šiev. 12 Cena 15 (Kn PTUJ, 25. marca 1960 Letnik XIII f^ružbena prehrana - vprašanfe standarda Skrb za družbeno prehrano * Enolončnice pri- pravlja ifeč kuhinj *r Tudi kosila po ugodni ceni * Čim boijša hrana, toliko več odjemalcev * De- lavci priznavajo prednost toplih obrokov pred dru- gimi prigrizki * Kcfpaciteta' kuhmj premajhna v soDolo, one m. marca t. 1. dopoldne bo razpravljal razšir- jeni plenum SZDL v Ptuju o tu- rizmu, gostinstvu in družbeni prehrani v ptujski občini. Na plenumu bodo slišali na- vzoči ugotovitve o dosedanjem delu kuhinj, kjer pripravljajo za delavce enolončnice in kosila, o kvaliteti te hrane, o mnenju delavcev glede družbene pre- hrane, patudi več predlogov za bodoče postopno razširjanje in izboljševanje družbene prehrane. B Enolončnico pripravljajo se- daj v delavski kuhinji železni- ških delavnic, v Zadružni gostil- ni, v gostilni »Korošec«, v Mle- karni v Ptuju, enolončnice in obede v kuhinji »Volnenke«, Majšperk, samo obede pa v ku- hinji Zdravstvenega doma v Ptuju. Enolončnico in obede so pripravljali tudi v pekarskem podjetju »Vinko Reš« v Ptuju, so pa prvo kmalu, drug«- pa ta mesec opustili glede na pre- majhno število abonentov. V kuhinji železniških delav- nic jemlje enolončnice od 110 delavcev 60 delavcev. Prvo je pričelo v Ptuju s pripravo eno- lončnice Pekarsko podjetje »Vinko Reš« v Ptuju. Pri njem so jemali nekaj časa hrano tudi za železniške delavce. Aprila lani so ustanovili pri železniških delavnicah svojo kuhinjo. V vseh ostalih kuhinjah imajo kuharice, železničarjem pa kuha Konrad Vilčnik. ■ V Zadružni gostilni Ptuj pripravijo dnevno do 90 eno- lončnic za koIekti\'e v »Delti«, »Pletami«, »Perutnini« in v »Kmetijsko-strojni postaji Ptuj«. Pc hrano prihajajo izmenoma iz koJektivov s posebnimi posoda- mi, da se hrana med prenaša- njem ne ohladi. V gostilni »Ko- rošec« pripravljajo dnevno okrog 30 enolončnic za člane kolektiva »Slovenskih goric«. V kuhinji »Mlekarne« Ptuj pripravijo dnevno do 130 obrokov, odkar jemlje tam enolončnico tudi To- varna avtoopreme Ptuj. V ku- hinji Zdravstvenega doma pri- pravljajo dnevno kosilo za 50 članov kolektiva in njihove otroke. Tam obedujejo zlasti zdravniki in uslužbenci, ki osta- nejo tudi popoldne v službi in nimajo časa za pripravljanje kosila doma. Enolončnice §o pri- pravljali vse do časa, ko so se odločili za kosilo. Enolončnico in kosilo pripravljajo tudi v kuhinji »Vclnenke« v Majšperku in jo vzame dnevno 70—85 ljudi, obeduje pa jih okrog 30. Enolončnica stane povsod v Ptuju po 40—60 din, kosilo pa v Zdravstvenem domu 120 din. V Majšperku stane enolončnica delavca celo 30 din, kosilo pa 85 din, če plača vnaprej, sicer pa 100 din. Kdor plačuje lončnico sproti, plača 40 din, če pa vna- prej, ga stane, kot rečeno, le 30 din. Kjer prispeva sindikalna organizacija ali podjetje 20 din za obrok, plačajo delavci le 40 din, kar ne predstavlja tudi za njihove dohodke posebne obre- menitve. ■ Pri »Delti« Ptuj so se Sonja Šegula iz Dcaženc, Ivan Poplat- nik iz Cvetkovc in Vida Petek iz Zlat&ličja o enolončnici ugodno izrazili. Prihajajo v službo zgo- daj in od daleč in so imeli prej le hladno južino. Sedaj jim topla mnogo bolj odgovarja. Enako se je izrazila tudi Marica Kami- čar iz Središča "(»Delta«, Anica Kopše iz Moškanjc ter Mlakar Franc iz Lancove vasi (»Sloven- ske gorice«), Fuks Franc iz Pod- lož ter Petek Martin iz Zamušan (»Mlekarna«), ki jemljejo topel obrok. Seveda se enolončnica sprva ni tako obnesla kot sedaj, ko upoštevajo upravn odbori in ku- harice, v kolikor je le mogoče, želje in predloge odjemalcev. Kuharice Cvetka Potočnik, Ka- tica Pernek, Tončka Vimer in Zora Spoljar ugotavljajo, da je ob dnevih, ko je kaj boljšega, več odjemalcev kot sicer, ko jc kaj takega, kar mnogi dnevno doma jedo. Trudijo se pač vse, da bi bil jedilnik čim pestrejši. Sedaj je najtežje kuhati, ko ni glede na letni čas vsega na iz- biro, bo pa boljše in lažje, ko bo zopet nov pridelek v njihovih skladiščih. ■ Vsi, ki pripravljajo hrano -za delavce, delavci sami in ljud- je iz podjetij, ki se v Ptuju in Majšperku bavijo s problemom družbene prehrane, so prepriča- ni, da bo sčasoma vedno večji krog delavcev, ki bodo dali to- plim obrokcm prednost pred ostalimi oblikami malice v pod- jetju in da bo potem tudi mo- rala biti povečana kapaciteta kuhinj, ki pripravljajo to hrano. Sedanja kapacit. navedenih kuhinj, zlasti pa onih v gostiščih, ne za- došča za kuhanje enolončnic in kosil za abonente, zlasti, če bi hotelo topel obrok več delavcev. Stanovanjske skupnosti bodo tako prej ali slej mislile na nove ali razširjene kuhinje, ki bodo lahko pripravljale več enolonč- nic in več kosil in bodo lahko zadovoljile vse potrebe kraja. ■ Nad pripravo hrane za de- lavce in nad kuhinjami družbene prehrane bdi sanitarna inšpekci- ja, ki ne dopušča, da bi obtičal začetek delavske prehrane po podjetjih nad nepotrebnimi te- žavami in ovirami in sproti od- klanjajo povsod vse, kar bi utegnilo slabo vplivati na kalo- ričnost same hrane in okolje njene priprave. V jedilnici Vflekairne v Ptuju v času južine Giasilo Socirjtistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okrcja \ l/ilaja »Ptujsk; tednik« iavod » samo-tojnim finansiranjem ^ Direktor Ivan Kranjčič i Odgovorni urednik \nton Bauman J Uredništo in uprava Ktuj, Lackova 8 \ Telefon 156, čekovni račun pn Kom-inalni banki Maribcir ' podružnici Ptuj, štov 604-708-3-206 i Ro^kopisov ne vračamo ^ Tiska Mariborska tiskarna Maribor J Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo ' 1250 din : Dr. Potrč govoril v V \mm\ti v nedeljo, 20. marca t. 1. dopol- dne je bilo v Vitomarcih v Pro- svetnem domu zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število ljudi. Vsi niso mogli niti v dvorano, ker je bila prepclna. Zborovanje je sklicala krajevna organiza- cija SZDL ter nanj povabila tov. dr. Jožeta Potrča ter predstav- : nike občinskih forumov: sekre- ' tarja ObK ZKS tov. Vogrinca in 1 predsednika ObO SZDL tov. Kranjčiča, '' Tov. dr. Potrč je v svojem s govoru, ki so ga vsi navzoči zelo ] pozorno poslušali, med drugim ( omenil, da prav ta čas mineva i dvajset let, kar je zadnjič delal \ in živel kot zdravnik na področju Slovenskih goric in da ga to na- vaja k primerjanju stanja, ka- kršno je bilo pred dvajsetimi leti in kakršno je danes. Spre- membe so glo-boke in to pred- vsem na najbolj občutljivem področju: na področju odnosa do človeka in skrbi za človeka. S tem v zvezi jc govoril tudi o mo- rali, o stališču buržoazne ideo- logije do morale in o socialistični morali, ki je človeku mnogo bliže: to pa je rezultat njegovega lastnega boja. Tov. dr. Potrč je govoril tudi C.' zunanjepolitičnih vprašanjih, o vlogi Jugoslavije v svetu, nato pa še o notranjih problemih. Slednjič je odgovarjal na števil- na vprašanja, prisotnih o najraz- ličnejših vprašanjih, ki zanimajo delovne ljudi: o nacionalizaciji, lastninskih odnosih, o sodelova- nju kmetovalcev s kmetijskim! zadrugami, o skrbi za stare in onemogle, o zdravstvenem zava- rovanju kmetijskih proizvajal- cev itd. Navzoči so zelo disciplinirano sodelovali na zborovanju ter vsi vztrajali do konca, čeprav je trajalo zborovanje od 8. do 12. ure. Nedvomno je tak potek zborovanja uspeh kultumo-pro- svetnega dela na vitomarškem področju. Ljudje ločijo bistveno od manj važnega in zelo kultur- no nastopajo. Tudi to je lep uspeh. Dr. Jože Potrč Problemi turizma v ptujski Tri turistična društva * Ljudski vrt vabi * Za- < v* • nimiva okolica Ptuja * FiliTtanje haloške in slo- OnCIfll venskooonške traatve Valili Na območju ptujske občine de- lujejo bolj ali manj uspešno 3 tu- ristična društva: Ptuj, Gomila in Bori. Medtem ko sta prvi dve dru- štvi agilni ter uspešno delujeta, nima Turistično društvo Bor] ta- kih uspehov, čeprav je tam va- žen turistični objekt. Društvo bi moralo pokazati večjo delavnost, narediti večjo propagando za leto- višče. urediti kopališče ob Dravi ter organizirati več izletov v Ha- loze. Najvažnejša nalocja. ki čaka v bližnji bodočnosti ObLO Ptuj in Turistično-olepševalno društvo ^tuj je graditev novega hotela, za l>ne bi presenetil« ilnano je. da v Moskvi zelo paz- jivo in celo zelo prizanesljive ;premljaio fr^nco^ko politiko v \friki. Zato bi se lahko zgodilo, da bi Hniščev ugodno vplival na francosko stališče do razorožitve in do pred nedavnim skovanega francosko-zahodnonemškžga za- vezništva. Nobenega dvoma ni, da bo sovjetski gost načel ne- varnost pred nemškim militariz- mom in pred neonacizmom. Zato diplomatski krogi ugo- tavljajo, da sta nedavni obisk britanskega ministrskega pred- sednika Macmillana Parizu (šlo je v bistvu samo za »kratek kle- pet« čez nedeljo) ter Adenauer- jev obisk v Washingtonu tesno povezana s predvidenimi sovjet- sko-francoskimi razgovori. An- glija se zavzema za razorožitev in za sodelovanje z Vzhodom in bi torej pri vsej zadevi ne imela kaj »izgubiti«. Zato pa se v Bon- nu boje, da jih ne bi pariški raz- govori še bolj osamili v zahod- nem svetu. Prizadevanja kanc- lerja Adenauerja proti razoro- žitvi in proti sporazumom z Vzhodom ter želje militarističnih progov, da bi Nemčija spet po- stala vojaška velesila, niso večini Atlantskih zaveznikov prav nič všeč. Afriška policija je v zadnjih dneh streljala na goloroke de- monstrante v želji, da bi jih pre- plašila in razgnala. Tako je skupno ubila 71 ljudi, največji pokol pa je priredila v mestu Sharpvillu, kjer je padlo 51 oseb. Črnsko prebivalstvo samo na mi- ren način protestira proti rasi- stičnim ukrepom, ki so iz dneva v dna vse hujši. Odmev nad krvavim obračunavanjem je v svetu izredno močan. Kaže, da bodo azijsko-afriške dežele za- htevale izredno sejo Varnostnega sveta. Sam problem rasizma v Južni Afriki je pred Združenimi narodi že od leta 1952. Občinski lnids;ki odbor bo zopet zasedal Prihodnji teden bosta v Ptuju zopet zasedala oba zbora Občin- skega ljudskega odbora Ptuj. Tokrat bo na dnevnem redu proračun Občinskega ljudskega odbora Ptuj za 1960. leto, pred- log odloka o organizaciji uprav- nih organov in o sistematizaciji ielovnih mest občine ter nekaj važnejših gospodarskih in uprav- nih zadev ptujske občine. Odbornikom in povabljenim ^.redstavnikom bodo poslana abila in sejni material. STRAN I PTUJSKI TEDNIK PTUJ, EVNE 25. MARCA predsednikov krajevnih odborov in predsednikov krajevnih odborov S^DL Na nedavnem posvetovanju predsednikov krajevnih odbo- rov in predsednikov krajevnih odborov Socialistične zveze de- lovnega ljudstva s področja ob- čine Ormož so se navzoči po ob- širnem obravnavanju zadevnih vprašanj zedinili za razne pred- loge, ki bi jih naj občinski ljud- ski odbor na svojih prihodnjih zasedanjih uzakonil. Tako je bil sprejet predlog, da se ustanovi glede na kritično stanje dravske- ga obrežja v Obrežu Vodna skupnost za Dravo na omenje- nem področju, v Ormožu pa glede na potrebno gradnjo vo- dovoda posebna vodovodna skupnost za gradnjo vodovoda v Ormožu. Za področje Save bi naj ustanovili melioracijsko skupnost, prav tako pa tudi za področje Lešnice. Na pod- ročju teh vasi nastaja vsako leto velika škoda zaradi poplavljanja Lešnice na travnikih, ker se na poplavljeni travi okuži živina z metiljem. Spremembe v delu krajevnih odborov Predsedniki krajevnih odbo- rov in predsedniki odborov SZDL so se na tem posvetovanju tudi zedinili v predlogu, naj se od- prejo za vsak krajevni odbor akreditivi, na katerih bi se naj v bodoče zbirala sredstva kra- jevnih odborov, ki jih imajo iz krajevnega samoprispevka in iz občinske dotacije za svoje po- trebe. Krajevni odbori bi naj bili v bodoče bolj samostojni v svojem delu, da bi laže več sto- rili za razvoj gosix»darstva, po- sebej pa še kmetijstva na svojih področjih. V ta namen bi bilo potrebno tudi spremeniti občin- ski statut ter ga prilagoditi no- vim stanovanjskim skupnostim. Po tem predlogu bi naj vpla- čali kot krajevni samoprispevek vsi zavezanci katastrskega do- hodka 1—2 »/o kat. dohodka — to samo v denarju, razen tega pa bi opravili vsi za delo sposobni družinski člani po en delovni dan ali to nadomestili s 500 din. Osebe v delovnem razmerju bi prispevale v sklad krajevnega samoprispevka znesek v raz- merju z dohodki, in sicer bi pla- čali zaposleni, ki zaslužijo do 15.000 din mesečno 2 "/o in oni z dohodki nad 15.000 mesečno 3 "/o enomesečnih dohodkov. ,Lastniki vprege bi bili še ob- ve,zani na prevoze in sicer bi od- padlo na par konj 2 kub. m, na par volov 1 kub. m, na traktor ali tovornjak 20 kub. m ali 15.000 din na vozilo. Po predlogih tega posvetova- nja bi bilo potrebno