moram, da smo v tem obdobju izpolnili v celoti tudi planske obveznosti glede izvoza,, kar smo še posebej skrbno obrav- navali. Toda to so le materialni pogoji, ki so vplivali na ugodne rezultate v proizvodnji. Ocena vsekakor ne bi bila po- polna, če bi ne omenili posebne prizadevnosti članov kolektiva in še posebej skrbne analize obrat- nih delavskih svetov. Le-ti so v tem času obravnavali kopico drob- nih notranjih problemov in sla- bosti, ki jih je bilo potrebno od- praviti. V tem so obratni delavski sveti v celoti uspeli. Istočasno pa je odločilno vlogo pri uresničeva- nju zastavljenih nalog imel tudi stimulativen sistem nagrajevanja, ki se je zlasti ob visoki stopnji porasta proizvodnje pokazal kot učinkovito notranje gibalo. Enakomerna in rekirdna proizvodnja i v Velenju smo zastavili nekaj i vprašanj o izpoljnjevanju plan- i skih nalog pomočniku direktorja t tov. Jerihi in sekretarju podjetja [ tov. Pristovšku. Takole sta dejala: L Prav gotovo je letošnja proiz- I vodnja v prvih mesecih v našem I rudniku bila rekordna. To nam I pove tudi podatek, da je povpreč- I nd dnevni izkop v treh mesecih Z preko 10 tisoč ton premoga. V I tem času pa je tudi nekajkrat iz- t boljšan rekordni dnevni izkop. Na X to so vsekakor vplivale tržne pri- ♦ like, ki pa so samo zunanji izraz t teh dosežkov rudarjev. Trg je pre- ♦ mog zahteval, istočasno pa je bilo ♦ potrebno uveljavljati vse ukrepe, ♦ da bi lahko zahtevam trga tudi ♦ zadostili. t Med najvažnejše činitelje, ki so t vplivali na tako visoko proizvod- t njo, je predvsem velika prizadev- t nost rudarjev in stimulativnost t sistema nagrajevanja. Prezieti pa t tudi ne smemo psihološkega učin- 1 ka, saj smo namreč doslej vselej t pri pojavih deponiranja premoga opaziB tudi upadanje storilnosti. Te zavore takrat ni ^bilo. Istočasno smo sklenili v tem ob- dobju uvesti nekatere dodatne ukrepe. Tako so bili nekoliko zmanjšani dopusti, bistveno se je znižal stalež bolnih in podobno, hkrati pa smo skušali s smotrno organizacijo dela izkoristiti vse notranje rezerve. To nam je tudi uspelo. V tem času smo tudi uveljavili dosledno dnevno kontrolo proiz- vodnje, storilnosti in stroškov proi2rvodnje, kar je v veliki meri omogočilo hitre operativne ukre- pe v primerih, ko smo opazili na posameznih mestih tudi delne za- stoje. Tovariš Jeriha je zraven še dodal, da je taka kontrola nujno potrebna, saj onemogoča zastoje, razen če gre za zares bistveno spremenjene pogoje dela. Vprašali smo jih tudi, kaka bo "dinamika proizvodnje v nasled- njem obdobju. Dejali so, da take- ga tempa bržčas v naslednjih zla- sti v poletnih mesecih ne bo, da pa je izrazito dober start v prvih mesecih leta tudi porok, da bode planske obveznosti v celoti izpolj- njene in tudi presežene. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so velenjski rudarji letos v prvih treh mesecih i2±;opali kar za pre- ko 200 tisoč ton premoga več ko1 lani v istem obdobju, kar pomeni preko 25 odstotkov več. Gre to rej za izredno lep uspeh velenj- skih rudarjev, ki so v najbolj kri- tičnih dneh zastavili vse sile, ds trg in indoistrija dobita prepo- trebni oremoe. o CELJSKI TEDNIK STEV. 14 — 12. aprUa 1963 Iz štorske železarne Pretekli petek je bila v štorski železarni velika prostovoljna kr- vodajalska akcija, ki se je udele- žilo 135 darovalcev. Kri so odvzeli 125 prijavljencem. Za kraj kot so štore, je to nedvomno visoko število. V Železarni posvečajo vso skrb tistim članom kolektiva, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. V pretekli izobraževalni sezoni so tako vključili v tečaj za pridobitev raznih strok kar 46 borcev, v tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije pa 24 članov kolektiva. Ali že veste, da s6 delavci iz Železarne v Štor ah doma v 54 različnih krajih? Od skupnega števila zaposlenih jih stanuje v Štorah samo 29 odstotkov in v okolici 21,4 odstotka, vsi ostali pa stanujejo izven tega območja in se pripeljejo na delo z najraz- ličnejšimi prevoznimi sredstvi. Podjetje je za povračilo prevoza v preteklem letu izplačalo nad 21 milijonov dinarjev. Družbeni plan štorske železar- ne predvideva, da se bo skupna proizvodnja v primerjavi z do- seženo v preteklem letu povečala za 6 in blagovna za 4 odstotke. Poleg tega predvidevajo, da bodo 85 odstotkov svojih izdelkov pro- dali na domačem trgu, 15 od- stotkov pa na tujih tržiščih. V preteklem letu so v Železar- ni zabeležili 145 poškodb pri de- lu in 20 poškodb na poti v službo in iz nje. Zaradi teh nezgod so izgubili 2656 delovnih dni, ali z drugimi besedami nad 38 miljo- nov dinarjev. Pri krajevnem uradu v Štorah so ustanovili službo pravne po- moči. Le-ta bo poslovala vsak drugi in četrti petek v mesecu od 16. do 18. ure v prostorih kra- jevnega urada. M. Če bi imel pravico, bi... ... odstranil pesek z Ljubljan- ske ceste, da se kolesarjem ne bi bilo treba voziti po njem ali pa po sredi ceste. Nekdo je pri- pomnil, da je to nevarno! . ..bi zaklical: »Na pomoč!« na- mesto Gregorčičeve ulice. Baje jo zelo boli, ko vozila skačejo po njej in padajo iz jame v jamo. Morda opazijo to tudi vozniki in vozila? GRADNJA NOVEGA celjskega vodovoda oživela Skozi ta rov bodo speljali cevi novega vodovoda V Vitanju, kjer je zajet že se- danji izvir celjskega vodovoda, so začeli že lani jeseni kopati jarke za nove vodovodne naprave. Le- tošnja huda zima je delo na tem gradbišču skoraj povsem zavrla. Pred kratkim pa je delo spet oži- velo in ob cesti, ki vodi iz Vojni- ka proti Vitanju, lahko srečaš de- lavce, ki kopljejo globoke jarke za novi vodovod. Seveda delo ni ravno lahko, saj bo treba na nekem mestu izvrtati skoraj 120 m dolg predor skozi skalo, precej težav pa bo tudi ta- krat, ko bodo kopali jarke vzdolž ceste. Pi-edvidevajo namreč, da bo na tem mestu precej vrtanja v ži- vo skalo. Na nekem mestu se tra- sa novega vodovoda tako približa trasi starega vodovoda (na razda- ljo 1 m), da bo pri raztreljevanju potrebna največja previdnost, saj bi sicer lahko prišlo do poškodo- vanja starega vodovoda. To pa po- meni, da bi lahko Celjani ostali nekaj dni brez vode. Ob cesti so že razvrščene tudi debele in dolge cevi za novi vodo- vod, ki so jih izdelali v štorski železarni. Kolikšne bodo zmoglji- vositi novega vodovoda je že raz- vidno iz obsega novih cevi, ki imajo premer 35 cm, medtem ko so cevi starega vodovoda debele le 15 cm. Montažo novega vodo- voda opravljajo strokovnjaki celj- ske »-Plinarne«, gradbena dela pa izvajajo delavci podjetja »Gra- diš«. Na sliki vidimo vhod v 120 m dolg skalnat rov (izvrtali so ga šele v dolžino 30 m), po katerem bodo speljali cevi novega vodo- voda. P Za boljšo civilno zaščito GASILCI IZ CELJSKE OBCINE REŠILI ZA 152 MILIJONOV PREMOŽENJA Pred dnevi so se k rednemu letnemu občnemu zboru sestali delegati gasilskih društev celjske občine. Na občnem zboru so kri- tično ocenili delo gasilskih dru- štev na oibmočju občine. Povedali so, da dela v celjski občini 25 društev, ki vključujejo nad dva tisoč članov. V glavnem so dru- štva v redu opravila svoje delo, saj so gasilci gasili na 36 požarih in pri tem rešili za približno 152 milijonov dinarjev premoženja. Skoda, ki je nastala, pa ni pre- segla devet milijonov in pol di- narjev. Analiza požarov kaže, da je bila malomarnost enajstkrat vzrok poža;rov, da so otroci pov- zročili sedem požarov, gradbene napake štiri, strojne napake pet, strela dva, nesreče pa le štiri 'po- žare. Poleg tega, da so sodelovali pri gašenju požarov, so se gasilci izo- braževali tudi na predavanjih, se- minarjih, vajah in tekmovanjih ter opravili 3254 prostovoljnih de- lovnih ur. Na občnem zbo^ru pa se je ipokazalo, da je oprema še vedno najbolj kritičen problem v delu gasilskih društev. Imajo sa- mo štiri vozila, pa tudi unifiorm imajo premalo. Za prihodnje razdobje so po- sebej poudarili vlogo, ki jo imajo gasilska društva pri organizaciji civilne zaščite. Delo društev v preteklem letu pa so pohvalno ocenili tudi vsi gostje, ki so se občnega zbora udeležili v lepem številu. Otvoritev novega bančnega poslopja v sredo pqpoldne smo Celjani končno doživeli otvoritev nove poslovne zgradbe za službo druž- benega knjigovodstva pri Na- rodni banki. Otvoritev je bila ob .štirih popoldne, gostje pa so si nato ogledali še prostore te stavbe, ki je bila tako dolgo skrita očem prebivalcev celj- skega mesta. CELJSKI TRG Pomlad je dobila I konkurenco Na celjskem trgu je po- ■j^J^ mlad dobila konkurenco. Po- \^ javila se je v obliki umetne- %l ga cvetja, ki je za nekaj 7|[= dni zatemnila vse tisto, kar nam je narava pripravila za %S že tako dolgo prazne vaze. Teloh in narcise, celo vijo- f|]i Jice, so pravi nič v primer- ^1^5 javi z voščenimi vrtnicami, ki so pokrile vso dolgo pro- [)|ri dajalno mizo. '{^ »S to vrtnico lahko dela- ^4^1 te vse mogoče: lahko jo raz- stavite, lahko hodite po njej, ijill celo otroke lahko z njo tepe- te,« ponuja prodajalec cvet, ki se blešči v rdeči, rumeni iSfi m beli barvi. In gospodinje kupujejo; celo nekaj pozor- nih mož, je kupilo to čudež- [ii]-^ no vrtnico za svojo boljšo flc^ polovico. No, to seveda ni 7|[3 edina konkurenca naravnim hp^ cveticam. Na drugi strani ^(c5 tržnice prodaja nekdo rože' ''M% peneče gume. Celo šopek zna poviti iz njih! Kakšna j-|c.| iznajdljivost. Sicer pa je bil trg v pre- teklem tednu lepo preskrb- 1^ I jen. Precej je bilo zelenjave in to v obliki regrata, mo- ^li tovilca in radiča, ki pa ima- jo še vedno precej zasoljeno ■||f^ ceno. Regrat je po 350 do 600 dinarjev, motovileč in radič ^ pa po 800 dinarjev kilogram Od Časa do časa se na tržni- '0^ ci pojavi tudi nekaj kilogra- mov solate, ki jo prodajajo po 560 dinarjev. Še vedno ;v|Ž lahko kupimo kislo zelje - po 100 dinarjev in kislo repo Wi dinarjev, medtem ko sveže zelje prodajajo le v socialističnem sektorju. Naj- bolj zanimivo je to, da je jia trgu, kljub temu, da smo Že sredi aprila, razmeroma veliko jabolk. Le kje jih kmetje še dobijo? No, pro- r^l^ dajajo jih sicer po ne ravno ■J.^ nizki ceni, saj je treba za ■[Vj^ kilogram jabolk odšteti kar ffl 12 do 14 desetakov. ^ Mleka in mlečnih izdelkov Mj^ na tržnici je še zmeraj pre- '^0. malo. Kljub temu, da zlasti agrokombinat iz Šentjurja %t tržnico oskrbuje s sirom, ma- M slom in orehi, je to za potre- be celjskega trga še vedno premalo. Napišimo še to, da naša napoved iz pre- teklega tedna uresničila: jajčka so se namreč podra- if^-^ žila in to na 28 dinarjev. Upajmo, da bo pri tem osta- i 'si_________ GIMNAZIJA SE JE POSLOVILA Preteklo soboto so se dijaki celjske gimnazije poslovili od svo- jega dolgoletnega ravnatelja, to- variša Orla, ki je odšel na drugo službeno mesto. Slovo je hilo tež- ko,'saj je tovariš Orel za cedjsiko gimnazijo nedvomno naredil zelo veUko. Že zgodaj pred sodiščem Ne gre za razpravo, ki bi se za- čela |v zgodnjih jutranjih urah, temveč za tale primer: Pred dnevi je senat okrožnega sodišča v Celju obsodil na raz- lične zaporne kazni tri prav mla- de fante — nihče od njih še ni izpolnil devetnajstega leta, ki so zagrešili celo vrsto kaznivih de- janj. BiH so to devetnajstletni Vinko Vajcer, vodovodni inštala- terski pomočnik iz Rogaške Sla- tine, osemnajstletni Ivan Napot- nik, soiboslikarski vajenec prav tako iz Rogaške Slatine in osem- najstletni Anton Plevčak, ki je na- zadnje delal v Železarni v Štorah, sicer pa je doma iz Irja pri Ro- gaški Slatini. Fantje so »delaU« vsak zase ali pa skupaj in so zagrešili več vlo- mov. Vlomili so v zaprt avtomo- bil, v gostilno, v poslovne pro- store trgovskega podjetja, v bla- gajniške prost^ore kina v Rogaški Slatini, Napotnik in Plevčak pa celo v Marijino in kapucinsko cer- kev v Celju. Tako je Vinko Vaj- cer zagrešil štiri kazniva dejanja vlomne tatvine — dvakrat je si- cer ostalo samo pri poskusu — poskus ropa, dva dogovora za kazniva dejanja ropa, Ivan Na- pcitnik tri vlomne tatvine, poskus ropa in dva dogovora za rop, An- ton Plevčak pa tri vlomne tatvine, vendar je eno dejanje ostalo samo pri poskusu. Zanimivo je, kako sta se Vinko Vajcer in Ivan Na- potnik dogovarjala za rope. Naj- prej sta imela namen napasti na- takarico hotela Grozd iz Rogaš- ke Slatine, da bi ji — ko bi se vračala domov — vzela izkupičeli. Eden od njiju naj bi stražil, dru- gi pa naj bi natakarico s svin- čeno cevjo udaril po glavi, da bi ji potem lahko nemoteno pobrala denar. Vendar je v tem primeru ostalo samo pri dogovoru. Z,ato sta se odločila z^ drug poskus. Pričakala sta natakarico hotela Sonce, Napotnik jo je s cevjo udaril po glavi, Vajcer pa je stra- žil. Napadenka pa ni izgubila za- vesti in je vpila na pomoč. Fanta sta se prestrašila in zbežala. Povedati je treba še to, da so imeli vsi trije že prej opravka s sodiščem. Vajcer Vinko je zaradi sedmih vlomnih tatvin in sedmih kaznivih dejanj prebil leto dni in štiri mesece v vzgojno poboljševal- nem domu, Ivan Napotnik pa je bil zaradi taitvin in neupravičene uporabe motornih vozil pod strož- jim nadzorstvom skrbstvenega or- gana. Antona Plevčka i>a bi mo- rali zaradi dveh vlomnih tatvin in ene manjše tatvine strože nad- zorovati starši. Te vzgojne kazni pa fantov niso odvrnile od slabih poti. Sodišče jih je zdaj obsodilo na različne zaporne kazni. Vinko Vajcer je bil obsojen na tin leta in deset mesecev strogega ža^pora, Ivan Napotnik na tri leta stroge- ga zapora in Anton Plevčak na leto dni zapora. MLADI ^SE i Društvo prijateljev mladine »Center« Celje je v preteklem le- tu opravilo pomembno delo. Pri društvu dela namreč več sekcij in ena je bila bolj delavna od druge. Športna sekcija se je ba- vila z urjenjem pionirjev v stre- ljanju z zračno puško in v nogo- metu. Komisija za socialno skrb- stvo je pregledala nekaj stano- vanj in socialno ogroženih dru- žin. Mladi pionirji pa so delali v svoji sekciji, ki je pripravila kul- turni iproigram ''Mladi se vam predstavljajo-«. Diruštvo prijateljev mladine zdaj obvešča pionirje na svojem območju, da je posebej zanje vsa- ko nedeljo od devetih do dvanaj- stih rezei-virana dvorana v Gleda- liški ulici 4. Tam imajo televizor, radioaparat in gramofon s plo- ščami, šahe, igrajo pa lahko tudi. namizni tenis itd. Pionirski aktivi pa se lahko prijavijo tudi za od- dajo >»-Mladi se predstavljajo-« in to do 10. aprila. Prijave lahko oddajo v poštnem nabiralniku v dvorani Socialistične zveze Cen- tra, v Gledališki uUci 4. , CELJSKI OBRAZI KNJIGE NJEGOV KONJIČEK .Vsak dan - pozimi in pole- ti, ob slabem in ob lepem vremenu, je tovariš Covnik na svojem rednem obhodu po celjskih ulicah. Z veliko aktovko v rokah, z nekoliko utrujenim korakom, pa z ljubeznivimi očmi nam je prav k srcu prirasel. Menda ni Celjana, ki ga ne bi poz- znal, prav tako pa so redki tudi tisti, ki pri njem niso naročili vsaj ene knjige. V tisti veliki, rjavi usnjeni aktovki, nosi tovariš Covnik namreč najnovejše izdaje knjig Založbe Obzorja iz Ma- ribora, za katero dela že sedmo leto. »Ej, vse mogoče poklice sem že imel. Bil sem rudar, vojak, skladiščnik, skoraj dvanajst let sem delal za Mladinsko knjigo in vedno sem bil dobre volje. Preho- dil sem velik del Evrope in videl mnogo lepih mest. Vsega tega ne bom nikdar pozabil. Vidite, zdaj živim od spominov, ki sem jih v vseh teh letih, verjemite, ve- liko nabral. Cez petindvaj- set let, bom namreč praz- noval stoletnico svojega roj- stva,« se je nasehnil. »V Celju sem že 44 let in včasih kar verjeti ne mo- rem, da se lahko podoba nekega kraja v tako krat- kem času tako zelo spre- meni. Meni so vsa ta leta izredno hitro minila. »Kako pa ste z delom za- dovoljni? Kaj imate prav zdaj v aktovki?« »Nič se nimam pritoževati. Ljudje me poznajo, tudi jaz imam precej rednih naročni- kov in kar lepo število knjig naročijo pri meni. Zdaj gre najbolj v promet Križar Le- nart, kjer pisatelj opisuje Zgornjo Savinjsko dolino, potem Hiša lepih sanj, tri- logija Velike družine in še precej drugih. Zdaj, ko bo topleje in bom svoje naroč- nike laže obiskoval, jih bom prav gotovo še več spravil v promet«. -ij- Vlomil in ukradel milijon dinarjev Iz oddelka za notranje zadeve Celje so nam sporočili, da je v noči od 11. na 12. marec nekdo vlomil v prostore kmetijske zad- ruge Slovenske Konjice, v proiz- vodnem okolišu v Zrečah. Stori- lec je s ponarejenim ključem od- prl predal pisalne mize in iz nje vzel pet ali šest tisoč dinarjev, na- to pa je prav tako s ponarejenim ključem odprl še železno blagajno in ukradel milijon 154 tisoč dinar- jev. Organi varnosti so storilca dol- go iskali. Končno so ligoitovili, da gre za enaintridesetletnega Sta- neta P. iz Topolšice, ki je dejanje kasneje tudi priznal. Ob hišni pre- iskavi so storilcu našli še okrog 600 tisoč dinarjev gotovine, med- tem ko je razliko že zapravil. In še dvoje zanimivosti: Stane P. tr- di, da je ukradel večji znesek, kot so to prijavili uslužbenci Kmetij- ske zadruge. Druga zanimivost pa je v tem, da je vlomilec v blagaj- ni, ki je vanjo vlomil, pustil še nekaj več kot milijon in pol di- narjev. GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 31. 3. do 6. 4. 