Političen list za slovenski narod

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gldza en mesec 1 gld. 40 kr

V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta

3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.

Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".

I Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.

če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša’
'■ Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.

' Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.

Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 1 I 2 Q.  uri popoludne.

^tev. 35..

Letnik XIX 1

V Ljubliast v petek 13. februvarija 1891.

Rojaki slovenski!

Državni zbor so iznenada razpustili ter naglo
razpisali nove volitve. Na Štajarskem vršijo se že
dne 5., 9., 11. in 12. sušca. Vse kaže, da se nam
Slovencem bližajo neugodni, mogoče tudi nevarni
časi. Vlada nagiba se močno na stran nemških libe¬
ralcev, naših najhujših nasprotnikov. Stara nemško-
liberalna ddba, toliko pogubna delajočim stanovom,
kmetom in obrtnikom, nevarna Avstriji, sovražna
Slovanom in sveti katoliški cerkvi, hoče zopet za¬
vladati pri nas. To zabraniti more le srečen izid
razpisanih volitev.

Slovenci štajarski moremo le v državnem zboru
si česa priboriti. Le tam najdemo dovolj močnih
zaveznikov. Ondi odločuje se ne samo vladina, am¬
pak tudi naša osoda v vsakem oziru. To nam na¬
laga dolžnost, tje izvoliti samo izkušene domo¬
ljube, spretne bojevnike in značajne može, in
takšnih, hvala Bogu, imamo ter jih moremo volil-
cem priporočati z najboljšo vestjo.

Dne 8. t. m. zbrali smo se zaupni možje v
Mariboru ter postavili 5 kandidatov. Vsi so Vam,
predragi rojaki, že dobro znani. Vsak izmed njih se
je že boril za Vaše koristi v državnem in deželnem
zboru. Diči jih iskreno domoljubje spojeno s spo¬
štovanjem do sv. cerkve. Vsakega navdaja prisrčna i
želja, pomagati in propada rešiti kmetski slovenski
stan, saj so porojeni od kmetskih starišev, vsi verni
sinovi slovenske matere.

Dali so moško besedo, da bodovvseh
vprašanjih, tedaj tudi v šolskem, posto¬
pali složno in vzajemno z drugimi slo¬
venskimi poslanci, v smislu gesla: vse
za vero, dom, cesarja. S tem je vse povedano!

Postavili smo tokrat kandidate za obe mestni
skupini. Treba svetu dokazati, da so dotična mesta
in trgi na slovenskih tleh in živi ondi mnogo Slo¬
vencev, ki se dobro zavedajo svoje narodne dolž¬
nosti.

Predragi rojaki, štajarski Slovenci stopamo,
dobro urejeni, srčno na volilno bojišče. Storite vsak

svojo domoljubno dolžnost, držite se strogo postav¬
ljenih kandidatov in sijajna zmaga je gotova.

Naši kandidatje so:.

1. Za okraje: Celje, Gornjigrad, Vransko,
Laško, Sevnica, Kozje in Brežice gospod Miha
Vošnjak, deželni poslanec, predsednik južno-šta-
jarske hranilnice in zveze slovenskih posojilnic, na¬
čelnik društvu dijaške kuhinje, posestnik, bivši dr¬
žavni poslanec.

2. Za okraje: Maribor, Slovenska Bistrica,
Konjice, Slov. Gradec in Marenberg gospod
Franc Robič, deželni poslanec, profesor in po¬
sestnik.

3. Za okraje: Ptuj, Šmarije, Rogatec, Sv.
Lenart, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona č.
gospod dr. Lav. Gregorec, kanonik, župnik in
bivši državni poslanec.

4. Za mestno skupino: Celje, Žavec, Vojnik,
Konjice, Vitanje, Šoštanj, Gornjigrad, Ljubno, Mo¬
zirje, Vransko, Laško, Šmarje, Rogatec, Sevnica,
Kozje in Brežice gospod dr. Josip Sernec, de¬
želni poslanec, načelnik okr. zastopu celjskemu, ad¬
vokat.

5. Za mestno skupino: Maribor, Ptuj, Slov.
Bistrica, Slov. Gradec, Muta, Vozenica, Marenberg,
Sv. Lenart, Ljutomer, Ormož in Središče gospod
dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, odbornik okr.
zastopa.

Po sklepu shoda zaupnih mož v Ma¬
riboru, dne 8. februvarija 1891.

Odbor Slovenskega društva.

Vse za vero, dom, cesarja!

Rakovi naj bodo naši državni
poslanci?

L

Ni nam treba še posebe naglašati, kolike važ¬
nosti so sploh volitve, bodisi v občinske zastope,
bodisi v deželni in državni zbor. Zastopnikom svo¬
jim v omenjenih zastopih izročamo tako rekoč v
roke usodo svoje prihodnosti v duševnem in gmot¬

nem oziru. Predno pa naštejemo nekaj svojstev, ka¬
tera moramo zahtevati od narodovih zastopnikov,
zdi se nam vredno, da odgovorimo ob kratkem na
včerajšnji članek v »Slov. Narodu“.

V sredo smo priobčili članek z naslovom »Urad¬
niške kandidature", ki je jako razburil gospode pri
»Slov. Narodu" in njihove varovance, ker smo se
drznili brez njihovega dovoljenja svetovati svojim
čitateljem, naj bi si dobro ogledali uradnika, predno
mu pri prihodnjih volitvah dado svoje glasove. Kdor
je čital naš članek, mora priznati, da smo mirno in
stvarno razpravljali vprašanje ob umestnosti urad¬
niških kandidatur. Izpovemo naravnost, da naš namen
ni bil, vzbujati še večji razpor, ker predobro ču¬
timo, kako nam je treba odkritosrčne sloge v
sedanjem kritičnem položaju, osobito v nekaterih
krajih, ker se nam sicer utegnejo vsiliti možje, ki
so ali mlačneži v vsakem oziru ali celo odkriti na¬
sprotniki našim težnjam in željam. Imenovali sicer
nismo nobene osebe, temveč le priporočali volilcem,
naj bodo previdni in zavrnejo uradniške kandida¬
ture, ako ne poznajo kandidata-uradnika, da je kre¬
menit značaj. To je gotovo umestno sedaj, ko se
nam na novo ponuja cela vrsta uradnikov, o ka¬
terih značajnosti in zanesljivosti še ne moremo biti
dovolj preverjeni ali pa smo že spoznali njihovo ne¬
sposobnost, oziroma malomarnost. In to svoje
mnenje smo izrekli, tako upamo, gotovo v soglasju
tudi z onim gospodom, vsled katerega želje je bil na¬
pisan včerajšnji »Narodov" članek. Pred očmi pa
smo imeli kočevsko - trebanjsko - radeški okraj, kjer
iščejo zavetja možje, za katere se mi nikakor ne
moremo navduševati in gotovo tudi »Narodov" član-
kar ne, če resno misli o narodnostnem vprašanji,
ne glede na druge okolnosti.

