Issued dally except Saturday«.
Sundays and Holidays NMUSeNMSMMSMMIiai
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Msssssssssssessssiweasss
Uredniàki in upravniâki prostori: 2657 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2Ö57 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4S04
MMessna
LETO—YEAR XL
C«su lista Ja $8.00
Enter»* M Mcoad-clu* matter January IS. ISSS. at Um »Mt-otttc» at Chicago. IlUnota. undet tha Act of Cunsraaa of March S. ItTt
CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 1. MARCA (MARCH 1). 1948 Subscription $8.00 Yearly STEV. -NUMBER 42
Acceptance for mailing at apecial sate of postage provided for 1» section 1103, Act of Oct 3. 1017, authorized on June 4. 1918
Marshall zahteva dodatno vojaško pomoč Grčiji in Turčiji
Amerika mora podpirati grško monarhistično armado v operacijah proti gerilskim silam. Padec koalicijske vlade odložen
Washington, D. C.. 28 feb.— Državni tajnik George C. Marshall je odgovoril na preobrat v Čehoslovakiji, kjer so komunisti dobili vso oblast, s pozivom na kongres, naj sankcionira dodatno vojaško pomoč Grčiji in Turčiji v vsoti $275,000,000 pred prvim aprilom. Poziv je v pis mu kongresniku Martinu, predsedniku nižje zbornice.
Izgleda ni, da se bo kongres takoj odzval pozivu državnega tajnika. Senator Vandenberg, republikanec iz Michigana in načelnik odseka za zunanje zadeve, je namignil, da bodo dis-kuzije o vojaški pomoči Grčiji in Turčiji odložene. Naznanil je, da se bo debata o Marshallovem načrtu pričela v senatu v pori-deljek.
Kongres je v maju lanskega leta dovolil $400,000,000 kot ekonomsko in vojaško pomoč Grči ji in Turčiji. Od te vsote je Grči ja dobila $300,000,000, Turčija pa $100,000,000.
Značilno je, ker je Marshall v pismu kongresniku Martinu na-glasil le potrebo takojšnje vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. De jal je, "da se dotok ameriškega orožja in streliva grški monar-histični armadi, ki je udeležena v vojnih operacijah proti gerilskim silam, ne sme pretrgati. Situacija je bolj kritična v Grčiji nego v Turčiji, toda obe državi se zavedata, da je na njuni stra ni Amerika in da ju podpira v odporu proti zunanjemu pritisku. Popolnoma sem uverjen, da kongres in ameriško ljudstvo ne bosta odrekla nadaljnje pomoči Grčiji in Turčiji v obrambi demokracije proti totalitarskim silam. Severne sosede Grčije pod pirajo grške gerilce in komuniste, katerih cilj je strmoglavlje-nje legalne grške vlade in vzpostavitev diktature manjšine
Weir obsodil propagando
Marshallov načrt ne bo rešil zapadne Evrope
Washington. D. C.. 28 feb. -Krnest T VVeir, načelnik National Steel Corp., je udaril po Trumanovi administraciji in državnemu departmentu Obdolžil ju je. da sta razvila propagando strašenja, da prisilita kongres v sprejetje Marshnllovega načrta, ki predvideva potrošnjo sedemnajst milijard dolarjev /<i ekonomsko okrevanje in M^iahi-litacijo zapadne Evrope
VVeii je nastopil pred člani odseka /a zunanje zadeve nižje zbornice, ki vodijo zaslišanje o Maishallovern načrtu Dejal je. da načrt ne l>o dosegel zazelje-neg.i cilja Amerika lx» vrgla milijaide dolarjev pioč, ako bo kongres odobril na«''rt Rezultat !>o di plesija v Arner iki
Trum.m m Maishail napias.j ta. da mora kongres ««tohrili na «rt il.i »r prepte« i « konormki |»>lom zapa«lne Fviojx m ustav i I v > f i * »< i komunizma To strase-nj« z ekonomskim polomom in komunizmom )e l)eda«>t<i' j«' te kel Wi'ir 1'stvarja \i s da ho-«e Amerika oja«iti » k«»ti«»mijo zapa'ln« K v ro|>e in prej r«-< iti iz bruh t r« tj«- svetovn« ' • * r»« I >i zav « v /.«parim t \ t «ipi n /» «i« nioi.'1 r ir ,«|e <1ji ve ri'kc|o J »< »stavi 11 ii.i n .g«- / last no rr i h ju k« i s«- z.«' as,»ju on a r? »e»r i k« • | «■ < r r»• ►« Situ.«« i j.« \ /.«padn. f\r>.pi rr.i zri.ir..i K« r sem j" < • I»i - ^ . pred r < t- .i n «-mm
Turčija je pod stalnim pritiskom mogočne zunanje sile, ki hoče dobiti vojaške baze v strateški Dardanelski ožini in pokra jino Kars-Ardahan."
Marshall ni povedal, katera je mogočna zunanja sila, toda jasno je bilo, da je imel v mislih Sovjetsko unijo.
V teku debate v nižji zbornici so bila izrečena opozorila, da Marshallov načrt, ki predvideva potrošnjo sedemnajst milijard dolar jev za ekonomsko okrevanje in rehabilitacijo zapadne E vrope, ne bo dosegel namena. Zapadna Evropa bo le dozorela za sovjetsko zasego, ako ne bo Amerika potrošila nadaljnjih milijard dolarjev za zgradnjo močne letalske sile v svrho zaščite pomoči. Kongresnik Vur-sell, republikanec iz Nlinoisa, je dejal:
"Ali naj Amerika vrže milijarde dolarjev v kotel socialistične Evrope? Kakšno zagotovilo naj dobe ameriški davkoplačevalci, da ne bo denar vržen proč? A meriško ljudstvo ne sme z visokimi davki podpirati pustolovščin vlade na polju ekonomskega internacionalizma. Cehoslo vakija je v zadnjih 30 letih dobila od Amerike skoro pol milijarde dolarjev in ta vsota je bila, kot je dokazal razplet dohod kov v tej državi v zadnjih dneh, Vržena proc."
Kongresnik Gvvinn, Republikanec iz New Yorka, je ostro obsodil Marrshallov načrt. Dejal je, da predvideva nadaljnjo ameriško podpiranje socialističnih vlad v zapadni Evropi.
Atane. Grčija. 28 feb. — Par lament je zaključil zasedanje za dva meseca in s tem zavlekel padec koalicijske vlade. Ameriški misiji, katere načelnik je Dwight Griswold, je odvzel problem odločitve, ali naj še nadalje podpira skrajno desničarsko vlado, katero je parlament izbral, ali formiranje no ve, ki bi bila v bistvu ameriška diktatura.
Ameriška misija bo morala še nadalje stopicati v blatu s sedanjo monarhistično vlado, kateri načelujeta premier Themistok-les Sofoulis, vodja takozvane liberalne stranke, in podpremier ter zunanji minister Konstantin Caldaris. v o d j a rojalistične stranke.
Kitajska dobila ameriška letala
Tajni dogovor z diktatorjem Kaišekom razkrit
Washington. D. C.. 28. feb. — Senator Bridges, republikonec iz dvave New Hampshire, je. razkril tajni dogovor med Ameriko in vlado kitajskega dikta torja Čianga Kaišeka, na čigar podlagi dobiva Kaišekova armada ameriška bojna letala.
Bridges je načelnik senatnega odseka za apropriacije. Odsek razpravlja o predlogu predsednika Trumana, naj kongres sankcionira dodatno pomoč $750,000,000 Kaišekovemu reži mu in armadi, ki je zavojevana v bitkah s komunističnimi silami.