1963 je bilo rojenih 16 dečkov in 26 deklic. Poročili so se: Rudolf PEPERKO, elektromonter iz Celja in Štefanija, Marija LAGOJA, trg. pont, iz PeCovnika. Peter ZEME, tapetnik iz Marija Gradca in Marija GUZEJ, krojačica Iz Celja. Stanislav RIBE2L, orodjar iz Dobrove in Karo- llna VALENTINIC, uslužbenka iz Tr- novelj pri Celju, Edvard JUVAN, rudarski nadzornik iz Podkraja in Ljudmila KUNEJ, učiteljica iz Za- gorja ob Savi. Alojz JERIC, uslužbe- nec LM iz Celja in Hildegarda HELBL, delavka iz Ostrožnega. Umrli so: Ema SKORC, gospodinja iz Cme- reške gorce, stara 67 let. Franc CO- KAN, uslužbenec iz Celja, star 47 let. Anton POLSAK, kmetovalec iz Gub- na, star 54 let. Marija COKAN, kme- tovalka iz Gorice pri Smartnem, stara 67 let. Jožefa MRAZ, gospodinja iz Planince, stara 72 let. Ana PEKOSAK, soc. podpiranka iz Zadrž, stara 85 let. Anton ŠOLAR, vzdrževanec iz Ljubna, star 54 let. Jera JERIČ, gospodinja iz Strmca, stara 69 let. Alojz ZAVOD- NIK, upokojenec iz Celja, star 53 let. Terezija WEILGUNI, gospodinja iz Tekačeva, stara 26 let. Marija KNEZ, gospodinja iz Počakovo, stara 71 let. Terezija GORSEK, delavka iz Pri- moži pri Šentjurju, stara 48 let, Jer- nej MRAVLJAH, inv. upokojenec iz Skal pri Velenju, star 77 let. IZflBBEDSDIi Lokalna radijska postaja v Celju nam je tudi za prihodnji teden pripravila zanimiv spored. Medtem, Co so celjska kronika, obvestila in zabavna glasba z reklamami na sporedu vedno ob istem žnsu, pa se vsak dan od 17.15 do 17.35 zvrstijo najrazličnejše oddaje. Celjska kronika je torej na vrsti vsak dan ob 17.eO, obvestila ob 17.15, čestitke po- ■iHŠalcev ob 17.35 in zabavna glasba z reklamami ob 17,45. Ostali spored pa je takle: v ponedeljek bo ob 17.15 na vrsti zbor in orkester Ray Coniff, v torek ob istem času »Dobri znanci« in »Zadovoljni Kranjci, v sredo jugoslovanske popevlte, v četrtek nekaj operne glasbe, v petek zbori in ansambli iz Savinjske doline in v soboto oddaja za prijeten konec tedna. Nedeljska oddaja se začenja ob 12. uri. Po pogovoru s poslušalci in obvestilih bodo na vrsti čestitke poslušavcev, nato pa - ob 12.25 - oddaja v ritmu tanga in valčka. Ob 12.45 bo to nedeljo na sporedu literarna oddaja. V njej bomo slišali sestavek Frana Roša Noč v Pod- gorju. KRONIKA NESREd NESREČE PRI DELU Ivan Omerzo iz Imene^Celjski zbornik 1962^^- Kaka bogati j a poročil, misli, načr- tov! Kar 300 strani velikega for- mata. Urednikoma: direktorju celjske gimnazije Tinetu Orlu in Gustavu Grobelniku vse priznanje za 22 skrbno urejenih člankov, ki so jih napisali strokovnjaki s celj- skega področja. Kar 20 sodelav- cev! (Znani celjski zgodovinar prof. Janko Orožen je napisal kar tri prispevke). Iz Celjskega zbor- nika 1962 diha svežina kraja in okraja njegovih ljudi. Preteklost se povezuje z načrti in delom ju- trišnjega dne. Celjski zborniki so dokument na vse razgibane dobe, kjer je mesto z okolico zadihalo v nov, sveži dan in dobo. Rojstni kraj osrednjega Sloven- skega planinskega društva: »-Pla- ninskemu vestniku« je Celje, od- nosno celjska gimnazija. Tu ga je iirejal, krojil in pisal neumorni celjski publicist in urednik Tine Orel. Njegovo ime srečamo vsalv teden tudi v Celjskem tedniku, kjer piše zunanje politični pre- gled. V Celju je tudi založba Mo- horjeve družbe. Tu bi lahko iz preteklosti na- štel še precej drugega. Starosta slovenskih bibliografov dr. Janko Šlebinger je zbral podatke kar za 54 slovenskih novinarskih tiskov, ki so do leta 1937 izšli v Celju. Vem pa, da so bili njegovi podat- ki ne še povsem popolni in da jih je pozneje mladi slovenski biblio- graf in ravnatelj knjigarne Can- karjeve založbe v Ljubljani Šte- fan Tausig dopolnil še s sloven- skimi periodičnimi tiski, ki niso bili Šlebinger ju znani in dostopni. Celje je dobilo svoj časnik v re- volucionarnem 1848. letu. To so bile »CELJSKE SLOVENSKE NO- VINE«. Bile so tednik in so ime- le pripis: »Te novine pridejo vsa- ko soboto na svetlo«. Prvi ured- nik— neznan urednih — Celjskih slovenskih novin je bil profesor Valentin Konšek. Po vsej pravici ga štejemo za celjskega Valentina Vodnika. Novinar in profesor Konšek se je rodil 4. februarja 1816 na Tro- janah, umrl pa je 16. julija 1899 v Ljubljani. Mož je bil napreden in boren. Seznanil se je s celjskim gospodarstvenikom Janezom Je- retinom, ki je postal ustanovitelj prvega slovenskega lista v Celju, strokovno sposobni slavist prof. Konšek pa je postal njegov ured- nik. Tista leta so bila politično razgibana in avstrijska vlada se je zbrala sprostitve ljudske volje in naprednih duhov, zato je izdala strog tiskovni zakon. Vsak list bi moral imeti precejšen rezervni znesek, takozvano kavcijo. Celja- ni je niso zmogli, zato sta Jeretin in Konšek ustavila 31. decembra 1849 svoj list z izjavo: »Sloven- ske novine idejo spat, vzrok je ta, ker se ne upamo pisati brez kav- cije«. Tako je avstrijsko nasilje zadušilo pi^i slovenski časnik v Celju. Jože Župančič Sedaj pa zares! Nova velenjska šola bo 21. ap- rila sirom odpra vrata in zažive- lo bo polnokrvno življenje. Otro- ci se tega že vesele, kajti učni in higienski pogoji v stari šoli so bili komajda »vzdržljivi«. Svoje vese- lje so najbolj izrazili s pomočjo, ki so jo nudili pri zadnjem čišče- nju nove šole. Velike, sončne učilnice že čaka- jo mladih ljudi. Sedaj je še v ši- rokih hodnikih — avlah težka, mo- reča tišina, v nekaj dneh pa jih bo napolnilo cepetanje mladih nog in žuborenje ukaželjnih glasov. Seveda pa bo dijake prve dni kar malce nerodno, kajti marsi- čemu se bo treba privaditi. V pri- tličju bodo garderobe za vse dija- ice. Poleg tega pa bodo morali opraviti marsikatero selitev med urami, kar doslej niso poznali. Ta- ko tx)do hiteli pri fiziki in kemiji v posebne učilnice, prav tako pri risanju in tehničnem pouku. Naj- bolj pa se že vesele telovadnice, katero so vseskozi težko pogrešali. In še nekaj — I. osnovna šola je imela do sedaj bogato kulturno življenje, nedvomno pa bo nova, lepa dvorana nudila še več mož- nosti za širok razmah teh teženj. Naš Rudi Vsako jutro, nekako četrt čez osem so se tiho odprla vrata in v razred je pokukal drobceni fan- tiček. — Kod si hodil, kje si bil? sem ga vsakokrat vprašal, on pa je sedel v klop, me gledal z nemir- nimi očmi in molčal. In ko je bila najhujša zima, je prišel brez rokavic in noge so bo- se tiščale v gumijastih škornjih. — Kaj te nič ne zebe? ga spra- šujem iz dneva v dan. Fantek pa molči, se privije k peči in plaho onemi. — Vzemite zvezke in peresni- ke! rečem učencem in vsi hitijo dajati na klop zvezke, odpirajo škatle in pripravljajo peresnike. Samo drobceni fantiček se ne gane. Gleda me in molči. Pa se namesto njega oglasi sošolec. — Tovariš, Rudi nima peresni- ka! Hudujem se, ker nima v redu šolskih potrebščin. Dam mu šol- ski peresnik in začnem nareko- vati. Vsi pišejo, a naš Rudi se ne gane. — Rudi, tak piši že vendar! — Nima zvezka! pravi sošolka. Rudi dobi zvezek, seveda z glasno pripombo. — šola ni trgovina! Tako tečejo dnevi in naš Rudi ni nikoli kompleten. Zmeraj mu nekaj manjka. Treba bo o tem obvestiti starše. Starši so vendar prvi vzgojitelji! Na večer stopim v nizko hišo. Tam najdem mamo in pet otrok. Tudi Rudi je tam. Najmlajši je med vsemi. Mama krpa nogavi- ce, otroci imajo vsak svoje delo. — Kje pa je oče? vprašam. Na meni se ustavijo velike trudne oči. Težka roka pokaže na steno. — Imamo ga samo še na sliki. Umrl je. že pred leti. Zdaj sem sama s petimi otroki. Starejš dve sta stari petnajst let. Dvoj čici sta. Rada bi ju spravila \ uk, pa ju ne vzamejo, čeprav ste bili v šoli dobri učenki. Sedaj ča kata na tovarno. Trije hodijo ^ šolo: dva v centralno, eden v podružnično. Jaz hodim v slui bo. Ne redno, samo sezonsko. Za služim petnajst, tudi sedemnajši tisoč. Imamo malo ilovnate zem Ije in zato ne dobivam otroških doklad. Če hočem, da preživim sebe in otroke, moram delati sko- raj noč in dan ... Veliko resnice mi je povedala štirideset let stara mati. Včasih si je obrisala solzo, ki je marala biti strašno pekoča. Ves čas me je gledalo dvoje drobnih plavih oči, kakor da mi hočejo reči: — No, ti tovariš, zdaj veš, kaj se pravi trdo življenje. In ob slovesu sem si zapisal v srce: Veš, Rudek, še ti bom po- magal! Šola Stopa v življeDJe Pred časom je občinski ljudski odbor v Šoštanju poslal na vse go- spodarske organizacije v komuni priporočilo, v katerem je pouda- ril potrebo po čim hitrejšem sode- lovanju in povezanosti s šolami. Namen priporočila je bil ta, da omogočimo mlademu človeku, ki zapušča osnovno šolo, vpogled v proizvodnjo, ter' mu s tem olajša- mo izbiro poklica. Kot kaže so vse organizacije to vzpodbudo pxxlprle in tako bodo v dneh od 22. do 28. aprila mladi ljudje — dijaki osmih razredov teden dni prevedli ob strojih, pro- izvajalcih ter sami preizkušali svoja nagnenja do raznoterih po- klicev. Sola je na ta način storila korak premostitve iz ozkih okvi- rov znanja k širšim vpogledom dijaka v proi2rvodnjo, obenem pa takšni stiki vodijo k skupnemu razumevanju ključne problemati- ke, ki obstaja tako v gospodar- skih organizacijah kot v. šoli. Proizvodno delo učencev pripo- more k širši zavesti učencev in večjemu razumevanju nalog kot bodočih proizvajalcev in uprav- Ijalcev. Uspeh takšnega dela pa se bo odrazil na samih učencih izvodnega procesa, tehnike in or- ganizacije proizvodnje, v uprav- ljanju tehničnega znanja in ra- zumevanju delovnih procesov, v pravilnem vrednotenju dela ter slednjič, čeprav v malem, v po- stopnem odpravljanju razlike med telesnim in umskim delom, —že GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Pretekli teden je naše gledališ- če gostovalo v Mariboru in Ljub- ljani z Žmavčevim »Jubilejem«, svojo turnejo pa je zaključilo v po- nedeljek v ljubljanskih Križan- kah, kjer so uprizorili Beckettov »Poslednji trak« in 0'Neillovega »Hughieja«. Vse predstave je ob- činstvo tako v Maritx>ru kot T Ljubljani toplo sprejelo; v Ljub- ljano pojdejo Celjani še enkrat, in sicer z Bauerjevo pravljičn« igro »Rdeče in modro v mavrici-«. SLG je tudi v dogovoru z RTV m ponovni prenos novih celjskih Skuloture Loizeta Mlakaria (Ob umetnikovi 70-letnici) 19. april 1893 Na mehko sivo-črnem ozad- ju oblačnega marčnega večera sta slikala stožca avtomobilovih luči svetlosiva debla krivih jab- lan in zastavnih tepk; razpletala s svojimi žarki vedno nova prav- tako svetlo-siva žUja njihovih krošenj, za katerimi so se slutile temne mase Gorjanskih vzpetin. V zatišjih, kjer se je tema polni- la, so bliskali tu in tam majhni, Živi pomarančasti pravokotniki. Rahel soj je zarisal obris baroč- ne strehe zvonika; zaropotal je lesen most in v Kostanjevici sva bila s prijateljem. Ustavila sva pred šolo in vstopila. V vestibilu desno od vhoda je skulptura »Soparni dan«, globlje, levo pri stopnicah na hodnik druga »Ivan Cankar«. Obe sta bronasti, po- l<-riti z značilno sivo - zelenkasto patino, še globlje v nekoliko vzvišenem hodniku je tretja, ime- novana »Vrnitev«. S hodnika se odpre pogled na stopnišče. Na svetlem ozadju stopniščnega ok- na se riše četrta skulptura »Mati pripoveduje«. Na zaokretu stop- pritegne pogled »Narekarica«. ^jen pendant je v oglu nadstrop- nega hodnika kip »Pri delu«. (To /e avtoportret). Misli ki so se Pletle med vožnjo, so se hotele zo- Pet spojiti. Pozdrav z ravnateljem Ladom Smrekarjem jih je zau- stavil. »Sta si ogledala Dolinar- 1'^va dela«, je bil njegov pozdrav, ljubezen resničnega ljubitelja ^*fnetnosti veje iz njegovega pri- povedovanja. 67-letni skulptor Lojze Dolinar, Ljubljančan, prof. Akademije likovnih umetnosti v Beogradu nam je lani poklonil pet del. So lepe stvaritve. Res, bogat dar je poklonil mojster »Gorjupovi galeriji«. V zanosnem zamahu je kipar »Pri delu«. S pogledom napeto sledi delu rok, ko oblikujejo »Na- rekarico«, da ujamejo v spete oblike vnesenega trupa, glave in rok bolečino, sestavni del mate- rinske ljubezni, ki trepeta pod čisto površino širokih oblik skulpture »Mati pripoveduje«. V nežnem pravljično toplem ritmu se prepletajo linije na kipu »Ma- ti pripoveduje«, da se nemirne dvignejo v »Vrnitvi«, kjer sinko v naročju očeta s svetlimi očmi prvič zre v svetlobe in sence do- mačije. Mater ni zlomila interna- cija. Zmagala. jo je radost ob pogledu na požgani dom, saj čuti v kipečem utripu moža in borca na levi svetlo prihodnost. Tri stopnice nižje v vestibilu sedi Cankar. Razgibana gradnja in pokret živo mislita o hlapcu Jerneju. Misli so začele ponovno snovati. Roke mojstra Dolinarja modelirajo oblike, v katerih je determin naših krajev, nas. Avto- cesta v čistih krivinah ostro seka oble vzpetine. Po njej je dospela v Kostanjevico Dolinar jeva pla- stika. Vrnila se je k svojemu izvoru, da resnično vrši svojo nalogo. Kako upravičena sta vzhičenja in hvaležnost vsako- dnevnih obiskovalcev »Gorjupo- ve galerije«. Nekoč v dnevno Življenje vključena dobra sakral- na, gotska, renesančna in baroč- na plastika je že davno izginila. V Kostanjevici se je z Dolinar- jevimi deli plastika, vrnila k ljudstvu. V šoli je. Dan za dnem šepeta otrokom, raznim tečajni- kom, deželanom o sebi in njiho- vem bistvu. Temu ali onemu z avtoceste likovni govor 67-letne- ga mojstra, profesorja Lojzeta Dolinarja ni več povsem sodo- ben. Prav zaradi tega je vrednost njegovih del v tem ambijentu še večja. Lahko razumljiva so. Ne bi jih mogli s pridom zame- njati skrajno moderna figurativ- na ali celo abstraktna plastika. Naivno petje ljubkih baročnih puttov nima nič skupnega s skla- di abstraktnih skulptur. Govor Dolinarjeve plastike je bližji na- ravnemu, preprostemu čebljanju baročnih kipcev. Prof. M. Kugler CELJSKI TEDNIK STEV. 14. — 12. aprila 1963 S SEJE OKRAJNEGA SVETA ZA KMETIJSTVO Enotni Icriterlii v vsem oicraju Na zadnji seji sveta za kmetij- stvo so člani podrobno obravna- vali predlog enotnega vrednote- nja kmetijskih obdelovalnih zem- ljišč pri razlastitvah, odkupih, za- kupih in podobno. Posebna komisija je izdelala predlog po katerem so zemljišča uvrščena v 7 bonitetnih razredov. Posebej pa še obravnavajo ob- delovalne površine in posebej travnike. Predlog, o katerem bo razpravljal okrajni ljudski odbor, predvideva predvsem enotne kri- terije, ki doslej v celjskem okraju niso veljali. Istočasno pa je novi odlok prilagojen tudi kriterijem odkupa v sosednih okrajih — v mariborskem in ljubljanskem. Tako kot svet za finance, je tu- di svet za kmetijstvo sprejel pred- log odloka, saj le ta ne odstopa od doslej že ustaljenih cen v osred- njem delu in za razširjanje druž- benih površin najbolj značilnem delu okraja — Savihjski dolini, območje kmetijskega kombinata v Šentjurju in Posavju. Namreč, ta- ko kot je bila tudi doslej praksa na primer v Savinjski dolini, tu- di sedanji odlok določa, da je po pogodbi lahko najvišja odkupna cena za zemljišča I. bonitetnega razreda 32 dinarjev za kvadratni meter. Pri tem pa niso upoštevani nasadi, žičnice, vinogradi in po- dobno. Te bodo morale kmetijske organizacije še posebej odkupiti. Pri tem je očitno zelo pomemb- no dejstvo, da že odlok in politi- ka, ki jo zasleduje odlok, sili ob- činske ljudske odbore, da v vsa- kem primeru ustanovijo občinske sklade za razširjanje družbenega sektorja. Po predpisih namreč lah- ko kmetijske organizacije dobe ustrezne kredite le za odkup zem- ljišč in ne nasadov — zaradi tega bodo pri odkupu nasadov potreb- na še dodatna sredstva, ki jih lah- ko kmetijske organizacije dobe le iz lokalnih virov. Odlok sicer pravi, da velja za leto 1963, vendar so člani sveta bili mnenja, da bo potrebno po- skrbeti, da že sklenjenih pogodb ne bodo menjali, čeravno so mor- da v navskrižju z odlokom. Do sprejetja odloka pa ga bodo vse kmetijske organizacije, ki kakor koli odkupujejo zemljišča morale upoštevati. Nadalje so člani sveta, ki so po- drobneje obravnavali nekatere probleme podružbljanja kmetij- skih zemljišč, poudarili, da bo v naprej potrebno urediti podrobno evidenco o površinah, ki so pri- dobljene za razširitev obratov družbenega sektorja. Sklenili so, da je najbolj umestno, če takoj k temu pristopijo ustrezni kata- strski uradi, ki to delo lahko tudi najbolj strokovno opravijo. Kdo ie pravokator? Pred mano na mizi leži pismo, ki bi vsakega poštenega člana naše družbe razkačilo. Pismo ni pisano z okorno roko in čeprav je polno slovničnih napak ne l^e, da je bila anoninrma avtorica tako silno preprosta in nevedna. Ravno zato se mi vsiljuje vprašanje, kdo je za tem provo- kacijskim sestavkom? V pismu se predstavlja naša naročnica kot preprosta kme~ tica, ki jo je silno prizadelo, ko ji je neka uslužbenka baje rekla naslednje: — Da bodo po novem zakonu vse stare dela nezmožne ljudi z vasi odpeljali v zavode, jim dali nekakšne tablete (menda smrtne) in jih potem zažgali. Avtorica teh strahotno naivnih bojazni navaja celo, da ji je ta oseba rekla, češ da v Šentjurju tako peč že gradijo ... Avtorica pravi, da je stara 65 let in da prosi boga, da bi kar na njivi med delom umrla. Dalje izliva precej trpkih besed na mladino, ki ji baje ni do dela, da bi se samo zabavala in po- dobno. Človeka kar strese nad tako naivnostjo in zaostalostjo. Kako je to mogoče, da ljudje verjamejo takšne klevete in izmišljotine, iki si jih nekdo iz hudobije izmisli v radovednosti, kako bomo IX)žrli takšne debele neumnosti. Prav radi bi vedeli za pravo ozadje tega nenavadnega pisma. Ce je ženica, ki nam to piše, bila res žrtev klevetniške kle- petulje ali morda sovražnika naše ureditve, potem to ni preveč v čast političnim organizacijam kraja, v katerem avtorica živi, če niso znali ljudem razložiti, da je edini cilj naše družbe, da vse probleme reši najbolj ugodno za vse, predvsem pa za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Če je to res, kar nam ženica piše, potem imamo samo en sam predlog. Takega obrekovalca in zlobneža je treba onemogočiti, da otresa svoj strupen jezik — prijaviti ga je treba najbližjemu organu oblasti. Že nekajkrat smo pisali, da naši oblastni organi, zakono- dajna telesa, pa tudi občinski in krajevni faktorji iščejo najbolj ustrezen način, kako omogočiti starim ljudem, ki ne morejo več delati na zemlji in tistim, ki bodo zemljo odstopili ali prodali skupnosti, človeka^vredno življenje do smrti. Na žalost morajo družbeni organi misliti na zaščito takih ljudi pred morebitnim izkoriščanjem. Naj kar navedemo primer: Sam sem slišal, kako je sin nagovarjal očeta, češ naj proda posestvo zadrugi in mu da denar. Rad bi si kupil »fička-«. Za očeta in mater bo on skrbel, ob nedeljah pa se bodo kam peljali. Tudi na Brezje, kamor si mati tako želi... Vidite nevarnost za vsem tem. Ali ni veliko takih, ki bi lastne starše »napetnajstili-«, ter jih potem prepustili družbi. Zato je treba stvar urediti tako, da bo preskrba starih ljudi na vasi zanesljiva, zanesljivejša od »zapečka«, pa tudi bolj do- stojna človeka, ki je vse življenje garal in se peltel na soncu, kot piše naša naročnica, ki ji žal ne vemo im^ena. Na pismo bi seveda ne bilo vredno niti odgovarjati, če bi ne imel bojazni, da gre res za lahkoverno staro ženico, ki jo je nekdo tako strahovito nalagal. J. Kr. Družbeni plan sprejet - poudarek kmetijstvu, turizmu in industriji v torek dopoldne sta oba zbo- ra občinskega ljudskega odbora Laško na skupni seji razpravljala in sprejela letošnji družbeni plan in proračun občine. Ko so govorili o lanskoletnih uspehih, so poudarili, da so go- spodarske organizacije zlasti z ve- liko prizadevnostjo v drugi polo- vici leta zabeležile skoraj nepri- čakovane uspehe. Med te vseka- kor sodi tudi ugotovitev, da je tekstilna industrija kljub velike- mu izpadu v prvem delu leta do kraja leta zamujeno nadolcnadila. Najvidnejše uspehe pa so dosegli v Tovarni lesne galanterije, kjer so proizvodni načrt lani presegli kar za preko 50 odstotkov. Dokaj razumljivo je, da so od- borniki dali poseben poudarek pri obravnavanju razvoja gospodar- stva v komuni predvsem trem pa- nogam — kmetijstvu, industriji in turizmu. Laška občina je po svoji strukturi značilna. Glede indu- strije sodijo, da bo možno obseg proizvodnje povečati za preko 13 odstotkov. Največ bo k temu pov- prečju pripomogla tekstilna tovar- na »-Volna«, ki bo proizvodnjo kmalu povečala, za kar ima vse osnovne pogoje — zagotovljene imajo tudi surovine, ki so prav tej tovarni delale največ težav v preteklem obdobju. Družbeni načrt predvideva po- večanje kmetijske proizvodnje za domala 12 odstotkov, zlasti moč- no povečanje pa pričakujejo v sadjarstvu, vinogradništvu in v predelavi. Ena izmed poglavitnih nalog, ki jih zastavlja družbeni plan kmetijski organizaciji, je po- večanje lastnih obdelovalnih po- vršin. Sodijo, da bodo z nakupi in drugimi dolgoročnimi pogodba- mi uspeli povečati lastne površi- ne na 390 hektarjev, kar bi po- menilo okoli 5 odstotkov obdelo- valnih površin. Pri tem pa je vse- kakor potrebno pripomniti, da je v sklopu družbenega sektorja predvsem zemlja, ki je sposobna za intenzivno proizvodnjo. Isto- časno pa