Pa govorimo naravnost. Mi se nikjer nismo
izrekli proti kandidaturi gg. Šukljeja in dr. Ferjan¬
čiča, temveč le naglašali, da se bodemo uprli vsaki
novi uradniški kandidaturi. Res je sicer, da so ne¬
kateri volilei izražali pomisleke o g.  dr. Ferjančiču
zaradi znane njegove izjave o verski šoli, a mi se
zanašamo, da bode v soglasji z ostalimi slovenskimi

LISTEK.

Kmetski listkar.

Kaj ne, precej dolgo se že nisem oglasil, go¬
spod vrednik? Kaj se hoče, ako sem predpustom
malo »rilec kuhal"! In zakaj? Zopet sem nabral
nekaj »cvetek" iz »Brusovega" vrta in sem Vam
jih poslal, a Vi mi odgovorite: »Prenizko je, z
»Brusom" polemizirati". Ker pa je prišel postni
čas, spomnil sem se, da ne smem več »rilca ku¬
hati", in zato Vam zopet jedenkrat pomolim svojo
žuljavo pest, polno kmetskih prijetnosti].

Danes bi Vam rad zapel kakšno o »Narodovih"
bstkarjih, kateri imajo duhovnike posebno v čislih
ali pa v želodcu, kakor hočete. Jeden govori o žup¬
niku z »obilnim trebuhom", drugi o »dobro pitanih
mladih bojnih petelinih", tretji zopet o »gospodu j
Janezu, ki tam v pogorji krščanske duše in svojo i
pase". . . . Toda preveč pereče so zdaj državne vo- i
iitve, da bi jih človek, kakor je kmetski listkar, v j
nemar puščal. Kar najrajši bi se spravil nad črto, I
ko bi me ne imeli gospodje, ki so glasovali za pri¬
silno legalizacijo, za takega okorneža.

Radoveden sem, ali bode agitatorjem polnokrvne
slovenske stranke tudi rabila beseda njihovega očeta:
»Revežem ni m n goče pomagati". Ako pride do mene
kak agent nepoklicanega kandidata, zastavil mu bo¬
dem ta-le vprašanja: a) „Ali je tvoj kandidat pri¬
jatelj prisilne legalizacije?" b) Ali je tvoj kandidat
bil za ustanovitev nove višje dekliške šole v Lju¬
bljani?" c) »Ali je tvoj kandidat podpisal peticijo
za versko šolo?" d) »Ali je tvoj kandidat pristaš
tiste stranke, ki prodd vero za narodnost ?“

Ako mi na ta vprašanja povoljno odgovori, od¬
govorim mu tudi jaz povoljno.

Sicer pa se za volitev mnogo govori kmetu,
kakor nikoli ne drugače. Visoki gospodje so tako
prijazni, tako sladki, še za pijačo dade, če ni dru¬
gače. Obljubijo toliko, da se vtope v samih oblju¬
bah; ko bi kmetje imeli stoti del od obljub zadnjih
volitev, bili bi zdaj vsi graščaki. Posebno o zni¬
žanji davkov radi govore agitatorji, ker vedo, da
kmetje o tem najrajši slišijo.

Ko bi tisti denar, ki se potroši za volitve, in
tisti denar, ki ga poslanci dobe za dijete, spravili
na kupček, koliko dolgov bi bilo s tem poplačanih !

Ako računimo, postavim, okroglo število držav¬
nih poslancev 350 in zborovalnih dnij v letu 200,
dijete pa po 10 gld., dobimo svoto 700.000 gld. na

leto, v šestih letih pa 4,200.000 gld. Seveda ne
smemo prezreti dunajske državne zbornice, ki je
sama toliko denarja stala, da bi ž njim že lahko
trikrat ljubljansko barje posušili.

In vendar je tako malo akustično zidana, da
se poslanci tako malo razumejo, kakor bi jim sam
strah pred ministri sapo zapiral. Komaj da ni tako,
kakor Ribničan pove o svoji cerkvi: »Tako velika
je namreč, da, kadar duhovnik pred oltarjem zapoje
»Dominus vcbiscum", leti jezdec od oltarja do kora,
da pevcem pove, zdaj pa le dajte: »Et cum špiritu
tuo".

Ako pomislite, da samo izprašenje preprog v
državni zbornici stane vsako leto 1200 gld., mislite
si tudi lahko, koliko stane ves ta »špas“.

Toda to so »kmetski pomisleki", dejal bi kdo.
Res je pa vendarle, reci že kdo, kar hočeš.

Pa pustimo šalo in poglejmo, kakšno vreme se
nam obeta po volitveni pratiki I

Ako motrimo razne programe raznih strank,
uvidimo, da naštejejo vse možno. Liberalci nemški
so skovali tak program, da je bolj konservativnemu
skoro podoben, nego liberalnemu. Sploh se povsod
poudarja verska struna, kar je značilno za razvoj
katoliškega življa v Avstriji. Celo borzni davek je
sprejela nemško-liberalna stranka v svoj program

poslanci glasoval za versko šolo, kadar pride v raz¬
govor v državnem zboru. Glede na druga njegova
svojstva itak nismo imeli najmanjšega dvoma.

Nikakor pa se ne moremo sprijaznili z mislijo,
da bi se še več uradnikov s Kranjskega poslalo na
Dunaj, ker preverjeni smo, da bi to našemu narodu
ne bilo v korist. Da, tudi glede uradnikov-kandida-
tov velja prislovica: »Nulla regula sine eseeptione".
Ker pa vemo, da oni gospodje uradniki, ki se po¬
nujajo v dolenjskih občinah, niso iz j o me, zato
smo in bodemo proti njihovim kandidaturam. Ali
naj morda povemo „izza kulis", zakaj hrepenč po
poslaniških stolih? To zamolčimo, ker ne moremo
biti toliko osebni.

»Narod“ nam podtika Bog ve kake skrite na¬
kane, katerih ne poznamo, ker vse naše namere in
želje smo izpovedali na drugem mestu. Pač pa bi
mi lahko očitali gospodom, ki imajo vplivno besedo
pri vredništvu »Narodovem", da skušajo delati proti
kandidatu, za katerega so se določno in jasno izrekli.
Tako tolmačimo tudi »Narodov" članek od torka
pod naslovom: »Knez Liechtenstein". Konec tega
članka je bil tako zasukan, kakor bi bil naravnost
naperjen proti kandidaturi grofa Hohenvvarta. Mi bi
bili molčali o tej zadevi, ker nismo hoteli razburjati
duhov, ko bi nas »Narod" ne bil včeraj pogladil
z rokavicami.

Politični pregled.

V Ljubljani, 13. februvarija.

Notranje dežele.