sprejeti poseben odlok za krajevni samo- prispevek gospodarskih organi- zacij, ki prekomerno obremenju- jejo posamezne ceste. Tem bi naj naložili obveznost prevoza 20 kub. m materiala. Po predhodnem preračunava- nju bi se zbralo na omenjeni način v sklade krajevnih samo- prispevkov okrog 16 milijonov dinarjev, kar bi v krajevnem go- spodarstvu marsikje precej za- leglo. Na posvetovanju so se navzoči strinjali s potrebo, da se skličejo zbori volivcev in da se jim po- jasnijo potrebe in možnosti zbi- ranja sredstev za krajevne po- trebe s pomočjo krajevnega samoprispevka. Avto-moto društvo Ptuj pridno usposablja vozače motornih vozil Od novembra 1S59 do marca 1980 je bilo pri Avtomoto društvo več tečajev za mopediste. Nad 300 mopedistov se je prijavilo v tečaj, ga obisko^valo in se sezna- nilo s cestnimi znaki in promet- nimi predpisi, ki veljajo za naš cestni promet. Tečaje so obisko- vali večinoma odrasli moški in ženske, lastniki mopedov. Med njimi je bil tudi 84-letni Miha Kramberger iz Kogoznice. Dne 16. marca t. 1. je začel 2- mesečni teoretični pouk za vo- zače lastnih vo:ril, ki tudi prak- tično vadijo in vozijo z njimi in jim je manjkala teoretična pod- laga. V četrtek, 24. marca t. 1. je končal tečaj za 1. skupino stare- šinskega kadra JLA, ki se je želela usposobiti za vozače mo- tornih vozil. Danes, v petek, 25. t. m. pa začne tečaj za novo skupino starešinskega kadra JLA, ki se je prijavil za enak tečaj. Po končanem tečaju za pri- padnike .ILA pa bo zopet tečaj za civilne vozače motornih vozil, ki se jih je v prijavnem roku prin;lasilo za tečaj že nad 70. Prva leta je čakalo Avtomoto društvo na prijave za tečaje in vabilo na tečaje z raznimi raz- pisi, objavami in okrožnicami, .sedaj pa mu vse te skrbi od- padejo, ker se interesenti za tečaje sami priglašajo in pridejo na vrsto, kakor je društvu mo- goče, organizirati tečaje. IN 2. EGON ZOREČ Analiza zemlje in pravilno gnojenje Ce hočemo pravilno odmeriti gnojila za posamezne parcele, je nujno, popreje dati zemljo pre- iskati — kemijsko analizirati. Samo s pomočjo kemijske ana- lize namreč lahko ugotovimo, ali je zemlja kisla, lužnata a^i nev- tralna, ali ji primanjkuje apna ali dušika, kalija ali fosforja. Večji del naših tal je zelo siro- mašen na hranilnih snoveh, njiva pa da veliko večji pridelek, če je pravilno gnojena. Da bi torej pravilno gnojili, moramo pravočasno poznati zemljo, da bi lahko pravilno uporabili vrsto in količino gnojil. Vsakoletni pridelki jemljejo zemlji določene količine hranil- nih snovi. Sam hlevski gnoj teh količin ne nadomešča, ker ga je navadno premalo. Zato si poma- gamo z umetnimi gnojili. Za pravilno porabo le-teh pa je nuj- no potrebna predhodna analiza zemlje. Analizo zemlje izvršijo v po- sebnem laboratoriju kmetijski strokovnjaki. Potrebno pa je upoštevati, da bo analiza poka- zala pravo stanje zemlje na par- celi, če bomo pravilno vzeli vzorec. Na parceli, na kateri hočemo dati preiskati zemljo, ugotovimo najpreje razliko v zemljišču po barvi, sestavi in po rastlinah. Ce je zemlja na vsej površini par- cele povsem enaka, vzamemo povprečni vzorec s celotno po- vršine, sicer pa le s površine z enako zemljč. Vsekakor ne jem- ljemo vzorca zemlje bliže, kot ■ 5 m od roba parcele. Na površij enega hektarja zberemo vzor^ na 15 do 20 mestih, kjer izkop Ijemo z lopato do 20 cm globoi^ jamico, nato pa odrežemo s ste ne jamice 5 cm debel lis' zemlj. Le 3 cm širok pokončni izsek te ga lista vzamemo za vzorec, kaj pak iz vsake jamice. Te izsek zdrobimo in prst dobro posušj mo. vendar ne na soncu ali n peči. Vsak vzorec natančno ozna čimo, da jih ne bi, če jih imarni več, zamenjali, ter opremimo vprašalno polo in pošljemo naj bližjemu zavodu za anali2( zemlje. Najbolje je, če zberemo vzo. rec zemlje za analizo takoj p( žetvi, vsekakor pa storimo t( pred gnojenjem. Korist od ana. lize bomo imeli le, če smo vzoret res pravilno vzeli. Vprašaln? pole in posebne vrečice za zem- ljo lahko dobite pri Zavodu ze sadjarstvo v Mariboru. Elektrifikacija kolodvorske četrti Elektro Maribor-okolica, obrat Ptuj namerava v Ciril Metodovem in Gregorčičevem drevoredu ter v Masarykovi ulici v Ptuju na- peljati javno razsvetljavo, kjer je še ni in Je glede na nove stano- vanjske zgradbe in bližino želez- niške postaje nujno potrebna. Gostovai^je iz Novsfia Seda Kulturno propagandni center v Novem Sadu je poslal Občinske- mu ljudskemu odboru Ptuj po- rudbo za zabavno prireditev ju- lija ali avgusta 1960 na svoji turneji po Jugoslaviji z zabavno glasbo, baletom in humoristi, čla- ni srbskega narodnega gledališča in Radio stanice Novi Sad. Njihov propram zabavnega ve- čera obsega 18 nlasbenih. balet- nih in humorističnih točk. Za eno; prireditev zahteva center 70.000 dinarjev. Ima kompletno tehnično opremo za nastop na odru ali na, prostem. Pogodbe za gostovanj;, sk]epa do 1. aprila. Navedeni center bo organiziral obisk glasbenikov, baletnih ple- salcev in humoristov po večjih krajih Jugoslavije in se je zato obrnil na Občinske ljudske od- bore SloveniV zaradi prijav za sklenitev pogodb. Napredovanja del pri graditvi novega poslopja Zadružne hranilnice v Ptuju se najbolj veseli kolektiv te hiranilmice in posojilnice, ki se bo po končani graditvi pireselil iz sedanjih temnih, tesnih prosto- rov v nove svetle dn udobne pros tore Občini predložen osnu- tek vodovod^eaa reda Režijski odbor pri Zavodu za komunalno dejavnost v Ptuju je izdelal osnutek vodovodnega reda za Ptuj in ga je predložil Občin- skemu ljudskemu odboru Ptuj v potrditev. Osnutek vodovodnega reda za Ptuj vsebuje razne pravne, orga- niizacijske, sanitarne in varstvene pogoje za preskrbo prebivalstva v Ptuju s pitno vodo ter tudi do- loča, kdaij se voda ne sme upo- rabljati. 51 členov osnutka zajema uvodne in splošne določbe, do- ločbe gled^e javnega iztoka, spa- janja z vodovodno mrežo, glede števcev in vodarine, nadzorstva nad uporabo vode, upravno-ka- zercke določbe ter končne do- ločbe. 25 let gasilstva na Polenšaku Glede na številne požare, ki so pred kakšnimi 30 leti ogro- žali imovino na področju Polen- šaka, so tudi v tem kraju ta- krat začeli misliti na obrambo IH^d to nevarnostjo. 10. jun. 1934 so se zbrali nekateri ljudje v šoli na Polenšaku in ustanovili prostovoljno gasilsko društvo za enajst okoliških vasi. Mlado društvo je sprva razpolagalo le z ročno brizgalno, 1. 1939 pa je že nabavilo motorko, ki jo ima še sedaj. Potrebno orodje so ga- silci nabavljali postopoma, kljub temu da so se ves čas borili z raz- ličnimi težavami. Po osvoboditvi so 'si zgradili še gasilski dom, ki ne služi samo gasilcem, temveč tudi v prosvetne namene. V letu 1957 je razvilo društvo svoj prapor. Z vsakoletnim stro- kovnim izpopolnjevanjem je društvo usposobilo svoje člane za uspešen nastop ob požarnih nesrečah, z razvito preventivno službo pa v zadnjem času vedno bolj požarne nesreče že v naprej preprečuje. Društvo pripravlja proslavo za 25-letnico svojega obstoja, ki bo letos 1. maja. V ta namen pripravlja primeren spored, na proslavo pa okoliško prebival- ce že sedaj cpozarja. SEJA REPUBLIŠKEGA SVETA ZA ŠOLSTVO Zaključni Izpiti na srednjih šolah Ljublja,na, 24. marca. — Tukaj je bila včeraj pod vodstvom Vlad- ka Majhna seja republiškega sve- ta za šolstvo. Razen članov sveta so ji prisostvovali tudi ravnatelji gimnazij in strokovnih šol. Raz- pravljali so o razpisu in pogojih za vpis v gimnazije ter srednje in višje strokovne šole, o zaključnih izpitih na gimnazijah in drugih srednjih šolah, o štipendiranju, o ocenjevanju in napredovanju učen- cev, o delu Zavoda za napredek šolstva in Pedagoškega centra, imenovali nekaj predavateljev Višje tehnične šole v Mariboru ter govorili še o nekaterih drugih te- kočih problemih. IS je lani sprejel odloka o načinu razpisa In pogojih razpisa za vpis na gimnazijo ter srednjo in višje strokovne šole. Nekatere višje strokovne šole- so poslale spreminjevalne predloge, ker so pogoji za vpis na omenjene šole težji kot pogoji za vpis na fakultete, in to v glavnem za kandidate, ki nimajo srednje- šolske izobrazbe. Odlok bodo zato prila- godili odloku o pogojih vpisa na fakul- tete. V prve razrede gimnazij in strokovnih šol bodo odslej vpisovali na osnovi raz- pisa, šolski odbori pa bodo lahko spre- jeli še posebne razpise, če ne bodo mo- g|i izbrsti kandidatov. Sposobnosti kan- didatov in njihova nagnjenja bodo pre- izkusili v individualnem razqovoru ali z izpitom, ki bo zajemal snov popolne osnovne šole. Republiški svet je po priporočilu se- krelariata zveznega Sveta za prosveto že izdal navodila o zaključnih izpitih na gimnazijah, tehniških in drugih strokov- nih šolah. Na včerajšnji seji so sprejeli tudi podobna navodila za šole za odra- sle. Veljala bodo že letos. Zaključni iz- pi< bo sestavljen iz domače naloge, pi- smene* naloge ter ustnega izpita pred ko- misijo. Čas je zlato Zahodnonemški minister za de- lo je v svojem uradu uvedel knji- go s tem naslovom. V njo morajo vsi uslužbenci vpisati, če morajo slučajno med delovnim časom opraviti navadno človeško potre- bo. Minister je izdal strog ukaz vsem šefom, da skrbno nadzoru- jejo, če uslužbenci res natančno navedejo čas. ki so ga pri pri tem ufKjrabili. Analiza občnih zborov sindikalnih podrurnic v ponedeljek, 28. t. m. bo v Ormožu seja predsedstva Občin- Lunlne spremembe z \'remensko napovedjo za zadnjo četrtino marca 1960 Mlaj dne 27. marca t. 1. ob 8,37, spremenljivo vreme z dežjem. Priprave za krajevni praznik v Ivanfkovcih v Ivanjkovcih so v teku ob- sežne priprave na 7. krajevni praznik, ki bo letos 13. aprila. Na seji organizacij, ki priprav- ljajo program prazničnih pro- slav, ki je bila v soboto, 19. t. m., je bilo sklenjeno, da bodo sku- pen program izvajali člani Parti- zana, Svobode in učenci osnovne šole. skega sindikalnega sveta. Na programu je analiza občnih zborov sindikalnih podružnic ter razprava o pripravah na občni zbor Občinskega sindikalnega sveta. Prepovedano streljanje s karbidom Občinski ljudski odbor Ptuj je opozoril po tajništvu za šolstvo vse šole v občini na razširjeno streljanje s karbidom. Tako stre- ljajo večinoma šolski otroci, kar pa prepoveduje zakon o prekr- ških zoper javni red in mir. Šole so pozvane, naj opozorijo šolarje na vse nevarnosti v zvezi s streljanjem in na odgovornost staršev za tako početje otrok. Popis za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev v kratkem bo začel tudi Za- vod za socialno zavarovapje v Ptuju v sodelovanju z upravnimi organi Občinskega ljudskega od- bora Ptuj s popisom kmetijskih proizvajalcev. Ugotovitve popisa bodo služile za naložitev razvida zdravstveno zavarovanih kmetij- skih proizvajalcev, ki so zavaro- vani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizva- jalcev. Zavod za socialno zavarovanje v Ptuju in Občinski ljudski odbor Ptuj sta že pripravljena na ta popis 'n prejemata zanj še zadnja navodila. Kaj bodo videli obiskovalci razstave jedrsite energije RAZSTAV JI BO OD 23, AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA LETOS * DVA METRA VELIKA MAKETA REAKTORJA ^ PRESENEČENJA ZA MLADE OBISKOVALCE Organizatorji razstave jedrske energije^ ki bo bo od 23. avgusta do 2. septembra v Beogradu v okviru IV. mednarod- nega sejma tehnike, imajo predvsem namen, pokazati obisko- valcem, kaj smo pri nas doslej storili na polju jedrske ener- gije in kakšne so stvarne možnosti za njen nadaljnji razvoj. Razstava, ki bo v paviljonu 111. beograjskega sejma, bo obisko- valca postopoma in načrtno uva- jala v osnovna načela, v proiz- vodnjo in izkoriščanje jedrske energije. To bodo pokazali pa- noji s fotografijami, shemami, s teksti kot tudi z originalnimi napravami, katerih delovanje bo- do demonstrirali pred publiko. © Na pregleden način bodo pojasnili vse načine raziskova- nja in izkoriščanja glavne jedr- ske surovine — urana, kot tudi vsa ti.