bodo letos še bolj okre- pili proizvodno sodelovanje med zadrugo in zadružniki. ZMANJŠANJE »ŠKARTA« Tu so še velike možnosti Na zadnji tiskovni konferenci v Tovarni emajlirane posode v Celju smo predstavnikom pod- jetja zastavili tudi vprašanje, v koliki meri vplivajo slabši izdel- ki — ali »škart«, kot oni temu pravijo — na formiranje dohod- ka, in v koliki meri znižuje slab- ša kakovost čisti dohodek pod- jetja, pa kolike so zaradi tega čiste izgube. Takole so nam od- govorili: Pri vsaki proizvodnji nastane- jo v določenem odstotku izmeti ali slabša kvaliteta. Da bi to po- polnoma odpravili, zares ni možno. Poudariti pa je potrebno, da prav na tem področju obsto- jajo pri nas še precejšnje no- tranje rezerve. Zaradi tega tudi ni čudno, da so obratni delavski sveti osnov- nih proizvodnih enot, v katerih predvsem spričo delovnega po- stopka in posebnih pogojev pri- haja do slabše kvalitete, v zad- njem obdobju posvetili na svo- jih sestankih toliko pozornosti predvsem temu problemu. Gre namreč za pojav, ki ves kolektiv tudi materialno priza- dene in s tem razumljivo tudi vsakega posameznika. Prizade- vanja članov ekonomskih enot pa so toliko pomembnejša, ker je slabša kvaliteta predvsem od- visna od pravilnega postopka, pravilnih surovin in pazljivosti — torej povsod tam, kjer je mo- čan vpliv človeka. Ta skrb je še toliko bolj po- membna, ker je podjetje odje- malcern v preteklem letu na ra- čun kvalitetnih popustov odo- brilo kar domala 140 milijonov dinarjev, kar pomeni za podjet- je ob sedanjih dajatvah čisto iz- guba za skoraj 63 milijonov di- narjev. Toda v tovarni so uveljavili tu- di še druge ukrepe, da bi le lah- ko zmanjšali izpad zaradi slabše kvalitete in izmečkov. Tako so uvedli kontrolo že med samim proizvodnim postopkom in pri klasificiranju gotovih proizvo- dov. Istočasno pa so močno okre- pili tudi kontrolo surovin, ki jih uporabljajo. V mnogih primerih se je namreč pokazalo, da ne- ustrezne ali po kvaliteti različne surovine povečujejo odstotek manjvrednih izdelkov. Hkrati pa niso tudi pozabili vpeljati stimulacijo za zmanjše- vanje »škarta«. že kratkotrajne izkušnje pričajo, da je prav to ena izmed najbolj učinkovitih oblik borbe v podjetju za zmanj- ševanje izmečka in manj kvali- tetnih izdelkov. Ko smo jih a teh vprašanjih podrobneje pobarali, so nam de- jali, da si precej uspehov obeta- jo pri priučevanju delavcev. To je namreč ena izmed posebnih nalog njihovega izobraževalnega centra, ki je že v mnogih pri- merih z nazornimi in utemeljeni- mi razlagami in analizami dose- gel, kar bi sicer prav gotovo ne mogli doseči. Dokaj razumljivo pa je, so nam dejali v Tovarni ernajlirane posode, da je prav to eden od pro- blemov, ki so jih naši samo- upravni organi največkrat in naj- bolj temeljito obravnavali. Za vse te razprave pa so kot osnova služile podrobne in natanko iz- delane analize, ki jih je izdelal plansko analitski sektor, tako da so razprave na vseh mestih bile stvarne in konstruktivne. Nič čudnega zato ni, da se rezultati tega široko zasnovanega dela že poznajo, saj nam odstotek in s tem izgube zaradi slabše kvalite- te ali izmečkov nenehno upadajo. M Da ne bo zastojev Na zadnji seji okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo so razpravljali tudi o potrebi po hi- itrejšem reševanju posameznih pri- tožb zoper dovolitev arondacije. V posameznih primerih, ko se kmetovalci ne strinjajo z odločit- vijo o dovolitvi arondacije, imajo možnosti pritožbe na okrajni svet za kmetijstvo. Ker pa so seje sve- ta razmeroma pogoste, prihaja včasih do zastoja pri reševanju teh pritožb. To na eni strani ovi- ra nemoten tempo podružbljanja obdelovalnih površin in hkrati ustvarja nejevoljo pri kmetoval- cih, ki so vložili pritožbe — zlasti pa v primerih, ko so pritožbe ute- meljene. Zaradi tega je svet za kmetij- stvo izbral iz svoje srede posebno komisijo, ki je sestavljena pred- vsem iz pravnikov in ki jo vodi predsednik sveta. Sodijo pa, da na ta način ne bo nepotrebnih zastojev, kar bo ustrezalo kmeto-* valcem in kmetijskim organizaci- jam. Šmarsko-turistično območje Na zadnji seji obeh zborov ob- činskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah so obravnavali prven- stveno vprašanje turizma in obrti v šmarski občini. Ugotovili so, da samo gostinstvo v družbenem sek- torju ne more zadovoljevati vseh zahtev, M jih terja razvoj turiz- ma, ker družbeni sektor nima razvitih iix>stojank izven Rogaške Slatine, ki pa so zelo turistično zanimive in prirodno lepe. Potreb- no bo odpirati manjša gostišča, koft so nekoč celo že bila, na na- ravno lepih in tudi zgodovinsko zanimivih točkah, ki jih v šmar- ski občini ni malo. Tako namera- vajo zagotoviti gostinske postojari- ke v Imenem, Podčetrtku, Olimju, Virštanju, Sladki gori, Kozjem, Lesičnem in Bistirici ob Sotli. Ob doslednem izvajanju predpisa o minimalni ureditvi gostinsiMh ob- ratov bodo skušali tudi v zasebnem sektorju zagotoviti ustrezne pro- store. V šmarski občini je trenut- no 19 privatnih gostinskih obra- tov, ki skupno ustvarjajo 10 od- stotkov celotnega prometa, kakor ga ustvari družbeni sektor. Da bi odpravili pomanjkljivositi, ki so v gostinskih obratih v zasebnem sektorju, posebno še, ko gre za večje investicije, predlagajo, da bi izjemno upoštevali določene iz- jeme pri obdavčitveni politiki in to seveda le tam, kjer je interes za napredek turizma in gostinstva dovolj izkazan. L. Zamujeno bo ffložflo nadoknaditi Na zadnji seji obeh zborov ok- rajnega ljudskega odbora v Celju so odborniki razpravljali tudi o nekaterih problemih, ki šo na pod- ročju kmetijstva nastali kot po- sledice hud^ zime. Dolga in ostra 25ima je namreč onemogočila izvr- šatev tistih del, ki so običajna v prvih mesecih leta. Zlasti precej- šen zaostanek je pri izgradnji plantažnih nasadov in pri gradnji hmeljskih žičnic na novih ipovr- šinah, nadalje so zaostala prva dela v vinogradih, čiščenje sadne- ga drevja, škropljenje in podobno. Zakasnila pa je tudi priprava na spomladansko setev, razen te- ga pa je občutna škoda nastala zaradi slabe prezimitve žit. Stro- kovnjaki sodijo, da bo na celj- skem okraju potrebno novo pre- orati okoli 10 odstotkov žitnih po- vršin, ki so zasejane v jeseni. Os- tale površine pa bo potrebno te- meljito pognojiti, predvsem bo po- trebno uporabljati dušična gnoji- la. Ce k temu dodamo še škodo, ki jo je na sadovnjakih naredila div- jad, postane problem še bolj pe- reč. Vendar so bili vsi mnenja, da te težave ne bodo smele biti opra- vičilo za neizpoljnjevanje zastav- ljenih nalog. Kajti z ustreznim prizadevanjem je vsekakor izgu- ba možno nadoknaditi. S tem pa se bistveno povečajo naloge kme- tijsikih organizacij. M. Do poletja štirje hlevi v Podlogu pri Šempetru so lani začeli graditi velike modeme hleve za govejo živino, ker do- sedanji odprti hlevi niso dali najboljših rezulta- tov. Delavci celjskega »-Gradisa-« so pred kratkim začeli pripravljati streho za tretji hlev, medtem ko sta prva že skoraj izgotovljena. Ko bodo hlevi dograjeni, bo v njih dobilo prostora 400 glav go- veje živine. 4 Svinjska mast in pire krompir Prišli so sezonski delavci. Pre- vzeli so delo, ki bo trajalo tri letne čase: pomladi, poleti in je- seni. Potem bodo šli in se pri- hodnjo pomlad spet vrnili. Kdor dela, mora tudi jesti. Ta- ko so sezonarji vprašali v menzi, koliko stanejo trije obroki. In dobili so odgovor: redni abo- nenti plačajo na mesec sedem tisoč, vi, izredni pa devet tisoč din. Hvala, so rekli, ker so vedeli, da bodo pri devetih tisočih še vseeno lačni. In so sklenili: sami bomo kuhali! Devetnajst jih bo hodilo na delo, a dvajseti, pet- desetletni Jožo bo kuhar. Rečeno, storjeno. Devetnajst jih je zavihtelo krampe in lopate, dvajseti pa je nakupil nekaj lon- cev, žlic in krožnikov. Kuhinjo si je Jožo uredil v napol podrti drvarnici, ki jo je »dobrodušen« kmet Knefelc odstopil za tri ti- soč din mesečne odškodnine. Jožo je takorekoč rojen kuhar. Kot najstarejši otrok, je mešal s kuhavnico, pri vojakih je bil v kuhinji, zdaj pa je že petin- dvajseto leto sezonar, ki pa ne vihti krampa, temveč suče ku- hljo. Zato ni prav nič čudno, če so ga prve dni pohvalili: Jožo, le tako naprej! Toda Jožo je kmalu spoznal, da trgovinska mast ne velja. Do- mača, taka z ocvirki je boljša, bolj izdatna, človek se z njo nasiti. Vprašal je kmete levo, se obrnil na desno stran ceste, ven- dar so vsi od kraja zmajali z glavami: lani smo imeli slabe koline, sneg je vse prehitro za- padel in nam zasul skoraj vso skuho. Edini, ki se je pohvalil, da ima masti dovolj, je bil kmet Čampa: Imam jo, da je dve leti ne bomo pospravili. Koliko pa plačaš? — Če je res dobra, dam štiri-, sto, pravi Jožo. — Daj štiristopetdBset, reče \ Čampa. > — In je res svinjska, taka z I ocvirki?, vpraša Jožo. — Prima blago, se pohvali Čampa. še angeljčki v nebesih bi jo papkali, a žal ne smejo ni- česar mastnega uživati. — Prinesi jo deset kilogramov! zahteva Jožo. — Prinesel jo bom deset in pol, deset kg po 450 din pol kilograma zastonj. Zate, ker si dobra zagorska duša. In kupčija je bila sklenjena, Čampa je res prinesel deset ki- logramov in pol. Jožo je mast plačal in kuhal svojo pot. Toda tretji dan ugotovi, da z mastjo ni nekaj v redu. Pove tudi dru- gim kolegom in najpametnejši med njimi ugotovi, da je masti primešan krompir. Jožo zaviha rokave in ha j d na Čampo. — Hudič goljufivi, masti si pri- mešal krompir! Čampa se je napravil gluh in je ponovil. — Kaj si rekel, da bi rad krompir? Toliko da ni Jožo stegnil roko. Skočil je pred čampo in zakri- čal. — V tvoji masti je polovico pire krompirja! Zdaj se Čampa vznemiril. — Saj, druge skuhe ni bilo, smo pa svinje s krompirjem pi- tali. Haj, Jožo če si žejen, kri- gelj šmarnice pa res dobiš! Čop! in še enkrat - čop, čop! čampa je hotel krikniti na po- moč, pa mu je Jožo pravočasno porinil v slinasta usta kepo ma- sti. — Na, da ne boš več prodajal revežem zabeljenega krompirja! Jožo je šel pripravljat kosilo, Čampa pa je momljal s polnimi usti mešanice. — Vraga, svinjska.mast in pire kromph se pa letos slabo pro- daja, treba bo poiskusiti s čim drugim. S težavo se je pobiral, v mislih pa je imel pol velikega soda ja- bolčnika, ki bo vsak čas »ciknil«, če ga ne bo še pravočasno »spra- vil« v denar. Delovna mesta za del(ieta Gospodarske organizacije na območju konjiške občine so dose- daj prijavile nekaj nad 40 prostih učnih mest za sprejem vajencev v uk. Od teh je velika večina v kovinski stix>ki, to je v Zrečah in v tovarni usnjarskih strojev »KO- STROJ-«. Nekaj mest so prijavila podjetja tudi za izučitev mizarja in elektricarja, manj učencev v uk pa bodo letos sprejela trgov- ska podjetja v občini. Od učnih mest je večina takih, za katera podjetja predlagajo sprejem fantov, le dve pa sta pri- : j avl j eni za dekleta. To narekuje, I da bo potrebno v .podjetjih, po- ] sebno v kovinski industriji, začeti '• razmišljati, na katerih mestih bi ' se lahko določenih poklicev izu- čila tudi dekleta. To velja za strugarke, za delo pri razMčnih obdelovalnih strojih itd. Vprašanje vključevanja mladi- ne v uk in zaposlitev se postav- lja še toliko bolj v ospredje, ker bo ob koncu letošnjega šolskega leta nad 350 mladih fantov in de- klet končalo redno šolsko obvez- nost. Med njimi je precej takih, ki bi se radi vpisali v različne srednje šole, drugi izražajo željo po čimprejšnji zaposlitvi in pri- učitvi na delovnem mestu, neka- teri pa bodo ostali doma na po- sestvu svojih staršev. I I* KORISTEN SEMINAR V torek dopoldne je bil na po- budo gospodarske zbornice v Ce- lju poseben seminar, na katerem so strokovnjaki iz Ljubljane po- sredovali predstavnikom iz vseh kmetijskih organizacij nekatere podrobnosti pravnega in tehnič- nega značaja, ki zadevajo vpra- šanja podružbljanja obdeloval- nih površin. Posvet je bil zelo dobro organiziran in je težil pred- vsem za tem, da pri sklepanju po- godb ne bi nastajale zaradi nepo- polne poučenosti napake. CELJSKI TEDNIK STEV. 14. — 12. aprila 1963 ŽEMA-DOM •DRUŽINA JE OTROŠKO VARSTVO RES TAKO DRAGO ? Urejeno otroško varstvo je nedvomno eden najpomembnejših po- bojev za mimo in plodno delo matere — proizvajalke. Kljub temu pa otroško varstvo še vedno sodi med najbolj neurejene, da ne rečemo kar — zapostavljene dejavnosti v komunah. Tudi v celj- skem okraju je žal še vedno tako. Da bi o pogojih otroškega var- ftva pri nas zvedeli kaj več, smo obiskali prosvetno svetovalko za •troške varstvene in vzgojne ustanove zavoda za prosvetno peda- goško službo v Celju, tovarišico Lojzko Jančičevo, ki nam je med drugim povedala tudi tole: »Kljub temu, da smo zadnje le- to o otroškem varstvu mnogo go- vorili, da so se z resolucijo o na- logah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu seznanili upravni organi,' občin- ski ljudski odbori in vsi ostali za- interesirani činitelji, je otroško varstvo v celjskem okraju še zme- raj kritično. Najbolj zanimivo je na našem območju to, da so ka- pacitete nekaterih varstveno vzgojnih ustanov slabo zasedene, da pa imamo po drugi strani še vedno veliko otrok, ki so varstva kar najbolj potrebni. Ponavadi so to otroci mater samohranilk, otro- ci iz delavskih predelov, skratka iz družin z razmeroma nizkimi dohodki. Tudi pregled socialne strukture tistih mmlčkov, ki so vključeni v varstveno vzgojne ustanove, nam je to potrdil. V urejeno varstvo so v glavnem za- jeti otroci dobro situiranih dru- žin.« »In kaj je vzrok za to? So zne- ski za vzgojnine res tako visoki, da onemogočajo, da bi se v var- stveno vzgojne ustanove vključi- lo več otrok? »Delež, ki ga morajo starši pri- spevati, je na prvi pogled morda res nikoliko visok. Vzgojnine se sučejo okoli 1400 dinarjev. Poleg tega dobi za 300 do 400 dinarjev vsak otrok dobro malico, če pa v vrtcu še kosi, znese to še nadalj- njih 2210 dinarjev mesečno. Štiri tisoč dinarjev na mesec se v dru- žinskem proračunu prav gotovo pozna. Ce pa upoštevamo, da dobi otrok za 192 dinarjev na dan ko- silo in malico ter da bodo v usta- novi poskrbeli tudi za njegovo varstvo in vzgojo, cena nedvom- no ni previsoka. Delež, ki ga pri- speva družba, je v primerjavi s tistim, kar plačajo starši, nepri- merno višji. No, vidite — prav to je tisto, kar v naših družinah še vedno premalo upoštevajo. Zato je na našem področju tudi toliko individualnih, v glavnem nere- gistriranih varstev. Mati pusti otroka za čas, ko je v tovarni, pri sosedi in marsikdaj ne izra- čuna, da jo to varstvo stane mno- go več kot tisto v otroško var- stveni ustanovi. Kljub temu pa je treba priznati, da je individualno varstvo za prav majhne otroke kar najbolj primemo. Malega ni treba predaleč nositi, tudi spi la- hko dlje itd. Vse to nas opozarja, da bo tre- ba pri problemu otroškega var- stva načeti še eno vprašanje. To je mreža varstveno vzgojnih usta- nov. V celjskem okraju imamo nekaj velikih varstveno vzgojnih ustanov, ki pa — kot sem že ome- nila — niso vedno polno zasede- ne. Eden izmed vzrokov za to je nedvomno tudi v tem, da so ta- ke ustanove namenjene obsežnim območjem. Otroci prihajajo vanje tudi od zelo daleč, kar je nedvom- no zelo neugodno. Misliti bo tre- ba zatorej na to, da bi v prihod- nje zgradili več, toda manjše, varstveno vzgojne ustanove, ki bi zajele otroke iz svoje neposredne okolice. Res je, da bi bile take ustanove seveda nekoliko dražje, toda je že tako, da je treba za večjo udobnost več žrtvovati. Pri gradnjah novih varstvenih vzgojnih ustanov pa je pri nas še vedno veliko i mprovizacij. Mar- sikdaj se napake ugotovijo šele tedaj, ko je ustanova že sprejela svoje varovančke. Ni vedno naj- bolje, da za otroške ustanove na- menimo stare, dotrajane stavbe. Včasih tako vzdrževanje stane dosti več kot nova, sodobno ure- jena ustanova. No, problemov otroškega var- stva je prav gotovo še več. Zato je tembolj čudno, da v statutih komun in v družbenih planih ob- čin najdemo toliko samo dekla- rativnih postavk o otroškem var- stvu. Tem problemom bi morali posvetiti več pozornosti — tako starši, kot komuna, kot subjektiv- ne sile v njej. -ij NA SONCU »Se sonce se je spremenilo! Nič več ne sije tako toplo kot nekoč. Le kje so tisti časi?!