Skupni pastirski list avstrijskih ško¬
fov  izide, kakor poročajo nemški listi, v kratkem;
na gorenjem Avstrijskem brali ga bodo že prihodnjo
nedeljo. Pastirski list razpravlja o dolžnostih, ki jih
imajo katoličani pri prihodnjih državnozborskih vo¬
litvah, ter določuje tudi molitve pred Najsvetejšim
za srečen izid prevažnih državnozborskih volitev.

Volilni oklic združene levice  je na trezno
misleče ljudi napravil jako neugoden vtis; zakaj
obeta skoro vse, kar le kdo hoče, da se uresniči;
takih političnih sanjarij seveda pametni ljudje ne
morejo odobravati. Vzlasti pa konservativni listi na¬
padajo oklic liberalcev, ker se že ponašajo v njem,
kakor da bi bili odločilni gospodje v avstrijski no¬
tranji politiki. In vendar še niso izpregovorili volilci,
ni še znamenj, da bi se desnica spojila z levico,
še manj pa se ji podredila. Ako vse to premotrimo,
reči moramo, da je volilni oklic združene levice
predčasni počepek, ki nima pogojev za konečni
razvoj.

Konservativna stranka predarelska  je
izdala volilni oklic. Ona tirja za cerkev njene pra¬
vice, versko šolo, oprostitev davka za vsa dobrodelna
podjetja, posvečevanje nedelj in praznikov, odstrani¬
tev narodnostnih prepirov z uvedbo ravnopravnosti
za vse narode, združitev vseh katoliško mislečih po¬
slancev v državnem zboru v jeden klub, razširjenje
pravic deželnih zborov.

Na gčrenjem Štajerskem  so si nemški
liberalci tudi v laseh zaradi kandidatov, seveda le v
onih krajih, kjer jim niso nevarni konservativci.
Dr. Magga, ki je na Dunaji živeč dlje časa zasto¬
pal nekatera štajerska mesta, ne bodo več volili, in
na njegovo mesto priporočajo deželnega poslanca
Morre-ta.

dasi je »N. Fr. P.“, židovsko-kapitalističen list, nji¬
hov organ.

Toda pustimo nemške levičarje, rajši še med-se
poglejmo.

Poslanci naši bi morali kmetske težnje uvaže-
vati najbolje, ker so največ zastopniki kmetskih ob¬
čin. Dolgov je vedno več vknjiženih na zemljišča,
trtna uš vedno bolj razsaja, davki so ogromni, žito
nima nobene cene, uime so pogostne, kmetje se
selijo vedno hujše v Ameriko, lažiliberalizem širi se
tudi med kmetski stan, veselje po vživanji raste,
mladina je sprijena, proletarijat se množi, javna
morala slabi, duhovnikov beseda se vedno manj
spoštuje itd.

Dobro naj si na srce polože poslanci resno
svarilo, da kmetski stan mora propasti, ako se mu
o pravem času ne pomore. Za gledališča, železnice,
za šole, za razne ustave se izdado tisoči in milijoni,
za povzdigo kmetskega stanu pa je treba moledovati
od Poncija do Pilata za vsak goldinarček.

Toda dovolj za danes. Še bi rad malo kihnil, a
rajši počakam, da stvar dozori. Sicer bi se mi utegnilo
zgoditi tako, kakor »Narodovemu" vredništvu, da
bi namreč moral preklicavati. Na svidenje torej po
volitvah 1

Solnograški katoliški konservativci  so
že postavili svoje kandidate. Bazven znanega dr.
Fuchsa so vsi kandidati novi. Videti je, da bodo
imeli težavno stališče pri vobtvah proti Lienbacher-
jevi stranki, katera s svojo prenapetostjo za nemško
narodnost prav vspešno agituje po Solnograškem.

VaaMLj®

Srbija,  Za povzdigo in razvoj trgovine in obrt-
nije osnovale se bodo v Belem Gradu, Niši, Kra¬
gujevac! jn Š^baci trgovinske in obrtnijs^e zbornice.

Rusija.  Se to spomlad se bo začela graditi
železnična proga preko Sibirije. Progi iz Vladivo¬
stoka v Kabarovko in iz Tomska v Irkutsk se bodeti
sočasno gradili, potem bodo pa še Kabarovko z Ir¬
kutskom zvezali. Troški te neizmerne železnične proge
so proračunjeni na 75 milijonov rubljev, in 1. 1894
bo neki vže letel prvi železni konj preko širne Si¬
birije. Buška vlada bo s to železnico odprla ruskemu
prometu nova pota ter pospešila svojo obrtnijo in
trgovino.

Italija.  Omenjali smo vže na tem mestu,
da je novi italijanski ministerski predsednik poslal
italijanskim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v
kateri naznanja svoj program. Bistveno bo gojil
Budini isto vnanjo politiko, kakor njegov prednik
Crispi. Kakor do sedaj prizadevala si bode italijanska
vlada tudi v prihodnje, da ohrani evropski mir se
svojima zaveznima državama. Sicer bo pa gledala
tudi na to, da bo živela tudi z drugimi državami v
prijateljstvu. — »Capitan Fracassa" obsoja Budini-
jevo okrožnico, poslano italijanskim zastopnikom v
inozemstva, ker ne omenja v njej izrecno italijanskih
zastopnikov Nemčije in Avstrije, ter pravi, da je to
nekaka zvijača, ki pa bo naredila slab vtis v Bero-
linu in oa Dunaji.

Nemčija.  V nemškem državnem zboru je
rekel Stbeker, da se mora odstraniti odnošaj, da bi
v nemških naselbinah sočasno delovali katoliški in
protestantovski misijonarji ter predlagal, naj se
enim kakor drugim določijo pokrajine njihovega
misijonskega delovanja. Na to se je oglasil lega-
cijski svetnik Kayser in rekel, da ni katoliška cerkev

i še nikoli zahtevala ločitve enih in druzih misijon-
( skih pokrajin. V enakem zmislu so se izrazila vsa
. merodajnejša protestantovska društva. Kayser je
I rekel, da je prepričan, da naselbinsko podjetje mi-
' sijonarji močno pospešujejo. Stbeker je potem

umaknil svoj predlog. — Kakor poroča neki bero-
linski list, izbran je poslanec Stablevski za poznanj-

j gnezenskega nadškofa. Ali je to poročilo resnično,
pokazalo se bo kmalu.