Senator je objavil vsebino pisma državnega departmenta, ki razkriva obseg ameriške pomoči Kaiiekovi vladi. Na pod lagi sklenjenega dogovora bo Kaišekova armada dobila 1,070 ameriških bojnih letal. Doslej je armada dobila 936 bojnih letal, ostala pa ji bodo dostavljena v prihodnjih tednih. Ameriški letalski častniki so izvežbali tudi 1,560 kitajskih pilotov.
Vrednost bojnih letal, katere je že dobila Kaišekova armada, je $121.000.000 Poleg letal je armada dobila tudi velike količine ameriškega orožja, streliva in drugega vojnega materiala.
Kitajski dijaki se pridružili komunistom
Nanking, Kitajska, 28 feb. Cez 200 dijakov s tukajšnje univerze se je pridružilo komuni stom, pravi naznanilo. Akcija je protest proti vladni kontroli kitajskih šol.
Preizkušnja lojalnosti kanadskih uslužbencev
Ottawa, Kanada, 28. feb — Parlament je sprejel predlog glede preizkušnje lojalnosti civilnih uradnikov in uslužbencev. Poslanec J M. Dechene je dejal, da je dobil dokaze, tla se nekateri uradniki in uslužbenci udeležujejo komunističnih shodov v Ottawi in drugih mestih.
AMERIKA IN VELIKA BRITANIJA OBSODILI PREOBRAT V ČEHOSLOVAKIJI
Washington, D. C.. 28 feb. Amerika in Velika Britanija sta ostrr» obsodili preobrat v Čehoslovakiji, ki je dobila po komu nistih kontrolirano vlado O/na čili sta to \ lado za "pr ikrito dik-taturo Obsodbi se je pridružila tudi Francija
< ibsodba |e zavzela obliko lavne deklaracije Ta pravi med drugim, "da vlade Amerike. Ve lik«' Britanije in Francije pa/no zasledujejo razplet dogo«iko\ v (Vlioslovakijj ker ogrožajo na-« ela \ ol»<»de. katera branijo v .«• dernoki at ičnn dr /ave Pogoji za nastalo kri/o v Cehoalovakiji so bih umetno ustvarjeni Komu »usti so se i x »s 111 z 111 preizkušenih r » i « to») ki s n u*|*|e prej v 'Iru j.'lb državah Susj»en'lir ali so s\< txxlrio izvajanje »»hlasti par !am» ntar ruli ustanov i r ■ f ' » r rr.ir a h prikrit., «iik'aturo « ru strank«* I» d t .r « ' v « f<. ■• p I o' * « r i.i r <fl r ie
I* I
1 s 1 '. «i.. t,<
/.«k I j u« ena ♦ r 't i pr » o.emha \ < "ein»
slovakiji imela katastrofalne po sledice za ljudstvo republike
Do/nava se, da uradni ameriški krogi še niso na jasnem gle> «I«' dogodkov v Čehoslovakiji v zadnjih dneh Ne v«««!«», kakšn«» vlogo je prav za prav igral#«ir Edvard Beneš. predsednik republike On j«» znan kot prija« tel] /apadnih držav. kak«n tudi kot zagovornik tesne /ve/.e med ('ehoslova k ijo in Sovjetsko u nijo
Čeprav s<» Amerika Velika Britanija in Francija obsodile preobrat v Cebohlovakijl m zna menj glede preloma »»dn«»Aajev /na« lino je, ker so zapadne dr /ave objavile skupno deklararl jo Običaj je bil i/dajanje separatnih l/jav ¡hi pos\ei<»\ unjih rne«l /apadmmi državami
I>r/avni tajnik Marshall je /a r 11 k m I sovjetske olnioltitve «ia Amerika ni h<,telu \»>mahati Če hoslovakiji v prizadevanjih zu »^\'«,l>od|tev i«'» je (»tla t eh«mlo vakija j*»d «»kopa« ij«» Hitlerje-ili «>l»or»>/er ili sil
Domače vesti
Obisk
Chicago. — V petek so glavni urad SNPJ obiskali Stanlev Ule, Martin Laitibert, Steve Skorjanec in Peter Cerar iz In-dianapolisa, odkjer so pripeljali v Chicago Janeta Kranjca iz Ljubljane. On se'nahaja v A-meriki kot štipendist Združenih narodov, da tukaj Študira sistem socialne oskrbe za os i rele otro ke in vdove-matere, V stari kraj se l>o vrnil čez mesec dni.
Nov grob v Kaninu
Frontenac, Kans. — Dne 26. febr. je umrl Anton Lesjak, star 80 let, doma iz Višnje gore, v Ameriki 55 let, član društva 27 SNPJ 43 let. Zapušča tri sinove — enega tukaj, dva v Detroitu, tri hečere — eno tukaj, dve v Illinoisu, več vnukov in dve sestri v Chicagu.
V bolnišnici
Clinton, Ind. — Frank Rozina, član društva 50 SNPJ, se nahaja v tukajšnji okrajni bolnišnici vsled zlomljene noge. Ponesrečil se je 4. febr.
Smrt v staram kraju
Waukegan, 111. —• Jennie Mil ler, članica društva 119 SNPJ, je prejela pismo iz starega kraja, da je 24. jan. umrl njen oče Franc Jurca, star 92 let, po domače Kende pri Žirih. Doma zapušča 90-letno ženo, pet hčera in dva sinova.
Članica ameriškega
poslaništva
odstopila
Resignacija presenetila državni department
Washington. D. C.. 28 feb. — Državni department je izrazil presenečenje, ker je Annabele Bučar resignirala kot članica a meriškega poslaništva v Moskvi Poslaništvo je obdolžila, da vodi politiko proti interesom sovjetskega ljudstva.
V	pismu poslaniku W B Smithu je pojasnila vzrok svoje akcije Izjavila je, da ne more več delati za poslaništvo, v katerem imajo besedo reakcionar ji, ki podžigajo razkol in nerazumevanje med ameriškim in ruskim ljudstvom
V	aprilu lanskega leta je re-signiral šef oddelka za informa-1 cije ameriškega poslaništva Ar i m«>nd D Wilhs iz Evanstona, III Takrat je udaril po Smithu in nekaterih uradnikih poslaništva,! katere je označil za odprte k«»-vražnike Humov. Annabele Bu car je bila uposlena v tem od delku
Bučar je bila rojena v Clair tonu, Pa Njen oče Ivan je farmar in jugoslovanskega |M»nk la Dejal je, «In ni prejel nobe nega pisma «»«1 sv«»je hčere, «»«1 kar je calpotovala v Moskvo I 1 «146
Japonski častnik obsojen v smrt
Jokohama, Japonska, 28 feb.
Japonski rnajijr Suehsru Ki-t a mu r a je bil na obravnavi pre«l ameriškim vojaškim sodiščem obsojen v smrt na vislicah S|x» /nan je bil za krivega mučenja in umora Mirih ameriških v«»j-nih ujetnikov v /lo^lasnem ta boi iS« u pr i < dum
Demonstracije proti komisiji v Koreji
Seoul. K<»reja. 2H feb De monstraciji proti komisiji Zdru >eruh riar»»«l«»v m» m- vrille v tem in «irugih mestih ju/ne K«»r« je Dem<matrariti so nosili napise s fx>ZIVI ruii komisija /a|Histi Ko rej«» Dem«»ri»tra« iji *n ^le«iili l/gredi v katerih j» bilo ši*st « i vilut«»v i r i eden (»«»Ik.ij ubitih
Opozicija proti Trumanu na jugu
Debata o protilincar-»kem načrtu blokirana
Washington. D. C.. 28 feb. — Demokrati iz južnih držav so začeli kampanjo proti Trumanu, da ne bi njegovo ime prišlo na državne glasovnice pri novembrskih volitvah. Demokrati so razkačeni, ker je Truman predložil kongresu program civilnih pravic.