« Ej, mamica, mi pa želimo, da bi vas to sonce prav tako ogrelo kot tisto, ki je sijalo nekoč! In če že res ni dovolj močno, naj ga dopolni naša ljubezen! VAŠE VRSTICE Dobrohofen predlog Tov, urednik! V celjskih trgovinah z lesnino nimajo že dlje časa v prodaji CE- NENIH deslc za likanje. Ker je ta pripomoček v vsakem gospodi- njstvu nujno potreben, bi bilo vredno premisliti in preiti na se- rijsko proizvodnjo. V trgovini »Jelka«, ki je last LIP Slovenske Konjice, so pred leti takšne iz- delke imeli že v prodaji. Ti so bili baje izdelek vajencev. Deske, ki jih imajo v prodaji sedaj, so drage, to pa le zaradi oblog, ki pa si jih varčna gospo- dinja lahko iz ostankov blaga naredi sama. Kaj menite k temu predlogu? D. F. Celje Med številnimi vzgojnimi vpra- šanji je problem edinca v druži- ni nedvomno med najzanimivej- šimi. Mnogi vzgojitelji, psihologi, pa celo starši že dolga desetletja trdijo, da je edinec vedno ne- srečen. No, to seveda ne more biti res, čeprav hkrati drži, da so edinci izpostavljeni mnogim vplivom, ki lahko iz ljubeznivega otroka napravijo slabega in ne- odločnega človeka ali pa dikta- torja sebi in vsej okolici. Mnogi trdijo, da je za edinega otroka v družini najbolj nevarno to, da je sam. Kljub temu pa tudi taki ljudje nedvomno poznajo nič ko- liko edincev, ki živijo popolnoma normalno življenje, ki se prav nič ne razlikuje od tistih, ki ima- jo več bratov in sestra. Nesmiselno je trditi, da živijo vsi edinci pod enakimi pogoji. Popolnoma enakih otrok sploh ni, tudi pri dvojčkih tega ne mo- remo opaziti. Poznamo otroke, ki rasejo hitro in počasi, take, ki dozore prej kot drugi, poznamo odločne otroke ali pa take, ki vedno čakajo, da bo nekdo drugi odločil namesto njih itd. Vse te značilnosti lahko opazimo tako pri edincih kot pri otrocih, ki živijo v večjih družinah. Precej je pri nas vkoreninjeno mnenje, da imajo edinci drugač- no usodo od onih, ki to niso. Ljudje, ki to trdijo, svojo trditev v glavnem opravičujejo s tezo, da so edinci izredno navezani na družino in da jim prav to mno- gokrat onemogoča, da si ustva- rijo lastno, samostojno življenje. Na žalost lahko pretirana ljube- zen v resnici pripelje do tega. Niso redki primeri, ko se otroci ne poročijo samo zaradi tega, ker jim je težka pustiti starše same. Situacija se še bolj zaple- te, če se sicer poročijo, pa potem mislijo, da je njihov zakonski tovariš z njim vred poročil še očeta in mater, morda celo staro mamo. Seveda bi bilo nehumano, da bi otroka popolnoma odtrgali od staršev. Vendar morajo mladi zakonci vedeti, da imajo pravico do samostojnega življenja in da so njihove dolžnosti vezane zdaj na novo družino. Starši marsi- kdaj terjajo od svojega edinega otroka mnogo previsoka ceno za svojo ljubezen: pričakujejo od njega vsoto vsega, kar bi lahko dobili samo od večjega števila sinov in hčera. Primeri so celo. da mnogi takih staršev nehote mislijo samo na lastno srečo, čeprav so prepričani, da delajo to zato, da bi bilo njihovemu otroku lepše. Ne morejo se odre- či njegovi družbi, pravijo, da je sebičen, če si poišče razvedrilo drugje itd. Pametni starši bodo otroke ob- varovali pred vsem tem. Navaja- li jih bodo na to, da se bodo samostojno vključili v življenje. Omogočali jim bodo, da se bodo igrali z drugimi otroki in jim ne bodo, dovoljevali vsega, kar si izmislijo. Le tako bodo otroka - pa naj bo to edinec, ali pa ne - solidno pripravili za življenje, ki marsikdaj ni lahka. ZA BOLJŠO PREHRANO v varstvenih ustanovah Te dni je bil na zavodu za po- speševanje gospodijstva v Celju dvodnevni seminar za kuharice v otroško varstvenih ustanovah. Zavod za pospeševanje gospodinj- stva se je za ta seminar odločil predvsem zato, da izpopolni in popestri prehrano v otroško var- stvenih ustan-ovah, ki je marsi- kdaj še zelo enolična in za malega otroka ne kar najbolj primerna. Tečaj, ki so ga pripravili, pa je poleg tega tudi pomemben prispe- vek k akciji za pravilno in zdravo prehrano, ki se je pričela ob letoš- njem svetovnem dnevu zdravja, sedmem aprilu. Prav tako kot naj bi prehrana- šolskih kuhinj dopolnjevala do- mačo, bi morala tudi prehrana v varstvenovzgojnih ustanovah da- jati otroku to, česar doma po na- vadi ne dobi, ali pa dobi v pre- majhnih količinah. Ni namreč vse eno, kaj otrok v največji meri uživa, saj lahko tudi takemu, ki ima sicer redno in obilno prehra- no, manjka nekaterih sestavin, ki so za zdravje potrebne. Seminar je obiskalo 14 tovarišic, ki so svoje delo razdelile na prak- tičen in teoretičen del. Medtem ko so pri tepriji obravnavale vlogo prehrane, prehrane šolskega otro- ka in sestavljanje jedilnikov, pa so pri praktičnem delu preizkusile recepte o kuhanju mleka v prahu, pripravi skute, jO'gurta in tolčene smetane iz mleka v prahu itd. Poleg tega so .pripravljale tudi razne mlečne pijače in namaze ter se seznanile z vrednostjo in pri- pravo jogurta z raznimi dodatki. Na seminarju so, razumljivo, obravnavali v glavnem prehrano predšolskega otroka, medtem ko so o prehrani šolarja govorili že na prejšnjih tečajih, ki jih je za- vod za pospeševanje gospodinj- stva pripravil posebej za kuharice šolskih mlečnih kuhinj. PRAVILNA PREHRANA - bistveni pogoj zdravja Eno najbolj perečih vprašanj v našem obdobju je nedvomno v tem, kako bi zagotovili tolikšne količine živil, ki bi zadoščale za soMdno življenje vsega človeštva. Prebivalstvo na zemlji namreč zadnja stoletja silno narašča. Ta- ko računajo, da je bilo v začetku našega stoletja vsega prebivalstva približno 200 do 300 milijonov. V XII. stoletju je to število na- raslo na 500 milijonov, v letu 1960. pa nas je bilo že tri milijarde. Računajo, da bo leta 1970. vsega prebivalstva na zemlji že nad tri milijarde in četrt, ob koncu sto- letja pa bo število čisto blizu štirim milijardam. Za tako hiter porast števila pre- bivalstva je nedvomno več raz- logov. Največ zaslug za to imajo nedvomno nova odkritja, ki jih je dala medicina predvsem v irii- krobiologiji in epidemiologiji, kar je vse nedvomno močno vplivalo na zhianjšanje umrljivosti in s tem na hitrejši porast prebivalstva. V prejšnjih stoletjih so namreč velike epidemije nalezljivih bolez- ni — kuge, kolere, črnih koz, da- vice itd. — zahtevale milijone žrtev. V našem stoletju pa razen epidemije influence, ki je terjala približno 25 milijonov žrtev, ni bilo večjih epidemij. Vendar je zmanjšanje umrljivos;ti in pove- čanje rojstev sprožilo tisto veliko vprašanje, kako zagotoviti dovolj hrane, da bi preživeli vse te ljudi. Po podatkih organizacij za pre- hrano in poljedelstvo že danes strada na svetu nad polovico pre- bivalstva. Čeprav je v prejšnjih stoletjih prevladovalo mnenje, da je naj- večji problem količina hrane, so vendar nekateri že zelo zgodaj spoznali, da je za zdravje orga- nizma važna tudi kakovost živil in predvsem način prehrane. De- vetnajsto stoletje je to še posebej potrdilo. Ugotovljeno je bilo, kako velikega .pomena za zdrav organi- zem je pravilno razmerje določe- nih snoivi v prehrani. Dokazano je bilo, da s pravilno prehrano od- ločno vplivamo na razvoj mlade- ga organizma, na od.pomost proti nekaterim nalezljivim boleznim, na telesne, duševne zmogljivosti in na življensko do.bo. Vprašanje prehrane je pred- vsem odvisno od življenskega standarda posameznikov. Marsi- kje pa opažamo, da ljudje po- membnosti pravilne prehrane ne upoštevajo dovolj. Mnogi si na račun hrane kupujejo radijske in televizijske sprejemnike, avtomo- bile ter včasih zavoljo tega zelo močno zategnejo pas. Posebno mladi ljudje radi na račun pre- hrane kaj več žrtvujejo za lepo obutev in obleko, ne da bi vedeli, kako škodujejo s tem svojemu zdravju. Hrana mora biti kalorično do- volj izdatna, tako da daje človeiku dovolj energije, ki jo potrebuje za temeljno presnovo in delo ter za vzdrževanje stalne telesne top- lote. Odrasel moški ^potrebuje za temeljno presnovo približno 70 kalorij na uro, ženska pa okoli 60 kalorij. Upoštevati je treba seve- da tudi leta starosti in delo, ki ga človek opravlja. Cim težje je, tem več kalorij človek potrebuje. Stro- kovnjaki so ugotovili, da se mno- gokrat lahko zanesemo kar na apetit. Ta v nekaterih primerih kar solidno uravnava potrošenje energije in količine hrane. Vendar te ne velja za vse ljudi in za vse poklice. Delavec si za večjo aktivnost pri delu avtomatično vzame večje količine hrane in se mu telesna teža zaradi napomejšega dela prav nič ne poveča. Zal pa ta »me- hanizem« odpove mnogokrat pri tistih delavcih, ki imajo lahko, predvsem telesno .manj zahtevno pisarniško delo. Zato se poigosto primeri, da se hranijo preveč in se jim telesna teža zaradi tega ne- sorazmerno veča. Strokovnjaki opozarjajo, da so predvsem leta med 40 in 50 za povečanje telesne teže zelo kritična. V teh letih se ljudje manj gibljejo kot prej, če-' prav bi moralo biti ravno narobe. No, to je seveda samo nekaj primerov o tem, kako pemembna je za zdravje pravilna prehrana. Dovolj vitaminov, primerne koli- čine hrane — ne preveč in ne premalo — pa bi bilo tudi bolez- ni manj. Hašim dopisnikom in sodelavcem Vse naše dopisnike in so- delavce, ki nimajo odprtega žiro računa pri Komunalni banki, prosimo, da nam za- radi bančnih predpisov, ki smo jih dolžni izpolnjevati, za vsak mesec, v katerem so bili njihovi prispevki objav- ljeni, pošljejo podpisano iz- javo, ki bo služila kot uradni dokument, da avtor ni dolžan po Uradnem listu FLRJ, 23/62 odpreti žiro računa. Izjava velja le za enkratno izplačilo avtorskega honorar- ja. Ista navodila veljajo za ostale dopisnike, ki imajo že odprt žiro račun. Le-ti naj nam za vsak mesec posebej pošljejo podpisani obrazec 74 (prenosni nalog), ker brez te- ga celjska Komunalna banka naših nakazil ne sprejme. Tu- di ta obrazec velja le za en- kratno izplačilo avtorskega honorarja. Prav zaradi tega smo tudi prešli od tedenskega na mesečno obračunavanje honorarja, zato prosimo za upoštevanje gornjih navodil. Podpisane obrazce pošljite uredništvu do zadnjega v mesecu. Uredništvo Večino celjskih trgovin je obi- skala pomlad. Pomladni plašči, moške obleke in pomladna garde- roba za nežnejši spol so že na- polnile izložbena okna in police. Le za naše najmlajše smo nekoli- ko slabše poskrbeli. Vsaj mislili smo, da je tako. Ko pa smo zad- njič obiskali otroško konfekcijo »Mojco«, smo bili prijetno prese- nečeni. Na obešalnikih so nas po- zdravile kopice oblek, krilc, bluz, pa hlačk in srajc za deklice ia dečke do desetega leta starosti. »Mojco« je torej obiskala pomlad in tistim, ki želijo svoje male le- po in poceni obleči, priporočamo, da jo obiščejo. P08IVELI LASJE Mnoge žene so prav nesrečne, ker so jim posiveli lasje. >Ne razumem,« je zadnjič dejal moji znanki njen mož, »zakaj si tako slabe volje zaradi teh petih sivih ^as, ki jih imaš. Saj si vendar popolnoma mlada . dekleta lase barvajo — in to na sivo!« No, prav res! Sivenje las prav gotovo ni znak, da je konec mladosti. Vzroki za posivenje so predvsem v spremembi delo- "^anja žlez in v nevropsihičnih niotivih. Poleg tega pa lahko sive lase ^■elo dobro »maskiramo«. Vendar *^oramo biti pri izbiri barve pre- vidni, zakaj mnogokrat lahko 'C-ta škodi ne samo lasišču, tem- neč vsemu organizmu. Lahko se J^ripeti, da bodo vsi lasje nor- ^a ni, le nek pramen bo postal l^rd in lomljiv. V takem primeru V '^o morali barvanje za nekaj ^sa opustiti, trdovratni pramen Pa masirati z odišavljenim rici- ^UsoTim ali mandljevim oljem. POMLADANSKI PLASC Ce poznate kakšnega krojača, ki bi vam v kratkem sešil plašč, se lahko v temle kroju, ki ga pred- lagajo Italijani, odločno spopri- mete z letošnjo pomladansko mo- do. Plašč je ukrojen po vseh zah- tevah modnih ustvarjalcev in če si na glavo poveznete nekoliko bolj skromen klobuk kot je tale, boste morda kar uspešno zakon- kurirali tejle manekenki. Posku- site! mala balerina Po navadi, če me ni bilo v razredu, je tako cvrčalo in čivkalo, da so vrabci pose- dali na okna in gledali, kaj se v učilnici godi. Kaj po- sebnega niso videli, ker se je sprrmenil razred v eno samo kepo prahu. Lepega dne pa se je vse spremenilo. Slučajno sto- pim kar sredi glavnega od- mora v razred in bil sem zelo presenečen. Otroci so bili razvrščeni ob steni, sre- di razreda pa je stala Verica in kazala neke gibe. Ob mo- jem prihodu je postala rde- ča in nekam boječe je sedla v klop. — Kaj pa je bilo? sem vprašal. — Verica hodi v baletno šolo! so mi zaklicali otroci. Pogledal sem lepo raščeno deklico, ki jo je še zmeraj ob- livala »rdečka«, nato pa sem dejal. — In zdaj vam je Verica predavala o baletni šoli, kaj- ne? — Učila nas je osnovne gi- be! je povedala Veričina so- šolka. — Glejte, mene je že na- učila razkoračno stojo! — Jaz že znam stati na prstih! — Jaz se zavrtim samo na enem palcu! — In naučila nas bo kolo! so hiteli pripovedovati nje- ni sošolci. Zdaj je tudi Ve- rica, sedemletna punčka pri- šla k sebi in lahko sem jo vprašal, kdaj se je zapisala v baletno šolo. — Letos. Doma ^ sem se vsak dan zvijala in plesala, pa me je očka vpisal v ba- letno šolo. — In te je bilo kaj strah, ko si morala polagati celo sprejemni izpit? — Malo že. Potem pa, ko me je profesorica pohvalila, da imam zelo gibčne bedra- če, sem na strah skoraj po- zabila. — In zdaj ti predavaš ba- let v našem razredu? In Verica je modro odgo- vorila: — Namesto, da bi divjali in se podili po razredu, jih bom naučila vse, kar se bom jaz naučila v Celju. — In za konec šolskega leta hočemo tudi nastopiti!] je resno pritrdila Veričinai sošolka; nasmehnil sem se\ in bil vesel, da je v razredu zdaj tudi med glavnim od- morom mir. In kar je najvažnejše — zanj so se odločili otroci sa- mi! -D. CELJSKI TEDNIK STEV. 14. — 12. aprila 1963 DRUŽBENI PLAN FN PRORACUN OBCINE SEVNICA SPREJETA Občina v izgradnji Negativnih vpli- vov ne sme biti Nedavno sta v Sevnici zasedala oba zbora občinskega Ijud-; skega odbora in razpravljala o predlogu družbenega plana in^ proračuna občine. Predlog je podal predsednik občine tova-j riš Ficko VENDEL. 1 Predlog je temeljil na izkušnjah in pokazateljih realizacije plana v pre- teklem letu. Le-te pa kažejo na nekatere slabo^iti subjektivnega značaja, ki so tu- di v sevniški občini povzročile padec industrijske proizvodnje. Plan v indu- striji je bil lani dosežen le z 87.2 %. Največ težav je imel »Jugotanin«, ki ni dobil dovolj surovin, medtem ko je »Ko- pitarna« težavet lažje zmagovala. V kme- tijstvu pa je v tej občini bil plan pre- sežen za 7.2 % — nekateri trdijo da še za več, v gozdarstvu za 6.4 %, v grad- be'ništvu za 278.9 %, prometu za 19.4% v trgovini za 20.4 %, v gostinstvu za 5.9 % in v obrti m 43,1. ..........„ Družbeni bruto proizvod se je v ob- čini dvignil za 10.1 %, družbeni produkt za 15.2 %, narodni dohodek pa za 16.3 %. Tudi produktivnost se je dvignila, in sicer za 10.1 %. Tako visoko preseganje planskih pred- videvanj v lanskem letu je po pokaza- teljih nastalo v treh »mladih« podjetjih in sicer v diizarski produktivni zadrugi, v konfekciji »Lisca« in »Jutranjska«. To- da vseeno je očitno, da so bili izvršeni veliki proizvodni premiki izvenplansklh predvidevanj, stj bi ob doslednejijšem planiranju takih preseganj ne moglo bi- ti, zlasti še, ker je zasebni sektor v vseh panogah udeležen v povprečju za 37.1 %. V zasebnem sektorju je( plani- ranje lahko veliko bolj labilno. Toda kljub vsemu — uspeh lanskega leta — razen v industriji, je hvalevredto, saj no ben« občina v okraju ni dosegla 10.1 % povečanja proizvodnosti. Podjetja v sevniški občini so ustvari- la lani 319 milijonov dinarjev skladov, za bruto ostvl>ne dohodke pa je bilo iz- plačano-918 milijonov. Izvoz se je lani za 100 % povečal, investicije pa so se gi- bale: 532 milijonov za gospodarstvo, 106 milijonov pa za druge potrebe. Letošnji družbeni plan predvi- deva: 0 Da se bo družbeni bruto pro- izvod dvignil za 20,2 %, družbeni proizvod za 15.1 %, narodni do- ho.dek pa za 15.4 %. Gosipodarske organizacije bodo ustvarile 24,3% več dohodkov kot lani. # Letos bodo vložena nadalj- nja sredstva v izgadnjo obrata »Metalne« v Krmelju in v izgrad- njo novih kapioitet Mizarske pro- duktivne zadruge. 9 Precejšnja sredstva bodo vložena v kmetijistvo, in sicer za nasad v Canju, za gradnjo poita- lišča v Sevnici in Šentjanžu. # Letos bo izdelan ur'banistič- ni načrt za Sevnico, pripravili bo- do načrte za rekonstrukcijo vo- dovoda in kanalizacije. Začeli bo- do graditi osemletko v Sevnici iz sredstev medobčinskega sklada in z lasitno udeležbo 20 mlijonov. Letošnje, kot lansko leto doika- zujeta, da je sevniška občina v izgradnji. Zato bo treba preu- darnega gospodarjenja, treba bo sproti odklanjati vse negativnosti, ki bd lahko vplivale na zmanjša- nje plana. Družbeni plan, ki je bil brez večjih sprememb sprejet, prav ta- ko tudi proračun, je bil pred tem na široko obravnavan na zborih občanov. Na omenjeni seji je bilo spre- jetih več sklepov. Med drugimi sklep o ponovni ustanovitvi ob- činske komunalne banke, o usta- novitvi siklada za kmetijstvo, o razdelitvi občine na volilne enote itd. J. J. Franjo Stiplovšek Posavje je izgubilo enega svo- jih najvidnješih umetnikov, kul- turnega delavca, ljudskega pro- svetarja, naprednega in spoštova- nega občana Franja Stiplovška. Rojen je bil v Trstu, študiral je na Dunaju in v Zagrebu in ko je leta 1918 izgubil svojo domovin<> je našel drugo v Pasavju. Kajti med Sotlo, Savo in Krko so dobili prvega umetniškega ustvarjalca in izpovedovalca. Vselej so ga zanimali preprosti ljudje, staro- žitnositi in narodni motivi. Med preprostimi je imel tudi svoje pri- jatelje, med podobarji, tesarji, lončarji in med brigadirji, ki so gradili novo domovino. Njego-*'! lesorezi in olja so za vselej ovekoveoila kraje in ljudi, ki jih je toliko ljubil. Bil je pedagog. Desetletja je vzgajal mladino v Posavju — ne samo likovne umet- nosti in njih razumevanja, tudi petja, glasbe in igranja jih je učil, saj je bil izmenoma pevo- vodja, režiser, igralec in glasbe- nik. V odločilnem boju je sodeloval od samega začetka kot odbornil^ enega prvih odborov OF v Po- savju. Po vojni se je priključil graditeljem in šel z mladino na gradnjo proge Šamac — Sarajevo kjer je izpovedal novo družbeno stvarnost z besedo in čopičem. Zadnje poglavje svojega kultur- nega poslanstva je Franjo Stip- lovšek izpolnil, ko je v zgodovin- skem in umetniškem ambientu brežiškega gradu uredil muzej za Posavje, ki je hitreje kot kateri- koli'v Sloveniji postal bogata, po- polna, estetska zbirka. To po- membno kulturno ustanovo ni sa- mo snoval — z lastnimi rokami jo je ustvarjal in z tankočutnostjo umetnika. Se pred tedni je š člani muzej- skega sveta razpravljal o ureditvi muzejskega oddelka za obdobje NOB — potem pa ga je sredi no- vega poleta doletela smrt. Za umetnikom so štiri desetlet- ja neumornega dela, ki vsepovsod kaže svoje bogate sadove. Ob teli stvaritvah je globoka zahvala nje- govega Posavja le bleda in ne- uboigljena beseda. S svojimi deli je preživel svojo smrt — v njih živi dalje in bo živel vselej. S. S. Šola za upravljavce v Brežicah Nedavno je bil zaključen semi- nar za skupino članov DS in UO, katerega organizator je bil občin- ski sindikalna svet. Udeleženci se- minarja so v osmih dneh obdelali obsežen program. Seznanili so se z našim ekonomskim sistemom ter problemi proizvodnje, s formira- njem in delitvijo dohodka, čiste- ga in osebnega dohodka, obravna- vali so tudi naloge s področja tr- žišča in potrošnje, vključevanje jugoslovanskega gos.podarstva v mednarodno delitev, s foirmira- njem in delitvijo sredstev komu- ne in njenega odnosa do gospo- darskih organizacij, s temeljnimi načeli delavskega samoupravlja- nja ter odgovornosti članov DS. Seznanili so se tudi z Zakonom o delovnim razmerjih, z mednarod- nimi odnosi, s političnim pregle- dom v svetu ter z najnovejšimi dogodka, poleg tega pa so obi-av- navali tudi tehniko vodenja se- stankov in zasedanj. • Delavska univerza je vsem udeležencem posredovala razmnožen seminar- ski material, tako da se bodo la- hko temeljito pripravili na -za- ključni izpit, ki bo v obliki raz- govorov. Ce bi imeli na razpolago sred- stva, bi nadaljevali s seminarjem za drugo skupino, žal pa to ne bo mogoče vse dotlej, dokler se ne uredi vprašanje financiranja izo- braževanja te vrste kadrov. Iz- kušnje kažejo, da so tovrstni se- minarji za organe upravljanja res primerni in nujno potrebni. ....................................Ji/L.A. Hokej na travi »PARTIZAN« Senovo — »MLADOST« Trbovlje 7:0 (3:0) V nedeljo, 7. aprila sta se v Seno- vem v prvenstveni tekmi pomerila »Mladost« iz Trbovelj in domači »Par- tizan«. Senovški hokejisti so občutno prevladovali na igrišču in brez večjih težav premagali goste z visokim re- zultatom 7:0. Strelci golov so bili: Sumič 4, 2ibert 2 in Lužar 1. T. G. Kaj je novega v Raki V nedeljo teden so nas na Raki razveselili »Beneški fantje«. S svojo pesmijo in šalami so nas spravili v smeh in dobro voljo, za kar smo jim seveda nadvse hva- ležni. V našem kraju so bili to- krat drugič — do tretjega pa gre rado. -0- Da smo v Raki na tesnem s prostori za javne službe, to ni no- bena novica. Vse kar imamo v Raki novega je stanovanjski blok za prosvetne delavce. K obnovi in razširitvi pa kliče stavba krajev- nega odbora. Tu se v preteknih prostorih dren j a jo: krajevni urad, poročna soba, šolska kuhinja, en šolski razred, zdravstvena ambu- lanta, zobna ambulanta in porav- nalni svet — in seveda množične organizacije. Ž. A. Novice iz Brestanice Na zadnji seji krajevnega odbora So- cialistične zveze v Brestanici so razprav- lljali o bližnjih volitvah. Območje kra- jevnega odbora bo imelo štiri vo- lišča. Med drugim je bil sprejet pred- log, da se vas Kostanjek priključi livni enoti Zdole. Sekcija za izobraževanje pri krajeY«i organizaciji SZDL v Brestanici je v mar- cu pripravila