Francija.  Francoski listi omenjajo nadalje
ministerstvene izpremembe v Italiji. Politiški krogi
v Parizu še ne mislijo ne, da bi Italija zaradi te
izpremembe odstopila od trodržavne zveze, pač pa
so trdno prepričani, da po Crispijevem odstopu ni
Italija več zaseda, iz katere je republiki vedno pre¬
tila nevarnost, kakor je hotela berolinska politika.
Tudi so prepričani, da se bo z lojalnimi razmerami
med obema sosednima državama dovolj storilo, da
se ostalo lahko prepušča prihodnosti sami. V tem
zmislu piše „Temps“: »Budini je pristaš trodržavne
zveze, katero ima za prvi pogoj politike štedljivosti.
Kaj se bo torej izpremenilo v Bimu ? Malo sicer za
trenotek, dosti pa za prihodnost: mož. To se pravi
za zdaj temperament in kmalu zistem." — »Bepub-
lique Francise" meni: »Na zunaj ni pričakovati
nikakih radikalnih izprememb, vendar nadejamo se,
da se bodo odnošaji med Italijo in Francijo zdatno
izboljšali. Že samo tega se veseli Francija. Bilo bi
nepotrebno in nepametno, ako bi več zahtevali.
Italija naj skuša trodržavno zvezo do konca; pri¬
merja naj in sodi. Italija naj nadalje skuša gojiti
naklonjenost do Francije; postala bo zopet odkrito¬
srčna prijateljica, ko nvidi, da njeni lastni interesi
ne nasprotujejo francoskim interesom. Ne čustva,
marveč interesi so pravi temelj zvezam."

Nizozemsko.  Nizozemski vojni minister je
izdelal nov vojaški postavni načrt za preosnovo ar¬
made ter ga bo v kratkem predložil zbornici. Načrt
ima med drugimi tele točke: Od 40.000 mladeničev,
katere veže vsako leto vojaška postava, pozvanih je
16.300 pod orožje. Za zmirom vojaške službe prosti
so: manj ko 1-55 m  visoki mladeniči, duhovniki in
cerkveni služabniki, redovniki rimsko-katoliške cerkve
če imajo več ko 27 let. Stalna armada obstoji 1. iz
bojne armade 45.000 in posadne armade 30.000
mož; 2. iz dopolnilne vojske 20.000 mož; 3. iz re¬
zerve 20.000 mož. K temu pride še deželnobram-
bovstvo 50.000 mož, dopolnilna rezerva 209.500
mož in črna vojska, v katero pridejo vsi telesno in
dušno zdravi možje do 40 leta. Služba v bojni in
posadni armadi traja 8 let, torej od 20 do 28 leta;
sicer se pa ta doba postavno lahko podaljša.

Anglija.  V parlamentarskih krogih se govori,
da so izpodletela pogajanja za odstop Parnellov od
vodstva irske stranke in za splošno uravnavo irskega
vprašanja. Zato je malo upanja, da bi se obe stranki
sporazumeli. — Glasilo Parneilovo poroča, da je
dobil Carthy od Parnella pismo, v katerem pravi
Parnell, da nima nikakega upanja na spravo med
irskima strankama. — Ali se ne smešijo Angleži
pred vsem svetom, ko se jeze, da je taka usoda za¬
dela lordmajorjevo prošnjo na ruskega carja za ne¬
srečne Abrahamove potomce? Ali je ruska vlada
storila s tem korakom kaj nedostojnega? Kaj bi
rekel londonski lordmajor, ko bi župan avstrijskega

katoliškega mesta prosil angleško kraljico, naj opusti
vendar enkrat krivično politiko proti irskim katoli¬
kom? Eadi bi slišali, kak hrup bi navstal po an¬
gleških časnikih. Alije mari več židovska pijavka,
kakor katoliški Irec?!

Španija.  Španska vlada je sklenila, prirediti
povodom štiristoletnice odkritja Amerike v Madridu
svetovno razstavo ter jo otvojiti 12. 'septembra
1892. leta.

Izvirni dopisi.

Iz Novega Mesta, 11. februvarija. (B a z 1 i č n o.

Volitve.) Živi predpust je prešel; pepelnično
sredo imamo. Kako se je tudi pri nas plesalo, pelo
in pilo — tudi pri nas, v siromaškej Dolenjskej, o
tem ne morem povedati. Je že tako, pravijo, da
ima predpust to pravico: ako stradaš celo leto, v
predpustu moraš noreti. Pri nas je skoraj ni go¬
stilne, kjer ne bi bili imeli »bala".

Tudi društva naša so bila jako živahna. V či¬
talnici je bila »Vodnikova beseda" jako sijajna —
morda še preveč glede na toaleto naših dam. Nek¬
danja preprostost je zginila — druga hoče drugo
prekositi. Včerajšnji pustni večer tudi ni zastal niti
slovenski, niti nemški. V slovenskem »Narodnem
Domu" je bilo jako veselo: videl si maske od se¬
vera in juga, resnih in šaljivih — celo vroča Afrika
nam je poslala črnih vojakov, kojih se pa Novo-
meščani niso tako bali, kakor nekateri Ljubljančani
»blagoslovljenega mura". Ta je prišel, da je nabral
nekaj slovenskih novcev, da se v Afriki razširja kul¬
tura — kar je grozni greh — naši Afričani pa so
prišli, da so sami zapravili nekaj novcev — in to
je hvalevredno — ono škodljivo našemu narodu!

Tudi naše malo društvo rokodelskih pomočnikov
ni hotelo zaostati: napravilo je prav zanimiv večer
dnd 2. t. m. z vspehom, da sme biti ponosno, da
nekateri ubežniki in barabe kar škripljejo z zobmi.
Počastili so namreč družbo s svojo navzočnostjo
Novomeščani iz vseh stanov v tolikem številu, da
je bila dvorana prenapolnjena ter hišna blagajnica
jako srečna po prostovoljnih doneskih. Vrli člani

50 se jako dobro vedli v petju, zlasti kot solist
mizar g.  K. Bobnar in v igri »Denar ali pa nos"
razven druzih čevljar g. Božič. Sploh kaže družba
povsod, da obila podpora, ki pritaka od mnogih
strani, ni zastonj, marveč da rodi najboljši plod.
Bog jej daj tudi še dalje najboljši prospeh. Za¬
hvaliti se imajo pa vrli pomočniki razven načel-
ništvu prav posebno gg. P. O. Alešu in profesorju
Vrhovcu, ki sta vedno neumorna, da podučujeta
rokodelce. Bog jima plati!

O volitvah govori vse — prav je tako, kajti
zdavnaj že morda niso bile tako važne, kakor se¬
danje. Naš ožji okraj je sicer v tej reči  bolj miren,
ker je nedvomno, da bodemo izvolili stara poslanca
g. prof. Šukljeta in g. Pfeiferja. Zadnji ne bode
imel resnega nasprotovanja; kajti kandidata, ki baje
nameravata zoper njega poskušati, ne bodeta dobila
glasov, da bi bilo imena vredno. Nekoliko drugače
bode morda pri g. prof. Šuklje-ju, dasi si je pri¬
dobil zaslug za Dolenjsko, čuje se namreč, da
mislijo Kočevarji dati svoje glasove gosp, baronu
Schwegelnu, akoravno je ta izjavil, da ne sprejme
te volitve. Posebno čuden pa je glas, katerega skoraj
ne moremo verjeti, da tudi v Črnomlju neka stranka
namerava voliti nekega druzega kandidata, barona
Schvvegelna menda vsaj ne! Belokranjci so bili do¬
slej vselej verno-narodni, tudi sedaj se ne bodo
prelevili, ter ne cepili narodne discipline — zlasti
ker ga  ne najdemo vzroka, zakaj bi gosp, profesorju
več ne zaupali.