^ta območja v naši deželi, kjer so nahajališča te rude. Pa- noji in makete, na katerih bodo pokazali zgodovino odkritja ra- dioaktivnosti kot tudi bistvo te- ga naravnega pojava, z maketo reaktorja v »obratu« in še z ne- katerimi sredstvi, bodo osnova za razumevanje celotne razsta- ve. Obiskovalci se bodo lahko se- znanili s tehnologijo urana, gra- fita in drugih reaktorskih mate- rialov, videli pa bodo lahko tu- di maketo ciklotrona, akcelera- torja in separatorja izotopo\'. Naslednja skupina razstavljenih predmetov se bo nanašala na elektroniko. Tu bo več elektron- skih instrumentov m naprav. katere uporabljajo naši inštitu- ti. Eno izmed osrednjih mest na razstavi bo zavzela velika ma- keta reaktorja RA, visoka okcli 2 in pol metra. Maketa bo zgra- jena v preseku, tako da bo mo- goče videti tehnološke kanale, sistem kroženja vode, kontrolni sistem itd. Prav tako bodo po- drobno objasnili tudi proizvod- njo izotopov. Del razstavljenih predmetov bo prikazoval dosež- ke naših jedrskih inštitutov na področju jedrske kemije in bio- loških ved. Mladi obiskovalci se bodo lah- ko mudili na posebnem »terenu«, velikem 60 m', na katerem bodo lahko iskali skrite slabe radio- aktivne izvore. To bo vsekakor povečalo privlačnost te že takr zanimive razstave. (Pres-servis). na ptujskem živilskem trgu v sredo, 23. marca 1960 po vrtnina: krompir 20. če- bula 40 do 50, česen 100 do 120, rdeča pesa 30. solata endivija 120. korenček 40 do 50. peteršilj 50 do 60. luščen fižol 50. kislo zelje 50. radič 150 do 200, motovileč 200. por 50, regrat 200. hren 100, zelena 50, čebuljček 200, špinača 140 do 200. sadje in sadezi: jabolka 40 do 80, suhe slive 70. orehi 200 do 220, med 300. suho sadje 50. Žitarice in mlevski izdel- ki: ajdova kaša 100. pšenica 30, koruza 30. proso 40. koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, "koruz- na moka 40. prosena kaša 80. mleko in mlečni izdelki: mleko 30 do 35, smetana 160. sir 40 do 80. surovo maslo 500. perutnina in jajca: kokoši 400 do 600. piščanci 400—800. ^ica 12 do 13 din za kos. Vzadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Kolednik Ivan, Brezovec 72 — poškodba desne noge; Hrga Jože, Litmerk 16 — vsekal se je v ro- ko; Golob Neža, Rucmanci 45 — poškodba leve noge; Merčnik Stanko, Placar 14 — padel je v studenec, poškodba noge; Jam- brovič Zeljko, Središče 17 — po- pazil se je po telesu; Roškar Vlado, Gajevci 20 — pes ga je vgriznil v glavo; Metličar Ivan, Kungota 34 — nekdo ga je na- padel, poškodbe po glavi; Bra- j ček Jože, Derbetinci 45 — po- paril se je po telesu; Toš Vinko, ' Grabšinci 10 — poškodba noge; Furjan Ludvik, Babinec 52 — vsekal se je v nogo; Tetičkovič Ivan, Gruškovec 103 — padec, poškodba na roki; Vnuk Mar- tina, Preša 17 ^ padec, po- škodba noge; Kostanjevec Al- ■ bin, Ptuj, Muršičeva 13 — po- paril se je po nogi; Skok Mar- jan, Zg. Leskovec 10 — poškodbe na glavi in rokah; Stumberger Franc, Gruškovec 56 — padec, poškodba na glavi; Lazar Stan- ko, Goričak 11 — padec, po- škodba noge; Rakovec Terezija, 15 — padec, poškodba noge; Rep Alojz, Sakušak 19 — nekdo ga je udaril po glavi; Beloševič Drago, Doliči 26 — poškodoval se je na steklu; Roškar Vinko, Biš 53 — poškodba desne noge; Zajšek Ivanka, Vičava 15 — pa- dec, poškodba hrbtenice. ^pHVTJ, DNE 25.-\tAf^ČK.f9(k PTUJSKI TEDNIK STPAN 3 Aktivna mladina pri Veliki Nedelji Mladinsko organizacijo pri Veliki Nedelji štejemo med de- lavne organizacije Ljudske mla- dane. Ta organizacija si je ure- dila v Zadružnem domu lepo klubsko sobo in osnovala šahov- ski krožek. Ima tamburaški zbor ter se pripravlja na prireditev »Pokaži kaj znaš!«, kar pa ji ne povzroča večjih težav, ker ima že tozadevne izkušnje. Takšno prireditev je pripravila enkrat . že v lanskem letu, ki je lepo uspela. Poleg tega pa organiza- cija kaže veliko aktivnost med ostalimi organizacijami v kraju. K. Zadružni dom pri Veliki Nedelji PTUJ DELO ŠOLSKE ZADRUGE Na osemletni šoli »Ivana Spo- lenjaka« na Bregu smo lam usta- novili pionirsko šolsko zadrugo. Pionirji in mladinci so izvolili upravni odbor in brigadirje. Delo zadruge je že lansko leto poka- zalo vidne uspehe. Zadruga je dobila v obdelovanje njivo od KZ Tumišče. Dobila je tudi šolski vrt, na katerem je lani pridelo- vala zelenjavo, katero je prodala. Za dobljen denar je nsibavila no- vo orodje, razna semena, sodike in hlevski gnoj. Za letošnje leto ima zadruga v programu zasaditi okoli šole le- potično grmičevje, razno sadno drevje, maline in nekaj črnega ribeza. Na vrtu bo še vnaprej pridelovala zelenjavo in posadila rože in jagode. Na njivo, ki meri 30 arov bo posadila hibridno ko- ruzo. Zadruga ima v programu tudi razne poučne ekskurzije v bliž- nje pionirske zadruge. Za delo v zadrugi se zanimajo tudi mlajši cicibani in tudi starejši ljudje. Zadruga si prizadeva, da bi s svojim delom čimbolj iizipop>alnila svoj program in, da bi se že mla- dina izpopolnila in iizurila v delu na kmetijstvu. Pozdravljajo Vas pionirji šol- ske zadruge na osnovni šoli »Iva- na Spolenjaka«. FRIDAUER ALOJZ VIJL razred Združitev KZ Muretinci s KZ Moškajnci in Gorišnica je imela občni zbor 19 t. m. Pri- čel ga je Kolednik Janez, vodil pa delovni predsednik Belšak Franc. O delu zadruge v preteklem ob- dobju je poročal upravnik Horvat Peter, ki je izpodbujal člane k na- daljnjemu sodelovanju pri raznih delih pri zadrugi posebej letos, ko je v načrtu gradnja prosvetne dvo- rane za potrebe gasilcev, prosvet- nega društva in kmetijske zadru- ge. Na zboru je bila najboj pereča točka združitev zadruge Muretinci z zadrugami Moškanjci in Goriš- nica. Muretinčani so namreč mno- go vložili v zadrugo in ima.io se- daj občutek, da temu ne bodo več gospodarili. Dobiček iz preteklega leta so na- menili novogradnji. Na zboru so sklenili pripraviti več predavanj Za člane ter. če bo dovolj kandi- datk, tudi gospodinjski tečaj. SK Zadružniki iz Gorišnice in Gqevc so se zbrali v soboto, 19. marca 1960, k rednemu letnemu občnemu zboru svoje kmetijske zadruge v res polnem številu. Prišli so sko- raj vsi ( zadruga šteje 314 čla- nov!) ter so pozorno poslušaM poročila predsednika upravnega odbora, upravnika in knjigovodje, iz katerih izhaja, da je realizirala zadruga v lanskem letu nad 70 milijonov dinarjev in ustvarila nad milijon dinarjev čistega do- bička. Osnovna sredstva so se zo- pet povečala na nad 11 in pol mi- lijona dinarjev. Skrbno pripravljena in zgovor- na poročila so pohvalili tudi gost- je, ki so se zbora udeležili (tov. Vobič za OZZ Maribor in tov. §a- tej za ObLO Ptuj in drugi). Člani so na zboru največ raz- pravljali o združitvi zadruge z zadrugo Moškanjci in zadrugo Muretinci ter se zia združitev tudi v celoti odločili, vendar pod po- gojem, da bo ostal sedež nove zadruge v Gorišnici. SINDIKATI Težko delo sindikalne organiza- ci!e v Kidritevem V nedeljo, 20 marca 1960 do- poldne je imela letni občni zbor največja sindikalna organizacija v ptujski občini, sindikalna orga- nizacija Tovarne glinice in alumi- nija v Kidričevem. Udeležili so se ga: predsednik OLO Maribor Jože Tramšek, podpredsednik OLO .Ma- ribor Tine Lah, ljudska poslanca Jože Šegula m Janez Kostanjevec, direktor tovarne Franjo Gruenfeld in drugi gostje iz Ljubljane, Ma- ribo«ra. Slovenske Bistrice in Ptu- ja- Izvršni odbor organizacije se je na zbor dobro pripravil. Precej dela je imel samo z letnim poro- čilom. Vso problematiko organi- zacije, njeno delo in uspehe, po- bude in predkge je nanizal v številnih pog.avjih. Pcročilo obse- ga 66 strani in je bilo razmno- ženo ter razdeljeno že dolgo pred zborom 12. pododborom, delega- tom za zbcr in povabljenim go- stom. Tako je razgrnil izvršni od- ^r organizacije pred svojim članstvom in širšo javnostjo svo- je račune za minulo mandatno dobo Predsednik organizacije Viktor Prekg je v uvodnem govoru in v krajšem poročilu med drugim poudaril r »Ko smo dali poročilo Izvršne- ga odbora v razpravo sindikalnim padodborom, smo želeli, da bi vse naše članstvo spoznalo in pritič- no ocenilo naše opravljeno delo in da bi potem tudi podprlo no- voizvol.jeni odbor pri bodočem delu, da bodo doseženi še večji uspehi in uresničeni vsi predlog« današnjega zbora. Želeli smo se- znaniti z danim poročilom Izvršne- ga odbora naš številni kolektiv z vsemi problemi v podjetju glede prcizvodn.je, finančnega poslova- nja, higiensko tehnične zaščite, sistema nagrajevan.ja, notranjih cdncsov v organizaciji in podjetju in o vsem ostalem, kar je v zvezi z delom sindikalne organizacije. Diskutanti, delegati pa tudi gostje tov. Jože Tramšek, Tine Lah in drugi so priznali tej naj- večji organizaciji v cbčini in nje- nemu Izvršnemu cdboru zasluge za dosežene uspehe v minuli mandatni dobi ter so želeli no- vemu cdbcipu g.ede na mnoge še rešljive naloge, mnogo novih uspehov Sindikalno delo v tako veliki crganizadji s člani s tako velikega območja, razrčnim na- činom živl.jenja, splošno in .stro- kovno različno izobrazbo t^r raz- ličnim vpogledom v vse dogaja- nje doma «n po svetu, v podjetju in izven njega, v mestu in na po- deželju, ni lahko, zato pa so taki organizaciji potrebni neustrašni, agilni in sposobni odborn'ki, ki bodo u.spešno nadaljevali delo do- sedan.jega odbora. Celotni petek zbora z diskusijo so pc^neli na magnetofonski trak. V novoizvoljeni odbor je zbor iizvoli! znane sindikalne delavce iz Kidričevega m mu je tudi po- sebej zagotovil vso opero in po- moč pri izvrševanju vseh bcdočih nalog po sklepih, ki jih je sprejel ta zbor in ki jih b:do narekova.e bodoče tekoče potrebe in sindi- kalne akcije. P. Z. SINDIKALNI koledar Danes, dne 25. marca 1960, ob 16. uri bo letni občni zbor Sin- dikalne podružnice Elektro Ma- ribor okolica-obrat Ptuj v dvo- rani SZDL na Bregu. Občnega zbora se bosta udeležila član Centralnega sveta ZSJ in pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Jože Segula in član Okrajnega sindikalnega sveta Maribor in predsedstva Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj Jože Vrbnjak iz Tovarne avto- opreme. * V soboto, dne 26. marca 1960 bo ob 16. uri v prostorih Ptujske tiskarne letni občni zbor Sindi- kalne podružnice Ptujske tiskar- ne, ki se ga bo udeležil član ple- numa Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Franc Pulko. V soboto, dne 26. marca 1960 bo ob 16. uri v prostorih ptujske Mlekarne letni občni zbor Sin- dikalne podružnice Mlekarne Ptuj, ki se ga bo udeležil član predsedstva Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj Alojz Kirbiš. V soboto, dne 26. marca 1960 bo ob 17. uri v dvorani SZDL na Bregu letni občni zbor Sindikal- ne podružnice Pekarne-mlini »Vinko Reš« Ptuj, ki se ga bo udeležil član CS ZSJ in pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Jože Šegula. Jutri, v soboto, dne 26. marca t. 1. bo ob 16. uri v Narodnem domu občni zbor Sindikalne po- družnice Trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj, ki je izvršila temeljite predpriprave za svoj zbor. V ponedeljek, 28. marca t. 1. bo ob 16. uri na Občinskem sin- dikalnem svetu posvetovanje s predsedniki sindikalnih podruž- nic, ki kljub prekoračenemu ro- ku niso še sklicale letnega obč- nega zbora. V soboto, dne 2. aprila 1960 bo ob 9. uri zjutraj na Občinskem sindikalnem svetu Ptuj posveto- vanje s predsedniki sindikalnih grup kmetijskih zadrug in člani izvršnega odbora Sindikalne po- družnice kmetijskih zadrug ob- čine Ptuj. Glavna razprava bo v zvezi z občnimi zbori sindikal- nih grup na kmetijskih zadru- gah, z letnim občnim zborom podružnice, razprava o zaključ- nih računih kmetijskih zadrug, o volitvah novih zadružnih sve- tov in bodočih nalogah sindikata kmetijskih zadrug. Iz programa ObSS Ptuj Sindikalni ples aprila Sindikalna podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju pripravlja za soboto, 9. aprila ti. zvečer sindikalni ples, ki bo v prostorih Narodnega doma v Ptuju. Morebitni prebitek s tega ple- sa namerava porabiti sindikalna podružnica za nabavo fizkultur- nih rekvizitov, ker ima v svojih vrstah mnogo članov, ki so na- vdušeni za šport in športna tek^ movanja ter se radi športno udejstvujejo. Kolektiv Izbire na zlioru V soboto, 19. marca 1960 sikega podjetja »Izbira« Ptuj v ni občni zbor organizaci.ie teg Predsednik sindikalne organi- zacije tov. Ciril Muršič je s svo- jim poročilom seznanil navzoče o uspehih kolektiva, podjetja s 23 poslovalnicami in sindikalne organizacije ter njenega izvršne- ga odbora v minulem letu. Poudaril je, da so bili lansko- letni uspehi plod marljiivosti ce- lotnega kolektiva 'n pomoči sin- dikalne organizacije. Plan prometa so količinsko in finančno prese- gli ter dosegli realizacijo 1959. leta skoraj 710 milijonov dinar- jev. Še posebej je pohvalil člane podružnice iz Šikol in Zavrča, kjer je bil dosežen izreden uspeh, in sicer skoraj 1,5 milijona din na osebo mesečno. Nadalje je poročaj še o ustvar- jenem dohodku, plačnem skladu, nagrajevanju pvo učinku, varčeva- se .je zbral celotni kolektiv trgov- Domu JLA, kjer je bil sindikal- a podjetja. sožitja v podjetju. Končno je še poudaril: »Vsi člani kolektiva, ki so v preteklem letu s svojim zalaganjem dopri- nesli svoj dober delež k dobri organizaciji podjetja in izvršitvi letnega plana, so pokazali visoko sindikalno zavest. Naša sindikalna organizacija in podjetje ter nje- govo vodstvo, delavski svet in upravni odbor ter izvršni odbor sindikalne organizacije so imeli pred očmi želje in zahteve sko- raj polovico prebivalstva ptujske občine, ki ga oskrbuje.jo s pred- meti v mejah svojega poslova- nja. Zato zaslužijo vsi skupaj vse priznanje na zboru!