za članstvo dvoje pomemb- nih predavanj. Tako je o pomoči otrokm pri učenju predaval asistent univerze Strmčnik, o usmerjanju mladine v pokli- ce pa ravnatelj šole za učence v go- spodarstvu iz Krškega tov. Medved. V Brestanici zelo resno razpravljaj* o potrebi gradnje novega stanovanjske- ga bloka, ki bi v pritličju imel prostore za novo pošto, mesnico n trgovino s sadjem ter zelenjavo. Podjetja v Brestanici so pripravljena prispevati sredstva, vendar le-teh ne bo dovolj in bo treba zaprositi za kredit iz stanovanjskega sklada občine, seve- da če bodo tu sredstva še na razpolago. o. r. To nI športno Po razporeda koledarja nogometne podzveze Celje, hi se morala odigrati v nedeljo, dne 31. marca ob 13. uni na stadionu v Brežicah prvenstvena nogo- metna tekma med NK Brdžice in NK Vojnik. Nihče od predstavnikov NK Voj- nika ni odpovedal prihoda, zato so se izvršile vse potrebne prijave in publi- kacije za tekmo. Enajstorica iz Brežie ter okoli 200 navijačev je zaman čakalo na stadionu do 16.30 ure. Keir pa na- sprotnikov le ni bilo ,so zelo nezado- voljni odšli domov, seveda so na ta ra- čun izražali tudi precej ostro kritiko. UO NK Brežice bo na podlagi sestavlje- nega zapisnika zahteval od NK Vojnika primerno odškodnino, ker je oškodovan za najmanj 20.000 dinarjev. Albin Mlinar Zatišje pred „burjo"? Bil je edea redkih letošnjih sončnih dni z naipovedjo za dež. Piat je razmetaval in se obmetaval z debelim kamenjem po poti na mokrški grad. Na dvorišču okoli vodnjaka s hekbrdami je nrir. Dva inozemska in en domač avto- mobil, v restavraciji dva starejša moža z deklinami nedoločene starosti in slo- vesa. Mokriški grad jie bil vso zimo odprt, tod.a precej mirno je tam, kot pred burjo. In burja bo.Velesejem v Zagrebu je pred vrati. Ta krat se bo začelo. Na odcepu ceste proti Brežicam renovirajo gostišče »Grič«. Baje bo nekaj posebnega. V Catežkih Toplicah je zdaj že nekaj čez dvajset »lastovk« od sto- dvajsetih, koLikor jih bodo vzeli pod streho čez poletje . . . Osebni promet po avtocesti je razredčen. Komaj kje kakšna limuzina. Od Bregane do Otočca ni n'kjer ničesar, kar bi potnika zvabilo na »stranpot«, da bi zapravil kkšnega ti.sočaka. Pa so vmes čudovite priložnosti: Podbočje, Kostanje- vica na levi proti Ljubljani. Nič, razen običajnih obeležij. Nobene reklamne tab- le, razen »forme vive«. Tudi na desni bi se kaj našlo. Recimo 3 kilometre od avtoceste oddaljena Raka, Samo tad ni ustreznega gostišča v kraiju sredi viuo- gradov. Drevje brsti, travniki zelenijo. Odpira se čas, ko bodo mderni nomadi zdrveli v svet. Kako jim bomo pobrala denar, ki so ga voljni zapravuti? MESTO NA OTOKU Kostanjevica na Krki je poleg Ptuja naj- starejše slovensko mesto. Mestne pravice je do- bilo leta 1252 in je pred dobrimi desetimi leti praznovalo svojo 700-letnico obstoja. Ta poda- tek je zanimiv in postane še zanimivejši, če mu dodamo, da je še danes ostalo najmanjše med vsemi mesti v Jugoslaviji in morda na svetu sploh. To je pa menda tudi edini superlativ, s katerim se Kostanjevica lahko ponaša. Mesto lezi na otoku in nima več kot sto hiš- nih številk. Prebivalce je torej lahko prešteti in je v Kostanjevici uradno ljudsko štetje povsem nepotrebno. Pravijo, da je neka Kostanjevčatika nekoč slabo spala, da bi lažje zaspala, je začela šteti prebivalce.,Do 397. številke je prišla, nato je pa zmanjkalo prebivalcev in je morala priče- ti znova. Srednjeveška Kostanjevica je bržčas odigra- la pomembnejšo vlogo v boju s Turki. Bila je edinstveno utrjena. Takrat, kot danes, jo je z vseh strani obdajala Krka, katere glavni tok naredi prav tu veliko koleno. Domnevamo, da so nekoč odrezali to koleno od ostalega sveta Z umetnim prekopom, drugače skoraj ni mogel nastati ta otok, na katerem leži kostanjeviško mesto. Toda najsi je bila Kostanjevica še tako utrjena proti sovražniku, vode se do danes ni mogla ubraniti. Skoraj vsako leto in včasih celo večkrat, Krka poplavi ulice, tako da se Kosta- njevičani s čolni vozijo od hiše do hiše. Zato ni v Kostanjevici nobenih kleti. Kaj še, včasih voda teče celo skozi okna najnižjih hiš! Toda Kostanjevičani ne jemljejo tega pre- več tragično. V neki hiši je nekoč bilo za dve pedi vode. Postavili so kuhinjske stole in nanje posteljo. Pravijo, da so kar dobro spali tisto noč. Nekoč je bilo tod mnogo ribičev, ki so lovili ribe in rake. Slednjih je bilo toliko, da se je da- lo prav na lahek način zaslužiti. Rake so pošilja- li na razne konce sveta in celo cesarska kuhinja na Dunaju jih je zelo čislala. Toda račja kuga je pred kakimi osemdesetimi leti uničila ta narav- ni zaklad in pred dvema letoma je umrl posled- nji poklicni kostanjeviški ribič. Umirajočo idilo ob Krki je lepo popisal do- lenjski pisatelj Jože Dular v knjigi »Krka umi- ra«. Knjigo bo ponovno izdala mariborska zaloi- ba in bo menda v kratkem izšla. Ostanki nekdanje »purge« so se ohranili do nedavna. Še pred zadnjo vojno je bila v Kosta- njevici živa mestna korporacija in tudi mestna garda je še živela. Bobnar je razglašal še po voj- ni, toda slednjič je tudi to zamrlo. Ker so se pre- bivalci vbadali z ribištvom, tod ni bilo pravih kmetov. Živahno so delovale gostilne s pristnirn dolenjskim cvičkom. Pred vojno je bilo trinajst gostiln. Ta podatek navajam zaradi tega, ker imamo danes komaj tri, čeprav vemo, da od dobrega gostinstva zavisi razvoj turizma. Tri gostilne, tri trgovine, mesarija, lekarna, zdravstvena postaja, krajevni urad pa šola in je skoraj vse, kar daje današnjo podobo Kost- njevice. Posebnost pa je pokrajina. Lepa, tiha, mir- na, tipično dolenjska. Skoraj vsaka hiša ima svoje brodišče in mnoge tudi svoj čoln. Priroda je neokrnjena in ravno zaradi svoje neokrnje- nosti navduši marsikaterega razvajenega turi- sta. Stara podoba mesta je še dokaj ohranjena, čeprav je Kostanjevica večidel pogorela. Na oto- ku samem dandanašnji ne zidamo več, z grozo pa ugotavljamo, da marsikod zginevajo s fasad nekdanja okna in jih nadomeščajo s trodelnimi. Prava škoda, da tega pravočasno nismo mogli zajeziti. Moda trodelnih oken se je razrasla in segla že v okoliške vasi. Pusto je v Kostanjevici samo v deževnih in zimskih dneh. Najlepša pa je Kostanjevica spo- mladi. O tem pa prihodnjič. LADO SMREKAR MALA KRONIKA Brežice Na področju matičnega urada Brežice je bilo od 30. 3. do 6. 4. 1963 rojenih 10 moških in 9 deklic. UMRLI SO: Lipar Jernej, kmetovalec, nazadnje stanujoč Podgorje 75, umrl dne 1. 4. 1963 v Brežicah, star 70 let, Puhak Katarina, gospodinja, nazadnje stanujoča Prudnice, umrla dne 4. 4. 1963 v Brežicah, stara 75 Idt. Porok pi bilo. Sevnica Na področju občinskega ljudskega od- bora Sevnica so bili v marcu rojeni (do- ma) i deček in 2 deklici. POROČILI SO SE: Jože Bobnič, delavec iz Krajna brda in Marija Glas iz Presladol, poljedelka. Vincenc Zalezina, strojni tehnik iz Ma- ribora in Erika Zokalj, uslužbenka iz Maribora. Janez Blas, mizar iz Dol. Bo- štanja in Alojzija Puc, kuharica iz Pod- vrha. Rudi Derganc, uslužbenec LM iz Se.vnice in Ana Požun, uslužbenka iz Sevnice. Ivan Kneževič, delavec iz Ba- ničevca LRIl in Marija Marondini, de- lavka iz Sevnice. Marko Gabrič, upoko- jenec iz Razborja in Pompe Helena, go- spodinja iz Orešja pri Selnici. Stanislav Roštohar, invalid iz Pečja in Jožefa Im- perl, gospodinja iz Pečja. UMRLI SO: Marija Rak, prevžitkarica, Rogačice, stara 71 let. Janez Mlakar, upokojenec upokojenec Račica, star 66 let. Neža To- iz Studenca, star 87 let. Anton Hočevar, mažin, prevžitkarica Dule, stara 63 let. Marija Jeler, kmetovalka Zaboršt, stara 52 let. Alojzija Mastnak, gospodinja iz Ledine, stara 72 let. Marija Krajnc, go- spodinja iz Zurkov dola, stara 84 let. Avgust Vivod, upokojenec iz Sevnice, star 80 let. Karel Waland, soboslikar iz Sevnice, star 56 let. Mihael Prah, po- sestnik iz Krajna brda, star 59 let. Ivan Seničar, upokojenec iz Canja, star 59 let. Marija Ribič, upokojenka iz Dol. Brezovega, stara 97 let. Roman Savinc, otrok star 1 mesec, doma iz Loga pri SeTitici. Brestaniške organizacije v lastnem prostoru Te dni se je krajevni organiza- ciji v Brestanici uresničila želja večih let — SZDL je ob skromni svečanosti izročila namenu pro- stor, kjer bodo množične organi- zacije iz Brestanice lahko imele svoje sestanke. Slovesnosti se je udeležil predsednik občinskega odbora SZDL tov. Lojze STIH. Predsednik krajevne organiza- cije SZDL tov. Slavko ZAKSEK je navedel vrsto vzrokov, ki so nare- kovali to pridobitev — do sedaj so se organizacije sestajale v sin- dikalni dvorani Termoelektrarne, zaradi slabe koordinacije pa je pogosto prišlo do težav. Nov prostor je v pritličju sta- novanjskega bloka termoelektrar- ne. Porabili ga bodo tudi kot klub- ski prostor. Verjetno jim bo sin- dikalna podružnica elektrarne iz- polnila željo in klubu posodila te- levizor, ki je sedaj slabo izkoriš- čen. Inventar, ki ga imajo sedaj v svojem prostoru, si je odbor SZDL izposodil, za nakup lastnega pa ni več sredstev. Precej upanja jim daje občinsko tekmovanje organi- zacij SZDL, pri katerem je Bre- stanica zaenkrat še na vodilnem mestu. Računajo na nagrado. Prejšnje izkušnje navajajo k boljši koordinaciji izkoriščanja prostora, predvsem pa je razum- ljiva želja, da bi le-ta bil izkoriš- čen, da bi v polni meri služil na- menu. R. O. Med svečano otvoritvijo CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 14 — 12. aprila 1963 KOMENTAR 2 toCki samo S tretjim 2a.vrtljajem sipo- mladansJcega dela tekmova- nja v slovenski nogometni li- gi ne moremo biti zadovolj- ni. Pri vsem tem ne gre sa- nio za več kot minimalni iz- fcupiček, za komaj dva remi- ja in dve pribor j eni točki, temveč tudi za dogodek v Ve- lenju, ki zasluži največjo ob- godbno in najstrožjo kazen. Upajmo, da bo ta tudi izre- čena in da bo resen opomin vsem, ki ne imajo brzdati gvojih prenapetih živcev in ki menijo, da so fizični obraču- ni edina možnost za izravna- vo morebitnih napak. Kako niioono so se zmotili! Kladivar je na domačem igrišču dosegel komaj remi v krečanju z Ijubljansldm Slo- vanom. Tekma se je končala brez golov in to po zaslugi vratarja Baumana, ki je zla- sti v prvem polčasu odlično opravil svoj posel in ne na- zadnje (po zaslugi slabe na- padalne vrste Kladivatrja, ki ni znala realizirati prednosti v drugem polčasu. Tako je Kladivar v svojo tablico za- pisal že osmi neodločen re- bultat. Celjski železničarji so se dobro držali v dvoboju z ma- riborskim Železničarjem. Ta- ko so na tujih tleh izbojeva- li rezultat 1 :1 ter s tem eno točko. Velenjčani so izgubili tek- mo z Delamarisom 2:1. Ta- ko so zamudili izredno pri-' ložnost, da bi dodali doseda- njim petim vsaj eno, če ne dve točki. Mar se res ne bo- do iznebili repa? Po tem kodu, šestnajstem po vrsti, je Kladivar zadiržal tretje mesto na lestvici z dvajsetimi točkami in razli- ko v golih 31 : 23. Celjani ti- čijo s štirimi točkami manj na osmem mestu. Razlika v golih pa se glasi 25 : 25. Ve- lenjski nogometaši so še zme- raj na dnu lestvice s petimi pikami in negativno bilanco 16 :45. Kakor vsa dosedanja, tako bo zanimivo tudi naslednje kolo. Velenjčani bodo v go- steih pri ekipi Ljubljane, Ce- ljani bodo -doma gostiti So- boto in se bržčas skušali od- dolžiti za jesenski ,poraz 2:1. Kladivar pa roma v Kranj, kjer se bo spoprijel s tamoš- njim Triglavom. Lanska tek- ma na Glaziji se je kcnčala z rezultatom 2:0 za Triglav. In letošnja, povratna? Kdo ve? -m Strelišče in strokovni Icadri ZAPIS z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA STRELSKEGA ODBORA CELJE Četudi so delovni uspehi strel- skih organizacij na območju celj- ske občine znani, so vendarle v popolnejši meri prišli do veljave na sobotnem občnem zboru, kate- rega so se udeležili številni pred- stavniki javnega in političnega življenja, med njimi tudi pred- sednik okrajnega strelskega odbo- ra, generalmajor Franc Rojšek ter podpredsednik občinskega ljud- skega odbora Celje Beno Krivec. Po rezultatih, ki sta jih nani- zala v poročilih predsednik ob- činskega strelskega odbora Stane Kokal ter predsednik tehnične ko- misije Franc Hočevar, smo lahko ponovno razbrali, da gre za orga- nizacijo, ki si je po vsej pravici zaslužila najvišja priznanja ne samo v okrajnem in republiškem merilu, marveč tudi v državnem. Hvaležna je ugotovitev, da je ob- činski strelski odbor Celje povsem razumel pojem decentralizacije strelskega športa, da je posvetil veliko pozornosti ne samo lastni okrepitvi, marveč da je z enako zavzetostjo skrbel tudi za delo osnovnih organizacij, za delo strelskih družin. Nič manj po- membno ni bilo njegovo sodelo- vanje z občinskimi političnimi or- ganizacijami, saj je tako, tudi z njihovo pomočjo skrbel ne samo za kvantitetno in kvalitetno rast, marveč tudi za vzgojo zavednega socialističnega človeka. Sicer pa tudi številke, da je v celjski ob- čini devetnajst strelskih družin, ki vključujejo skoraj dva tisoč ak- tivnih članov, govorijo v prid od- bora, ki je uspešno položil obra- čun dela. Znane so številke, ki govorijo o delu; o delu govorijo tudi številni rezultati. Kdo bi jih vse naštel. Vsi ti podatki govorijo o izredni prizadevnosti in visoko kvalitetni stopnji strelskega športa v celjski občini. Gotovo pa je, da bi lahko bili uspehi še večji, še boljši, če bi v Celju že rešili vprašanje strelišča za malokalibrsko puško. Potreba po gradnji tega objekta je več kot nujna, ne samo zaradi športa in kvalitete, zaradi stalne- ga treninga in ostale vadbe, mar- več tudi zavoljo tiste množice čla- nov, ki stojijo v ozadju vrhunskih tekmovalcev in prav tako čakajo, da se razvedrijo ali pomerijo v športnem tekmovanju. Ce je stre- lišče problem številka ena, potem je zahteva po vzgoji večjega šte- vila strokovnih kadrov, sodnikov in inštruktorjev prav gotovo na drugem mestu. Ko so razpravljali o nekaterih prihodnjih nalogah, so poudarili potrebo po tesnejšem sodelovanju s šolami. Podatki kažejo, da strel- ski šport še ni našel pravega me- sta med šolsko mladino in da so prav na tem polju še velike neiz- koriščene možnosti. Več kot do- slej bi morali napraviti tudi za to, da bi v sleherni vasi ustanovili strelsko družino, da bi v svoje vr- ste vključili več žensk in mladine na sploh. M. B. Delo v šolskem športnem društvu je postalo neločljivi sestavni del celotne aktivnosti pionirjev na osnovni šoli »Franca Vrunča« na Hudinji. Kako zelo so navezani na to dejavnost so pokazali tudi na nedavni proslavi, ki so za velike uspehe v minuli akciji jugoslo- vanskih pionirjev prejeli najvišje priznanje — kip »kurirja Jovice« in ko so celotni program proslave uspešno izpopolnili tudi s telo- vadnimi točkami Marinček- okrafni prvak v keglianju Zdaj je končano tudi okrajno prvenstvo posameznikov v keg- ljanju, na katerem je sodel6valo 37 tekmovalcev in sicer iz Celja 24, Šoštanj 5, Žalca in Brežic po 3 ter Šentjurja 2. Kakor običinsko prvenstvo Ce- lja, tako tudi okrajno ni ostalo brez presenečenj in večjih premi- kov. Tako je Veramc, ki je za- nesljivo vodil po prvem kolu, na- zadnje zdrknil na osmo mesto. Prvo mesto je tokrat pripadlo Slavku Marinčku, ki se je zlasti odlikoval v drugem kolu, ko je dosegel rezultat 895 kegljev. S kvaliteto okrajnega tekmova- nja ne moremo biti povsem zado- voljni, saj je komaj 20 igralcev podrlo v povprečju več kot 800 kegljev. Po skupnih rezultatih občinskega in okrajnega prven- stva so si udeležbo na rero^ubli- škem prvenstvu, ki bo preti kon- cu meseca, pribcrili Marinček, Va- novšek, Lubej in Druškovič. Vrstni red najboljših na okraj- nem tekmovanju pa je bil: 1. Ma- rinček (Celje) 1754. 2. Druškovič (Elektro) 1729, 3. Vanovšek (Ce- lje) 1729, 4. Gerl (Elektro) 1693. 5. Lubej (Celje) 1685, 6. Šunko (Jngrad) 1684, 7. Petecin (Ingrad) 1669, 8. Veranič 1665, 9. Kohne (oba Celje) 1655, 10. I. Krajnc (Kladivar) 1643. 11. Rabič (Elek- tro) 1642 itd. 16, APRILA OBCNI ZBOR OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO CELJE Po sklepu zadnje seje se- kretariata občinske zveze za telesno kulturo Celje bo red- ni občni zbor zveze, ki zdru- žuje na območju celjske ob- čine vse telesnovzgojne or- ganizacije, v torek, 16, aprila ob štirih popoldne v dvorani gospodarske zbornice ob Can- karjevi ulici. NOGOMET TUDI V OKRAJNI LIGI Medtem ko se je tekmovanje v vzhodni skupini okrajne nogomet- ne lige začelo že v nedeljo, 7. tega meseca, bodo v zahodni začeli te dni. Prve spomladanske tekme vzhodne skupine so dale nasled- nje rezultate: Kovinar, Štore — Olimp 1:3 (0:2), Zreče — Brežice 4:3 (1:1), Rogatec — Rogaška Sla- tina 3:0 (2:0), Konjice — Papimi- čar, Radeče 1:2 (1:1). Dva poraza Drugo kolo spomladanskega de- la tekmovanja v vzhodni skupini slovenske rokometne lige se je končalo zelo klavrno za cba celj- ska predstavnika v njej. Tako ŽRK Celje kot tudi Velenje sta morali prepustiti zmago boljšemu nasprotniku. Medtem ko so Celja- ne odpravili z rezultatom 15:5 igralci mariborskega Kovinarja, so Velenjčani izgubili dvoboj z Branikom več ali manj nesrečno 14:12. Gostje iz Velenja so nam- reč vodili skoraj do konca tekme z golom prednosti, nakar so za- radi nepazljivosti prejeli kar tri gole. TOKRAT TRETJI V nedeljo se je v Novi (jorici zbralo 48 strelcev z zračno puško iz vseh okrajev Slovenije ter se pomerilo v boju za naslov naj- boljšega strelca oziroma za no- silca »zlate puščice'^. Lanskoletni zmagovalec tega tekmovanja Mar- jan Doibovičnik iz Celja je tokrat zasedel tretje mesto z rezu^" v-tcm 541 krogov, Jože Strajhar pa je bil šesti s 532 krogi. Naš razgovor - Naš razgovor - Naš razgovor V delovnem razpoloženju • - čeprav bodo letos v naših atletskih vrstah manjkali neka- teri tekmovalci in tekmovalke, bodisi da so odšli na odsluženje rednega kadrovskega roka v JLA, bodi sli da so se povsem poslovili od aktivnega dela v tej .