Trebanjski okraj — ta je pa srečen. Kandi-
datje rastejo, kakor gobe po dežju — in sicer menda
sami uradniki. Gosp, vrednik, djali ste že: Ne
uradnikov! B&vno to pravimo mi: ne volite urad¬
nikov pošteni Dolenjci — niti enega ne, naj bode
sodnik, svetovalec, okrajni glavar ali kar-koli. Pa
zakaj ne? Zato, ker je uradnik odvisna oseba —
sluga vlade, ki ga lahko odpravi, kadar hoče. Nikar

51 ne prikrivajmo resnice: brezdvomno je, da bode
prišla ostra nemška vlada, ki bode morda hudo
pritiskala Slovence. Ali se pa bode temu nasproti
postavil odvisni služabnik iste vlade? Ali se bode
li nasproti postavil uradnik — zlasti ako ima 4, 5,
6 otrok? Bode li postavil svoj kruh v nevarnost?
Taki možje so redko sejani. Torej — ne uradnika,
naj bode sicer še tako dober gospod! Pa poglejmo
nekatere, ki se nam ponujajo. Tu je prvi g. Hren.
Ta pisari na vse strani; bral sem sam njegovo
pismo, v katerem toži, da je zaradi tega, ker je

■poslanec, mnogo zgubil. Mi se temu smejemo, toda
pravimo pa: gospod poslanec, ako ste ostali na
nižjem mestu pri sedanji vladi, ki nam je bila vsaj
nekoliko naklonjena, kaj bode pa, ako pride dru¬
gačna, nam nasprotna? Prosimo Vas, in svetujemo
Vam, skrbite zd,-se, potisnite se lepo v kotiček, da
ne bote zmotili nekaterih ; kajti da ne bodete iz¬
voljeni, o tem Vas zagotovimo.

Pa zakaj ne voliti g. Hrena? Ne samo zato,
ker je uradnik, ampak tudi zato ne, ker ni za nas
storil, da bi bilo vredno omeniti. Znano mi je iz
poslaniških ust, da je bil jako nedelaven — še celo
sej se ni vdeleževal — prišel mnogokrat še-le, ko
je bila reč dokončana z besedo: ali ste že sklenili ?
Tacih poslancev ne potrebujemo — posebno sedaj
ne, ko bode treba ostro govoriti. Pa čujem, da
Badečanom obeta most čez Savo. — G. Hren ga

doviti jednodušnosti glasovali so vsi poslanci, tudi
iz protivnega nam tabora, za isti predlog.

A kar se njim ni posrečilo tam visoko gori,
zgodilo se je tu in tam ž njimi in z domačimi vsaj
domš,. Hočem namreč tu zabeležiti radostno vest,
da smo nove postojanke si pridobili za našo kulturo.

a)  Otvorili smo nove slovanske šole. Samo v
pazinski veliki občini je letos pet novih naših šol.
Tudi v buzetski občini se snujejo nove, jednako se
za to mnogo trudijo v občinah: Pulj, Barban, Vod-
njan in drugod. A pri teh stečevinah se nam je
boriti zajedno proti natorni sili — bedi — in mo¬
gočnim protivnikom, ki se strašno boje nove šole:
Ceš, kolikor bo več omikanih Slovanov, toliko več
bo naših, sovragov! Poznam pa dva gospoda v neki
občini, ki bi srčno rada šolo pričela, a radi siroma¬
štva ne dobita nijedne hiše in načelnik tiste srenje

vam ne bode nikdar zidal, kakor sploh noben po¬
slanec ne sam I Ako se hoče kaj doseči, treba je
imeti pomoči pri druzih — posamezen glas se zgubi,
kakor glas v puščavi. Bavno gosp. Hren pa si ne
more čestitati, da bi imel pri druzih gospodih kako
posebno zaslombo. To so le besede, in besede so
po ceni!

Okrajni glavar v Kočevju, g. Thomann, bi bil
tudi rad Vaš poslanec. Ta je nemčur, torej ne za
Vas; volili ga bodo morda Kočevarji, a Vi Slovenci
ga nikakor ne bote volili.

Gg. Višnikar in Golja sta uradnika. Sta pač
vrla sodnika, ali za poslanca nikakor nista, ker nista
samostojna. Ne volite ju. Od zadnjega povem
• še več.

Gotovo se bode naša šola skušala ponemčiti
kolikor bo le mogoče. Tu bodo morali naši možje
nasprotno stati kakor en mož s ponosom in goreč¬
nostjo. Bode pa li storil to g. Golja? Jako dvomim,
in dvomili bodete tudi Vi, ako Vam povem golo
resnico: G. Golja je imel v Novem Mestu sinka.
Prišlo je pa nekaj navskriž v prvej šoli. G. sodnik
ga je kar proč odpeljal ■— pa kam? — Morda v
Ljubljano na slovensko gimnazijo? Bog varuj! —
Peljal ga je na kočevsko nemško gimnazijo ter dejal,
da nikdar nobenega sina ne bode dal na slovensko
gimnazijo, naj bi jih imel še toliko! Ta bode gotovo j
gorel za slovenske šole (?!).

Imenuje se kot kandidat tudi g.  I. Lapajne v i
Krškem. Mi mislimo, da on ni resen kandidat. Mo¬
goče, da je vrl šolnik, ali vsled tega ni še rojen
politik. Da bi rad kvišku splezal, vemo; posebnih
zaslug pa si doslej ni še pridobil. Le to vemo, da
je trd liberalec in sovražnik verski šoli.

Možje volilci, ne volite torej nobenega uradnika,
ampak volite enoglasno mož4, katerega Vam bodo
priporočili narodni možje; moža značajnega, vernega,
neodvisnega!

Dostavil bile še misel, da v trebanjskem okraju
nikakor ne kaže kot kandidata postaviti grofa Hohen-
warta; ta veliki mož mora biti izvoljen z veliko ve¬
čino. Volite ga v Ljubljani; menda ga vender ne
bode vrgel kakov „agent“ ? Ce pa ne gre, naj kan-
diduje na Gorenjskem, ali kjer vže.