« Pohvalna so bila še poročila ostalih sindikalnih funkcionarjev ter diskusija predstavnika Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj tov. Longhina. V diskusiji so člani sindikalne organizacije »Izbire« nakazali več možnosti nadaljnje izboljšave de- la organizacije in podjetja. Na njihova vprašanja pa so odgovar- jali: direktor tov. Valentin, pred- sednik del. sveta tov. Košir, ra- čunovodkinja tov. Muršičeva in drugi. V diskusiji so članice in člani predlagali nedeljske izlete kolektiva v bližnje lepe kraje. Med drugimi sklepi je bil spre- jet tudi ta, da bo podjetje o vseh sklepih z razmoženimi poročili ob- veščalo VSe člane kolektiva o vsebini sej delavskega sveta in upravnega odbora ter sindikalne- ga izvršneg^a sveta, da bo vsak član do podrobnosti seznanjen z vsemi problemi, predlogi in odlo- čitvami v korist napredka pod- jetja in kolektiva. DOMISLICE — s tem, da olajšamo življenje drugim, ga olajšamo največkrat tudi samemu sebi. — Uspehe v življenju pripisuje- mo največkrat sebi, neuspehe pa drugim. * — Na žalost razumemo očeta in mater šele takrat, ko postanemo sami oče in mati. » ~ Veselje, ki prihaja iz srca, gre tudi drugim do srca. ★ — Čas je kot vsakdanji kruh, oboje potrebujemo za življenje. ★ — Le tisti, ki si ne zna razde- liti časa, nima nikdar časa. VODSTVA SINDIKALNIH PODHUŽNIC ki še nima.io v svojih kolektivih poverjenikov Prešernove družbe. VABIMO, da čimprej izberejo prizadevne člane, ki bi bili voljni posre- dovati delovnim ljudem najbolj cenene m kvalitetne knjižne izdaje Prešernove družbe. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljani, Erjavčeva 14/a. PREŠERNOVA DRUŽBA Članstvo sindikalne organizacije »Izbire« na občnem zboru N£iše a^dravfe Vitamini proti izpadanju las Vsakdo bi imel rad lepe zdrave lase. S tem viprašanjem se ukvar- jajo številni znanstveniki, ki so tudi že dosegli upoštevanja vred- ne uspehe, tako da lahko rečemo: hudi sovražnik v podobi pleša- vosti in osivelih las se počasi umika, ljudje bodo v pozno sta- rost ohranili zdrave in bujne lase. Vsaj tako napoveduje ameriški zdravnik Geylord Hauser v svoji knjigi »Bodi mlajši, živi dlje«, ki So jo prevedli že v mnoge jezike. Hauser opisuje, kako si s pra- vilno prehrano in primerno dieto 'ahko podaljšamo življenje in si do pozne starosti ohranimo do- t>ro kondicijo, svežo polt in mla- dostni videz. V posebnem poglavju Poudarja omenjeni zdravnik iz- redni pomen vitaminov, joda in rudninskih soli za vzdrževanje las. poslej dosežene rezultate dolgu- jemo na}>ornemu in dolgotrajne- •Tiu raziskovalnemu delu v labo- ratorijih ter vrsti poskusov z Ji^orskimi prašički, kunci, psi in srebrnimi lisicami, na katerh so proučevali vpliv hrane na rast las. Ugotovili so, da uravnajo rast in njihovo pigmentiranje vi- tamini iz skupine B ter .jod in že- '®zo. Številni znanstveniki, ki so Napisali obsežna dela o prezgod- osivelosti las. zatrjujejo, da So sivi Lasje posledica pomanjk- Perhrane. Ni namreč dovolj pravijo ti ctrckovnjaki s oodroč- ^ zdravstva — če dan za dnem goltate vitamine B m si potem obetate čudeže, ki naj bi prišli kar čez noč. Lasje prezgodaj si- vijo zato. ker v prehrani ni do- volj železa, bakra, joda in do- ločenih aminskih kislin, posledica pomanjkanja teh snovi pa je tudi prezgodn.ia plešavost. Antropologi posebej poudarjajo, da imajo Kitajci nenavadno lepe lase, značilno pa je tudi to,- da pri tem starem azijskem ljudstvu skorajda ni plešavosti. Kako to? Na to vprašanje odgovar.ta Hau- ser: kitajska prehrana je bogata z vitamini B, Kitajci se hranijo v glavnem z ribami, sojo, kore- njem, razno zelenjavo, z nelušče- nim rižem in z lahko prebavljivo in tako rekoč le na pol kuhano povrtnino. Hrana, ki je v njej dovolj vita- mmov B, železa in joda, lahko vrne lasem naravno barvo in po- speši njihovo rast, vendar jo je treba brezpogojno stalno uživati, če hočemo doseči trajni učinek. Ljudje proučujejo lase že sto- letja, načrtno znanstveno delo pa se je začelo šele pred deset- letji. Zdravniki poznajo primere ko so ljudje na stara leta dobil, naravn'^ barvo las, kot so jo imeli v mladih, tako rekoč otroških letih, seveda pa so se iz dneva v dan držali določene diete. Naj omenimo enega izmed receptov, ki so dali — kakor piše Hauser — presenetljive rezultate. Dnev- na dieta: tri polne žlice pivnih droži, pol čase pšeničnih klic, dve veliki žlici meiase iz sladkornega trsa in liter koncentriranega .jo- gurta. Zlasti trem vitaminom iz sku- pine B pripisujejo sposobnost, da vrnejo lasem nekdanjo bujnost in zdravo barvo. Hauser opisuje pri- mere, ko so moškim, ki so se rav- nali po tej dieti, pognali na ple- šah novi lasje. Vse tri vitamine, ki so v hrani po gornjem re- ceptu, je treba jemati skupaj, najboljše pa so surove jedi, ker vročina uničuje folno kislino (dru- gi dve sta še pantotenska in para- aminobenzolska). Pivne droži vsebujejo vse tri vitamme. ki preprečuje.jo sivenje las. razvijajo pa se tudi v preba- vilih, kadar pijemo .jogurt. Pri Bolgarih, kjer velja .jogurt za na- rodno jed, le redkokdaj vidite si- ve lase. Pogostni so primeri, ko imajo celo sedemdesetletniki prav takšne lase. kot so jih imeli v najlepših letih. Med medicinskimi znanstveniki se uveljavlja mnenje, da kava pospešuje sivenje las. Poskusne živali v laboratorijih univerze v VVisconsinu so kazale vse znake pomanjkanja vitaminov B — to- rej so tudi sivele — če so sicer pravilni hrani dodajali kavo. Spri- čo tega menijo raziskovalci, da kava izpira topljive vitamine iz organizma. nju in ostalem, zlasti glede na vlogo sindikalne organizacije pri političnem in strokovnem uspo- sabljanju kolektiva za izpolnjeva- nje planskih nalog in tovariškega Po 400 letih Nizozemska avtomobilska karavana na šentiljskem bloku ^ V četrtek okrog 10. ure se je ustavila na šentiljskem bloku karavana žčvobarvnih transportnih kamionov i/ Nizozemske, ki potuje nizozemski prireditelji skupno ? nizozemsko vlado. V počastitev te zanje tako po- membne obletnice bodo Nizozemci v Carigrad. S seboj vozij^o deset konj in diližanso — staro poštno koči.io, s katero bodo Iz Carigrada v Rotterdam prepelja'! čebulčke tulipana kot pred 400 leti, ko so .Nizozemci iz Carigrada dobili prve tulipane. Ta dogodek vzbuja že od vseh začetnih priprav po vsem svetu, predvsem pa med ljubitelji flore, veliko zanimanje. Tradicio- nalni prevoz v spomin na ta dogo- dek pred 400 leti so organizirali priredili atraktivno slovesnost. V Rotterdamu bo od 26. marca do 26. septembra velika mednarodna hortikulama razstava. Proizvaja ci cvetja v tej deželi so se skupno z vlado cdlvčili, da bodo po 400 letih priredili prav enako vožnjo kot takrat, ko so s f>oštno kočijo prepeljali iz Turčije prve tulipane. Bilo je leta 1560., ko je diplomat Ogier Chislair Busbecq zastopal na tur- škem dvoru ce&arja Ferdinanda I. Imel je svojega posebnega konjička: botaniko. Ob vrnitvi v Nizozemsko je pripeljal s seboj — seveda s takratnim običajnim prevoznim sredstvom diližanso (poštno kočijo) — čebulčke raznih rož. med nji- mi tudi tulipane. Ko je Jacques Kleiboer, organizator mednarodne vrtnarske razstave, kupil za 8000 forintov na javni dražbi v Amster- damu pravo diližanso (iz leta 1850), so se šele lahko odločili za to zgodovinsko pot, ker so tako dobili osnovni rekvizit, potreben za to pot. Diližansa. ki ie najvernejša tisti iz :eta 1560, bo v osemintridesetih dneh pripeljala iz Carigrada do Leyda in Rot- terdama isto cvetje kot pred 400 leti. Ta podvig je povezan z ogromnimi orga- nizacijskimi problemi, ki jih je uspešno premostil poseben komite pod pokrovi- teljstvom predsednika nizozemsko-turške- ga društva stephana de la Haye. Finanč- no so to ..ekspedicijo" podprle razne javne in privatne ustanove. Potovanje bo veljalo okrog 90.000 forintov (okoli 8 milijonov dinarjev). Ekipa šteje 16 mož. S seboj imajo deset konj. Vse potovanje bo razdeljeno na etape po sto ki- 'cmetrov, ki jih bodo prevozili v ieset.h urah. Štirje konji bodo vsakokrat vlekli diližanso, vodil oa jih bo kočijaž, oblečen kot pred 400 leti Ostalih šest kcnj bo po- čivate v posebnih transportnih avtomobihh, ki bodo spremljali »eksnedicijo« Karavana, ki bo v Carigrad bo karavana prispela 29. marca, iz Carigrada pa bo kočija krenila 30. marca in 8. aprila pri Djevdjeliji prekoračila našo državno mejo in se ustavila v Stobiji. 9. aprila bo nadalje- vala pot iz Stobija do Skoplja. naslednji dan iz Skoplja do Vadičin Hana. 11. apri- la bo prevozila pot od Vadičin Hana do Niiša. 12. aprila od N"iša do Cuprije, 13.' aprila od Cuprije do Topola. 14. aprila od Topola do Beograda, 15. aprila od Beograda do Kuzmina. 16. aprila od Kuzmina do Slavonskega Broda, 17. aprila od Slavonskega Broda do Novske, 18. aprila od Novske do Za- jreba. 19. aprila od Zagreba do Vratna in 20. aprila od \ratna preko Ptuja in Maribora do Šentilja. V Rotterdam se bo vrnila 6. maja. ^TRAM 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 25. MAFCA l96o Prihodnje leto v Ptalu: revija postnih likov Pustne prireditve zveznega pomena v Ptuju * So- dei^vanje skupin iz mest in krajev sirom po državi * Zanimanje za iako prireditev in skrb za pri- prave * Pustr^a revija, koristna tudi za noš turi- zem in gostinstvo Letošnje pustne prireditve v Ptuju so pokazale predvsem dvo- je: prvič, da je med ljudmi veliko zanimanje za tovrstne prireditve in da imajo mnogi ljudje veliko ustvarjalnega smisla za tovrstno udejstvovanje, in drugič, da niti prireditelji, niti gostinci v celoti niso bili pripravljeni na tako ve- lik obisk. Izhajajoč iz tega stališča in upoštevajoč, da se nikjer v Slo- veniji, niti v Jugoslaviji ne pri- rejajo organizirane pustne pri- reditve festivalskega značaja, se je v ponedeljek, dne 21. marca t. 1. zbralo v Ptuju nekaj pred- stavnikov Zgodovinskega dru- štva, Turističnega društva in drugih, ki so ustanovili inicia- tivni odbor za pripravo revije pustnih likov ob pustu v letu 1961 v Ptuju. Iniciativni odbor je na svo- jem sestanku obravnaval vrsto možnosti, ki bi jih lahko izrabili ob organiziranju pustnega festi- vala v naslednjem letu. Po ob- širni razpravi se je zedinil v tem, da bi naj bila prireditev dvo- dnevna in sicer bi naj prvi dan nastopili kurenti, ruse, piceki, orači in drurje folklorne skupine, ki so značilne za Markovce in Cirkovcc in eventualno za druge kraje, drugi dan pa bi bilo tek- movanje in ocenjevanje naj- duhovitejših mask in skupin, ki pa bodo morali biti liki z vsebi- no: ali bodo karikatura oseb- nosti, dogajanja v politiki, go- spodarstvu, kulturi, tehniki itd. ali pa bodo imele kak drug smisel. Odbor je dalje bil soglasen v tem, da bi na prireditev povabili posameznike in skupine iz mest in krajev širom po državi, da bi revija imela res republiški ali celo zvezni pomen. Ocenjevanje in revija bi bila na stadionu Drave, povorka pa kot navadno po prometnejših ptujskih ulicah. Gostinstvo bi se naj primerno pripravilo v ta namen ter zago- tovilo za številne goste vse zna- ne specialitete našega področja, rebrca z zeljem, prleške gibance, svinino iz »tunke«, pustne krofe itd. in streglo v prireditvenih dneh predvsem s temi speciali- tetami. Na seji so bile sprejete neka- tere konkretne zadolžitve. Tako bodo pri organiziranju revije sodelovali: Zgodovinsko društvo Ptuj, Turistično društvo Ptuj, pododbor Gostinske zbornice in pododbor Trgovinske zbornice. Tov. Hasl bo organiziral delav- nico za izdelovanje turističnih spominkov; malih kurentov in podobnega itd. Revija pustnih likov bo lahko ob dobri organizaciji velikega pomena za ptujski turizem, ker bo potrebno obiskovalce ob tej priložnosti usmeriti tudi na ogled ptujskih muzejskih zbirk, obisk vinskih kleti, zanimivih zgradb in tudi okolice: Borla, Staten- berga itd. H UM O R Učitelj: »Kaj je veter?« Tonček: »Veter je zrak, ki hitro teče.« ★ Učitelj: »Kdo mi lahko pove kak prozoren predmet?« Janezek: »Ključavnica, tovariš učitelj.