športni panogi, je dejal v razgo- voru novi predsednik AD Kla- divarja, inž. MILAN NAPRUD- NIK, smo se lotili dela in reše- vanja vseh nalog z največjo od- gOTOrnostjo in kot največji opti- misti. In prav to delovno razpo- loženje je porok, da bo naše društvo tudi v letošnjem letu iz- polnilo vse naloge in opravičilo sloves, ki ga uživa. Omenili ste, da bodo v letoš- njem letu manjkali nekateri atleti in atletinje. Za katere tek- movalce gre? — Kot je znano se je Lorger že lani . na zaključku sezone IKJslovil od aiktivnega dela v at- letiki. Razen njega bodo v moški ekiipi manjkali inž. Jože Brodnik, Iranc Naraks in Primožič, ki su odšli na ouslii/.enje kadrovskega raka ter Martin Štajner, ki si je poiskal v Braniku novo okolje. Ženska ekipa pa je ostala bre/ Ančke Slamnik-Gradišnikove, nadalje Tee Silanove, pa tudi Gašparutove. V vrstah aktivnih atletov bo bržčas celo leto manj- kal inž. Jože Kopitar, ki je dobil težji zlom noge; in končno smo izguibili še metalca krogle Dju- rico, ki je odšel na svoj dom. Kot rečeno bodo ti atleti manjkali, na novo pa so prišli Ajdič in Zaletel, pa tudi Polovic se je vrnil iz JLA. Takšno gibanje znotraj društva je seveda norm;>lno: nanj smo morali računati. Zato tudi nismo bili preveč presenečeni. Morali smo se pač sprijazniti z novim položajem ter krepko pri jen ''i delo. Ne glede na vse to, bodo naše okipe in posamezniki sode- lovali na vseh tekmovanjih. Prav tako računamo, da se bomo navzlic okrnjeni moški vrsti uvrs.tili v finalni del ekipnega tekmovanja in posegli v borbo za osvojitev nasiova absolutnega državnega prvaka. .Viurum nam- reč povedati, da bomo s petimi (>i s(" l(-ilovali na državnih ekipnih tekmovanjih, s šestimi pa na republiških. — Znano je, da je AD Kladi- var iskal stalnega poklicnega trenerja. Ali je la problem že rešen? — Še ne in to navzlic vsem naporom, ki smo jih vložili, da bi dobili človeka, ki ibi delal predvsem z mladimi člani našega kolektiva. Medtem ko trije ama- terski inštruktorji, kot Hanc, Pe- terka in Urbančič še naprej skrbijo predvsem za kvalitetno rast tekmovalcev, za njihovo iz- popolnjevanje, pa nam očitno primanjkuje človek, ki bi ves dan delal z mladino. Treba je namreč vedeti, da imamo zaradi menjalnega pouka težave s tisti- mi mladimi člani, ki imajo pouk popoldne in so zaradi tega prosti v dopoldanskih urah. Vsi ti mladi atleti in atletinje so vsaj v do- poldanskih urah več ali manj prepuščeni sami sebi, kar pa ni prav. Zato je namestitev stalnega in poklicnega treaerja vsekakor problem številka ena našega društva. — In problem številka dve? — To je vadbeni prostor za zimsko obdobje. V načrtu imamo gradnjo tribune, pod katero bi uredili ne samo tekališče, marveč tudi druge atletske naprave. Ta- ko bi zagotovili redno in siste- matično vadbo skozi vse leto. Upam, da bomo ta problem za- dovoljivo rešili v doglcdnem času. Razen tega bomo izredno ve- liko pozornost posvetili vzgoji naraščaja. Prvi koraki na tem polju so bili opraviljeni z orga- nizacijo zimskega prvenstva za učence in učenke celjskih osnov- nih šol. To je bil začetek: med letom pa bomo skušali izvesti čim več tekmovanj in drug*ih nastopov za najmlajše Ijuibitelje atletike. V dalovnein programu za letošnje leto pa je še dolga vrsta tekmovanj doma in zunaj, najrazličnejših propagandnih na- stopov in podobno. M. B. NAJBOLJŠI STRELCI Z UČITELJIŠČA Konec prejšnjega meseca je bilo v Celju strelsko tekmovanje, na katerem so se ptomerili dijaki srednjih šol. V ekipnem ocenje- vanju je zmagala ženska vrsta celjskega učiteljišča s 350 krogi, 2. Srednja tehniška šola 344, 3. Učiteljišče, moška ekipa 318, 4. Ekonomska šola 304 itd. Med- tem ko je med posamezniki zma- gal Jože Uršič (83 krogov) z učiteljišča, je tudi med mladin- kami prvo mesto pripadlo di- jakinii učiteljišča, Marjani Bornškovi z 78 krogi. TEKMA V VELENJU koncala S PRETEPOM Preteklo nedeljo se je v Vele- nju dogodil izredno neljub šport- ni pripetljaj, Iti meče slabo luč na velenjsko športno publiko, Le-ta je po končani tekmi na- padla glavnega sodnika Janežiča iz Ljubljane. Vzdušje je bilo napeto že pred samo tekmo, kajti tekma je bila nedvomno odločilna za Velenj- čane, ki kot kaže nimajo več re- alnih možnosti, da si zagotove ostanek v slovenski conski ligi, v začetku drugega polčasa pa j« začelo rasti negodovanje pu- blike zaradi nekaterih nerodnih odločitev sodnika Janežiča, Do- seglo pa je svoj vrhunec pri iz- ključitvi kapetana velenjskega moštva, ki je na to reagiral z nameravanim napadom na sod- nika. To je bil tudi znak za publiko in le-ta je takoj po tek- mi sprostila svoja navijalska ču- stva. Nešportno vedenje pa nikakor ne more in ne sme biti oblika potešitve zaradi izgube, kajti za sodnikove napake obstajajo dru- gačna pota — redna oblika pri- tožbe. Tudi prenašanje poraza je do- kaz športne zavesti in borbene- ga tekmovalnega duha, prav za- to pa je ta hipna popustitev »živ- cev« še toliko bolj obsojanja vredna. —ik Ljubiteljem tenisa Pri okrajni zvezi za telesno kul- turo Celje se snuje odbcr za te- nis. Da bi lahko zaživel in zajel v svoj delokrog vestne sodelavce, bo v četrtek, 18. t. m. v prostorih okrajne zveze za telesno kulturo Celje, Trg svobode lO-I. sestanek pripravljalnega odbora. Na njem bi se tudi pogovorili o t)odočem delu, o ureditvi igrišča, organi- 2:aciji pionirske šole pa tudi šole za ':f~pr\e. Vabljena vsi, ki se za- nimajo za. tenio. SVOPBODNI GOZDOVI , Pri Grumovih so bili vsi v izbi, tudi Jur- Y«k. Stali so pri mizi in z očmi viseli na vo- jakih, ki so se tlačili skozi vrata. . »Hinaus!« je zakričal mlad oficir, ki jim ■^^l>il na čelu. Njegov obraz je bil videti ^«^ki, oči pa so gledale kruto. Pogledal je S** izbi, potem pa stopil k vratom v čumnato. *"m je ležala Grumova stara mati. »Hinaus, '^'e alte Hexel« se je zadri, ko je bil odprl ^ftta. Odgovorilo mu je nejevoljno mrmra- starke. Oni v izbi so se spogledali. Še "^lutek, pa jim je prišel na ušesa zamolk^ ttdarec in krik, ki mu je slediL Jurček je planil k vratom in presenečen obstal na pragu. Oficir se je is hrbtom na- slanjal na omaro in si z dlanjo zakrival obraz, starka na postelji pa je slonela na komolcu in divje vihtela svojo gorjačo. Use- kala ga .je bila čez obraz in ise (pripravljala na drugi udarec, pa ga ni mogla več doseči. »Ti me boš, ti zeleno ščene!« je hropela Ln bliskala z očmi! Oficirju se je obraz spačil od -silnega sovraštva. Segel je po orožju, za trenutek okleval, pa ga potisnil nazaj v tok, si pokril obraz z robcem in molče odvihral skozi vrata. — Zbal se je, je spreletelo Jurčka. Nič več jim ni bilo tako tesno okoli srca, ko so jih gnali skozi vrata in po cesti do mostu. Tam je bila zbrana vsa vas, od otrok, od starcev. Nekateri so imeli s seboj rovnice, žage in lopate, drugi pa so ostali praznih rok in se spogledovali. »Delali bomo« je rekla Pavla. Nemci so z naperjenimi puškami silili v ljudi in jih priganjali, da jim je pot curkoma lil po obrazih. Nikomur niso prizanašali. celjski odmev iz Planice v pripravah na >>Planico 63« je njen organizacijski ko- mite zaprosil delovne in druž- bene organizacije za ustirezine prispevke v obliki daril, ki bi jih naj dobili udeleženci te velike mednarodne smuške prireditve. Uredništvo naše- ga lista je z razumevanjem sprejelo ta poziv in se odlo- čilo za kristalno čašo, ki je bila sicer enotno darilo za vse tekmovalce. Te dni pa smo od predsed- nika organizacijskega komi- teja »Planica« 63', dr. Danila Dougana prejeli pismo na- slednje vsebine: »S posebnim veseljem smo ugotovili, da ste bili med pr- vimi, ki so se odzvali naši ak- ciji za nagrade tekmovalcem Planice 1963 in ki je izredno uspela. Sprejmite prosim na- šo posebno zahvalo za lju- beznivo in tovariško pozor- nost, s katero ste doprinesli mnogo, da je prireditev oce- njena kot dcislej največja pla- niška manifestacija. Javljamo Vam, da smo po Vašem naročilu gravirali na kristalno čašo naslednji tekst: Uredništvo Celjskega tedni- ka, Celje, ki jo je prejel naš predstavnik Peter Eržen, ki je v končnem izračunu obeh tekmovalnih dni zasedel 25. mesto.« CELJE : KRŠKO 7:0 v prvi tekmi spomladanskega dela tekmovanja v celjsko zasavski ligi v Jiokeju na travi so Celjani visoko premagali mlado moštvo iz Krškega 2 rezultatom 7:0. V nedetjo, 14. t. m. pa. ho 11 do- poldne na pomožnem igrišču za Gla- ■zijo prva tekma za naslov lanskolet- nega republiškega prvaka med HDK Celjem ter moštvom iz Murske Sobote. 300 KG V TRIATLONU Ž.A JOŽETA URANKARJA Ob koncu prejšnjega tedna je TVD Partizan Celje-mesto priredil klubsko tekmovanje v dviganju uteži za po- sameznike. V posameznih kategorijah so se najbolje izkazali: LAHKA: 1. -Jože Urankar 300 kg (tezjio 90, poteg 90, sunek 120 kg), 2. Lojze Lisec 280, 3. Jože Kccjančič 270 kg. TE2KA: 1. Maks Kurent 257.5 kg. SREDNJA: 1. Friderik Jagrič 250 kg. (D CELJSK ITEDNIK STEV. 14 — 12. aprila 1963 Tri najvažnejše naloge... RAZGOVOR z AVGUSTOM VOHARJEM, SEKRETARJEM KRAJEVNEGA ODBORA SZDL V ŠOŠTANJU Krajevni odbor Socialistične Bveze v Šoštanju je letos med naj- boljšimi v občini, saj je v soraz- merno kratkem času usipel rešiti' nekaj bistvenih vprašanj. Za smo- trnejšo delo so si program dela razdelili na tri sektorje, in sicer: , družbenopolitični, organizacijski in komunalni sektor. Pa prepustimo besedo kar se- kretarju krajevnega odbora tova- rišu Avgustu Voharju. # V Šoštanju že dlje časa opa- žamo viden padec članstva v vr- stah Socialistične zveze. Trenut- no imamo včlanjenih 74 odstot- kov volivcev. Zato smo si zadali nalogo, da zvišamo število naj- manj za deset odstotkov, pred- vsem pa, da članstvo vzpodbudi- mo k množičnejšemu delovanju na različnih področjih. Trenutno pripravljamo sestanke z nečlani. Prepričani smo, da bomo v raz- govoru z nečlani imeli uspeh. Pri- icazali jim bomo vlogo Sociali- stične zveze, pogovorili se bomo o nalogah, ki jih rešuje Sociali- stična zveza, ter o širši, novi vlo- gi, ki jo je pridobila s sprejetjem nove ustave. S to obliko bi že za- čeli, pa so nas trentno prehitele volitve. # Lani smo imeli velike teža- ve s poverjeniki, ki niso najbolje opravljali svojih nalog. Zato smo se pogovorili z obema terenskima organizacijama Zveze komunistov o pomoči in kot kaže, bo to sedaj vse drugače stekla. # Poleg neštetih nalog so tri najvažnejše. To so: zgraditev let- nega plavalnega bazena, ureditev klubskega prostora in namestitev primernega tajnika stanovanjske skupnosti v SoStanju. Slednje smo že uredili, tako da bo tudi stano- vanjsko vprašanje in ureditev prepotrebnih servisov v bodoče rešljivo. # Najvažnejša naloga pa je nedvomno kopališče. Odbor, ki ga je imenoval občinski ljudski od- bor leta 1960 je letos začel teme- ljito delati, tako da je lokacija že odobrena (med reko Pako in cesto za železniško postajo), do- čim bo splošni projekt dogotov- Ijen do 1. maja. In z majem bo- mo začeli s prostovoljnim delom. za katerega je že sedaj med mla- dino in starejšimi mnogo zanima- nja. Obstaja še samo različno gle- dišče, ali naj gradimo bazen v iz- meri 50X25 m ali 33X18 m. Jas- no pa je, da bo kopahšče prven- stveno »-kopališčfr« in ne le do- stop plavalcem — športnikom, za- to sam menim, da je prva varian- ta sprejemljivejša. # Te dni pa bomo drugo naj- važnejšo nalogo že izvršili. To je klub, katerega otvoritev bo 1. ma- ja. Prostori so v sindikalnem do- mu v Šoštanju. Pri iureditvi tega za Šoštanj nadvse važnega pro- stora so pomagale gospodarske or- ganizacije z deli in s sredstvi (ter- moelektrarna, komunalna banka, Elektro-Slovenjgradec — rajon Šoštanj, Lesno industrijski kom- binat in Vegrad iz Velenja). # Na zadnji seji odbora smo imenovali volilni aktiv, v katerem so zastopane vse politične in druž- bene organizacije. V samem Šo- štanju bomo imeli pet volišč. Za prihodnjo sejo, ki bo te dni, pa pripravljamo izbor kandidatov za občinsko skupščino. -že Koncert pevskega zbora »France Prešeren« V sredo bomo v Narodnem do- mu deležni koncerta mešanega že- lezničarskega pevskega zbora pro- svetnega društva »-France Preše- ren-« pod vodstvom pevovodje to- variša Edija Goršiča. Zbor šteje 65 članov in nas bo v svojem spo- redu povedel vse od Galusovih skladb preko romantičnih skla- dateljev do slovenske umetne m ljudske pesmi. V lanskem letu je zbor večkrat gostoval v okolici Celja, letos pa je vedno sodeloval na vseh pro> slavah. Koncert bo ob osmih zve- čer. Ljubitelji vokalne glasbe ne zamudite priložnosti! MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Movirle v preteklem tednu je na območju občine Mozirje rodila: 5. aprila PO- LICNIK Frančiška iz Gornjega grada 49, sina — Mirana. SMRTI: Umrli so: 5. aprila BENDA Jože, mizar, Trnovec 13, star 63 let. Dne 30. marca PUSTOSLEMSEK roj. KA- KER Uršula, Ter 68, stara 79 let. POROKE: Poročila sta se: dne 6. aprila v Lu- čah MAROVT Stanislav, Inž. agrono- mije iz Žalca in JANCIGAJ Marija, vzgojiteljica Iz Pondora. Šentjur pri Cel|u v času od 1. do 8. aprila 1963 so se na območju občine Šentjur pri Celju dogodila naslednja matična dejstva: UMRLI: LEBER Elizabeta, kmetovalka iz DramelJ št. 27, stara 60 let. GRAJZL Ana, upokojenka iz Cerovca št. 6, stara 76 let. POROKE * AMON Mihael, poljedelec Iz Lo- pace št. 15 in PUNGARSEK Terezija, poljedelka Iz Krivice št. 22. Rojstnega primera ni bilo. Laško POROČILI SO SE: ZDOVC Martin, delavec iz Rlfen- gozda št. 24 in PUSNIK Adolfa, na- vijalka Iz Debra št. 61. ROBIDA Mi- hael, upokojenec iz Laškega št. 18 in CUC Marija roj. PETEK, upokojenka iz Zabukovce št. 89. UMRLI SO: DVORSAK Franc, star 32 let, polje- delec, stanujoč Trnov hrib št. 35. OGRAJENSEK Terezija, stara 70 let, preužitkarica, stanujoča Reka št. 26. OCKO Frančiška, stara 75 let, upo- kojenka, stanujoča Laško št. 129. PLAHUTA Amalija, stara 74 let, upo- kojenka, stanujoča Huda Jama št. 15. RODILA JE: HORJAK Amalija, gospodinja Iz Mačkovca, sina Vinkota. Žalec Matična dejstva v času od 31. marca do 6. aprila 1963 na območju občine Žalec. ROJSTVA: Rojena Je bila 1 deklica. PORpCiLI SO SE: SKOK Franc, poljedelec iz Kaple št. 51 in PAVLIC Veronika, poljedelka iz Ojstriške vasi št. 38. UMRLI SO: FORTUNAT Ivan, star 35 let, šofer Iz Celja, Tkalska 14. ZUREJ Anton, star 79 let, oskrbovanec iz Perno- vega 4. DOLINAR Marija roj. SRE- DENSek, stara 90 let, preužitkarica iz Zabukovce St. 48. SLATINSEK Ma- rija, stara 73 let, gospodinja iz Lo- čice pri Vranskem št. 41. KOZLOVSKI Ivan, star 77 let, oskrbovanec iz Sma- tevža 26. VEDENIK Anton, star 77 let, gostilničar iz Prebolda 16. ZUNKO Jože, star 60 let, upokojeni rudar iz Sešč pri Preboldu št. 11. KRAJNC Jožefa, stara 62 let, upokojenka iz Polzele 167. CUJES Anton, star 84 let, socialni podpiranec iz Polzele št. 18. Sredi priprav na volitve POGOVOR s PREDSEDNIKOM v SOSTANJU tov. DAMJANOM # Začetek volilne akcije je pri nas samo nadaljevanje že v jese- ni začete široke in razgibane raz- prave o osnutku ustave in občin- skem statutu ter statutih gospo- darskih organizacij, je dejal pred- sednik občinskega odbora Sociali- stične zveze v Šoštanju tovariš Damjan Brvar. Nadalje pa je povedal, da je bil na zadnjem plenumu imeno- van volilni aktiv, ki je s tem pre- vzel celotno skrb za izvedbo te iz- redno pomembne naloge. Krajenvi odbori SZDL so te dni formirali lastne volilne akti- ve. Da bi čim bolje izbrali, so le- ti formirali aktiv iz vseh pred- stavnikov družbenih organizacij, kajti le na ta način bo možen naj- boljši izbor tistih, ki bodo za na- slednja štiri leta samostojno od- ločali o razvoju, potrebah in na- logah občine. # Vzporedno pa tečejo pripra- ve po delovnih kolektivih — tu OBČINSKEGA ODBORA SZDL BRVARJEM je svoje sile zastavil sindikat ob] podpori članstva Zveze komuni-j stov. Poleg izbire kandidatov, o] katerih se bomo te dni pogovo-j rili z volilnimi aktivi in vodstvi 1 Socialistične zveze v posameznih krajih, pa je trenutno važno bde- nje nad pravilno organizacijo in izvedbo tehničnih priprav, kot so: volilni imeniki, delitev e>o voliščih itd. Za res dobro izvedbo pa so na , planumu imenovali tudi razne ko- misije, ki bodo sodelovale vse do končanih volitev. Le-te imajo na- logo, da obveščajo državljane, jih usmerjajo na pravilna volišča, da ne bi prišlo do iskanja volišč in podobno. # Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora pa so obravna- vali predlog odloka o sestavi nove občinske skupščine, o razdelitvi občine na volilne enote in o dolo- čitvi volilnih enot, v katerih bo novoizvoljenim odbornikom ob- činske skupščine prenehal man- dat po dveh letih. -že NOV AKVARIJ V HOTELU »PAKA« V VELENJU Pred časom so v hotelu »Paka« v Yelenju uredili lep, srednje velik akvarij. Namestili so ga v prostore družbene prehrane; Z bogato izbiro rib sedaj lažje za- dostijo muhastim željam g'Ostov. VAŠE VRSTICE Kdo odgovarja za vozni listek Tov. orednk, pred dnevi sem knpila vozovnico za avtobus proti Podsredi in vsa srečna, da sem dobila rezervacijo odspredaj, sem vstopila v avtobus. Toda prav kmalu je bilo mojega miru in sreče konec. Prišel je sprevodnik in zahteval vozne listke. Pri mojem se je zamislil in čez čas dejal, da ta listek ni pravi. Odvrni- la sem, da sem ga kupila na blagajni; on pa je dejal: »Kako naj vem, saj nima datumal« Povedala sem, da nikoli ne gledam tako natančno saj kupujem pri podjetju, s katerim avtobusom se vozim. Sprevod- nik pa je razgrnil pred mano cel plaz primerjav, češ ali kupim gnile poma- ranče, strgane čevlje in podobno.' In vse je tako izgledalo, kot da sem ko- tela avtobusno podjetje oškodovati za 320 dinarjev. Zaključelk je zaenkrat bil ta, da je sprevodnik zahteval točne podatke o meni. Vprašujem, kdo je pri vsem tem kriv - blagajničarka, jaz ali sprevodnik. Nedvomno pa je ta dogodek zame in npam tudi za bralce ena izkušnja več, da človek mora nenehno preverjati vse, kar prejme v roke. J. S. ALI JE RAZOČARANJE VZROK ZA SLABO PONAŠANJE Tovariš urednik, obračam se na vas, ker čutim, da Je potrebno povedati, kako se ti primeri, če uslužbenec ni dobre volje. Pred dnevi sem šla s fantom, ki ga imam v oskrbi, v Žalec k zobozdravniku in to v določenem času ordinacije za otroke. Ker pa sem v čakalnici videla samo starejše osebe, sem se obrnila z vprašanjem sestri Nadi: »Gospodič- na, ali danes ni za otroke?