Iz Istre, 9. februvarija. (Pogled na istrske i
o dn oš a j e.) Velikega pomena je bil sestanek Slo¬
vencev in istrskih Hrvatov p. 1. v Ljubljani. Vsi j
slovanski, a najbolj slovenski in hrvatski časopisi |
bavili so se ž njim. Se ve, liberalni Nemci in Lahi
so imeli ž njim največ opraviti. Po sestanku so
najlepše odgovorili prevzeti nalogi Kranjci in Istri-
janci — zadnji bodisi že Slovenci ali Hrvatje.

Osobito v Istri so se pri volitvah in v visoki
zbornici postavljali ko levi isterski junaki. O, ko bi
Vi le znali, koliko zaničevanja so ti tamkaj morali !
trpeti, kak ropot je bil v poreški zbornici! K večemu
v Celji ali kakikrat na Koroškem bi bilo utegnilo
biti kaj tacega.

Ali nisem imel prav, ko sem take naše može
zval: viteze Slovence in Hrvate? —

Morda zavoljo posebnih razmer na Goriškem je
bilo najmanj — samo polovica — goriških poslancev
v Ljubljani zastopanih. Tudi njihovo delovanje je j
bilo izmed vseh slovenskih deželnih zborov zadnje j
leto — oprostite mi nepristransko besedo! — naj¬
bolj mirno skoro mlačno.

V naši Istri smo z velikim zanimanjem in z
radostjo sledili svojim korenjaškim poslancem. Pre¬
tresla je nas z veseljem, naše protivnike na severu
in na jugu pa z grozo v sami visoki zbornici izjav¬
ljena moška beseda preč. dr. Volariča.

Veliko, neustrašljivo, požrtvovalno so delali naši
izvrstni gospodje poslanci. A ipak — metali so ne¬
hote bob — ne: jeklo v steno. Le jedenkrat po ču-

pravi, da nemajo ne novčiča v občinski blagajni.
Kaj nam potem pomaga od tam iz Poreča grenko
istino zaslišati: „Lani smo imeli preveč novca za
šole, da vsega še nismo potrošili" — ko pa naši
ljudje od želje po šoli skoro mrjejo.

b)  Jednoglasno smo si izbrali v veliki buzetski
občini v vseh treh razredih svoje može; občina ima
sedaj v vseh rečeh trdno podlago, kakor še ne do-
sedaj. Jednako so v vseh treh razredih o priliki ob¬
činske volitve v Medulinu zmagali naši ljudje. Me-
dulin je v obližju Pulja. V trgu Medulinu so otvo¬
rili tudi hrvatsko čitalnico, prvo, ki straši daleč na ;
okolu Talijane. Ta izvrstna občina zdaj Slovanom
prednjači okrog bodoče naše istrske prestolnice
Pulja.

c)  Nekaj izvanrednega, za nas Slovane triumfal¬
nega se je dogodilo v občini Lovrana. Lovrana je me¬
stece na severovzhodni obali Istre. Tam so občino
upravljali večinoma talijanaši. In glejte! Nekega lepega
dne med občinsko sejo kar nanagloma vržejo tali-
janščino v kot in hrvaščino posadč na mizo. Kratko:
Sklenejo, da odslej zanaprej se mora posvetovati in
uradovati v hrvatskem jeziku. Nastal je sicer divji
ropot in šum, a zdaj imajo že hrvatskega načelnika
in hrvaščina kraljuje kakor kraljica v občini.

Zdaj so novi izbori pred durmi. Pretrgal se je
oblak, in doli je padel razglas, da stari poslanci
nemajo več veljave, ampak da morajo novi iz ognja
volitvenih poskušenj kot novi ali pomlajeni Feniksi.
Zdaj že vetrovi besne, kmalu bo zatulila strahovita
burja, ki hoče zanetiti divji ogenj. Ako se borite
Vi, dragi bratje Kranjci, borimo se i mi. O bodite
Vi kranjski bratje vendar enkrat pobjeditelji v ve¬
likem posestvu, saj bo Vam skoro mogoče. Naša
konstelacija v Istri je letos nam nekoliko ugodniša.
Naša borna Istra pošilja sicer le 4 odposlance v
Beč in med temi dosedaj le enega narodnjaka,
namreč v kmetskih občinah vzhodne Istre. Sedaj se
nekoliko nadejamo zmagati i v kmetskih občinah
zapadne Istre, — a prav za gotovo ne vemo, če bo
le v jednem volilnem okraji nam sreča mila. V
skupini mest in trgovinske zbornice, kjer se voli
jed,en poslanec, kakor tudi v velikem posestvu, kjer
se voli tudi jeden poslanec, ne moremo nikoli imeti
upanja, da bi zmagali. Kaj pa da vlada bi nas
lahko na konja posadila, ako bi le hotela. In si¬
gurno, prav bi tudi zd-njo to bilo, kajti potem bi
se mi kot vitezi-konjiki z4-njo — za Avstrijo —
bojevali, saj v našem taboru je Avstrija, dočim ji
prenapeti Lahi in prenemški Nemci bombe lučajo
pred noge.

Ali, ali — dasi smo vedno podperali vlado,
kaj nam je za to dosedaj dala? — Vendar „Hony
soit, qui mal y pense!“

Le še jedno opazko. Mnogi optimisti sicer me¬
nijo, da ni predrzno celo v skupini mest zmage se
nadejati. Kako to? Veliko mesto Pulj ima daleko
največ glasov, osobito pri c. kr. mornarici, ki na¬
vadno glasuje proti Talijanom. Mesta na vzhodu in
na severu Istre brojijo dokaj slovansko mislečih in
glasujočih državljanov — dakle? Vsekako kak drug
ne more pričakovati zmage, nego kak vesten c. kr.
uradnik. In tak je g. Konti, okrajni glavar v Pulji,
tisti, ki je bil baš jednoč v istrski deželni zbor iz- j
voljen — a tahjanska večina je njegovo izvolitev za¬
vrgla. Kako bi torej mogel kak c. kr. uradnik gla¬
sovati za take Talijane, ki njega zavržejo, če je iz¬
voljen? In glejte, že zdaj hodijo Talijani s petaki
in desetaki na lov naših mož; v moj kraj so že
trije veliki Talijani prišli. Hrvati, Slovenci pozor! I
Jaz mislim, da v nijedni pokrajini vlada ne more ;
tako lahko pobjediti, nego li v Istri. Ako bi hotela, j
more vlada z nami tudi v velikem posestvu zmago
slaviti. Rodoljub. ’

Dnevne  novice.