Senator Bvrd, demokrat iz Virginije, vodja "revoite" demokratov iz južnih držav prot^ Trumanu, je podprl poslanico governerja M. Tucka državni zbornici s pozivom, naj sprejme zakonski načrt s prepovedjo tis kanja imen'kandidatov za predsednika Združenih držav na gla sovnicah.
Država Virginija ima enajst elektorjev. Ti bi imeli prosto roko pri glasovanju zu predsed luškega kandidata. Držali hi se le navodil voditeljev demokrat ske stranke v državi. Senator Bvrd je dejul, da se strinja s po slanico governerja Tucka. Če bo Virginija sprejela zakonski načrt, ji bodo sledile druge dr žave na jugu.
Solidni demokratski jug bi lahko zadržal čez sit» elektoral-nih glasov. Oddani ne bi bili za Trumana in na ta način bi bil lahko izvoljen drugi kandidat za predsednika Združenih držav.
Republikanski kongresnik Hoffman je sugeriral, naj le publikanska stranka imenuje takega kandidata, ki bo sprejemljiv za demokrate v jiiftrfih državah. Dejal je, da je zdaj prilika za razbitje solidnega de mokratskega juga.
Demokrati iz Južnih držav so v kongresu blokirali debato o protilinčarskemu načrtu. Truman je v svoji poslanici kongresu priporočal sprejetje načrta
Politična čistka se nadaljuje v Čehoslovakiji
Tajnik narodne socialistične stranke aretiran. Dr. Beneš bo morda retigniral kot predsednik republike
"Komunisti" uposleni v državnem departmentu
Washington, D C , 28 f»l» Apropilacijski odsek nižje kongresne zbornice je "dvignil po krov in razkril, da ima 64 ko-munistov In sopotnikov komu nistov važne pozicije v držav nem departmentu." Odsek je objavil detajlu aru» jsiročtlo o tajnem zaslišanju, katero je vodil v januarju. Namignil je, da so med temi uradniki in usluž hcnci ruski šploni. Načelnik odseka je kongresnik Taber, le publlkane« iz New Y«»rka
Praga. Čehoelovskijs. 28 feb
— Veliki komunistični zmagi v Čehoslovakiji je sledila politična čistka. Policija je aretirala dr. Vladimirja Krajino, generalnega tajnika narodne socialistič-* ne stranke, čeprav je član parlamenta. Dva druga poslanca, Člana te stranke, sta bila tudi aretirana.
Krajina se je uprl procesu reorganiziranja centralnih odborov političnih strank v «prilog komunistom Člani akcijskega odbora parlamenta, katerega tvorijo komunisti in levičarski socialni demokratje, so obiskali one poslance, ki so sprejemljivi kot člani nove narodne fronte. Od drugih se pričakuje resigna-cije in kapitulacije pred novimi voditelji političnih strank.
Mnenje prevladuje, (ia bo Jo-sef David, minister za tehnične zadeve v novi vladi, imenovan za načelnika narodne socialistične stranke. Možnost je, da bo
Finska bo prišla v vzhodni blok
Stalin predlagal sklenitev pogodbe
Helsinki. Finska. 28 feb —
j Izgleda, da bo Finska kmalu v vzhodnem bloku. Juho Paatd-kivi, predsednik republike, je naznanil, da je prejel noto od premlerja Stalina n sugestijo, naj Finska sklene pogodbo pri jateljstva in vzajemne pomoči s Sovjetsko unijo
Nota poudarja, da je Finska edina država ob meji Kuslje, ki še ni sklenila take pogodbe s Sovjetsko unijo Poročilo pravi, da je Paaslkivi razpravljal o Stalinovi sugestiji s člani vlade ln člani parlamentarnega odse ka za zunanje zadeve.
Finski komunistični listi vodijo kampanjo za sklenitev po godbe s Sovjetsko unijo že več mesecev Pred nekaj tetini Je delegacija finske vlade obiskala Moskvo, kjer je imela razgovore s Stalinom in zunanjim mi ninstrom Molotov«»rn glede skle-' nitve ju Ijateljstva ln vzajemne I p«»moei
TAYLOR SE IZREKEL ZA LJUDSKO LASTNIŠTVO GLAVNIH INDUSTRIJ
New York (FPj Senator Glen II Taylor, ki je nedavno naznanil da je na ra/|>«»lag«> kol k a n d i «I a t /a pod p t e«lse«lnlka /.«liuženlh di/av na listi tretj«i stranke, katei^ nosilec je Henrv A Wallace, je dejal, «Ia bi mo ral«» amerišk«» ljudstvo prevzet] jeklarsko, prernog«»vno in «Irutfe industrije, kakor tu«ii železni« e ako ne moiej«» biti kontr«»ll> nne v inteiesu javnosti Udaril Je l»o ji k lar ; kih magnetih ki s/i /višali «ene jeklu /a pet «lolar jev na ton»»
Jekl.«rski trust |e 1/dajaU« nrivatnega p«>«ljetriištv a," je »le j a I 'Ameriki ic lx»lj nmsreri neg«» korriurusti
Na vprašanje ali m on /a so « tall/em, ie Taylor o«Jgov«tril «Iu f»rertlagr< I«- r)u«lhk«» lastniMvo oi«»n«»( x»l ist u rilii irwlustilj, ki je hlktveno |*oi rebn o /a «»bratova nje orivatnih r*"»l'etij Pohvalil e TetiriesM«e Vnllev Auth'»rltv fe«leraln»i |n»«lv/et|e katero ie n«'la'ri«, obiskal l)e,/il i#• «I/» pilvatna t <»< uiiu uj»«»r .«l»l j.» s»
Iclalislicni eleklruiii tok Kadar pridej«» pi«»dukti na dan, ne rtio ie nihče povedatl, kateri deli pfNiuktov s«» socialistični in ka ter l so privatnega po«i (etništ v a Tavlor je p<»u«laiil, da amen (tka o|M»/f«ija proti f«iirniianju me«lfiai o«ine ohor «»/ene sile /druženih nariNiov /a izvedbo naCrta gleile ra/delitve 1'alestl ne rut dve «Iržavi, je živ doka/ ol»<lol /11 ve katera sta i/ieklu «»n in Wallace «Ia ho« e Tturnanova aiirmnlslr a< ija izdati ln pro«latl <»rgam/ai ijo /«Iruženih nai«»dov Ameriška jx»lltlk« gle«le Palesti ne |M»meni p»»rnir jevanje oljnih int«*res«»v »
Setiat<»r je dejal «hi Je |>«i|»ol norrin uvei jep, «Iu bo« I o kandidu ti rot listi tretje stranke zmagali pri v«»li(vah v rw»vernbru C B Bal«lwin, «lirekt«»r volilne kam panje /M WulU«eu je r m/k r 11. «Iu im» iirijt- »ftunke v pr«»<-i*«u f»»r mirarijM v dvanajstih <!r/avah in «Iu v» bi 11 |x»«lv/eti k'»rukl da prete Imt« kan«ll«lutov na glasov ru« e v vseh 48 dr zavah
prevzel vodstvo stranke Emanu-el Slechta,
Jan ^ramek, predsednik bivše čehoslovaške vlade v izgnanstvu v Londonu, je naznanil, da bo reslgniral kot predsednik katoliške ljudske stranke. Dr. Jo-sef Lettrlch je odstopil kot predsednik slovaške demokratske I stranke. Nasledil ga je Milan Pollack, ki je prej organiziral akcijski odbor, kateri je prevzel vodstvo stranke.