« »Nisem nobena gospodična in danes nisem v službi. Izgubite se,« je dejala. Čakajoči so zmigovali z rameni in dejali, da Ji oproste, ker češ, da Je razočarana v življenju. Hotela sem biti vljudna in sem Jo nagovorila z »gospodično«. Ni pa f odločilno, kajti njena dobra ali slaba volja ni odvisna le od tituliranja. Prav bi bilo, da bi bila vljudnejša d* ljudi, ki iščejo zdravniško pomoč. Marija Jan — Petrovče NEVŠECNA POVRŠNOST . . . Tovariš urednfk, želel bi opozoriti, kako površnost lah- ko postane nevšečna. Pred dnevi sem v Šentvidu vstopil na vlak iz Knmrovca in kmalu zatem sprejel vozovnico od sprevodaika (v Šentvidu ni postaje). V Storah pa sem prekinil vožnjo ter na- daljeval čez pol ure z rogačanom. Toda, z novim sprevodnikom sva takoj prišla navzkriž. Ni mogel razbrati datum in me je osumil, da želim goljufati. Ne bom pripovedoval, da sem zardel in da mi je b:io nerodno in da nikomur ne želim podobnih slučajev, kajti še v Geljn je komaj po polurnem gledanju menil, da sem najbrž le pošten. Prvi sprevodnik je številko osem napisal dvomljivo, tako da je Izgledala kot ničla. To pa seveda bistveno spreminja datum. Odslej sem bogatejši s spoznanjem, da moram kar sproti preverjati vse, kar je v zvezi z datumi, J. L. KDO JE KRIV? Tov urednik, pred časom sem preživela tako svojevrsten primer otroške ob- jestnosti in nevzgojenosti, da ču- tim dolžnost o tem povedati tudi drugim. Na vožnji v službo mi je v Kaplji vasi desetletni otrok vrgel v obraz kepo blata. Za hip nisem nič videla in le s težavo sem se ujela, da nisem padla. Ustavila sem se in vsa prese- nečena nad tolikšno nesa-amnostjo samo gledala, kako se mi fant (sedaj že izza plotu) smeje. Niti mu nisem preveč zamerila, kajti takoj sem pomislila na njegove starše in na vzgojo, ki jo je otrok deležen. Želim, da te vrstice pre- bere predvsem starši otroka, kajti bržčas je ta prestopek posledica slabe vzgoje. Padel je na izpitu O MEDSEBOJNIH ODNOSIH Na sestavek »Kaj pravite«, ki smo ga objavili v eni izmed prejšnjih številk, smo prejeli naslednje dopolnilo. »Sem v podjetju, kjer se je tovarišu pripetila omenjena pro- metna nesreča in lahko rečem, da nas je skorajda vse ganila humana in tovariška gesta kole- gov, ki so zbrali denar ter po- magali šoferju pKjravnati škodo. Nikakor pa ne morem doumeti, kaj naj ima toVariška pomoč skupnega z družbeno škodljivim dejanjem, kot je to zadevo ozna- čil vodilni uslužbenec pri tem podjetju. Menim, da je kazen, ki jo je prejel, že v dovoljni meri zagotovila družbi zaščito pred ponovno eventualno napako, saj kazen v socialistični družbi vzgaja in prevzgaja. Dozdeva se mi, da bi vodilni v podjetju imel za družbeno koristno dejanje,' če bi tovariši dopustili, da šofer (oče treh otrok) sam plača škodo in se s tem materialno popolnoma uniči. Pri tem pa se mi dozdeva, da je tovariš, ki nekaj >štejerejemi ni- so bili najboljše merilo Igrišče bo vise Y Le«iičnem že nekaj let gradijo novo Selo. Trenutno je gradnja znova zažive- la in tokrat upamo, da bo do jeseni vendarle pod streho in pripravljena za sprejem učencev. Pri stari šoli na Pilštanju pa je tudi igrišče problem, zato največkrat kre- ■ejo kar na »gmajno« v Lesičnem. Le-ta pa sluii tudi za pašnik. Sele letos je to zemljišče dodeljeno šoli, tako da imajo sedaj pionirji in mladinci najlepšo pri- ložnost, da t* travnik spremene v lep, urejen stadion. Prav s to nalogo lahko najuspešneje tekmujejo v letu telesne kulturi mladih. Bržčas bodo mladim prav radi priskočili učitelji na pomoč. Okoli papirnice v Radečah je zraslo lepo naselje, kjer stanujejo radeški papirničarjL Posebno prijeten je pogled na stanovanjske hi- šice v obliki cikcak paviljona, ki je prislonjen v breg. Uokaa, kako so lahko cenene hišice tudi zeto mikavne na izgled. Delavski šahovski festival - dvoboj na 600 deskah Predjfcratkim so v Velenju kon- čali sindikalno šahovsko moštve- no prvenstvo občine Šoštanj. Iz med dvanajstih ekip gospodarskih organizacij in ustanov si je prvo mesto priborila ekipa velenjskega rudnika, drugo mesto ekipa to- varne usnja iz Šoštanja in tretje mesto ekipa Crommetala. Ekipa Rudnika lignita je zbrala 51 in pol točke od 66 možnih . Šahovsko življenje v Velenju je izredno razsribano. Ne mine ne- delja, da ne bi v prostorih delav- skega kluba ali pa v mali dvorani kulturnega doma priredili kakš^ turnir ali simultanko. Tako je prejšnjo nedeljo gosto- val v Velenju velemojster Parma, ki je v simultanki z 29 igralci od- dal samo sedem remijev. Trenut- no pa šahovska sekcija Velenja pripravlja svojevrstno preseneče- nje — in sicer šahovski dvoboj na 600 deskah. Ta neobičajni šahovski dvoboj bo v počastitev Titovega rojstne- ga dne in bo nosil naziv >^elav- ski šahovski festival«. Prepričani so, da bo postal stalna oblika šir- jenja te lepe, miselne igre v vr- stah delovnih ljudi. Osnovma PTT enota Ljubljana 1 sprejme za Ljublijano večje Število pismonoš Vsak kandidat naj predloži nekolkovano vlogo in lastno- ročno napdisan življenjepis, na naslov: Osnovna PTT enota Ljubljana 1 Ljubljana«. Kandidati morajo biti prosti vojaščine. Plača po Pra/vilnik« o delgitTli ggfijitaiih dohodkov. Samska stanovanja so zagotovljena.«. RAZGLAS Cestno ,podjetje v Celju obvešča vse lastnike zemljišč ob cesrti 11-344 na odseku Grobelno-Podplat, da se bo za vse dele parcel, ki bodo p^rizadete zaradi širjenja zgoraj navedene ceste ali začasnih deponij matesrdiala ob njej, izvršil odšikodninsko- cenitveni i>ostop>ek po zaključenih delih v jeseni tega leta. Opozarja pa se hkrati vse prizadete,, da bo vodstvo gradbišča za vse primere sproti vodilo — poleg pregleda zaseženih po- vršin in kultur — tudi ustrezno evidenco izpada pridelkov, ev. odstranjenih dreves in podobno. V piiimerih večjega pose- ganja, se bo obseg povzročene škode siproti ugotavljalo ob sodelovanju omr. navzočnosti lastnika zemljišča. Odškodo- vanj-e zaseženih zemlj. iix>VTŠin in izpad prLdelika se bo ugo- tavljalo po sodndh izvedencih in izpilačevalo po odobrenih tarifah. CESTNO PODJETJE V CELJU CELoSK ITEDMK STEV. 14—12. aprila 1963 METKA mehanična tkalnica Celje razpisuje prosta delovna mesta 1 elektrotehnika Pogoji: STS — elektro oddeleik, nekaj letna idustrijska praksa, odsluženi vojaški rok. 2 vlagalca osnov Pogoji: industrijska tekstilna šola, IKS, mlajši izučeni Idjučavničarji, odslužen vojaški rok. Lastnoročne pismene ponudbe sprejemamo do 25. aprila Komisija za sprejem in odpust delavcev Obrtnega ipodjet- ja »Obrtnik« Prebold — za obrat Konfekcijo — sprejme v službo VEC KVALIFICIRANIH ALI PRIUČENIH ŠIVILJ. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pra- vilniku o delitvi OD. Kandidatke vložite prošnjo, ali se oseb- no zglasite na upravi podjetja. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta Alojza ZaTodnika se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem ter sostanovalcem za spremstvo na njegovi poslednji poti, za za vence, cvetje in izražena sožalja. Iskrena hvala predsedniku sindikalne podružnice za po- slovilne besede. Celje, dne 9. apnUa 1963 Družina Z a vodnik Po določbah Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ štev. 4?-1959), pravil sklada in po skle- pa 8. redne seje upravnega odbora z iae 3. 4. 1963 razpisuje SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRAD- NJO OBCINE ŠMARJE PRI JELŠAH IV. natečaj za dajanje posojil za gradnjo, dovrši- lev ali odkup novih stanovanjskih hiš in stanovanj ter komunalnih objektov, ki so s temi gradnjami v neposredni zve- zi. Po tem natečaju bo odobril slad za koriščenje v letu 19i83 naslednja poso- jila: 1. Družbeoiim pravnim osebam do vi- šine din 30,000.000. 2. Osebam, ki so v delovnem razmerju do višine din 20,500.000. Z osebami v delovnem razmerju so mišljene tudi tiste osebe, ki so naštete v 14. členu cit. zakona (upokojenci, de- lovni in vojaški vojni invalidi itd.). I. Pogoji za posojila A. Za družbeno pravne osebe: 1. Minimalna lastna udeležba — gospodarske organizacije 4» % — samostojni zavodi 30 % — javne službe, za katere skrbi ObLO Šmarje brez udeležbe. 2. Najdaljši rok odplačila 15 let 5. Najnižja obrestna mera 2 %. B. Za osebe v delovnem razmerju: !• Minimalna lastna udeležba 50 % Ž. Najdaljši rok odplačila 20 let 5. Najnižja obrestna mera 2 % 4. Vknjižba zastavne pravice (hypote- karno zavarovanje). Del sredstev, namenjenih za posojila osebam v delovnem razmerju (din 14,500.000), je skladno z družbenim pla- nom ObLO Šmarje pri Jelšah za leto 1965, rezerviranih (določenih) za aktiv- ne in organizirane udeleže)nce narodno- osvobodilne borbe, ki so predvsem za- f^dl^ invalidnosti ali bolezni pridobitno ""k"^ sposobni in zaradi kreditne spo- sobnosti ne morejo uspešno konkurirati na natečaju ostalim osebam v delovnem fazmerju in nimajo primernih stanovanj, 'em prosilcem bodo izjemoma dani bolj "godni pogoji (lastna udeležba najmanj %, rok vračila do 35 let, najnižja ob- cestna mera i %). Vlaganje prošenj in dokumentacije • rošnje se vlagajo pri Komunalni baM- *' Celje exp. Šmarje pri Jelšah, na obrazcih KBS-1, ki se dobijo pri banki, »ožiti jih je v zaprti kuverti z označbV ""tečaj« najkasneje do 30. aprila '"65. ^ prošnji je navesti višino zaprošenega J?*ojila, ponujen rok vračila, ponujeno Orestno mero, rok koriščanja posojil« " fok dograditve. Prosilci, ki želijo ko- '•stiti posojilo v tranšah v dveh letih, ''luniniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuHMniiiganmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHm iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmitniitmHiiii uiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiHii liiiiiiiiiiiiiraiiiflniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"""""""'^ morajo navesti, koliko posojila želij« koristiti v letu 1963 in koliko v letu 1M4. Prošnji je priložiti: A. Družbene pravne osebe: 1. Sklep najvišjega npravnega organa o najetju posojila 2. Potrjen investicijski program ia glavni projekt s predračunom celotnik gradbenih storškov 3. Gradbeno dovoljenje 4. Potrdilo banke o višini sredster lastne udeležbe 5. Poroštveno izjavo pristojnega ob- lastnega organa B. Osebe v delovnem razmerju: 1. Potrjen gradbeni načrt s predraču- nom celotnih gradbenih stroškov 2. Gradbeno dovoljenje, izdano v »roj- stvu oseb v delovnem razmerju 3. Izpisek iz zemljiške knjige, odnosno odločbo ObLO o dodelitvi zemljišča 4. Potrdilo o zaposlitvi z višino rednlfc mesečnih prejemkov, oziroma prepis odločbe o višini pokojnine ali invalid- nine 5. Zavarovalno polico oz. vinknlarlj- sko izjavo o zavarovanju v korist banke 6. Predračun še neizvršenih del 7. Popis lastne udeležbe (že vgrajene- ga materiala, vrednost izvršenega dela, pripravljenega materiala, v lastni delov- ni snli in v gotovini) 8. Seznam družine graditelja 9. Potrjeno odstopno izjavo o admini- strativni prepovedi. 10. Navedbo skupnega zneska vseh eventnelnih dolgoročnih, kratkoročnih in potrošniških posojil, znesek anuitet oz. obrokov. 11. Aktivni udeleženci NOB prepis do- kumenta, iz katerega je razvidno, da so bili aktivni udeleženci NOR, priporoči- lo Obč. združenja borcev NOB in potr- dilo pristojnega stanovanjskega organa ObLO Šmarje, da nimajo primernega stanovanja, če želijo koristiti ugodnejše pogoje. m. Ostala določila Posojila se bodo odobravala samo kre- ditno sposobnim prosilcem, kateri s po- sojilom in z lastno udeležbo zagotovijo popolno zgraditev objekta, za katerega prosijo posojilo. Prednost bodo imeli prosilci z višjo lastno udeležbo, z višjo obrestno mer« in s krajšim rokom vračila. Pri presoji najugodnejših ponudnikov se bo upo- števala tudi ekonomičnost gradnje. Osebam v delovnem razmerju se bo odobravalo posojilo največ do višine din 1.000.000. Od tega so izvzeti aktivni udeleženci NOB, ki bodo koristili ugod- ■ejše pogoje. Ce teh prosilcev ne bo do- volj, se bodo ta sredstva odobrila osta- lim najugodnejšim ponudnikom v delov- nem razmerju. Pod enakimi ponujenimi pogoji bodo i»eli prednost tisti prosilci v delovneK razmerju, ki se bodo izselili iz stanovanj v družbeno in gospodarsko pomembnih •bjektov. O izidu natečaja bodo prosilci obveš- čeni s pismeno odločbo. Vsa ostala pojasnila dobe prosilci pri Komunalni banki Celje exp. Šmarje pri Jelšah. Sklad za stanovanjsko izgradnjo občine Šmarje pri Jelšah vse dni v tednu T š^^^ zhajadnevnik ^^JLFJl-JJLJ^^ VESTI IZ VAŠEGA PODROČJA • POLITIČNI IN GO- SPODARSKI DOGODKI • SOBOTNA PRILOGA — PRO- GRAM RADIA IN TELEVIZIJE, >^NAJDIHOJCA^ % BREZPLAČNI PRAVNI NASVETI • OB TORKIH DRU- ŽINSKA STRAN • DELO V VSAKO HiSO 0B3AVE m OGLAS I Prvomajski izleti po domovini: KRK - MALINSKA - OMISALJ - tridnevni izlet s posebno ladjo RAB - CRIKVENICA - RAB - tri- dnevni izlet s posebno ladjo PLITVICKA JEZERA — dvodnevni iz- let — sprejemamo kolektivne prijave VRSIC - TRENTA - CERKNO - dvo- dnevni avtobusni izlet za kolektive BEOGRAD — tridnevni avtobusni izlet — sprejemamo kolektivne prijave PO SLOVENSKI ISTRI - dvodnevai izlet z avtobusom Inozemski izleti: TRST - BENETKE — stalni dvodnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne ia individualne prijave. STALNI ENODNEVNI AVTOBUSNI IZ- LETI V TRST — Prijave do zaključenega števila 7 dnevno potovanje v AVSTRIJO — ŠVICO — ITALIJO (26. junija 1963 od- hod — pjijave do 23. aprila 1963). 7 dnevno potovanje — BUDIMPEŠTA — PRAGA — DUNAJ (odhod 23. 6. 1963 — prijave do 30. aprila 1963). LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! ČLANI AMD! ŠTIRIDNEVNO POTO- VANJE PO DOLOMITIH -- Prijave spre- jemamo do zaključenega števila 3 DNEVNO POTOVANJE NA GROSS- CLOCKNER. Prijave sprejemamo do za- ključenega števila. 3 DNEVNO POTOVANJE V BUDIM- PEŠTO — Prijave sprejemamo do zaklju čenaga števila. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistič- no podjetje Kompas — Celje. Organi- ziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozeimstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovmc za železniški, pomorski in ktalski promet. Kompas posreduje t najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, pro- daja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici Kompas — Celje Tomšičev trg 1 Telefon 23-50 GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 12. aprila 1963 ob 19.30: Janez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje v Krškem. Sobota, 13. aprila 1963 ob 16.30: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LA2- NIVKA. Zaključena predstava za sindikat železničarjev Celje Sobota, 13. aprila 1963 ob 20. uri: Wal- ter Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI. Zaključena predstava za Okrajni komite ZMS Celje. Nedelja, 14. aprila 1963 ob 16. uri: Janez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje v Topolščici. Torek, 16. aprila 1963 ob 19.30: Walter Bauer: RDECE IN MODRO V MAV- RICI. Gostovanje v Mestnem gleda- lišču Ljubljana. Četrtek, 18. aprila 1963 ob 19. uri: Max Friseh: ANDORRA. III. šolski večerni abonma. Stojišča so še na razpolago. Petek, 19. aprila 1963 ob 15.30: Max Friseh: ANDORRA. I. šolski abon- ma. Nekaj vstopnic je še na raz- polago. Soboto, 20. aprila 1963 ob 20. uri: MaJTFrisch: ANDORRA. Gostovanje v Velenju. TEDEN SLOVENSKE DRAMATIKE V CELJU 22. - 26. aprila 1963 Ponedeljek, 22. aprila ob 19.30: Janez Zmavc: JUBILEJ. SLG Celje. Torek, 23. aprila ob 19.30: Primož Ko- zak: DIALOGI. Oder 57, Ljubljana. Sreda, 24. aprila ob 19.50: Branko Hof- man: DAN IN VSI DNEVL Mestno gle- dališče ljubljansko. Četrtek, 25. aprila ob 19.30: Fran Žižek: OTROCI APOKALIPSE. Drama SNG Maribor. Petek, 26. aprila ob 19.30: Miloš Mikeln: AD.MINISTRATIVNA BALADA. Drama SNG Ljubljana. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje ABONMA:^ ca vse predstave v tednu slovenske dramatike, vključno tudi JUBILEJ za tiste, ki ga še niso videli. Cene abonmaja od 1.350 do 630 dinar- jev za vse predstave, vračunan je že It-odstotni popust. Gledališka blagajna sprejema prijave za abonma od 15. do JI. aprila dnevno od 17.30 do 19.30. ure. Prijave tudi ves dan po telefonu 29-60, 29-64. UPRAVA SLG CELJE KINO UNION 13. do 17. 4. 1965 >Med časom in več- nostjo«, zah. nemški barv. VV film Od 18. do 23. 4. 1963 >Rio Bravo«, amer. barv. V V film KINO METROPOL Od 13. do 16. 4. 1953 »Možje«, jugoslov. film Od 17. do 20. 4. 1963 >Draga ostani z menoj«, nemški film MATINEJA METROPOL 14. 4. 1963 >Zakon divjine«, amer. barv- al film »PARTIZAN« društvo za telesno rzgojo KINO ODSEK SEVNICA Od 13. do 14. 4. 1963 »Jez na Pacifiku«, amer. film 17. 4. 1963 »Bela divjina«, amer. fibn ZAVOD ZA RAZVOJ KULTURE IN PROSVETE BREŽICE Od 14. do 15. 4. 1963 »Mož z zlato pištolo«, amer. barvni film Od 17. do 18. 4. 1%3 »Skano Boa«. ital.-španski film KINO SVOBODA ŠEMPETER V SAV. DOLINI Od 13. do 14. 4. 1963 »Pot v središče zemlje«, amer. barvni film 17. 4. 1963 »Velika turneja« domači film 18. 4. 1965 »Cisto nebo«, ruski barvni fUm STAN OVA HJ A ZAKONCA ISCETA v Celju prazno sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. ŽENSKA s 7-letno punčko išče v mestu Celju prazno sobo. Najem- nino plača vnaprej. Naslov v upravi Usta. MLADA ZAKONCA Iščeta v Celju sobo In kuhinjo. Najemnino plačata vnaprej. Naslov v upravi lista. PROSVETNI DELAVEC ZAMENJA komfortno trosobno stanovanje s centralno kurjavo v Mariboru za enako ali tudi brez centralne kur- jave v Celju. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM večje dvosobno kom- fortno stanovanje s kopalnico za enako ali manjše. Stanovanje je na novo adaptirano in v centru mesta. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »MAJc. V centru mesta zamenjam sobo In kuhinjo za večje kjerkoli. Naslov oddati v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje — sončno v centru Laškega zamenjam za eno- sobno v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM, UGODNO prodam žensko kolo italijan- ske znamke. Naslov v upravi lista. PRODAM sesalec za prah z garancijo. Trubarjeva 65, Celje. PRODAM ALI ZAMENJAM brejo kobilo. Naslov v upravi lista. PRODAM kompletno spalnico, otroško kolo, mizo, sto!« in ddvan. Javoršek - Šaranovičeva 11. PRODAM dobro ohranjen vzidijiv večji štedilnik in kuhinjsko opremo po ugod- ni ceni. Ogled vsak dan. Mlakar Vera, Žalec 86. PRODAM LAMBRETO z rezervnim po- gonskim strojem. Celje, Kersnikova 27 a. FIAT 500 C v zelo dobrem stanju pro- dam. Vransko 59. VSEXJlVO hišo z gospodarskim poslop- jem 1 ha zemlje - elektrika in vodo- vodovod, v okolici Šentjurja prodam. Vprašati Fendre, Zg. Hudinja 48. PUCH ROLER 125 ccm ugodno prodam za 120.000. Cremožnik. Sp. Grušovlje 20, Šempeter ob Savinji. SKORAJ NOV MOPED T-12 poceni pra- dam. Naslov v upravi lista. PRODAM takoj vseljivo enodružinsko stanovanje. Vprašati »Velma« Velenje. POCENI PRODAM zaradi selitve šte- dilnik »Tobi«, tri enodelne omare, postelje, stolice in divan. Vprašati Ul. bratov Vošnjakov 21, Celje. KOLO ruske znamke za fanta ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM KOBILO staro 9 let (možna preizkušnja). Naslov v upravi Usta. ŠTIRILETNO lepo kobilo in brejo mla- dokravo ugodno prodam. Vindiš An- ton - Spolenjakova 12, Ptuj. UGODNO prodam prostore v centru Celja, ki se lahko uporabijo kot skla- dišče za tovarniške oz. obrtne izdelke ali pa za skladiščenje vina. Možna je preureditev v stanovanje. Šifra »Ugod- na prodaja«. KRMO ZA ŽIVINO in star gnoj prodam. Mastnak, Vinska gorica, DoJjrna. PRODAM MLIN za žito. Vprašati: Franc Pečar, Bezovje 16, Šentjur. PRODAM novo zgrajeno gospodarsko poslopje z 8 ari zemlje, možna pre- urediitev v stanovanje. Naslov v upravi Usta. PRODAM enonadstropno demolirano hi- šo v trgu v Šmarju pri Jelšah - (zidno kamenje, zidna opeka, strešna, 7 hra- stovih stebrov dolgih ca. 8 m 14 krat 14) za 500.000 d!in. Vičar Janez, Šmarje pri Jelšah 33. PRODAM novo belo i>osteljo z nočno omarico in omaro. Vprašati Teharje 51. KU PIM KUPIM HIŠO ali kakršnokoli poslopje, ki bi se dalo preurediti v stanovanje. Ponudbe poslati z opisom na Zupan Jože, Dol. Košana 49, p. Košana. OBJAVE FOTO-AMATERJI POZOR! Foto-kino društvo Celje, Cankarjeva ul. 11 razpisuje za fotoamaterie začet- nike A« tečaj. Na tem tečaju bodo do- bili amaterji strokovno znanje o foto- grafiji. Prijave pošljete Crm prej na gornji naslov ali predate osebno v poštni pre- dal v Cankarjevi ul. 11, dvorišče. Odbor društva r Olepševalno in turistično društvo Celje sporoča, da zaključuje svoje letoSnie prireditve s koncertom Slovenskega ok- teta iz Ljubljane, ki bo predvidoma 13. maja zvečer v Narodnem domu. Celjska turistična zveza sporoča, da je zdraviilišče Dobrna spet odprto in"^ redno posluje. Vabijo na zdravljenje, ' oddih ali prijetno kopanje. ! i Stanovanjska skupnost »Aljažev hrib« j odda v najem večje količine zejnljišča j za obdelavo in košnjo v Zavodni in Cre- ; tu. i Interesenti naj se javijo v pisarni te" skupnosti. Cesta na grad 2, vsak dan od I 9. do 11. ure dopoldne, ali ponedeljek sredo in pettek od 16. do ItB. ure popoldne. GOSPODINJSKO pomočnico sprej- mem v službo. Vprašati pri Kolar Vili, Na Otoku 11 v popoldanskem času. Podjetje »POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg 16 nujno rabi za komisijsko prodajo žea- ika in moška dvokolesa, mopede, motor- na kolesa vseh znamk, šivalne stroje, razni tehnični material, ter moške, žen- ske in otroške obleke. V posredništvu nujno rabimo več vse- Ijivih hiš in stanovanj v Celju in bliž- nji okolici. Za družbeni sektor nudimo za nakup avtomobile »Opel Rekord« 1961/62, Opel Karavan 1962, Mercedes 220 — 1957, ter razne tovorne in osebne avtomobile vseh znamk in letnikov. Priporoča se kolektiv »Posrednika« Ce- lje, telefon 25-90. V torek, dne 16. 