« Zavri dobil prosvetni dom Ko vas zapelje pcic po cesti v smeri Ptuj—Varazdin, bcste po kratkih petih ki'k>metrih od zgo- dovinskega gradu Bori opazili ob- cestno tablo z naztvcm: »Zavrč«. Ta vas je istočas.no obmejna vas, ki meji na tem delu severovzhod- ne S^ovenij« na republiko Hrvat- sko. Prijazni Zavrč, lstalo povsem novo, ni še sicer dobro, vendar lahko trdimo, da je tudi delček sodobnega življenja poklo- njen hai'oškemu življu. V letu 1958 pa je neustrašeni delovBJ koiektiv bivšega KG Za- vrč pod vodstvom direktorja to- variša Netka Babiča sprejel sklep, da bo zgradil kulturnoprosvetni oziroma sindikalni dom v Zavrču. Skoraj drzen sklep tega kolektiva je uresničen. Sindikalni ""dom bo v kratkem izročen svojemu na- menu. Vsi, ki živimo in delamo na tem območju, težko pričakujemo dan. ko bomo v dcmači dvorani gledali kino predstavo^ Mnogi iz- med nas, predvsem pa naši očetje in matere, stari očetje in stare matere, bodo ob otvoritvi prvič v življenju giledali fi msko pred- stavo. Toda ne samo filmske pred- stave, temveč tudi druge kulturne prireditve bedo našemu delovne- mu Haložanu dostopne, kar mu je bilo doslej onemogočeno, ker smo preveč oddaljeni od tistih krajev, kjer že imajo potrebne dvorane. Zgradba, ki je namenjena kul- turnoprcsvetni dej-.vnosti za ob- močje šolskega okoliša Zavrč, je nedvomno neprecenljive vrednosti za ta kraj, saj bo s tem naš de- .avec dobil možnost, da se pre- usmer. od raizvedrila pri kozarcu vina in se uvrsti med tista na- predna delavska območja, kjer se zabavajo tudi brez pijače. Da je ta veliki uspeh in napre- dek dosežen, dolgujemo vsi Zavr- čani neprecenljivo zahvalo direk- torju bivšega KG Zavrč tovarišu Netku Bab ču, ki je pcileg napor- nega dela v vodstvu vzornega gosp'cdarstva vlagal ;n še vlaga skoraj preveč truda z namenom, da bi haloški delavec užival tiste dobrine, o katerih je do dames le sanjai. Žal nam je, da odhaja iz Zavrča, ker je bil ne samo dober gospodar na KG Zavrč, temveč tudi strokovni svetovaiec privat- nemu sektorju in vsestranski or- ganizator ter delavec v raznih or- ganizacijah V njih smo radi pri- sluhnili njegovemu strokovnemu nasvetu, predvsem iz kmetijsko- vinogradniške m živinorejske stroke, ki nas je gilede na dose- žene uspehe na tem gospodar- stvu močno interesirala. K zahvali prebivalcev Zavrča za vse, kar je tovariš Babič stcril za naš kraj, se pridružuje tudi Ga- silsko društvo Zavrč, kateremu je bil jjrav »-.ako v neprecenljivo po- moč, ko je oradilo svoj prepotre- ben gasilsko dom. a i oa imelo kakršna kc'i druqe ootrebe. Vsi Zavrčani mu želimo mnoo'^ uspehov na novem službenem me- stu. Zelo bomo veseli, če nas bo cd časa do časa še obiska! m si ooledal uspehe svojega nesebič- nega dela. Markovčani in okupator (Nadaljevanje) Včasih s<. bile ob Dravi tudi za- sede. Največkrat na desnem bre- gu. Tedaj so ae vneli boji. Po bojih .so pripeljali v vas tudi ra- njence, ki so se skrivali pK) že prej omenjenih hišah. Kljub vsem nepril;kam m teža- vam so TV postaje opravljale ves čas svojo nalogo, ker so bi.i na postojankah in obveščevalnih cen- trih zanesljivi in previdni ljudje. Naj pripoveduje zopet TETKA: »Ko so se v letu 1944 začeli pri nas ustanavljati odbori OF, sko- raj nisem mo(jla več prepoznat' naše mladine. Prej vsa potlačena in malodu.šna, celo pripravljena gledati v Nemcih neka vzvišena bitja, je sedaj kar navdušeno in samozavestno govorila, da Nemci ne bodo zmaga i. Vsi smo začeli jasneje gledati v bodočnost. Ko so nas Nemci na- gnali gledat kak film, kjer so pri- kazovali svoje zmage, sem videla v mnogih očeh ironičen blesk in marsikdo mi je pošepetal: »V res- nici je drugače.« S svojo propa- gando so sedaj dosegli ravno na- sprotno od tega, kar so hoteii. Leta 1944 sem začela dobivati li- teraturo, ki sem jo razpečava a med zanesljive ljudi. Spominjam se dne, ko sem dobila v roke pro- glas, ki so ga izdali naši voditelji na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu. Sto- in srokrat sem ga pre- brala, saj mi je dovolj jasno pred- očil, da ne poginjamp, ampak ži- vimo in vstajamo. 6. junija 1944 me je prišel ob 2. uri ponoči klicat sosed Pola- nec, član odbora OF: »Vstani! Čez Dravo so prišli fantje, ki bodo pri tebi ustanovili postojanko. Za se- daj gredo .spat, ker so na smrt utrujeni.« Ko sem jih drugi dan pok.icaila k zajtrku, sem se ustra- šila, tako so bili umazani in kos- mati. Prosili so za vedo in milo in v eni uri so bili spet fantje od fare. Meni je bilo prijetno pri srcu. Zavest, da smo imeli vedno več uspehov v NOV in da so tudi naši fantje s puško v roki šli bra- nit domovino, me je dvigala. Za- vedala pa sem se, da je prišel čas, ko je treba delati s podvo- jeno silo. V ča-su, ko je bila pri meni po- stojanka. sem preživela mnoge vese.e ure, a tudi ure, polne živč- ne napetosti in strahu za življe- nje naših partizanov. Nekega dne v avgustu mi je prišla povedat sestra iz Za^bovec, da je nekdo iz občinskega urad; teleioniral v Ptuj, da se v nas vasi skrivajo partizani. Jasno bi.o, da b-o sledcla hajka. Pri na« je bilo sedem kurirjev, ki so po, noč: prišli čez Dravo. Kaj naj na- redim' Kam s sedmimi Ijudrnii Prišla mi je rešilna misfi. Na vo^ smo dvignili »krvpo«, vanjo sc ziezh fantje, pokrili smo jih s sla, mo in svak Jaka Muhič jih je od. pelja' na polje v koruznico. Ko. maj so bili tam, so že Nemci haj. ka.i po vasi. seveda zaman, še danes mi gre na smeh, če se spomnim, kako pošteno neveden obraz sem naredila, ko so me spraševali, če kaj vem o parti- zanih Nekega jutra v oktehru je pri. šla naša punca vsa v strahu v hišo. Povedaiia je, da sta v krmi dve gospe in nekaj mož. Šla sem takoj gledat. Takrat sem spoznala Mimico Legvart-Natašo, ki je bila iziredno neustrašeno dekle. K nam jo je pripeljal Peter Cvetko. Pozneje se je še večkrat oglasila pri meni n vsakikrat je bil njen obisk zame poseben praznik. Pri- povedovala mi je, kakšna bo naša nova ob.ast. da bo trgovina za- družna in državna, da bodo to- varne last ljudstva in še mnogo drugega Tisti mesec mi je prišel neki električar inštalirat nekaj novih luči. Na glavi je imel polno bunk. Povedal je, da so ga prejšnji ve- čer pretepli partizani. Bil je ogor- čen, govoril je o maščevanju. Ve- dela sem, da so prejšnji večer i prišli .e štirje čez Dravo. Ti pa so bili pri nas. Namignila sem svo- jemu dekletu, naj zamoti moža sama pa sem se izmuznila in od- hitela na hlev k njim, da pK>iizvem, kaj so počeli prejšnji večer. Po- vedali so mi, kako .i« kričal, da je pravi nemški mož. Oni pa so ga za vsako tako izjavo po glavi. Opozorila sem jih, naj se na hlevu ne izdajo, sama pa sem nato z nasmehom opazovala v hiši »pra- vega nemškega moža« z nabunka- no glavo.« Pri TETKI je bil včasih ves ske- denj poln vojakov, tako da so njeno hišo začeli na^ši nazivatl »kasarna«. Nekoč jih je bilo zopet večje število. Kar pride vest o hajki. Partizani so se pripravili^ s puškami in bombami na boj. Na- petost je trajaila ves dan, kajti 50 vermanov je iskalo po spodnji vasi neke nemške begtmce. Do tetke niso prišli. rn. Dramska rsvifa pri Veliki Nedelfi Svet Svobod in prosvetnih dru- štev občine Ormož je priredil v času med 13. in 20. marcem pri Veliki Nedelji dramsko revijo v počastitev 15-letnice osvobodit- ve. Prva je nastopila dramska skupina Prosvetnega društva »Simon Gregorčič« iz Velike Ne- delje z veseloigro v treh deja- njih »Komedija o komediji«, ki je 13. marca žela pri številnih gledalcih lepo priznanje. 18. marca se je predstavila skupina igralcev s Koga z dra- mo »Talci«, 19. marca pa je na- stopila skupina s Huma z »Na- mišljenim bolnikom« in 20. mar- ca dramska družina iz Miklavža z burko »Ambasador«. Vse štiri predstave so lepo uspele. Prisotno občinstvo jih je navdušeno pozdravilo, prisotni zastopnik Okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev pa je pri- znal velik napredek od lansko- letnih tovrstnih prireditev. Siprva so nameravale nasto- piti na reviji poleg navedenih še dramske skupine Ijudsko-pro- svetnih društev iz Podgorc, Or- moža in Tomaža. Vendar so le objektivne prilike preprečile, da te skupine niso mogle nastopiti na reviji. V ormoški skupini je nastop preprečila bolezen enega člana, v ostalih dveh pa je nekaj sodelujočih moralo malo pred revijo oditi na odsluženje ka- drovskega roka. Revija je kljub temu dosegla svoj namen. K. varniških delavcev in njihovo borbo za vsakdanji kruh, ki jih je privedel tudi do stavke. V stavko so ti mladi ljudje znali pritegniti ves delavski razred in uspeh stavke ni izostal kljub te- mu, da so poskušali lastniki to- varne s svojimi pristaši stavko zadušiti, kar jim vsled budnosti tovarniških delavcev in njih svojcev ni uspelo. Večina igralcev se je v vloge dffbro vživela, začetniki amaterji niso dosti zaostajali. Ti bodo do prihodnje nedelje, 27. marca (ob 15. uri), ko bodo igro ponovili, z vajami vloge zgladili. Prosvetno društvo je od me- seca aprila 1959, od tokrat, ko je bilo ustanovljeno in do danes opravilo lep del nalog, ki si jih je na ustanovnem občnem zboru zadalo. Nabavili so odersko za- veso, uredili knjižnico, za katero so dokupili okrog sto novih knjig. Tudi odersko opremo urejujejo z vsako prireditvijo. V programu pa še imajo letos: ureditev garderobe in prizidavo oziroma podaljšanje odra. Seve- da računajo na finančno pomoč Občinskega ljudskega odbora Ptuj, Sveta Svobod in prosvet- nih društev, pretežno pa raču- najo s prostovoljnimi deli in poklonjenim gradbenim materia- lom. V. Statistike nam kažejo, da je 60 odstotkov kino obiskovalcev iiz vrst mladine, zato ni nič piese- netljivega, če srečate v Ljubjani pred Komuno, Unionom, Vičem, Slogo in drugimi kino dvoranami kopico mladih ljudi, v katerih ^bo- ste na prvi pogled spoznali štu- dente. Poizkusimo z matinejo. Zaman! Vse kinokarte so razprodane; pred vhodom pa gruča me.odujočih m vprašujočih ljudi: »Karto več?« Sramežljivo odkimaš in se pre- rivaš med njimi v uipanju, da stakneš kako vstopnico. Izgledi so zelo mali za to. Ako vprašate te mlade ljudi, čemu .zapravljajo čas pred kinom, a.i nimajo ničesar študirati, nima- jo predavanj? Odgovarjali vam bodo: »V urniku je luknja in do kosila nimam kam, učiti se pa ne morem, ker nisem zbran. Bcm zvečer, zdaj se pa hočem razve- driti.« In drugi bo dejal: »Enkrat smem vendar tudi k matineji. Sit sem sedenja in pHoslušanja preda- vanj. Malo spremembe!« Nekdo bo celo skomignil z rameni in fleg- matično priF>omnil: »Mlad. sem!« Pa da ne boste mislili, da , so samo študentje pred kinemato- grafi! Ne, teh je morda petina, ostali so pa dijaki z gimnazij, srednjih šol, ki iz kakršnega ko.i vzroka »špricajo«. Vidite starejše ženske in može, ki verjetno tistih nekaj ur dopoldneva ne more.io bolje izkoristiti, ali pa si zaželijo nekoliko cenejše zabave kakor je sedenje v kavami. Podobno je ob popoldanskih in večernih predstavah, samo da je tokrat večje število ljudi, ki so si po &"užbi zaželeli malo spremem- be in ker je vreme muhasto, so našli najboljšo rešitev v tem, da gredo v kino. Res je, marsikdo bo reke', da študentje gredo v kino zgolj za- radi tega. ker nimajo nobenega dela. V zmoti bo. kdor bo to dejal. Dandanes imajo študentje toli- ko študija, da jim kmalu preseda kljub najboljši volji. Enostavno se enkrat zatakne. Zasičen si 'Z ra- čuni, dokazi, formulami, slovarji, katalogi in kdo bi vedel našteti s čim še in ko se nabere vse te potrebne učne navlake toliko, da ne najdeš iz nje, da ti brni po glavi pri jedi m se ti predstav.ja med spanjem, si zaželiš nekam, da za trenutek pozabiš na vse, kar si se nauč'!, da bi bil brez skrb: glede zpttov, pa če si še tako naštudiral sc ti vedn-^ vtihotapi bojazen; kaj če... m vse to ho- češ iztresti -kot nadležen nahrbt- nik z ramen. Prva rešitev: kino! In že drviš na vrat na nos pred Union. Komuino, Vič... in upaš, da boš ujel še vstopnico ali jo »nažical«. Vstop š v dvorano in zunanji 5vet je ostal za teboj — ni ga, ne obstaja zate. Zatekel si se v dru- a: svet, ki nima novezavo .c; tistim, v katerem si pravkar bil. »Ljubezen v kleti«« Prosvetno društvo Rogoznica je v nedeljo, 20. t. m. uprizorilo premiero Toneta Cufarja »Lju- bezen v kleti« pred nabito polno dvorano Zadružnega doma Ro- goznica. Avtor želi s to igro prikazati življenje med obema svetovnima vojnama, življenje predvsem to- Pi^mo o ..areMl^" Po dolgem času se spet ogla- šam, da po stari navadi nekoliko seznanim bralce s tistim, kar se na vasi največ dela in govori, in kar ima tudi splošen pomen. Pretek.; teden smo imeli v naši fari misijon, na katerem se je naj- več govorilo o grehu, ki ga bojda proizvajajo l,iudje zelo na veliko, če drži trditev, da ga »najboga- boječnejši« napravijo kar devet- krat na dan in to raznih vrst in velikosti. To me je navedlo, da se o tem nekoliko razpišem, ker sem imel priložnost slišati o nekaterih hu- dih grehih na lastna ušesa. Stara me je namreč z vsemi, njej