(Ljubljansko prebivalstvo z ozirom na narod¬
nost) :

(K ljudskemu štetju.) Tretji (dvorni) oddelek
ljubljanskega mesta šteje 8710 prebivalcev, ki se
tako-le razdele:

se nam piše: Prav, da tudi nas na deželi povpra¬
šujejo razni odbori in razna društva o mnenju
našem, koga hočemo, da nas bode zastopal v dr-

žavnem zboru. Dvoje takih vabil pogledalo je tudi
v mojo tiho sobico. Ce kedaj, so pač letošnje volitve
v državni zbor eminentne važnosti; govore, da se
zbirajo črni politični oblaki. Kdor živi s kmetom,
rekel bi, v tesni zvezi, pač živo pozna težka bre¬
mena, ki ga hote kar udušiti. Poleg tega je pa še
mnogo občutljivejših ran na telesu naše ljube Av¬
strije, katere je v teku let vsekal lažiliberalizem in
katerega podirati bodi sveta dolžnost vsakemu na¬
šemu poslancu. — Naš zastopnik mora biti torej
mož stare slovenske korenine in s tem je
povedano vse. Poslanec naš bodi odločen kato¬
lik, ne samo zdaj, ko se bo predstavljal volilnem,
ampak tudi tam v cesarskem našem mestu, kjer se
bode odločevala naša prihodnost. Poslanec naš bodi
pa tudi mož, ki kmeta in njegove težnje
pozna pobližje, bodi mož, ki je izveden sam v go¬
spodarstvenik stvareh, ker le tak bo stanovitno in z
navdušenjem deloval na to, da se olajša neznosno
stanje našega kmeta. Pisalec teh vrstic se je raz-
govarjal z veljavnišimi možmi o letošnjih volitvah
ter jim stvar tudi pojasnil. Sklep naš je ta: Naš
poslanec za državni zbor naj bo vodja in
posestnik gospod Fran Povše, mož, vse¬
skozi poštenjak, mož, ki se ne sramuje svete naše
vere, mož, ki je odločen narodnjak kakor tudi stro¬
kovnjak v kmetijstvu in gospodarstvenik rečeh. Sto¬
rili bodemo le svojo dolžnost, ako izvolimo tega go¬
spoda. Sicer pa slišimo tudi od drugod, da bodo
istega volili z veseljem! Prav tako! Bodi to odgovor
na pisma iz Ljubljane. Menimo, da »Slovenec" ne
bo rušil discipline, ako pošljemo te vrstice v svet,
saj nam je pokazal »Slovenski Narod" pot zato
glede kandidature svetovalca gospoda Hrena. —
V istem smislu so se za kandidaturo g. Fr. Povše-ta
oglasili nastopni zastopniki gorenjskih kmetskih
občin: Županstvo občine Dol; gg.: Janez Oblak,
dekan v Kamniku; Janez Kljun, župnik v Sp. Tu¬
hinju; Mat. Kljun, administrator v Zg. Tuhinju;
Anton Lušin, župnik na Homcu; Gr. Maloverh,
župnik v Stranjah; Al. Stare, administrator na
Rovah; Anton Zoiman, župnik v Nevljah; A. Šarc,
administrator v Gojzdu; Jakob Strupi, benefieijat

ker njim sproti zabrisava ceste. Ali za nekaj je
j vendarle dobra. Kidačem marsikak krajcar nakloni.
. Tako se je izdalo za neznaten kos ceste, ki vodi v
j Bukovje, čez 150 gld. še več so zaslužili ljudje na
' cesarski cesti. V taki hudi zimi je vsak krajcar do¬
ber. Ali grajati moramo, da se ta denar ravno v
: nedeljo izplačuje. Vsak kidač mora iti po zaslužek
> sam v Postojino, in sicer se mora tam zglasiti pri
j gosp, inženirju ob 10. uri dopoldne, med tistim
časom, ko je v cerkvi sv. opravilo. Tako niso moški
. tisto nedeljo nikjer pri sv. maši, popoldne pa nazaj-
grede pijejo, da marsikdo »suh" domov pride. Ali
bi se ne dalo to odpraviti ?

(Imenovanje.) Zdravniški vladni koneipist g.
dr. Fran Zupanc je imenovan okr. zdravnikom
prve vrste na Kranjskem.

(Najvišje potrjenje) je dobil g. Anton Gori¬
čar, c. kr. poštar v Mozirju, kot načelnik okrajnega
zastopa v Gorenjem Gradu.

(Iz Ajdovščine) se nam poroča: C. kr. namest¬
ništvo v Trstu je potrdilo pravila telovadskega društva
»Ajdovski Sokol". V kratkem bo osnovalni shod.

(Na nekatera vprašanja) odgovarjamo, da je
življenjepis, ki ga priobčujemo pod črto v »Listku",
onega zamorskega duhovnika, ki je bil zadnje bo-
i žične praznike v Ljubljani.

'telegram

Celovec, 13. februvarija. Sl ojen s ka
stranka na skrajni meji v Šmarjeti
sijajno zmagala. Naša zmaga tudi
v Tinjah in Beli, skupaj 1 3 zaneslji¬
vih volilnih mož. Po hudem boju pri¬
dobijo ni ste za nas prvi dve važni
postojanki. Ob činiSmarjetainTinje
sta bili doslej vedno na strani nem¬
ških liberalcev in „ba uernbundar-
jev“. Veselje nad to nepričakovano
zmago nepopisno. Bog daj srečo še
drugod!

Velikovec, 12. februvarija. V šmar-
jetski občini na Koroškem zmaga
naša! Volilni možje Gross, Kriegl,

naj imenuje škofa Strossmayerja za primasa
jugoslovanskih katolikov.

Peterburg, 12. februvarija. Po paradi
i čet, katere se je vdeležil nadvojvoda Franc
i Ferdinand v uniformi svojega dragonskega.

■ polka v spremstvu carjevem, bil je zajutrek

i v zimski palači. Car je napil nadvojvodi,

j ta pa carju.;

i Peterburg, 13. februvarija, Kakor v liv-
I landijskem guvernementu zaukazana je raba
> ruščine tudi v vseh mestnih upravah Kur-

i landije.

I gg: Piccoli-jeva esenca za želodec ~ g

1 je želodec okrepčujoče, razmehčujoče, zlato

■ Ž “° biemoroidc) in gliste odpravljajoče zdra-

j vilno sredstvo. Steklenica velja 10 kr. (j)

I Vsak slovenski gospodar,

I ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „KmetovaIec“
s prilogo „Vrtnar“, pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski
družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez¬
plačno,  in iz katere more izprevideti, da je list neobliodno
potreben  za  vsakega  naprednega  slovenskega  gospodarja.  (13)

i Tujci.

11. februvarija.

s J

Pri lilaMu:  Jenko, s soprogo, iz Podgrada. — Kupfer.
5 sehmidt, Baller, Šiffer in Seidler, trgovci, z Dunaja. — Lavrič,

j trgovec, iz Trsta. — pl Vest, zasebnica; Neumann, trgovec,
: Anton, tajnik, iz Gradca. — Belina, trgovec, iz Linča.

Pri »onu:  Kuffrih, trgovec, iz Trsta. — Weis, trgovec,
I iz Gradca. — Siebert in Rose operna pevca, z Dunaja. —
! Globočnik, trgovec, iz Kranja. — Schlegl, zasebnik, iz Prage.

i — Provendar, trgovec, iz Zagreba. — Bagtnan in Robles iz

j Žalca. — Schaffer, nadzornik, iz Beljaka.