Te ln druge spremembe so prišle v atmosferi obdolžitev izdajstva iu zarotništva. Nihče izmed voditeljev političnih strank ne ve, kje bodo udarile nova strele. Narodna socislističns stranka je dobila novfega tajnika. &e*t članov štaba glavnega* stana te stranke, med temi dve ženski, je bilo aretiranih.
Trdi se, da bo dr. Kdvard Beneš odstopil kot predsednik ¿a-hoslovaške republike. Ako bo reNigniral, ga bo najbrže nasledil bivši premier Zdenek Fler-llnger, vodja levičarskega krils stranke socialnih demokratov.
«Komunisti, ki so prišli ns krmilo, sistematično drobtjfo opozicijo. Beneš ae je moral uklonili komunističnemu premisrju Klementu Gottwaldu v preizkušnji moči.
Svoboda Evrope v nevarnosti, nravi Bidault
Pariz, 28 feb. - Zunanji minister Georgea Bidault je konten tu al preobrat v Čehoslovakiji, kjer no komunisti dobili vso oblast, in izjavil, da ta preobrat ogroža svobodo ostale Evrope. On je govoril pred člani narodne skupščine. A|>ellral Je na vse francoske stranke iu grupe, naj pozkbijo na razlike in se strnejo k«»t celota, da se bodo lahko bo rili proti preteči nevarnosti. Komunisti in njihovi nasprotniki so kričali, ko je Bidsult govoril
Avtna korporacija bo bo morala plačati odškodnino
Chicago, 28 feb. — Korporacija General Molors bo morala plačati odškodnino $1,230,000 Frcdu Kmmichu, ki je prodajal avtomobile /namke Chevrolet. Korporacija mu je odvzela li cenco m Krnmlch je trdil, da Je utrpel ogromno škodn, Odlok v prilog Kmmichu je |>odslo fede-ialtu» distiiktno sodlAče
Nižja zbornica znižala proračun
Washington, D C , 28 feb — Nižju kongresna zbornica Je znl-Zala Tiurnariov proiačun iš pil hod 11 je fiskalno leto /a $2,500,-ooo.ooo Piotačun je predvida val p«.trošnj«» $3(1,700,000,000 v pi ihoilnj« m fiskalnem letu, ki se pil« ne I julija Kesoluclja gle-de /nizanja proračuna Je bila spi ej« t u v »11 > j i kongresni zborni« i U'/ proti 36 glasovom
An%vrika zavrgla ruuko šugeštijo
Washingt«»n, D C , 2t feb — Am« ii'k.i v lada je zavrgla rusko sugestij»» nuj »e posvetuje s Polj: k.i Jugofilsvijo in Cehoslo-vakij»» premieri /apadne države k«i| /<.klju«ijo glede l»o«ločnoatl Nem« i ji- Kepre/entanti Ameri ke \« lik<- Biitanlje in Francije s«, m s«stali na konferenci v l^»nil<»riu na kuteri razpravljajo o n»n i tih glede ekonomske enot* n»»f.ti /upadne Nemčije
2
PROS VET A
PONDELJEK, 1. MARCA 194«
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POOPOSNZ
JEONOTE Sf
M Zdrutane dršeee (1ma Chioegs) m leto. M-00 u pol UU. 12.00 m ¿«trt letaj sa Chicspo In okolice Cook Co~ II.M se celo leto. $4.7» m pol leta; se laosemstvo I11J9
Subscription retast lev the Ualtad Stole« (eneopt Cki—po) ead Cenede M.00 per year. Chicepo and Copk County M M por ysor. foreign countries 111.00 per yeae.
Cone oglaacv pe dogovoru—Rekopiri dopisov la asaamfrsalk ¿tanko* m ns vrstajo. Rokopisi literarne vsebine (trttaa. povsstt drams, pesmi ltd.) ae vrosjo pošli Jstelju le v slučaju, ¿a Ja priloštl potto! ao.
Advertising rates oo sprssmeoL—Manuscripts of communication« sod unsolicited articles will not be returned. Other such es stories, pier*, poems. ele~ frill be returned to when eeflompsnied by selfeddseaaed tad
2*57
Naslov na rae. kar lasa stik s listam« PROSVETA . II So. Lawndala Ara.. Chicase ti. IllteeCe
Kriza zajela i svetovno delavstvo
Politične krize, ki odmeva med Vzhodom in Zapadom, je zajela tudi Svetovno delavsko federacijo (SDF), ki je bila ustanovljena pred par leti na iniciativo Angleškega unijskega kongresa. Z izjemo Ameriške delavske federacije in neodvisnih unij je nova fe deracij* pritegnila pod svoj prapor domala vse svetovno organizirano delavstvo, vključivši ruske unije in CIO. Postsla je predstavnica okrog 70 milijonov organiziranih delavcev in dobila tudi svetovalni status pri organizaciji Združenih narodov. Nojmoč-i<ejši blok v federaciji tvorijo ruske ufiije — okrog 24 milijonov člaftov. Kljub temu pa ne dominirajo federacije, kajti v ekseku tivnem in glavnem odboru imajo enako število zastopnikov kakor jih ima na primer Angleški unijski kongres, Francoska delavska federacija aH CIO.
Kljub temu, da Svetovno delavsko federacijo sestsvljsjo unij aid centri raznih političnih barv in prepričanj, je federacija do * zadnjega česa složno vozila naprej. Zgrajena je bila na principu avtonomije, kar se tiče političnega prepričanja ali prlpadništva pridruženih unij. Unije te aH one dežele so lahko komunistično, socislistično, sindikslistično sil pa tudi kapitalistično orientirsne, vse delavstvo vseh dežel ps ims gotove skupne interese, zs katere se naj bori svetovns federacije. Ti interesi so izboljševanje de lovnih pogojev, socialne zaščite in delavske zakonodaje ter borba za svetovni mir.
Ns teh principih in ns tem širokem programu je zgrajena SDF in v tej smeri je pričele tudi delovati. Političnih viharjev, ki po vojni pretresajo svetovno diplomacijo, ta delavska federacija do zadnjih časov ni občutila. Zadnje čase so se ps tudi nad SDF začeli zbirati temni oblaki in že so nastale govorice o prihajajočem razkolu: ,
*
Do krize v vodstvu je prišlo radi — Murohallovega načrta. Pred par tedni bi imela biti seja njenegu glavnega odbora v Parizu James Carey, glavni tajnik-blagajnik in predstavnik CIO v SDF se je podel na to sejo z namenom, da forsire razpravo o Marshal-lovem načrtu. Na svojo stran je pridobil tudi predstsvnike Angleškega unijskega kongresa in delavstva iz nekaterih drugih za pednih držav. Kakor smo čltaH v raznih listih, se je bil Cerey pripravil za "show down" — zs boj o Murshallovem načrtu. Ko ao predstavniki delavstva v sovjetski sferi izvedeli za ta načrt, so glavnemu tajniku SDF Louisu Sailluntu odgovorili, da seseje glavnega odbora ne morejo udeležiti, na kar je bila seja preklicana S tetn je bila SDF začasno rešens pred možnim razkolom » James Carey se je potem Iz Parizu podal v Moskvo na konfe-i enco a predstavniki sovjetskih unljskih voditeljev. Ksj je tam dosegel, odnosno kako so potekali razgovori, bo morda znano bližnji bodočnosti. Voditelji CIO s Careyjem vred, kakor tudi voditelji ADF so namreč pastsli zelotski zagovorniki Marshallovega načrta. Enako tudi delevaki voditelji zapedne Evrope z izjemo levičarskih voditeljev Frsncoske delavske federacije, katero kon trolirajo komunisti. Na drugi strani so predstavniki ruskega in vzhodno evropskega delavstva prav tako zelotski nasprotniki Mar-challovcga načrta.