raz- položljivimi sredstvi prisilila, da kot edini »garjav koštrun« med jagnjeti in ovčioami na vasi tudi grem po zdravi.o za svoje »garje«. Tako sem šel poslušat nauk za za- konske ljudi obeh spolov, kjer sem se med drugim seznanil tz na- slednjimi grehi: ^ Omejevanje rojstev ali kakor se temu moderne.iše reče: kontra- cepcija — je sploh velik greh, ker se s tem omejuje »volja božja«. To se mi je zdelo nekoliko nelo- gično. ket sem kmalu za tem sli^- ša., da se brez tiste »volje« ne more nič zgoditi, še las ti ne pade z glav3 ... ^ Tudi ljudska oblast greši, ker z vse večjo skrbjo za cdpra"/o umr^ljivosti dojenčkov in sploh z organizacijo zdravstvene in babi- ške službe preprečuj^e dobavo »nedolžnih angelčkov v raj«. Ta dobava i'z naše domovine je bojda zadnja leta naravnost porazna, po- sebno, če jo primerjamo nekda- njim časom, ko so se naši verni očanci še držali reka: »Enega v jamo, drugega v ... o« (mamo). ^ Manjši, vondar grd greh je — ženskam dopuščati popolno enakopravnost, zakaj mož je gla- va družine in nihče tej glavi ne more biti enak... — Ob tem mi je nehote šlo na smeh, ker sem se spomni, primera nekega znan- ca, ki je pred ženino »ponižnost- jo« smuknil pod mizo in udaril s pestjo ob tla: »Tu sem jaz gospo- dar« ... Ostalih grehov ne bi navajal, ker so več a'li manj zasebna stvar po- sameznih grešnikov. Navedel sem le nekatere tistih, katerim baje daje »potuho« naša družba... Domov grede sem malo podražil našo sosedo, ki je še vsa cvetoča, ima pa le že dva šolska otroka, kako se bo v onoi^transtvu opra- vičevala sedaj, ko je slišala že- gnaoo in edino ve.javno besedo, da bo le tista žeirska lahko opravi- čila svoje materinsko p>oslanstvo, ki je vsaj dsvanajstkrat rodila? To jo je privzdigniilo, par jih je zabrusila meni, potem pa prihila, da bi ona taikenKi »cepcu«, ki go- TOri »kontra« predčasnemu ome- jevanjiu rojstev, če bi bila v ne- varnosti mati in otrok, kar pri- voščila občutje trpljenja, ki ga prinaša tako početje. Če bi to sku- sili, potem bi taki »kontracepci« gotovo spremenili svoje mne- nje... Morda bi še bila kaj povedala, da ni priskoči.a starejša samica, ki je ob teh »grešnih besedah« so- sede F>oklicala za pričo nekatere »nebeške prebivalce« (Jezusa :n Manjo), da je vse to res, kar »so ■povedali gosp>cd« ... Mlada soseda pa ji brž zasoH nazaj,' da naj nikar ne izteguje jezika ona, ki je v mladosti za- pravila oboje, devištvo in mate- rinstvo ... Ker je obstojala nevarnost, da se vname pravcati prepir, je po- segel vmes možak iz druge fare, ki je tudi prišel sem po »misijon- ske odpustke« in začel modrovati, da si gospodovih besed ne smemo jemati preveč k srcu, ker kam b: sicer prišli. Pri tem je še duho- vito vpletel primer, kako njihov go6p:d včasih kuka skozi strešno ino. da vidi, kateri fantje in de- kleta gredo na mladinski sesta- nek, potem pa jim očita: »da jih je ljubi bog videl hoditi po greš- nih poteh ..« O plesu mladine pa si n-' upal ziniti, ker je to sploh največja »bližja priložnost« za greh in po mnenju nekaterih vir vseh pregreh na svetu ... S tem pa tudi končam svoj" ■>grešno<' pismo. Franc Karel Čapek: O povodnem možu Neke jeseni je prišel k meni v ordinacijo starček. Na sebi je imel zelen frak, okoli vratu rdečo ruto in je stokal, kašljal, kihal, vzdihal in godrnjal: »Gospod doktor, ali sem se prehladil ali pa sem dobil nahod. Tu mi piska, tu me bode, v križu me boli, v členkih me peče, zaradi kašlja se bom raztrgal in nahod me grozno muči. Prosim vas za zdravilo.« Pregledal sem ga in mu rekel: »Striček, to je revma. Dal vam bom mast, da se mažete, toda to še ni vse. Biti morate vedno na toplem in na suhem, razumete?« • »Razumem,« je zabrundal sta- ' rec. »Le da, mladi gospod, s to- ploto in suhoto ne bo nič.« »Zakaj ne,« sem ga vprašal. »Eh,« je rekel dedek, »zato, ker sem povodni mož, gospod doktor. Kako morem biti v vodi na su- hem in na toplem. Celo nos si moral brisati z vodno površino, v vodi spim in z vodo se pokri- vam. Sele zdaj, v starih letih, sem si dal v posteljo mehko vo- do namesto trde, da bi lahko ležal na mehkejšem. Toda s to- ploto in suhoto bo težko, mar ne?« »Ni pomoči, prijatelj, v mrzli vodi bo vaš revmatizem vedno hujši. Saj veste, stare kosti za- htevajo toploto. Koliko pa ste pravzaprav stari, povodni go- spod?« »Ojej,« je zabrundal starec, »jaz sem tu še iz prastarih časov — že okoli tisoč let, morda še dlje. Da, to so leta!« »No, vidite,« sem mu rekel, »v teh letih se morate držati peči. Počakajte, na nekaj sem se spomnil. Ali ste kdaj slišali o toplih izvirih?« »Slišal sem,« je izmomljal povodni mož. »Toda tu jih ni.« »Tu ne. so pa na raznih drugih krajih, le da so globoko pod zemljo. In tisti topli vrelci so, da veste, ustvarjeni nalašč za stare in revmatične povodne može. Vi se umestite v nekem takem^ toplem vrelcu kot povod- ni mož, obenem si pa boste zdra- vili svoj revmatizem.« »Hm, hm,« je zamrmral starec, »kaj pa pravzaprav mora tak povodni mož tam delati?« »Nič posebnega«, sem mu re- kel, »samo neprenehoma mora iz globine zemlje vleči na po- vršmo toplo vodo. To je vse.« »To bi mogel,« je rekel povodni mož. »Bom poiskal kak tak iz- vir. Hvala lepa, gospod doktor.« In je odšel iz ordinacije — le majhna luža je ostala za niim na tleh. Glejte, dragi otroci, tisti po- vodni mož je bil pameten in jc ubogal; nastanil se je v nekem toplem vrelcu, in zdaj vlači iz globine zemlje toliko tople vode, da v tistem kraju teče vedno to- pel izvir. Tam se ljudje kopajo in zdravijo svoj revmatizem. Ljudje z vsega sveta se prihajajo tja zdravit. UGANKI Preko noči svetli so biseri travnik posuli, da se vse iskri, ko ga sonce zlati v jutranji uri. (BSOa) Dva trakova iz železa narejena na hrastovino pritrjena — to je železna cesta — Skozi hribe, čez mostove gresta drug ob drugem venomer, srečata pa se niki-r PTUJ. DNTE 25. MARCA 1960 PTUJSKI TEDNIK STR-AN 5 mn zdravilo preii m v teh dneh se bodo v naših le- karnah pojavile majhne rdeče-bele škatlice. V vsaki od njih bo po 5 injekcijskih ampul novega zdravila — biofila. Tuberkuloza je danes pri nas kljub upadanju še vedno zdrav- stveni in socialni problem. V Ju- goslaviji vsako leto umre okrog 12.000 ljudi za TBC. To je število, preko katerega ne moremo iti kar tako. Napačno je mišljenje, da so streptomicin, eutizon in paraami- nosalicilna kislina za vedno obvla- dali nevarnega neprijatelja člove- škega organizma. Ta sodobna zdravila so mnogo pripomogla v borbi proti tuberkulozi, vendar je največji korak naprej napravilo novo zdravilo »biofil«. To je novost v terapiji TBC, vendar ne deluje na obolenje pljuč, pač pa je izred- no učinkovit, kadar gre zo tuber- kulozo kosti, oči. lvzpela na višino 28 tisoč metrov. S take višine sta lahko opazovala planet Venero brez običajnih preprek, na katere nalete astronomi v observatorij.ih. Te prepreke so v tem, ker spodnji gosti del: atmosfere preprečujejo dobivanje natančnega lika Venere na okularju teleskopa, razen tega pa elementi, iz katerih je sestav- ljen ta spodnji atmosferski sloj, onemogočajo dobivanje točnih po- datkov o sestavu Venere s po- močjo spektralne analize. O tem planetu, najbližjem so- sedu naše Zemlje, so doslej zelo malo vedeli. Pr&dpostavj[jaL so, da Venera predstavlja sliko nase Zemlje v prvih fazah njenega obstoja, za razliko od Marsa, za katerega pravijo, da nudi prizor, podoben tistemu na naši Zemlji, ki bo čez nekaj sto milijon let. Menili so, da so na Veneri vsi pogoji za evolucijo najprimitiv- nejših živih organizmov vse do sesailcev in celo do ljudi. Po raz- iskovanju Rossa Moorea pa so pričeli v to sumiti. V kabini ba- lona sta imela ameriška zrako- plovca teleskop in spektrometer, s pomočjo katerih sta nekaj ur opazovala Venero in zbirala po- datke o kemijskih elementih, ki na njej obstajajo. Ti instrumen- ti so omogočili ugotovitev prisot- nosti vode na Veneri, razen tega so ugotovili, da je koncentrat ogljika v atmosferi, ki obkroža Venero, stoltrat močnejši in go- .stejši od tistega, ki je v atmosferi Zemlje. Najvažneje je, da so s temi opazovanji potrdili domnevo, da je okrog Venere gost sloj oblaka. Važnost te ugotovitve js v tem, ker se v tem primeru lahko po- stavi vprašanje, ali sončna svet- loba sploh lahko prodre skozi ta gosti sloj do same po'/ršine me- seca. — Kolikor ti sončni žarki ne morejo prodreti, potem bo pač morala znanost priznati netočnost dosedanjih hjpotez o obstoju rast- linskega življenja na tem pla- netu. Zrfierjenji so ugotovili povpreč- no temperaturo na površini Ve- nere, ki znaša okrog 200 stopinj Celzija. Da se pri taki tempera- turi voda ne bi spremenila v pa- ro. bi bil potreben mnogo večji atmosferski pritisk kot na Zemlji. Zato se torej ne more trditi, da je na Veneri voda. Če je to res, pomeni, da na Veneri ni n» oceanov in ne jezer, ne rek in n« dežja. To bi pK)meniIo, da je Ve- nera suh pustinjski planet in ne nebesno telo, ki spominja na na&o Zemljo pred nekaj sto milijoni leti. Barvna televizija Japonske televizijske postaje so začele oddajati poskusne pro- grame v barvah. Tuji strokov- njaki, ki so ob tej priložnosti obiskali Japonsko, so bili prese- nečeni nad barvami in nad jas- nostjo slik. Osem japonskih pod- jetij je že začelo serijsko izde- lovati T V sprejemnike za barvno televizijo. Za leto 1964, ko bodo v Tokiju olimpijske igre. priprav- ljajo Jaiponci načrte, {x> katerih bodo posneli igre v barvni tele- viziji, program pa bodo prenašale relejne postaje, ki bodo na umet- nih satelitih. Prihodnji Sputnik bo svetil Po izjavah sovjetskih znanstve- nikov, ki gradijo nove umetne Zemljine spremljevalce, bo pri- hodnji »sputnik« oprerhljen z močnimi žarometi. Tako ga bo mogoče dobro videti, ko bo po- noči krožil na svoji poti okrog Zemlje. Doslej še ni natanko zna- no, kdaj ga mi.>slijo izstreliti, pri- čakujejo pa. da bo to kmalu. Kuga in kolera v I. 1959 Svetovna zdravstvena organiza- cija je sporočila, da je bilo lani število obolenj za kugo prav tako majhno kot leta 1958. Zabeležili so ckoli 300 primerov v enajstih državah Afrike, Severne in Južne Amerike ter Azije. Prav tako je bilo število obolenj za kolero lani polovico manjše kot leta 1958. Pravijo, da je bilo največ primerov kuge v Burmi. V Indiji pa se je kuga pojavila na dveh področjih, predvsem v juž- nem delu države. V Indoneziji pa so imeli največ obolenj za kugo na otoku Javi. V Afriki se je kuga pojavi'a v severovzhodnem delu Belgijskega Konga in v dveh krajih v centru Kenije. Na Madagaskarju pa je bil lani zabeležen samo en primer kuge. Na ameriškem kontinentu se je kuga pojavila predvsem v Ekva- dorju in v dveh pokrajinah Pe- ruja. Iz Brazilije pa so javili, da se je ta bolezen pojavila samo v enem delu države na pK>dročju Bahija. Trije pKJsamezni primeri pa so se pojavili še v Kaliforniji, Novi Mehiki in ZDA. Število obolenj za kolero je bilo neobičajno majhno prav v Indiji. Tu je bilo zabeleženih 14.000 obo- lenj, kar je znatno manj kot v prejšn.iih letih. V vzhodnem Pakistanu je bilo v prvih devetih mesecih lani zabe- leženih 5300 primerov kolere. Kuga in kolera sta bolezni, ki razsajata v gospodarsko nerazvi- tih deželah. Samo z nesebično po- močjo razvitih dežel ju bo mo- goče zatreti. Ženska dvigne 225 kg Marijan Matijevič, »junak iz Like«, je nekoč veljal za najmoč- nejšega človeka. Dvigal je veli- kanska bremena, zvijal železniške tračnice, plesal s šestimi sodi. trgal po več svežnjev kart in v rokcborbi premagal najmočnejše borce. Marijana Matijeviča ni več. Iz njegove šole pa je prišla Marijana Dugački, »junakinja iz Like«, ki si je nadela ime svojega učitelja. Ona' je toliko bolj zanimiva, ker je ženska in njene sposobnosti pre- segajo meč najmočnejših at etov na svetu. »Junakinja iz Like« dvigne s tal tovor 225 kg, kar je precej več kot zmore ameriški težkoatlet in rokoborec Anderson, ki dvigne le 182,5 kg. Razen tega je Marijana sposobna dvigniti in ponovno spu- stiti svoj tovor kar šestkrat za- poredoma. Marijana je v naši de- želi nastopila že več kot tisoč- krat. Bojevala se je celo v roko- borbi in bo sedaj pred ameriško turnejo letos nastnpila še v Grčiji, Turčiji tn ZAR, potem pa bo pri- pravila prireditve v Burmi, Indiji in Etiopiji. Nenavadna imena Pred nedavnim je neki bristol- ski časopis odkril, da živi v Bri- stolu industrijalec, ki se piše »O«; ni dvoma, da bi si krajšega imena ne mogel najti. Čudna imena in čudni priimeki pa n;so ravno ta- ko redki. V ameriškem mestu Sattlu živi meščan, ki se piše Ten Million (deset milijonov), neko- liko bolj skromen pa je meščan iz Darlingtona, ki se piše Bighten (osemnajst). Med najbolj pogostimi in na- vadnimi priimki v Ameriki je Smith, zato je neki Smith odlo- čil, naj se njegov sin od drugih nekolikanj razlikuje. Dal mu je ime 5/8 (pet osmin). Čudnih imen in priimkov ni moč najti le v Ameriki in Angliji. V začetku 19. stoletja je živela v Franciji dru- žina, ki se je pisala »1792«. V tej družini so se rodili štirje otroci; prvi se je pisal Januar 1792, dru- gi Februar 1792, nato Marec 1792 in April 1792. Priimek Durant je v Franciji prav tako pogosten kakor Smith v Ameriki in Angliji. In brez dvo- ma je treba v tem i.s1a ja umrl v Franciji člo- vek, ki ni imel ni imena niti pri- imka. Bil je sin grofa Joinyja. Oče mu ni hotel dati imena samo zato, da bi ga ne bilo treba registri- naiti pri državnih oblasteh in bi ostal tako vse življenje svoboden človek... 