Pri avstrijskem čaru z  Rakonig, posestnik, s Koroškega.
I — Kulteren, posestnik, iz Celovca. — Skala, nadučitelj, z
I Vrem. — Mencinger, trgovec, iz Bistrice.

! Vremensko sporočilo.

Srednja temperatura —6’1°, za — 3'5“ pod normalom.

na Goričici; Fr. Gornik, kapelan v Komendi; BI.
Muhovec, kapelan v Kamniku. Županski in župnijski
urad v Predosljih in v Smledniku; župnijski urad
v Ratečah pri Kranjski Gori, v Stari Loki, v Selcih,
Železnikih, na Zalem Logu in v Sorici. — Gospode
rodoljube prosimo, da iz tega kakor iz drugih vo¬
lilnih okrajev urno naznanijo svoje mnenje gledč
kandidatov.

(Ponesrečena bajka.) Pod tem naslovom je
včeraj »Slov. Narod" imenoval sumničenje naše po¬
ročilo, da pristaši novega »Slov, društva" skušajo
pridobivati člane s pretvezo, da je to društvo iden¬
tično s »Katol. polit, društvom", in da se za »Slov,
društvo" agituje pod neko firmo. Glede na prvo
trditev prosimo našega gosp, dopisnika, da oskube
»Narodovo" raco, drugo trditev pa odločno vzdržu¬
jemo, ker smo iz mnogih krajev dobili poročila, da
sta na nabiralni poli podpisana g. dr. vitez Blei-
vveis in g.  dr. Ferjančič.

(V Istri) bodo Slovani, kakor smo že omenili,
postavili tri kandidate, in sicer na mesto dr. Vite-
ziča, ki se je odpovedal kandidaturi, deželnega po- ;
slanca dr. Laginjo, in v drugem volilnem okraju
kmetskih občin deželnega poslanca prof. S p i n č i č a.
V mestni skupini nekda nameravajo priporočiti okr.
glavarja Contija.

(Odbor katol. političnega društva) ima danes
zvečer ob */ 9  8. uri svojo sejo v društveni hiši roko¬
delskih pomočnikov.

(Deželni odbor kranjski) je v seji dne 31. ja-
nuvarija razvrstil učiteljske službe v plačilne vrste
po določilih zakona z dne 29. novembra 1890, dež.
zak. št. 23. Nadaljevalna gradnja bogenšperske ceste
se je po sklepu deželnega zbora izročila g. Antonu
Koprivnikarju, posestniku v Litiji. Dalje je deželni '
odbor imenoval za svoja zastopnika v okrajnem cest- ;
nem odboru zatiškega skladovnega okraja g. Jakoba ;
Lukana, okrožnega zdravnika v Šentvidu, in g.
Janeza Bartola, posestnika v Višnji Gori. Na ■
mesto čast. g.  Fr. Čarmana, ki se je preselil v i
Haasberg pri Planini, je imenovan gosp. Benjamin j
Schuller, posestnik v Kropi, članom c. kr. okraj- i
nega šohkega sveta za radovljiški okraj. Deželni od- l
bor je pritrdil, da se napravi pri šoli v Leskovcu •
na Dolenjskem jedna vsporedniea.

(Iz Hrenovi«) se nam poroča: Sitna je sicer i
teta barja in vozniki naši so je jako tnaio veseli, i

Izdajatelj: Matija Kolar.

kr...

n

(D

?>

4)




&

vrednik: Ignacij Žitnik.

Odgovorni


©

40

0
s

&

s
a

>

£
«8

25

30

07

42

10

©

K

%

•H

h

A

•H

©i


dvojih

(17)

M

8

40
e

Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljazai.

25

15

90

da so ga do hladne gomile spremili,
meni žalostni vdovi v veliko tolažbo.

odličnim spoštovanjem

hvaležna

Ana Supantschitsch,
vdova c. kr. pisarničnega pristava.

92 gld

92

109

101

989

308

114

9

5

56

Zahvala.

Žalujoča podpisana izrekam najtoplejšo,
iskrenejšo zahvalo velespoštovani duhovščini,
vsem velečastitim gospodom c. kr. deželnega
sodišča in sploh vsem znancem in prija¬
teljem , kateri so mojemu preljubljenemu
ranjkemu soprogu ganljivo sočutje s tem po¬
kazali,
kar je

Z

sanjska bor&a.

(Telegrafično poročilo.)
13 februvarija.

Papirna renta 5% po 100 v!, (s 16% davka)
Srebrna » 5 % „ 100 „ „ 16 % „

5% avstr, zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta.

Akcije avstr.-ogerske banke ......
Kreditne akcije .

London . ...

Srebro .

Francoski napoleond. ... ...

Cesarski cekini.

Nemške marke .

'"'K''

Messner, Premrli in Škofič so zanes- ,
Ijivi, mogoče tudi šesti Moric. |

Dunaj, 12. februvarija. Kakor se poroča :
iz Carjigrada, pojde na sultanovo povelje I
specijalna komisija na Dunaj, da poizve taj- I
nosti smrti Sadule paše. — Nemško-avstrijska
pogajanja se utegnejo nadaljevati, odloki pa
ostanejo tajni do predloga v zbornicah.

Dunaj, 13. februvarija. „Neue Fr. Pr.“ ob- :
javlja prihodnji pastirski list avstrijskih škofov
za volitve. Pri vsem opravičenem oziru na raz¬
lične interese avstrijskih narodov morajo biti
težnje narodov take, da je zagotovljena je-
dinost države, in imeti morajo v čislu po¬
goje za obstoj skupne domovine. Po kato¬
liških načelih ne sme se obračati ljubezen do ;
naroda proti zapovedi do bližnjega in bra- {
tovske ljubezni ter se ne sme ponižati do I
paganskega mejnarodnega sovraštva. Pastirski
list zahteva volitev značajnih, zvestih, avstrijsko
mislečih in odločno katoliških mož.

Pulj, 12. februvarija. Po zadnjem ljud¬
skem popisu ima mesto Pulj 23.080 civilnih
in 8562 vojaških oseb, vkupe torej 31.642 pre¬
bivalcev. L. 1880. je znašalo vse prebivalstvo
vkupe 25.173 ljudij.

Rim, 12. februvarja. »Tribuna" poroča,
da je hrvaško duhovništvo prosilo papeža,

j if Sargova glicerinoma zobna crema.

g Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe.

g Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.

| lEaSodont.

i W Od zdravstvenega urada potrjeno.

M Prav priiično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno.

; ® Neškodljivo celo za najnežnejše zobe.

i M V.Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na

i v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.

! Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr.

:  n .. n

TTTTT'