Jasno je torej bito, ako bi se bila vršila zadnja seja glavnega odbora SDF, bi ae bila oba tabora udarita, kar bi lahko postalo usodno za mlado predstavnico svetovnega delavstva. Da li je bila s pre-klicom zadnje seje odvrnjena ta nevarnost, bo pokazala bodočnost.
K temu naj dostavimo, da se nam vidi ta borba proti Marshallo-vemu načrtu s strani Rusije in njunih zaveznic, kakor tudi s strani vzhodno evropskih komunistov zelo krstkovidna in bedasta. Njih boj bi bil veliko bolj efektiven in sploh uspešen na vsej črti, uko bt se Rusija s svojimi zaveznicami vred enostavno izrekla za Mar-shullov načrt in zahtevala svojo vključitev, vssj ps vključitev vzhodne Evrope V tem primeru bi bil Msrshsllov nsčrt v kongresu sigurno porazen in je sploh dvomljivo, da bi imel kaj zago vormkov v Ameriki. Medveda se namreč lahko odere na več načinov' V Moskvi pa očividno zttujo dreti le na — "azenponarskl" način . .
*
Toda kljub temu, da se je Svetovna delavska federacija S tem
manevrom izognilu boju o Mershallovem načrtu, bo do te razprave vseeno prišlo Po preklicu seje glavnega odbora SDF so namreč angleški delavski voditelji sklicali konferenco unljskth predstavnikov vseh Iti «ii /«v, ki «o se priglasile za Marshallov načrt. Ta seja se bo vršila v Kondomi H m 9 marca Na to sejo sta bili povabljeni tudi obe ameriški delavski federaciji, ADF in CIO. Dva tedna pozneje pa ho v Londonu vršila konferenca zastopnikov >ocialističnih stiank /apadne Kvmpe v isti namen — v svrho dls Vuzije o Msrthiillovem načrtu
V zvezi s Kkli<.»rijem te unij!»ki- konference Je bil zelo razočaran in ogorčen William (ocen Sk I n anje podobne konference unljskih predstavnikov /apadne Evrope in Amerike so namreč Imeli \ načrtu voditelji Ameriške delavske federacije Njihov "Charley McCaithv" so imeli |»u*tatfevoditclj( Belgijske delavske zveze, ki naj bi formalno sklicala to konferenco Konservativni voditelji ADK imajo namreč na» rt /a ustanovitev nove alt dualne svetovne delavski f«-»i«-i ucije, ki naj i»i se vrgla \ lx»j proti — *'kooomuniz-n.u" V ta namen so hoteli tu ii izrabiti to konferenco, ki naj bi ,o na njihovo iniciativo sklicali l>elgijski delavski voditetji. Na iniciativo ADK in / blagoslovom dizavnega departmenta je bili t e luwio tu«ii \ Južni Amenkt ustanovljena nova PanamertAka de lavska /ve/a » ciljem, da se Iv 11 proti komunizmu Enako "delsv-fko" /\, /lt »i \oditelji ADK hot» li ustvarili tudi v zajwidni Evropi, ♦" ed.t kot <tel "Marshallovega nauta"
To - k« m o <• ADK /h etiki st pteprečili voditelji Angleškega atro-' ovni L'a kongresa s »ki icanjem te /mpadno evropske omjt<kc konti ren^e K., je bil Bill Creen informiran o trm koraku, je bil sil-
iit» pi escuecen in dejal ogorčeno. da ADK ne bo zastopana na tej
tfloAovL JtaÄjUv naäsdbitL
V Detroitu bodo zgra. dili se letos nov dom
DetroftL Mick.—Pred 25 leti se
je porodila med Slovenci v Detroitu želja, da bi ai zgradili svoj narodni dom, kateri nej bi služil v kulturne svrhe, za dramatiko, petje, godbo in politično udejstvovanje. Pred 25 leti smo bili res še precej močni in sposobni realizirati delo za tak program.
Svojega načrta nismo izvedli, kajti nastale so vsske vrste ne-prilike in zapreke, o katerih bi lahko veliko pisal. Ker pa so sedaj j a ko lepi zgledi, de se bodo naie želje že to leto izpolnile, je pa najbolje, da molčimo o vseh neprilikah v preteklosti ter se energično lotimo dela in pomagamo po najboljših močeh, da zgradimo nov in moderen dom za naš narod v Detroitu.
Vsi tisti, ki smo započeli akcijo za narodni dom in idejo držali pri življenju 25 let, smo doživeli eno generecljo, katera je dorastle in je sposobns, ds prevzame naše dolgoletno delo na svoje ramena in gre z delom naprej. Stvar je sedaj v polnem zamahu.
Na letni delničarski seji Slovenskega narodnega doma smo izvolili vse nove odbornike, tukaj rojeno mladino. Na sejah vlada točnost in mladi odborniki jedrnato vodijo ves posel v angleščini. Ker je mladina vedno želela Imeti moderen dom, smo ji dali stari odborniki in delničarji vse pogoje in privilegije, da si začrtajo takega, da bo nam vsem po volji In odgovarjal našim potrebam.
Mlajše generacija je energična in ima nove ideje, zeto bomo napredoveli. Vsi potrebni načrti za stavbo so že v polnem leku in plani so že izgotovljenl in odobreni od delničarjev. Sedaj še iščejo razna dovoljenja v mestnem inženirskem uradu. Tudi ponudbe so že oddane raznim kontraktorjem, kateri bodo navedli cene za gradnjo. Torej, rojaki in rojakinje v
Henry Wallace in Leo Isscson. novi newyorikl kongzesnik. ki je prf. nsdomostnlh volitvah dobil več glasov kot vsi osisll kandidati skupsj. Pravijo, de Je ta resultst slabo snsmenje zs obe stranki, poaabno pa ss Trumana.
domom, moramo imeti dohodke, V zgodnjih jutranjih urah, po tudi skozi teden in ne samo ob okusno pripravljenem prigrizku
nedeljah in sobotah. Torej dom, ki ne bi bil v bližini slovenske naselbine, ne bi mogel računati na promet med tednom. V okolici John R. pa je precej naših rojakov in zatd-so tudi boljši pogoji za promet doma med tednom.
Ponovno apeliram na delničarje Slovenskega .delavskega doma, da bi o stvari razmotri-vul», namreč o združitvi obeh domov. Seve, s tem ne bi bilo vsem ustreženo, tods če bomo
in po poskočnih zvokih godoev "Polkatirjev", se kar niso mogli ločiti. Veteran Erni se je izrazil: "Saj to ni vsak dan!" Hvala "Polkatirjem", ki so na burni aplavz potegnili za pol ure. Od zunanjih gostov si slišal: "You have a nice gang here."