96 milijard - za železniške vagone Jugoslovanske železnice bodo letos porabile 24,5 milijard din za nakup tovornih in potniških va- gonov. Domači in tuji proizvajalci bodo med drugim dobavili 202 potniška vagona, 1650 tovornih, 300 hladilnih, 100 cistern, 20 elek- tričnih Dieslovih lokomotiv, 10 električnih lokomotiv, 60 komplet- nih motornih vlakov, 9 Dieslovih lokomotiv itd. Z domačimi tovar- nami je železniška uprava že prej sklenila pogodbo za dobavo 7400 tovornih vagonov v času od 1957 do 1961. Do danes so dobavile 4500 vagonov. Petletni načrt za razvoj želez- niškega prometa v državi določa 96 milijard din samo za nakup voznega parka. S tem naj bi si jugoslovanske železnice do kon- ca leta 1961 zagotovile zmoglji- vost za prevoz 212 milijonov pot- nikov in 70 milijonov ton blaga letno. ?ojasnjena izginitev letala Polnih sedemnajst let je primer ameriškega bombnika »Lady be good« polnil stolpce mnogih sve- tovnih listov. V času vojne proti Rommelovemu afriškemu korpusu se ta bombnik s petimi člani po- sadke m vrnil z vojnega poleta. Po nekoliko mesecih so ta bombnik nedotaiknjen našM v libij- ski puščavi, medtem ko o članih posadke ni bilo nobenega sledu. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil poškodovan rezervoar letala z zadetkom protiletalskega mitra- Ijeza in je bila posadka tako pri- siljena, da se je zasilno spustila zaradi izgube goriva. Ker je letalo padlo na kamnita tla, ni bilo mogoče odkriti sledov, ki b: kazali smer, kap so krenili člani posadke. Dne 14. februarja 1960 pa so tudi to uganko rešili. Neka ekipa strokovnjakov za raziskovanje naftnih polj je našla v libijski pustinji 440 milj jugovzhodno od Bengazija pet okostnjakov z raz- nimi deri ameriške opreme (oča- la, padalo in nekaj konserv). Na okviru naočnikov je bilo vrezano ime podporočnika Haysa, člana posadike bombnika »Lady be good«. To mesto je približno 50 milj oddal.ieno od kraja, kjer se je letalo zasilno spijstilo. Pravijo, da so se nesrečni letal- ci skušali prebiti do mcrja, a jim to zaradi žeje in izčrpanosti ni uspelo. Komandantova smrt Odlomek iz novele »Svarun« Cvetka Zagorskega Komandat in komisar sta vsak na svoji strani hriba obšla polo- žaje in kjer se jima .je zdelo koč- ljivo, sta se zadrževala. »Do mraka, fantje, samo do mraka moramo zdržati!« Svarun se je s skokom povzpel na nizko gomilo, od koder se mu je odprl razgled daleč naokoli. Na gomili je bilo samo nizko grmič- je. Nič se m gibalo na pobočju spodaj, pač pa je zagledal nekaj postav na sosednem, kakih tn sto metrov v zračni črt: cKlda- Ijenem nižjem hribu. Pravkar so prilezle na vrh. Nastavil je dalj- nogled. Razločno je videl častni- ške značke na uniformi. Bilo je še več nižjih činov m nekaj vo- jakov. Kaj so hoteli? Pregledati Položaj, opazovat; zadn.ji naskok in zmago, konec partizanskega bataljona-? Tudi nemški oficir je dvignil daljnc>giled, obšel z njim hrib in se ustavil na Svarunu. Zagle- dala sta se drug v drugega, par- tizansk. komandant na tem, nem- ški na onem bregu, kakor da si merita moči. Svarunu se je zadel oficirjev obraiz znan. Da, celo gibi so ga spominjali nekoga, dober spomin je imel za ljudi. »Francoz!« se mu ie poblisnilo. Kri se ie splahneda z lic, srce mu je zastalo. Postave na hribu so zaple.sale v megli. Nemec je mahoma dvignil pu- ško. Pok iz ostrostrelke je pre- rezal mirujoče ozračje med vr- hovoma. Svainin je spustil dalj- nogled, se sklonil, kakor da bi hotel kaj pobrati, se zgrabil za trebuh, jeknil in se sesedel. Kot od daleč, zelo od daleč, je zaslišal komisarjev krik: »Streljajte!« Zaregljal je m/traljez. nekaj strelov iz pušk je odjeknilo po hosti. Nemčevo veselje je bilo kratko. Komaj je podrl Svaruna, je tudi sam omahnil. Potem mitraljez ni sekal več v sosedni hrib. Obrnil se je v po- bočje pod bataljonom. Nemci, ki so se dotlej skrivali za smreka- mi. so jeli sliliti navkreber, da osvoje vzpetino še pred mrakom. »Juriš!« je ukazal komisar. Proti vsem vojašlcm pravilom se je pognala četa navzdol. Žejnov fant je naletel na mla- dega, visokega policista. Groza pomešana z začudenjem, je spa- čila Nemcu lice. Niti pomeriti ni utegnil. Partizan ga je v naletu podrl. Kratek čas sta se rvala, dokler ga ni dobil Žeji pod se. . »Na. prasec!« je sikal in suval vanj s pestmi kamor je naneslo. »Zdaj maš, kar si iskal! Na. za H''t'^>rja, za izseljevanje, za tal- ce!« Nemec se je skušal strgati iz partizanovih klešč, ko pa je videl, da mu ne bo uspelo, se je spvom- nil noža. Zbral je vse sile in vso spretnost, se za hip oprostil in potegnil iz toka rezilo. Ženj ga je zadnji hip zgrabil, za zapestje in mu s svojo žilavo kmečko ro- ko izvil nož. »To si torej hotel!« je siknil. V hipu je presodil, da Nemcu ne more zaupat: in gia kot ujetnika vleči s seboj. A mudilo se mu je, že tako je zaostal za četo. Sunil je z nožem tja, kjer je menil, da ima Nemec srce. Po- tem je odskočil. Nemec je jeknil, se zgrabil za prsi in sunkovito vrgel glavo nazaj. Tak se je vtis- nil Ženju za zmeraj v spomin. Fant je za hip obstrmel, kakor da se je komaj zdaj zavedal de- janja, potem pa se pognal za tovariši ... Četa se je zakadila v nasprotni breg in zavzela vrh. PoteonHa je za seboj bataljon. Nemški na- črt obkoljevanja je biil docela razbit. Tudi Svaruna so prenesli tja. »Ne bom preživel.« je rekel s tihim glasom. »Poznam take ra- ne. Če bi bila bolnica blizu, mo- goče . . .« Fantje niso vedeli, kako bi mu pomagali. Bolečine so ga čisto vzele: .zpile so mu rdečico z lic, da so postala peščenosiva., "iz čela so na gosto, kot skozi sito lezle drobne, mrzle kapljice zno- ja. V kotnih ustnice se je poka- zala rjavkasta pena. Njegove, prej cVre zenice so zgubile ves si- jaj- Pritekel je komisar. Razen svo- je avtomatke, ki jo je imel obe- šeno čez ramo, je nosil v roki še eno puško: dolgo in tenko ostro- strelko z vdelanim dal,jnogledom. Komandant je trudno dvignil pogled in se zagledal v puško... »Premaknite se, vso noč imate čas,« je s tihim gla.som sveto- val komisarju. »In potem nad Kamnico, kakor je določeno. Ma- ribor naj vas sliši!« Oči so mu ugašale. Skozi solzno razo pod trepalnicami so se svetlo bleščale in gledale, česar drugi niso videla. Začel je prevračat; glavo in blesti: »Bataljon, naprej! Juriš, juriš!« Krčil je pesti, grabil, obraiz se mu je pačil od trpljenja, v na- peto.sti poslednjega naskoka. Komisar n: vedel, kaj bi počel. Za hip ga je obvladala negoto- vost, skoro obup nad položajem. Kaj bo bataljon brez komandanta Svaruna? Bolečina mu je ohro- mila pamet in mu stisnila grlo. Čutil je. da mu solze silijo v oči. Bal se je. da bo zajokal pred ba- taljonom. Nekdo je zahliipal. Bila je kme- tica Zejnova, bolničarka. To je komisarja streznilo zbral se je in razposlal straže. Ni opazil, kako se je izvilo iz gostega leskovja dekle in ob- stalo nekaj korakov od Svaruna Bila je Minka. Ves dan je s tre- petajočim srcem poslušala stre- ljanje. Poizvedovala jo o Nemc h in prišla zdai poročat Komandant se je bil že umiril. Minka se« je sklonila nadenj in mu položila roko na mrzlo čelo. »Julka,« je šepnil Svarun. »Ve- del sem . ..« Minki je šel mraz čez srce. Spet je za ječal: »O kako to boli. boli, . .« Mukoma je od- prl oči in prazno zrl v ljudi, kakor da nikogar ne pozna. »Kje sem?... Kaj se godi? Vode, vo- de!.. .« Zejn je stekel navzdol k po- toku. »Ne mučite me,« je nenadoma rekel Svarun. »Ubijte me!« »Ne, s seboj te vzamemo,« je ugovarjal komisar. »Strahopetci, bojite se storiti dobro delo ...« »K nam pojdeš. pozdraviš se,« je rekla Minka prepričano. Zdaj .jo je šele spoznal, se ji je zdelo. »Ne nič več,« je trezno odgo- voril Svarun. »Oprosti. Minka!...« Žejn je pritekel z vodo in Sva- run je napravil požirek. več ni mogel. Za Zejnom je prihitel ku- rir Iztok. »Povsod vas iščem,« je FK)vedal in se začudeno ozrl v Minko. »Nemci nakladajo svoje mrtve in ranjene na kamione doli ob ce- sti, Odpravljajo se.« Šele sedaj je ugledal koman- danta in umolknil. Ranjenec ga je preslišal, ko da se to njega nič ne tiče več. »Prav imaš,« se je pogovarjal samo s komisarjem. »Nimam pra- vice. nalagati drugemu tak opra- vek. Pozab:, če sem kdaj slabo mislil o teb; . Daj m: pištolo. Je nabita?« Stisnil je iz sebe ceio smehljaj, zaradi fantov, ki so stali naokrog. »Iztok, ruto vzemi iz torbice ... Vrni jo, saj vaš ko- mu ... Povej ji, kako je bilo...« Iztok je potegnil iz torbice rde- čo. zlato vezeno ruto. Komisar je stiskal čeljusti, dia bi se ne izdal pred borci. Minki pa se je zdelo, da se ix>greza nekam glo- boko, globoko... Oprijela se je leskovih vej in zaprla oči, ko da mora nekaj težkega premisliti. Pripravljena je bila na vse, tudi na smrt dragega, z odprtim sr- cem b: sprejela vsako bolečino — toda zgodilo se je nekaj huj- šega ... Iztok je skočil k njej in jo pridržal, da ni zdrsnila na zeml.io. »Kaj ti je; Minka!« .^e zaklical. »Vse mi vzemite, vse ... Tudi obleko, čevl.je... Nič naj ne osta- ne, vse vam bo še ix>trebno ...,« se je obračal Svarun s poslednjimi silami spet h komisarju. Čisto umiril se je, kod da ne čuti nobene bolečine več. Videti je bilo. da mu ni |X)treben nikak napor, kakor da je že zdavnaj tako sklenil. »Dobro je. Fantje, nič lepšega!« je rekel, ko je nastavil pištolo. Samo kotiček ustnic mu je spre- letel komaj zaznaven, zaničl.iiiv smehljaj, tisti, ki ga Julka ni ma- rala. Komisar je zamižal. drugi so f>dvmili. Bilo je. ko da je šla vsem krogla skoz; srce. Ko so se spet ozrli h komandantu, je bil tak. ko da spi. Le iz desnega sonr-a je polzelo nekaj črnih ka- pelj ... STRAN 8 PTUJSKI TEDNIK PTT-J. DNE 25. MAPCA Oiicinslci Ifudski odSior Ptul ODLOKI IN OBVESTILA RazDis iavne dražbe Oddelek za finance Občinske- ga ljudskega odbora FM;uj raz- pisuje na podlagi 2. točke 86. člena zakona o pristojnosti ob- činskih in okrajnih ljudskih od- borov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) JAVNO DRA2B0 za prodajo stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja v sledečih naseljih: 1. Zasadi pri Desterniku št. 10, za izklicno ceno 48.395 din; 2. Kicar št. 20, za izklicno ceno 57.600 din; 3. Kicar št. 21, za izklicno ceno 122.470 din; 4. Kicar št. 19, za izklicno ceno 173.934 din; 5. Kicar št. 7, za izklicno ceno 200.000 din; 6. Cermožiše št. 87, za izklicno ceno 100.000 din; 7. Desternik št. 50, za izklicno ceno 190.000 din; 8. Brstje št. 1, za izklicno ceno 803.565 din; 9. Sp. Hajdina št. 88, za iz- klicno ceno 913.218 din. Prednost nakupa imajo voja- ški vojni invalidi, borci NOV, žrtve fašističnega terorja, de- lavci in uslužbenci in oni, ki v teh hišah stanujejo. Plačljivi pogoji: Za vse zgo- raj navedene kupce najmanj 20 ®/o pri podpisu kupne pogod- be, ostalo najkasneje v roku 10 let, za vse ostale kupce 50 % pri podpisu kupne pogodbe, ostalo v roku 1 leta. Vsi, ki se za nakup stavb za- nimajo, naj sporočijo svoje po- nudbe občini Ptuj v zaprtih pisemskih ovitkih do 20. apri- la 1960. Št. 04/2-33-5/1. Ptuj, dne 21. marca 1960. Oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora Ptuj STAREJŠO UPOKOJENKO k dvema otrokoma iščem. Na- slov v upravi lista. PARCELO — njivo 26 arov na lepi legi v Budini prodam. Na- slov v upravi lista. ENODRUŽINSKO HIgO Na hribu 1 v Ptuju prodam. 32 AROV NJIVE v Mestnem logu prodam. Mariborska 10. POSESTVO z 2 ha zemlje pro- dam. Karel Brumen, Voličina. KLAVIRSKO HARMONIKO, 40- basno, prodam. Naslov v upravi. Razpis Komisija za razpis službenih mest pri osnovni šoli »J. Lacko« v Ptuju razpisuje mesto TAJNIKA(CE) Plača po uredbi. Interesenti se naj javijo v ponedeljek, dne 28. marca 1960, ob 8. uri zjutraj v pisarni osnovne šole. Na Pri- stanu 1. Upraviteljstvo. Foioamfsterji Prosim vse fotoamaterje, ki so imeli meseca marca v fotoate- Ijeju Langerholc razvite Leica filme, da jih pregledajo. Even- tuelno pomotoma priložen moj film vrnite, prosim, v fotoatelje. Peček, Ptuj. LJUBLJANA NEDEL.IA, 27. M.