4. 1963 bo ob 16. uri v dvorani »Gospodarske zbornice« Can- karjeva ul. 1, redna letna konferenca Občinske zveze za telesno kulturo Celje. NAJDITELJA moške ure »REDA«, ki je bila izgubljena na cesti Arja vas— Petrovče ali pri bencinski črpalki v Celju — Mariborska cesta, prosim, da jo vrne proti nagradi, ker mi je drag spomin. Zaje — Šempeter v Savinjski dolini št. 35/B. Soliden moški srednjih let želi v skupno gospodinistvo k ženski srednjih let z manjšim posestvom. Ponudbe pod šifro »Sreča«. I Z LETN I K Za prvomajske praznike smo ram pripravili bogato Izbiro eno — dvo ia večdnevnih izletov v vse kraje naše domovine. ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASi POSLOVALNICI! Za vse INOZEMSKE IZLETE, kl JIM organizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši poslovalnici: 14-dnevno potovanje z avionom, vla- kom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE- NINGRADA in MOSKVE, v mesecu juliju. Prijave sprejemamo do 22. ju- nija 1963. 3-dnevni izlet z avtobiisom v AV- STRIJO in ITALIJO. — GROSS- GLOCKNER — CORTINA D'AMPEZ- ZO — BENETKE — TRST, v mesecu juniju. Prijave do 30. aprila. 2-dnevnl izlet z avtobusom v TRST in BENETKE meseca julija. Prijave do 15. junija. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBI- LOV POZOR! 5-dnevno potovanje z osebnimi av- tomobili v mesecu juliju po ITALIJI — VERONA — LAGO DI GARDA — BOLOGNA — FIRENZE - RIMINI — z ogledom žepne republike SAN MA- RINA — BENETKE — TRST. Prijave do 1. jimija. ZA KOLEKTIVE: 1-dnevnl izlet z avtobusom v TRST. l-dnevni izlet z avtobusom na KO- ROŠKO. 2-dnevnl izlet z avtobusom v TRST in BENETKE. Za vse Izlete zahtevajte programe v naši poslovalnici na Titovem trgu I, nasproti avtobusne postaje. Cenjene stranke obveščamo, da bo 1. maja 1963 zopet odprta naša sezon- ska poslovalnica v Velenju. Vse infor- macije za Izlete lahko dobite tudi v naši poslovalnici (Avtobusni promet) v Vidmu-Krškem. IZLETNIK, turistična agencija, po- slovalnica CELJE, Titov trg 3, tele- fon 28-41. ZAHVALA Ob težki Izgubi mojega očeta, brata In strica GRAHAR FRANCA upok. zidar stekl. peči v Hrastniku, umrl 1. 4. 1963 v Lokrovcu — Celje, star 81 let, se prisrčno zahvaljujem sorodnikom, posebno sosedom za pomoč in vsem ostalim, kl so ga spremili na zadnji poti, ter mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo Izrekam kolektivu »Steklarne« Hrastnik In sind. podruž- nici za spremstvo in vence. Iskrena hvala Društvu upokojencev in Združenju vojnih invalidov Celje za darovani venec. Dr. Hrušovarju se zahvaljujem za dolgoletno zdravljenje, enako tudi dr. Repiču. Zahvalo Izrekam tudi C. duhovSčlnl za spremstvo. Žalujoča hčerka Grahar Ana živinozdravniSka dežurna služba Od 15. do 19. 4. 1963 Dežurni veterinar Koželj Bojan, Celje, Kocenova 2/H (pri hotel Evropa telef. 25-6? Uredništvo in uiprava Celjske- ga tednika Celje, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 152. Tele- foni 23-75 io 24-23. Tekoči račun pri Narodni ban- ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna — 400, četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejo oglasov, razpisov in objav do vsake sre- de do 12. are. Vi Prodom« osebni avlo DKW ravnokar prvič generalno popravljen. Uporablja se lahko kot štirisedežnik ali pa kot dostavni avto z nosilnostjo 500 kg. Ogled in preizkus je možen vsak delavnik med 6.-14. ur« r podjetju. Orientacijska cena 500.000 dinarjev. (Tlasopisno podjetje »Oeljski tisk-« Celje, Trg V. kongrcBa 5. GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 18 od sobote dne 13. 4. 1963 do petka dne 19. 4. 1963 Sobota, dne 13. 4. 1963 din Piščancev paprikaš z žllčniki 170/270 Telečji perkelt z ustrezno prilogo 170/270 Srbski busek s prilogo 170/270 Nedelja, dne 14. 4. 1163 Polenovka (Bakalar) s polento 220/320 Kurja obara z ajdovimi žganci 170/270 Ribji brodet s polento 220/320 Ponedeljek, dne 15. 4. 1963 Polnjena telečja pr^a s prilogo 180/280 Telečja obara z žličnikl 120/200 Corbast fižol z rebrcami 180/280 Torek, dne 16. 4. 1963 Prekajeno s kislo repo in fižolom 180/280 Goveji file z gobami in prilogo 240/340 Štajerska kisla juha s prilogo 120/200 EVROPA CELJE Sreda, dne 17. 4. 1963 Tržaški vampi s parmezanom in slanim krompirjem 120/200 Kuhani sirovi štruklji 120/200 Džuveč s svinjskim mesom 220/320 Četrtek, dne 18. 4. 1963 Štefani rezine s prilogo 180/280 Piščancev drob v obari s prilogo 170/270 Pekljan goveji jezik s prilogo 180/280 Petek, dne 19. 4. 1M3 Tržaška rižota 140/240 Sirove palačinke 140 Idrijski žlikrofi 140 Cenjene goste obveščamo, da imamo vsak dan na zalogi žive postrvi In krape Iz akvarija po želji. Razen prednjega še priporočamo kvalitetne dopoldanske malice po 95 din med 8.30 in 10. uro. Prepričajte se o naši kvalitetni ku- hinji in brezhibni postrežbi ter o naših nizkih cenah in zadovoljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje _ MUČNA obletnica BiJo je pred dvaindvajsetimi le- ti. Pomlad je biJa lepša in toplej- ša, toda vesedili so se je le otroci, tisti najmanjši, ki niso razumeli dogodkiGV . .. Že nekaj ur prej preden se je Ribentrcpp spomnil, da bi izročil jugoslovanskemu predstavniiku vojno napoved, so nemška letala 6. aprila 1941. leta strmoglavila ubijaisKe bcmbe na Beograd. Obrambna >^sila« neljud&ke vla- davine se je sesula. General Si- movič, ki je igral na dvojno kar- to, ni mogel rešiti položaja. Saj tudi ni bil več v državi. Z nekaj visokimi oficirji, vlado in kraljem se je umaknil na varno. Naši kraji so bili prvi, ki so culi zlovešče brnenje »štuk«, tan- kov in motorizirane kolone. Hit- ler se je širokoustil. Napad na Jugoslavijo in Grčijo je bil ma- never za resnejše naloge. Mi:slil je Sovjetsko zvezo. Pa niso bili vsi pctriti in vzne- mirjeni v naši domovini. Nemšku- tarji, petokolonašd in fašisti vseh nians so posuli hitlerjevo solda- tesko s cvetjem z naših polj in vrtov. Ban Natlačen, ki se je ponižno prišel pogajat v Celje, da bi usta- novil kvislinško Slovenijo po vzo- ru Paveliča na Hrvatskem, se je z dolgim ncsom vmdl v Ljublja- no in iskal več sreče in vsaj ko- šček plena za izdajo — Ljubljan- sko provinco ped zaščito italijan- ske krone. Hitler, ki je prišel po nekaj dneh v Maribor in se sprehodil čez most tudd na desni breg Dra- ve je zapovedal: »Macht mir Untea-steiermark Deutsch!^< To je bil znak, ki so ga priča- kovali bestialni izrodki človeštva, rejeni na prsih naših narodov. Poromajmo v duhu za dvaindvaj- set let nazaj v Celje. Hitler, ki je rotil veliko Nem- čijo in jo bodril k štednji, je imel še vedno toliko denarja, da je čez ncč zbrisal zunanje znake sloven- stva in jugoislovanstva. Ulice &o dobile nemška imena, kraji, vasi, rake, gore, in zaselki prav tako. Sam Himmler se je prišel »pic- slovit« v kapucinsM samostan od deportiran cev in se delal galant- nega, češ z vami se ločujemo v miru. Kulturni spomeniki so morali izginiiiti. Slovenski nainodni dom je bil oropan svoje značilne fasade (žail je še danes tak). Na današ- Pa ne le tako. Vznikle so par- zanske četice in junaško jurišale na sovražnika. Začel se je krvav, brezkompromisen boj. Nekje v Ziahodni Nemčiji izha- ja časopis namenjen Svabom iz jugovzhodne Evrope. V njem je rubrika s celjsikim grbom in sil- hueto »-Deutsches Hausa« z napi- som: Kreis Cilli. Tu blatijo naše žrtve in prisegajo, da se bodo še vmiU ... Mi pa včasih ravnamo tako, ka- kor da smo že pozabili. C k. Najprej so Nemci sneli s pravoslavne cerkve v Celju bakreno streho, ki je bila dragocena surovina za oboroževalno industrijo, pozneje pa so porušili celo cer kev, ki je bila okras našemu mestu.' To dokumentarno fotografijo nam je odstopil tovariš Janko Zorko iz Celja. Rdeča luč ZA SUPERSPEKTAKLE? Italijanska filmska družba ►►Ti- tanus« se je odločila, (verjetno bodo njej sledile tudi ostale), da bo prenehala s snemanji filmskih superspektaklov. Zadnjih nekaj let je tovrstna filmska proizvod- nja izredno lepo cvetela. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo v poplavi, pretežno «zgodo- vinskih« superspektaklov tudi ne- kaj umetniško kvalitetnih filmov. (Sladko življenje, Fellini osem in pol.) Za ta korak se je »-Titanus-« od- ločil, ker se snemanje takih fil- mov že v bližnji bodočnosti ne bo več splačalo; celo znatne izgube bi imeli z njimi. Vsekakor pa ne gre prezreti tudi dejstva, da ita- lijanske banke — te pravzaprav s svojimi krediti filmskim druž- bam omogočajo proizvodnjo vseh filmov — v zadnjem času »zapi- rajo denarnice-« in ne žele več vlagati milijarde lir v »■nerenta- bilne-« posle. Ubogi Steve Reves! -pk ZANESLJIV ZNAK??? Stari nemški kancler Konrad Adenauer je izdal nalog, da se njegovo privatno pohištvo pre- seli iz kanclerske palače v Bonnu v njegovo privatno vilo v Rohn- dorf. »Die Welt«, ki to vest ob- jav^lja, trdi, da je to zanesljiv znak, da se stari Konrad zares mislli povleči iz političnega živ- ljenja. MITOLOŠKI PRIZORI IZ ŠEMPETRA Ljubezen ki je premogala smrt Alkesta, hčerka ali sestra kralja Pelija iz Jolka v grški Tesaliji, se je poročila z Admetom, kraljem v Ferah. Še mlad bi moral umreti. Po posredovanju samega boga Apo- lona, bi mu sojenice (Moire) podaljšale življenje, če bi kdo namesto njega umrl. Čeprav zelo priljubljen vladar, se le ni našel nihče, ki bi to storil, tudi starši ne, četudi jim je bila smrt že blizu. Še v cvetu mladosti se je žrtvovala nje- gova žena. Podzemeljski bogovi so sicer njeno žrtev spre- jeli, jih je pa tako ganila, da so Alkesto poslali nazaj na zemljo k ljubljenemu možu. Evripid je svoji »Alkestis« oblikoval mit tako, da je največji junak Heraklej odvzel Alkesto bogu smrti Thana- tosu in jo pripeljal nazaj na zemljo. Prav ta trenutek je umetnik prikazal na našem reliefu. Zelo pogosto ga srečamo na freskah, sarkofagih ali nagrobnikih, saj odraža človekovo bojazen pred smrtjo. Relief zapira sprednjo stran grobne skrinje v grobnici yišjega celejanskega komunalnega uradnika (edila) Vindo- nija. Spomenik je postavil, kakor beremo na napisu, svoji najzveztejši ženi Juliji, ki je umrla stara komaj 50 let. Zakon je bil torej srečen, zato se ne čudimo, če bi želel preživeli mož deliti srečo z mitološkim Admetom, ki so mu bogovi vrnili zvesto ženo ... Heraklej pelje Alkesto iz podzemlja v novo življenje. Nov kult V ZDA Vpliv in priljubljenost lani umrle Marilvn Monroe je bili večji kot bi predpostavljali še v njenem življenju. V Ameriki je vrsta spominskih klubov, ki obožujejo to zvezdo. Mnogi sli- karji, med njiimi tudi britanski, se poslužujejo Marilvn kot sim- bola lepote našega stoletja. Niič čudnega ni, če se nekateri med temi umetniki poslužujejo celo mistifikacijskega stila, jo U'po- dablj^ajo kot bitje, okoli kate- rega se je »iljubi bog« posebej zavzel pri ustvarjanju???. ... Spomnimo se znaneg^a spora z ameriškim teologom, ki je Monrojevi svojčas očital, češ da ie njena pojava pregrešna... Ona pa mu je odgovorila navi- dezno naivno, češ, ali niso vsi ljudje ustvarjeni po božji volji. Marilvn Monroe je prišla tudi v poezijo. Med pesniki, ki jo opevajo, sta tudi Edwin Morgan in Norman Rosten. ki je eden od dedičev igralkinega premoženja in vzgojitelj njene 16-letne hčer- ke Patricije. In končno, v Hollywoo'du sne- majo dva spominska filma o Monrojevi. njem Šlandrovem trgu je stala pravoslavna cerkev, ki je ob eks- plozijah dinamita v nekaj dneh izginila. Vedno huje in huje so pritiska- li nacisti in hiteli izpolnjevati Hit- lerjev ukaz. do kcmiolcev okrvav- ljeni in zaliti s solzami nesrečnih ljudi. Bizeljsko, Brežice, Krško polje, Šentjanž... Deportacije, preseljevanje, ropanje... Po uli- cah mesta pa so korakali Sieg- friedcvi potomci in prepevali, žvižgali in jodlali.. .Korakali so v »pisker« in streljali talce. Tako je bilo pred dvaindvajse- timi leti.. . El Alamein (PO »NAŠI SODOBNOSTI«) Pred 20 leti je zmaga pri Volgogradu ustavila oduren pohod za- sužnjevalcev. Pri El Alameinu pa so bili okrepljeni upi človeštva In se zdi kot napoved te zmage. Danes sta Volgograd in El Alamein že prešli v našo zavest in niso le občutek veselja zaradi zmage. Vrh libijskega griča čepi ber- ^ berska trdnjava iz klesanega ^ kamna. Siva pa čokata se zdi tu- s ja na rožnatem ozadju poznega ^ popoldneva. Daleč naokoli so razmetana trupla peščenih sipin kot mrtve ribe. O' Pnšičava je siromašna mati. Za- to se sramuje vsake nežnosti. Kogar sprejme, temu postreže z dobrotami, ki so dragocene kot darila siromakov. Tu se vsakdo počuti mogočnega, ker je svet, ki ga je prinesel s seboj, boilj raz- giban, premožnejši in namenjen veiliikemu številu ljudi. Tukaj pa je vsakdo sam. Primerjave so mogoče le s samim seboj in s spomini. Ko te na jutranji straži zmra- zi, se do vratu zakoplješ v topel pesek, ki je voljan kot ženska nedra. 'Nebo je visoko in popacano z zvezdami pa je lahiko sanjati. Ko postane misel siromašna in pusta, zlahka najdeš hrano za domišljijo. Dovolj je že pogled na razbrzdano geometrijo podolb, ki so jih stkale poti črnih hro- ščev v prhki pesek. Tudi čas ni zaporedje dogod- kov, ampak trajanje, ki ga ne kaže drobiti na obdobja. Tako sta le misel pa sonce, ki ima barvo kamna, mera za odtekanje časa. Mi smo na E1 Alameinu! Stara bojišča zbujajo konfek- cijske misli o pomembnosti. Ona sama pa životarijo od pomena, ki .so nam ga vtisnili! v zavest časopisni nasilovi, ki so jim bili nekoč namenjeni. Seveda, danes zavijajo na trgu v ta pčipir sola- to. Zaman upor starih veteranov, ki ibrskajo med pisano šaro spo- minov. Nočem žaliti! Toda, kar je bilo včeraj veliko, se zdi da- nes mnogo manjše. In? Gogoljev Hlestakov vpije po vogalih: »Potrebno je storiti kaj vzvišenega.« Na El Alameinu pa zbirajo staro železo. Kaj pa preluknjane čelade ob poti? Njihovi lastniki so na dqpustu v Aleksandriji preveč pili pa za- hajali v »Kitt cat« pa »Hollv- wood night club«, čeprav sta še danes opremljena z napisi »pre- povedano za vojake«. Njihove betice so se jim zdele prekleto pomembne. Pa so le prišli na El Alamein. Menda so izterjavali posojene cigarete, pisali pisma, pripovedo- vali ljubezenske štorije in upali. Prosim, oprostite! Toda spogle- dovanje z ujedljivostjo se spre- vrže v robatost. Sentimentalnost, ki se je prenapela, mora zato da ubeži smešnosti, za okope ironi- je. Obakrat pa ostane slab okus v ustih, ki se ga sam najbolj za- vedam. Mi smo na E1 Alameinu! Trtpiko belo sonce se še vedno pomika čez lok, ki je napet med ločnicami obzorja. Ko pride na konec poti, bo iztisnilo iz pokra- jine vso lepoto in čutnost v krat- kem presledku rumenordeče zar- je, ki pade kot utež v črnino noči. El Alameina, o katerem smo slišali, o katerem smo mi- slili, katerega smo hoteli obiska- li, pa ni. Naš jeep ibrni, kot bi bil prva živa stvar, ki je bila kdaj koli tukaj. Kajti tudi stroji živijo, dokler ima njihovo vrtenje ne- kakšen smisel. Dotlej so podalj- šek človeškega življenja in ves čas pričajo, da življenje teče, da se nekaj dogaja in da ima to po- men. Tukaj pa le veter orje usločene brazde v pesek, tja... do konca razgleda. Železne raz- bitine pa samevajo kot brezimni grobovi nekoč razumno sestav- ljenih delov in njihovega name- na. E 1 A 1 a m e i n a ni! Ker so bojišča le prostor. Ljudje pa umirajo v času. Takrat, ko se zavemo, da je zaman vsaiko upanje. JOŽE PIANO MAJHEN RIBIC — VELIK PLEN Šestnajstletni Mirko Benček iz Pitomače že dolgo časa lovi ribe. Nedavno se mu je nasmehnila sreča, ki redkokdaj obišče br- kate ribiče. Ujel je soma, ki je tehtal 55 kilogramov. ČEVLJI 'NA VENTILATOR Čevljar Anthony Farnelli iz Dallasa v Teksasu je patentiral svoj nov izum. Izdelal je čevlje, ki imajo v i>eti baterijski venti- lator za hlajenje pod$>latov. Cena ni znana. Kratke od vsepovsod • kratke od vsepovsod • kratke od vsepovsod VOJVODA SE PUNTA Vojvoda od Benaforta se je pri- tožil, ker je angleška državna že- leznica, se pravi direkcija, skleni- la ukiniti postaj i co na njegovem posestvu. To je bil ekonomsld sklep, kajti zadnji potniki so tu vstopali pred leti. Vojvoda pa se sklicuje na po- godbo, ki jo je praded sklenil z tedanjimi lastniki in graditelji proge, da bo postaja na njego- vem posestvu dokler bo železnica obstajala. Zato lastniki niso pla- čali odškodnine za zemljo. Nerod- no je le to, da zdaj toženci niso več privatni lastniki železnice, temveč država. SAGANOVA GOST JEVTUŠENKA Francoska pisateljica Fran- coise Saganova bo v kratkem od- potovala v Moskvo na dvoteden- ske počitnice. Povabil jo je znani sovjetski pesnik mladega vala Jevgenij Jevtušenko. LABOD JE ZBIL LETALO .Mesrečo, ki je povzročila- ka- tastrofalen padec potniškeiga le- tala v Marvlandu, je p>o ugoto- vtitvah preiskovalne koanisije povzročil labod, ki se je zaletel v letalo in mu poškodoval kr- milno krilce. SPLITCANI SO REVOLTIRANI ZARADI PALM Vsaiko mesto ima svoj razpo- znavni znak. Split jih ima tc- liiko, toda palme na obali maršala Tita vzdolž Dioklecianove palače in vzdolž »cile rive« so med glavnimi. Ni posnetka Splita brez teh palm, vsak fotoamater jih lovi v objektiv. Toda v tej zimi so bile palme podvržene mrazu, kakršnega taka drevesa ne prenesejo več. 98 palm, ste vedeli, da jih je toliko, je uni- čenih. Splitčani se razburjajo zaradi palm bolj kot zaradi »Hajduka« in kažejo s prsti na upravo javnih nasadov, češ, da ni poskrbela za zaščito. Palme na splitski rivi so bile zasajene leta 1925. Prej so tam rastle murve. Inženir Dorič, ki vodi Upravo za parke se brani, da je tako velike palme bilo ne- mogoče zaščititi. Zaenkrat j>alme še ne bodo posekali, ker je - uprava stopila v stik z inštituti I in strokovnjaki po svetu, tre- , nutno pa posikušajo s klasičnim ' »zdravljenjem«, z gnojenjem. Ce pa bodo palme kljub temu odmrle, potem jih bo treba za- menjati z novimi. V tem primer« ni dvoma, da bodo mnogi Split- čani žrtvovali po katero svojo palmo iz vrtov za javni nasad. Kajti riva brez palm — na to td mogoče niti pomisliti. REKORDERKA MED KRAVAMI... Liska Slavoljuba Mitrovioa i* Grblja je v svojih desetih letik dala življenje petnajstim teliS- kom. Šestkrat je namreč povrgl« dvojčke. Krava je težka 580 ki- logramov. Skokica nevesta mlada išče svo- jega ženina. Kdo ve, če ga bo našla, kajti v času žabjega lova smo, in je morda končal kje v ponvi razgrete mastL Kvak, kvak ... dober teki Tisoč din nagrade bomo nakazaM ^' stemu, ti nam bo k sliki poslal mtij4*' koTitejši podpis.