Odbor Zveze lorainskih Slovencev je v počast vam, vrniv-Šim se vojakom, pripravil dve lepi zabavi in v spomin padlim vojakom je postavil dve plošči. Za to gre njim in vsem, ki so
čeli z graditvijo novega doma.
, , .... . .	Vrata za združenje s Sloven-
Detroitu in okolici naše želje se skim delavt<kcm domom M še
bcKlo izpolnile, cele dobimo do-. yedno od	Dobrodošli ste
voljenje od mestne, uprave. Na- ob vsakem Č&HU in ne bo nobe_ te mladina gre z delom napre , nih k in
ne ovir. Vse dr-
naloga in dolžnost vseh starej- Uve na Balkanu se rdružujejo, ših naseljencev pa je da po- lorej ^ n(ibeneRa vzroka Mk|lj
magamo z vsemi sredstvi naši M ne bi „ Klružiti tudi mi mladini, da z započeto akcijo v>i imamo ^ lnteregc in nai
še nadalje razdruženi na vzho-'v ta namen prispevali, najlepša dno in zapadno stran mesta, bo- j zahvala. Tudi članicam gospo-mo le sami trpeli. Če pa se dinjskega kluba SND, ki so na združimo, bo pa za nas vse lažje teh prireditvah pripomogle do breme in ga bomo lahko zma-' beljenega uspeha z okraski, «ovali.	1 dobrim prigrizkom in delom pri
Torej delo pri SND gre naprej okrepčilih. Bila je pustna sobo-in je gotova stvar, da bomo pri- ta, zato so se cvrli krofi v ku-
uspomo.
Novi in moderni Slovenski narodni dom bo nam vsem v ponos in vsi bomo imeli koristi ud njega. V De t r of tu ne bi sme* lo biti rojaka aH rojakinje, ki ne bi bila delničarka tega narodnega podjetja. Torej tisti, ki še nimate delnic, jih kupite čimprej, s čemer boste pomsgall sami sebi in svojim otrokom, tako du bomo vsi pod eno streho, da se bomo vsi shajali v Slovenskem narodnem domu. Torej naprej po začrtani poti. Naj nihče ne dela ovir in zaprek pri tej ukciji. Ako ne bo kdo hotel pomagati, naj tudi ne podira.
Pred nekaj tedni sem priporo ¿al v dopisu, naj bi se oba slovenska domova združila. To danes ponovno priporočam. Br. Kirn ae strinja t mojim priporočilom On Je tudi opisal pod kakšnimi pogoji na| bi se združila oba domova, namreč da bi novi dom zgradili bolj v sredini naic naselbine, tako da bi imeli vsi približno enako daljavo do doma
Vsi sc \c spomuijamo. da smo imeli nekaj podobnega v mislih že pred 20 leti, katjl tedaj smd kupili zemljišče na I.ivernols In Grand River avc., toda mesto je vzelo 20 čevljev našega zemlji šča za razširjenje ceste, nakar smo h<H prlmorani prodati do-tlčno parcelo, katera ni več odgovarjala za izgradnjo doma Danes i>a so zemljišča v tistem krsjti (br. Kirn priporta-a okolico Livernois in Oakman Blvd > tako dratta. da nismo zmožni vtakniti toliko denarjs v zemljišče Da boino imeli uspeh s
program je napredek, svoboda in enakopravnost. Podajmo si roke in pojdimo združeni na delo.
Tudi partizani so se združeni borili na življenje in smrt. Naj jih v skupnem dblu tudi mi po-snemamo, tako da bomo čimprej zgradili moderen dom.—Upam, da me ne bo nihče tožil zaradi razžaljenja časti. Anton Jurca.
Dobro uspel« priredba v počast veteranom
Loraln. O.—Zopet smo imeli lepo zabavo za naše veterane v soboto, 7. februarja, v Slov. nar. domu in kratek spomin na naše padle vojake. Ko je bila dvorana napolnjena, se je predsednik Mihael Cerne v kratkih in primernih besedah spominjal naših padlih vojakov, katerih imc^ na so na novi, okrašeni plošči. V njih spomin so vsi navzoči utihnili za nekaj minpt in misli vseh so hitele daleč, daleč v preteklost. Služili so pod vihra-jočo ameriško zastavo, a sedaj počivajo pod njenim pokroviteljstvom.
V lepo okrašeni dvorani ao se soil i stari In mladi prijatelji, veterani in gostje.
Ker se ob zgodnjih jutranjih urah težko kdo zitajde. oziroma vidi kdo je kdo. Je exjbor pre-skrbel in del vsakemu znak z Imenom "Who is Who." Pa moram priznat), da ni bilo nič iskanja, ker 4* vsak sebe našel.
Dvorana je b'le vedno polnu plesalcev in priktpelo je veselje v srcih navzočih, ko so pricc.i pokati haločki po dvorani.
konferenci Svoje zastopnike je pripravljena poslati v London, ako ae konferenca vri! nekaj tednov pozneje
Iz vsega tega je razvidno, da je Marshallov načrt rozklal ne *a«K> Evropo v dva nasprotna si tabore, (»dnoano je razkol še po
globil in povečal, marveč grosi razklali tudi evetovno orgenizire __	_
no delavstva Ts wsll.treeUks skema s« Je torej že kar dobro | ¡¿¿mn^t^n H«^
Zgrajena je vedama ali nevedoma na znanem principu | ka a prišel te v neko neerečo
hinji vse popoldne. Ne smemo pa tudi pozabiti onih ženic, ki so doma pekle torte za ta večer, in pa goste, ki so pripomogli k boljšemu uspehu.
Ker pa smo izčrpali blagajno, je priporočljivo, da se združijo naši veterani in ustanovijo svoj klub, kjer se boste sešli in si obujali vojaške spomine.
Vida Kumao.
Propadlo bogastvo
Mt. OHvo. 111.—Že od starih ljudi sem čul, da bogastvo dveh rodov gre gor, pri tretjem pa dol. Teko se je tudi zgodilo z A. Mejačevim bogastvom v Ko-mendu nu Gorenjskem. Mejača Je poznala vsa Slovenija in marsikdo tudi v tej deželi. On je bil visoko čislanu oseba in naprednega mišljenja. Bil je veleposestnik, vinski trgovec, večletni župsn in deželni poslanec še v čssu svstro-ogrske vlade.
Mož si je iztekel priznanje za ves napredek v komendski fari: za požarno brambo, poštno postajo, orožniško postajo in mlekarno. Meni so znani štirje rodovi iz te rodovine.
V drugem rodu je bilo pet sinov, pet krojaških mojstrov, med njimi oče zgoraj omenjenega Meječa z istim imenom. 2e ta si je pridobil precejšnje premoženje (nelegalno), ni se pa upal priti na dan z njim, kajti njegov brat je bil zesačen pri menjavi In obsojen na pet let zapora. Radi tega pa je pustil sina izšolati in ta je prišel z bogastvom na dan. Pričel je z igranjem vsakovrstnih srečk in čez neksj časa naznanil velik dobitek Kako velik je bil, ni nikomur povedal, tudi meni ne, ker sem vedel za vse srečke po sternsti in kdaj je bila katera izigrana.
Nato je pričel graditi poslopja, kupovati kmetije in povzdignil trgovino, posebno vinako Bo gastvo je naraščalo In kmalu ptcsegalo več milijonov Kakor je razvidno iz oporoke. Je malo pred smrtio 1. 1941 zapustil starejšemu sinu domačijo s vsem bogastvom, diugemu sinu )e dsl en milijon, tretjemu ps ni dsl ničesar Ta |e'bll pri Trbovljaki
lijon dinarjev. To je bil vzrok, da ga je v oporoki prezrl. Umrl je v starosti 77 iet prav ob prihodu Nemcev, katere je visoko čislal.