^^RCA 19€f) 6.00 jutranji pozdrav (partizanske, množične, umetne pesmi in kOira6nice) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Popevke za nedeljsko jutro. 8.00 ^yladinska radijska igra. Friedrich Feld: Harmonika popotuje. 8.37 Frano Povia: Rapsodija za veliki orkester. fOr- kester RTV Ljubi iana dirigira Uroš Pre- voršek). 8.57 Veselo v novi teden. 9.40 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Sta- riča. 10.00 Se poi>iinite, tovariši . . . Sta- ne Stražar: Hajka na Studencu — I. 10.30 Teden mednarodnih smušklh pole- tov v Planici (prenos zadnie«:a dne pri- reditve). 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Kon- cert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Franz Liszt: Madžarska fantazija za kla- vir in orkester. (Solistka Ediith Farnadi, Filharmonični pro.tnenadni orkester di- rigira Adrian Boult). 15.45 Plesni ritmi iz operet. 16.00 Humoreska tega tedna. Kurt Kusenberg: V trgovini. 16.20 Anton Schwab: Sonček moj. (Ljubljanski ko- morni zbor p. v. Milka Skoberneta). 16.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 17.30 Radijska igra. Paolo Levi: Postaja v megli. Režija: Maša Slavčeva. 18.20 Ernesto Lecuona: Afro — kuban- ski plesi. 18.35 Po domače v dvo- in tričetrtinskem taktu. 19.00 Olvvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poročMa. 20.05 Izbe- rite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado.) 21.00 Skice iz živ- ljenja Richarda Wagnerja — V. oddaja. Sie^fried in Somrak bogov. 22.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaplešite z nami! 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 S popevkacni v deželo sanj. 23.37 Matija Bravničar: Simfonična antiteza. (Dunajski sirafonični orkester dirigira Ettore Gracis.) 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Mestni kino Ptuj predvaja od 25. do 27. miairca francoski barvni film »Brez družine« — in od 29. do 31. marca ameriški barvni film »Sinuhe, Egipčan«. Kino Murentinci predvaja 27. marca francoski film »Pustolovščine Arsena Lu- pina«. Kino »Vedrosl« Mikkvž pri Onnožu predvaja 27. marca češki film »Šola očetov«. Kino SvobodtE Kidričevo predvaja 26. in 27. marca ame- riški barvni film »20.000 milj pod morjem« — ter 30. in 31. marca ameriški Silm »Detektiv- ska zgodba«. Kino Ma|šperk riški film »Velika ura«, predvaja 26. in 27. mar^*a ame- Osebna kronika Dečke so rodile: Marija Guzej, Mihalovci 52 — Boruta; Marija Voglar, Zg. Leskovec 5 — Mira- na; Justina Spaninger, Cirkovce št. 61 — Dušana; Elizabeta Šan- dor, Kog 73 — Franca; Nada Knaus, Maribor — Edvarda; Hilda Vnuk, Ptuj — Branka; Katarina Kmetec, Lešje 38 — Viktorja; Stockl Ljudmila, Ro- goznica 2 — Jožefa. Deklice so rodile: Anica Cuš, Radomerje 15 — Nado; Marija Petovar, Stanovno 17 — Majdo; Marija Dobnik, Kungota 30 — Marino; Ema Kogler, Zasadi 7 — Majdo; Marija Ornik, Gra- jenščak 97 — Jožefo. Irma Novak, Ljutomer, roj. 1872, umrla 15. marca 1960; Ida Langerhoc, Ptuj, Prešernova 21. roj. 1872, umrla 20. marca 1960: Irena Sakelšek, Zg. Pristava 46 roj. 1959, umrla 21. marca 1960. OBVESTILO (čebelarsko društvo Ptuf ima redn; letni občni zbor v ne- deljo, 27. marca 1960 ob uri v Gasil'^''""" 'trrnu ■■ Ptuju. Vse čebelarje vabi i>dbo'- TFRENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Splošni zdravniki Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po slede- čem razporedu: 25. III. ir. Slobodan Zakula, 26. III. dr. Franc Rakuš, 27. III. dr. Franc Rakuš, 28. III. dr. Ladislav Pire, 29. III. dr. Emil Blagovič, 30. III. dr. Franc Rakuš, 31. III. dr. Nada Pavličev. Pomožni dežurni zdravniki Pomožni dežurni zdravniki vršijo dežurno službo po potrebi in sicer od 16. do 20. ure po sle- dečem razporedu: 25. III. dr. Fran Brumen, 26. III. dr. Nada Pavličev, 27. III. dr. Nada Pavličev, 28. III. dr. Emil Blagovič, 29. III. dr. Ladislav Pire, 30. III. dr. Nada Pavličev, 31. III. dr. Franc Rakuš. Pomožna ambulanta Juršsnci Pomožna ambulanta v Juršin- cih posluje vsako sredo in vsako soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta PodSs^hnik Pomožna ambulanta Podleh- nih posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 25. III. dr. Aleksander Poznik, 26. III. dr. Aleksander Poznik, 27. III. dr. Aleksander Poznik, 28. III. dr. Ljuba Neudauer, 29. III. dr. Ljuban Cenčič, 30. III. dr. Liuba Neudauer, 31. III. dr. Ljuban Cenčič. Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naro- čeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Otroške posvetovalnice 25. marca 1960 v Ptuju od 14. ure dalje. Protltuberkulozni dispanzer Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč, bol- nih na tuberkulozi in zdravlje- njih se vršijo v torek od 13. do 18. ure, v soboto od 7. do 13. ure. V sredo od 7. do 13. ure so rent- genski pregledi pljuč za vse ostale. Uprava Ptuj NOVI KRVODAJALCI Dne 19. marca so darovali kri prebivalci Vitomarc in okolice. Vsem krvodajalcem in zlasti organizatorju tov. Ploj Ferdi- nandu se v imenu bolnikov iskre- no zahvaljujemo. Krvodajalci so: Prelog Marija, Kramberger Marija, Roškar Ani- ca, Pravdič Marija, Druzovič Ju- lijana, Fekonja Frančiška, Gol- nar Marija, Vršič Marija, Zagor- šek Ljudmila, Cuček Marija, Rojs Ana, Hrga Ana, Kocuvan Pavla, Jaklin Verona, Firbas Alojzija, Kostanjevec Ivanka, Berlak Liza, Težak Ivana, Cuček Terezija, Nedeljko Lizika, Danko Jože, Rojs Ivana, Ljubeč Fran- čiška, Zadravec Ivan, Zelenko Anica, Kramberger Ludvik, Ko- stanjevec Franc. Posebej pa se zahvaljujemo delavcem tovarne Avtoopreme, ki so nam v pomanj- kanju z razumevanjem pomaga- li: Jankovič Vlado, Dragar Mir- ko, Štravs Jože. Stubičar Anton, Poboljšaj Rudi, Potočnik Ivan, Vidovič Janez. Ostali krvoda- jalci so še: Junger Katarina, Janžekovič Rozalija. Arnuš Te- rezija, Gajšt Elizabeta, Sume- njak Ana, Ferenc Slavko, Vob- ner Marija, Slana Neža, Grahl Ana. Zavec Srečko. Sakelšek Ivana, Petek IMarija. Kacjan Stanko. Horvat Marija, i='otrč Liza. Kranjc Anastazija. Vise- njak Liza. Majcen Jože, Majcen Ivan. Snlr?->p bol^iišnffa. Rdeči križ Ptuj. V filmu »Brrez družine« igra tudi Giffio Cei'vi, ki ga prikazuje slika STRELSTVO strelci domačega Železničarja so preteklo nedeljo 20. marca go- stovali v Mariboru ;n se pomeril: z želez, strelsko družino »Kri- lato kolo«. Prijateljski dvoboj je bil z obeh strani v cilju predpriprav za re- publiško tekmovanje železničar- jev Slovenije, ki bo 10, aprila t. 1. v Ljubljani. Ekip; obeh družin sta med favoriti za osvojitev prvega mesta. V vseh dosedanjih srečanjih so zmagali strelci domačega Želez- ničarja, v nedeljo pa so morali kloniti pred enakovrednim na- •sprotnikom. Odličen rezultat Ri- bariča (264 k od .300 možnih) je pripomogel k zmagi Mariborčanov, ki so skupno nastreljali 1240 k (od 1500 možnih), ekipa doma- čega Železničarja pa 1235 krogov. Najuspešnejši so bili Kunstek 252 k, Vrtič in Rošl po 251 k. Povratno srečanje bo v začetku aprila v Ptuju in pričakujemo več od domačih. > ♦ V soboto, dne 26. in nedeljo, dne 27. t. m., bo na zračnem stre- lišču v Mariboru Okrajno tekmo- vanje Z3 zlato puščico. Pravico sodelovanja imajo vsi strelci ki so na občinskem tek- movanju dos^nii več kot 320 kro- ncv. '^rev->za iii nos-.jo strelske družine. K. A. ifsciriaroii^o tekmovanje PTT Veršič iz Juršinc najhitrejši Letos maja bo v Opatiji kon- gres Mednarodne športne unije ptt in v okviru tega kongresa bodo tudi tekmovanja v pešhoji. Do pričetka tega tekmova.ija bo izbrana reprezentanca naše države ptt stroke. Zato so sedaj predt^kmovanja ha sedežih pošt v šahu in pešhoji. Na podlagi do- seženih uspehov bo izbrana re- prezentanca za republiško in zvezno tekmovanje. Slednje bo v prvi polovici maja na Reki ■ Sindikalna organizacija ptt v Ptuju je imela predtekmova- je v pešhoji v nedeljo, 20. marca t. 1. Udeležilo se ga je 7 pismo- noš z območja ptujske pošte. Tekmovanje v pešhoji je bilo na progi, dolgi 15 km, na ravni ce- sti med Budino in Cunkovci. Letos so lahko tekmovali vsi de- lavci in uslužbenci ptt podjetja in ne samo dostavljači, kot je to bilo prejšnja leta. Tekmovalci so bili oblečeni v službeno uni- formo (brez plašča). S seboj so imeli dostavljaško torbo ter so bili obuti po želji. Tekmovanja so se udeležili dostavljači in pismonoše Konrad Veršič iz Jurjinc, Franc Stebih s Polenšaka, Stanko Petek iz Ve- like Nedelje, Ivan Horvat iz Ptuja, Jože Levanič iz Moškanjc. Franc I.azar iz Ptuja in Alojz Miklačič iz Tomaža. ffl Tekmovalna komisija je pri- znala najboljši čas dostavljaču Konradu Veršiču (1 h 43 m 5 s), Francu Štebihu (1 h 43 m 30 s), Stanko Petek je prehodil 15 km v 1 h 44 m in Ivan Horvat v 1 h 46 m 15 s. Ostali trije so med tekmovanjem odstopili. Tekmovalec iz Ptuja, ki bo morebiti izbran v tekmovanje v republiško in zvezno reprezen- tanco, bo imel dovolj časa za trening. Pripomniti je treba, da je po- šta Ptuj že imela enega tekmo- valca na mednarodnem tekmo- vanju v Belgiji 1958. leta in sicer Franca Zoreča. Lep uspeh nogo- metašev „Drave" v Celju Orava : Celje 4:1 (4:1) V nedeljo je gostovala domača enajstorica v Celju m odigrala povratno srečanje s prvakom celjske podzveze. Prvo srečanje v Ptuju se je končalo s pičlo zmago domačinov — 3:2 — in je bilo pričaikovati. da bo borba v Celju še lepša. Ekipi sta nastopili skoraj v najmočnejših postavah in je v igri bilo mnogo lepih kombinacij z obeh strsni. Moštvo Drave je nastopilo brez dveh standardnih igralcev, dveh Sircev, in je bilo v začetku nekaj pomi- slekov, ali ne bo Drava v Celju izgubila. Toda vsi igralci Drave so bili od samega začetka pa do konca igre borbeni in so nadigrali domačine. Že v deseti minuti je desno krilo Šilak z lepim strelom povedel svoje moštvo v vodstvo. Domačin: niso klonih in so nekaj minut kasneje rezultat izenačili. V 25. minut; gastje brez velikih težav zopet povedejo s strelom Kovača in ponovno Šilaka, ter po- stavijo že v prvem polčasu konč- ni rezultat. V drugem delu je v glavnem igrala obramba Drave, ki je stalno odklanjala napade do- mačinov. Domače moštvo je ho- telo na vsak način rezultat odlo- čiti v svojo korist, toda borbena Drava ni popustila in končno žela uspeh. Pri Dravi je potrebno po- hvaliti celotno moštvo. Druga ekipa Drave je v nede- l.io gostovala na Sladkem vrhu in odigrala povratno srečanje s čla- nom mariborske podzveze Sever- jem. Tudi druga ekipa ni takoj klonila in je do srede drugega polčasa igrala kot enakovreden nasiprotnik. Šele proti 'koncu so domačini povedli -n končno zma- gali z rezultatom 3:1 (1:1). ISolcomet ženske: Drava : Varteks 5:4 (1:1) v nedeljo je v Ptuju gostovala ekipa Varteksa iz Varaždina in odigrala prijateljsko srečanje z žensko ekipo domačink. V izena- čeni igri je končno uspelo doma- činkam premagati nasprotnice. Rezultat je realen. Gole za doma- činke so dale: Fric 3, Butolen in Potočnik po enega. Sodil je dobro Šarman. V drugi tekm^i so se sestali mo- ški obeh ekip. Gostje so prikazali lep, hiter rokomet in brez velikih težav premagali mlado ekipo Dra- ve z tesnim rezultatom 15:14. Največ golov za domačine .je dati Haber. Sodil je dobro Bedrač iz Ptuja. Nek«i presenečenj na sindikafnem prvenstvu Ptuja Med tednom je bilo odigrano tretje in četrto kolo sinidikalnega prvenstva v šahu. Med presene- čenja lahko štejemo to, da je mlada ekipa Delte premagala naj- prej dobro ekipo Tovarne avto- opreme. Ostali rezultati: III. kolo: TAP—Delta 1:3, Obč. ljud. odbor II—Tiskarna 2,5—1,5 Izbira—KG Ptujsko polje 3:1, Obč. ljud. odbor I—GPZ 2:2. IV. kolo: Izbira—TAP 3:1, Del- ta—Obč. ljud. odbor II 3:1, Ti- skarna—KG Ptujsko polje 2:2. Vet. zavod-PPV 3:1, Zavod za soc. zav.—Občina I 3:1, Gozd. po- slovna zveza—LES Ptuj 3,5:0,5. Tekmovanje se nadaljuje. Zcr proslavo dneva mla- dosti moštvsno tekmo- vanje v šnhu za pokal maršalcz Tita Po sklepu skupščine Šahovske zveze Jugoslavije in plenuma iste zveze je organiziralo DPD Svoboda-SD Ptuj navedeno tek- movanje v občini Ptuj. Med sin- dikati je to tekmovanje v končni fazi ter bo zmagovalec znan 28. t. m. Tudi po šolah so šahovske borbe ogorčene. V nedeljo ob 9. uri se bodo v Mladiki pomerila zmagovalna moštva ptujskih osemletk, a zmagovalno moštvo bo igralo proti moštvu gimna- zije. Končno bodo v torek in četrtek polfinalne in finalne bor- be, kjer bodo nastopili poleg «;iridikalnega moštva in moštva ?olske mladine še pripadniki .TLA in SD Ptui. Zmagovalno moštvo občine Ptuj bo tekmo- valo na okrajnem prvenstvu.