Po očetovi smrti sta starejša sinovg vodila trgovino in dve gostilni, domačo in na nekdanji Zidanski . domačiji, imenovani Mejačeva vila. Tu so imeli Nemci dobro zavetišče in tudi domobranci so tja zahajali. V tem poslopju so hoteli ustanoviti tudi svoj glavni stan, a to so jim preprečili partizani
Nekega poznega večera se je pripeljalo več neznanih gostov in se gostili yso noč, proti jutru pa so zvezali oba brata in še tri druge osebe ter jih odpeljali proti Mengšu, kjer so bili ustreljeni. Kdo so bile druge tri o-sebe, mi brat ni omenil. Požgali so tudi obe omenjeni hiši. Maječeva domačija pa je sedaj občinska last, to je krajevnega komendskega odbora. Vilo z Zidanskovem posestvom pa je dobil mlajši sin Frenc, katerega je oče prezrl v oporoki. Tu se vidi, da so občinski odbori pravični, akoravno jih kdo obsoja.
Srečen je bil stari oče Meječ, da ni dočakal uničenje njegovega bogastva. Naj omenim, da sva se zadnjič videla meseca maja 1. 1003 na kamniškem vlaku, na poti iz Ljubljane. Bil je v družbi Kriškega graščinskega oskrbnika. Vračala sta se z deželnega zborovanja. Tudi ta me je še poznal rekoč: "Kajne, ta je bil komendski poštni pot." Me-jač pa je še pristavil: "ki moj sluga." Njega krije zemlja že sedem let, jaz pa se še vedno spominjam dobrih časov, ki sem jih preživel ob njegovi strani.
Andrew Moren.
obnesla
Dell in vladaj.
J in oče je moral plačati zanj mi-
Pismo iz stare domovine
Milwaukoo. Wia.—Prejela sem pismo od mojega nečaka iz stare domovine, katero je zanimivo in se glasi:
"Draga teta!—Pred nekaj dnevi sem bil doma pri mami in mi je pokazala Vaše pismo, začno pa mi naročila, naj Vam tudi jaz kaj pišem. Veste, meni nič preveč časa ne hodi. Mi slim, da Vam je že mama pisalu, da sem kupil lepo hišo, ki ima vodovod in elektriko. Moja žena je pletilja in imamo tudi delavnico in štiri pomočnice. Lahko bi nam šlo kar dobro, j>a menda ni usojeno človeku, da bi živel v miru in zadovoljstvu. Žena je namreč zbolela in se zdravi v zdravilišču že štiri mesece. Poteklo bo mogoče leto dni, predno bo doma. Zaradi prehlada in napora, ko je*bežala pred Nemci, se ji je vnela rebrna mrena. Ker pa ni bilo tedaj nobenega zdravnika na razpolago, ji je kot posledica težkega vnetja, prirastla rebrna mrena na pljuča. Sedaj sem doma sam s štirimi hčerkami, poleg tega moram pa še voditi ženino pletilnico. Za vse to se menda lahko zahvalimo vojni.
Drugače pa se da sedaj kar lepo živeti. Res je, da preživljamo težko povojno dobo, naj-brže pa je drugod še slabše. Seveda, tistim bogatašem in kapitalistom, ki so v stari Jugoslaviji živeli na račun delovnega ljudstva, ni danes z rožicami postlano, ker ne smejo več izkoriščati in 'odirati ubogih ljudi. Tisti tudi v inozemstvu kričijo, češ. kako slabo je v Jugoslaviji, in kličejo na prtmoč za svoje milijone politično in oboroženo intervencijo. Toda za vse to se lahko obrišejo pod nosom, kajti narod, kateri je vzdržal štiri leta v osvobodilni borbi, ne bo pu stil več špekulantov na oblast, da bi ga prodajali, kot sc jc to dogajalo do osvoboditve.
Poglejte ta primer. Škof Kozina n jc sodeloval s izdajalskim generslom R upnikom Naj prvo sta izdsls staro Jugoslavijo in leta 1941 delala roko v roki z Italijani proti lastnemu narodu, leta 1943. ko je kapitulirala Italija, sta se pa oba vdinjala Nemcem In tako jc> Rupnik ostal general. Rožman pa škof. Ta dve ste zasledovala samo laatne koristi, ubogi narod pa naj krvavi. Takih primerov je bilo nešteto m izdajalci blatijo sedai novo Jugoslavijo samo zato. da bi sebe oprali Tukaj d ril pre-
govor, da tisti, ki je kradel, najbolj kriči primite tatu.
Pišete, da pri vas katoliška duhovščina vodi tako grdo propagando, da se še vragu studi. To Vam rad verjamem. Propagande pa ne vodijo radi vere, ampak radi denarja, s katerim so te elemente kupili kapitalisti. Vera je tukaj popolnoma svobodna in lahko gre v cerkev vsakdo, kdor hoče m kadar hoče. Služba božja se vrši prav tako ko poprej, enako sveto obhajilo, birma itd. Torej kaj hočejo še več,? Nekaj pa je, česar jim ne gre v glavo, namreč če duhovnik kaj zakrivi proti zakonu, je ravno tako kaznovan kot vsak drug državljan. Po raznih samostanih so že našli marsikaj, kar ne spada v človeško družbo.
V frančiškanskem samostanu v Celju so imeli v službi za por spravljanje več mladih žensk. Nesreča pa je hotela, da je ena izmed njih zanosila z nekim menihom. Da bi stvar zakrili, so ženski odpravili otroka, ženska pa se je morala zateči v bolnico, kjer so jih z največjo pazljivostjo rešili življenje. Ker pa so ugotovili pri njej znake zastrupljen j a, je prišla vsa zadeva pred ljudsko sodišče. Sodišče je na podlagi preiskave ugotovilo, da to ni bil edini slučaj. Ženska se jim ni hotela pokoriti in je grozila, da jih bo izdala, zato so jo hoteli zastrupiti. Pobegnila je iz samostana in se zgrudila na ulici, vojaški avto, ki je peljal mimo, pa jo je pobral in odpeljal v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje.
Afera je seveda dvignila veliko prahu, posebno še radi tega, ker je bila stvar objavljena v časopisih. Sodišče je krivca kaznovalo po njegovih zaslugah. Ljudje se upravičeno zgražajo nad takimi duhovniki. Ce pa je duhovnik pošten in dober, mu nihče nič noče. Ako bi kdo s duhovniki postopal grdo in jih neupravičeno žalil ali na kateri koli način"škodoval, ga bi oblast takoj kaznovala. Kakor Vam je znano, imamo v Jugoslaviji več ver, a vse so enakopravne.
Odkar imamo novo oblast, se je pri nas mnogo izpremenilo. Danes lahko študira otrok delavca ali kmeta prav tako kot otrok bogataša. Tega poprej ni bilo.
Marsikaj pa nam še manjka, kajti prejšnja oblast ni gledala, da ki izboljšala življenjske pogoje delovnega človeka, ampak je šla na roko le bogatašem, da so zaslužili naravnost bajne vsote. Jasno, izkoriščevalcev danes nočemo, zato pa nas napadajo in blatijo iz inozemstva.
Sedaj pa končam in vse skupaj prav lepo pozdravljam. Vaš nečak Stanko."
Joeephlne Trsmpte.
Balokovič na agitaciji za tretjo stranko
New York.—Zlatko Balokovič in njegova žena Joyce sta šla na turo in bosta obiskala vse glavne slovanske centre po Ameriki ter agitirala za predsedniškega kandidata Henryja Wallacea in tretjo stranko.
V marcu in aprilu bosta nastopila v slodečih mestih:
SaA Pedro, Calif., 6. marca v Jugoslovanskem domu; 7. marca v Los Angelesu, Calif., v Park Manorju; 21. marca v San Franciscu v Scottish Rite Audi-toriumu; 27. marca v Cupertinu, Calif.; 28. marca v Watsonvillu, Calif.; 30. marca v Portlandu, Oregon; 3. aprila v Tacomi, Wash,; 4. aprila v Scattlu; 5. aprila v Spokanu; 7. aprila v Butteu, Mont.; nato v Milwaukee! u, datum bo pozneje nazna-r\jen; 18. aprila v Chicagu v Amalgamated Clothing Workers-dvorsni; dstum za Garv, Ind, bo pozneje naznanjen, prav tako za St Louis Mo.; 25 aprila v New Yorku,
Zlatko Balokovič in njegova žena sta neprenehoma na delu za mir, demokracijo in splošen blagor 11 ud siva in tako bosta pnd av\ptrljo Ameriškega slovanskega kongresa tudi sedaj skušala kar največ doprinesti, da zmagajo zopet progresivne sile v Zedtnjenih držsvsh
Leo Krtyckl. predsednik.
George Pirlnaky, eks tajnik.
PON Li EU EK, 1. MAHCA 1948
PMOSVKTA
Primorske vesti
Protestna stavka zaradi krivične obsodbe
Ljubljana. — Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja je proglasila splošno protestno stavko za S. februar od 11. do 12. ure zaradi krivične obsodbe protifašističnega borca Bruna D'Esté j a ,t ki je bil obsojen na eno leto in pol ječe, čeprav ni bilo nobenega pravnega temelja niti za proces, še manj pa za obsodbo. Uspešna splošna protestna stavka je bila zopetna spontana demonstracija moči tržaških delovnih množic. Vse tovarne in delavnice so prenehale z delom. Delavci so se zbrali na zborovanjih in poslušali govore članov tovarniških odborov, ki so ožigosali in obsojali to najnovejše izzivanje zasedbene sprave in sodnih organov proti hrabremu borcu za svobodo. Zastopniki Zveze enotnih sindikatov so odšli k polkovniku Gar-dnerju, ki jih pa ni hotel sprejeti. Zaradi tega so pustili zastopniki protestno resolucijo v njegovem tajništvu. Tudi je naslovila Zveza enotnih sindikatov v Trstu protestno résolu-1' cijo Svetovni sindikalni zvezi, Varnostnemu svetu, Organizaciji združenih narodov, organizaciji UNESCO, Splošni italijanski zbornici dela, Enotnim sindikatom Jugoslavije ter anglo-ameriški okupacijski oblasti STO-ja (Svobodnega tržaškega ozemlja).
*
Angloameriški imperia-listi uničujejo tržaško gospodarstvo
omenja celo . Z
Tišoči tržaških delavcev so se zgrnili na Trg sv. Jakoba v Trstu in razpravljali o obupnem položaju, v katerem se je znašlo tržaško delavstvo. Anglo-ame-riški imperialisti skušajo s pomočjo domačih tržaških vele-kapitalistov popolnoma uničiti tržaško ladjedelniško industrijo. Srednja industrija odpušča delavstvo. V Trstu je danes 23,706 brezposelnih, skupno z okolico pa 26,614. Brezposelni delavci z družino prejemajo po 263 lir dnevno, kar pa ne zadošča niti za prehrano ene osebe. Zadnji čas je pričelo z odpuščanjem delavstva 92 tržaških podjetij. Očiten namen okupacijske oblasti in tržaških kapitalistov je, prisiliti tržaške delavce k izselitvi. Tržaški delavci so na svojem zborovanju obljubili, da ne bodo prenehali z bojem za svoje pravice. V protestnem pismu izražajo okupacijski vojaški u-pravi ogorčenje zaradi prepove di tega sindikalnega zborovanja v središču Trsta.
Kako je bilo pred 100 leti in kako je danes
Dne 11. novembra 1848 je bilo ustanovljeno v Trstu "Slavjan-sko društvo" v navzočnosti vseh tedanjih vidnejših tržaških rodoljubov s pesnikom Jovanom Veselom - Koseskim na čelu. Kljub stari tržaški navadi, da su menjavali stanovanja le 2f februarja in 24. avgusta, je društvo komaj osem dni po ustanovitvi dobilo krasne prostore v palači "Tergesteum" na Borznem trgu. Če pa primerjamo to dejstvo z raznimi pojavi v času anglo ameriške vojaške u-prave, bomo spoznali, da so bili Slovenci v Trstu tedaj precej na boljšem nego so danes, ko je Trst pod upravo "zaveznikov" iz druge svetovne vojne. Kaj doživljajo danes Slovenci v Trstu'' Ne dobijo dvorsne za predstave Slovenskega narodnega gledališča. Pa tudi za slovenske kul turne in dru*e javne prireditve ni na razpolago nobenih prosto rov. Mar so tržaški Slovenci zaslužili takšno zapostavljanje? Slovensko - hrvatska prosvetna zveza bo organizirala proslavo 100-letnlcc tega važnega dogodka ustanovitve prve slovenske čitalnice v Trstu z gledališkimi predstavami, pevskimi nastopi literarnimi večeri, koncerti itn Pokazalo se bo, da imamo tudi tižaški Slovenci svojo botfato kulturo, ki ie hočemo tudi v bo ¿oče uspešno rervijsti in ne« vati. Pri tem nas ne bo mogla
cnirati nobena sila.
•
Kako živijo v Solkanu
Se še spominjale Solkan*
Utočne trdnjave mizarskega za
družništva? Saj naš največji živeči pesnik O pančič v svojih j^esnitvah sol kanske miearje. Nekoč je bil Solkan mala vas. Danes po priključitvi k Jugoslaviji je Solkan eno najvažnejših središč v novem goriškem okraju. Tukaj je stikališče vseh poti in dolin. Tukaj je živahno kakor v mravljišču. Po solkanskih ulicah drvijo kamioni, avtobusi in druga prevozna sredstva. Zelo se je razvil železniški promet, zlasti kar je vzpostavljena direktna zveza z Ljubljano, Ajdovščino in Krasom. Je pa železnilka poetaja od Solkana samega vendarle nekolfkq preveč od rok. Sedanje stanje bi predstavljalo nedvomno oviro za čim brezhib-nejši promet. Zaradi tega bodo zgradili v Solkanu železniško postajališče. S tem bo potnikom prikrajšana 3 km dolga pot do svetogorskega kolodvora v Gorici (svoječasni severni kolodvor).
Tudi sicer smo Solkanci podjetni. Sedaj smo se n. pr. iz-nebili poslednjih ostankov iz ča sa medvojne fašistične strahovlade. Okupator je namreč postavljal tedaj na raznih mestin pregrade, da bi na ta način zaustavil prodiranje osvobodilne vojske. Ti nemški bunkerji sedaj izginjajo, gradivo teh nekdanjih nemških pregrad pa nam bo koristilo pri ureditvi nasipa pri novi solkanski postaji. Solkanski dijaki zaslužijo posebno pohvalo, saj so se od vsega po-četka z navdušenjem lotili dela. Računati je, da bodo dela kon čana že do konca februarja. Solkanci vidimo in spoznavamo veliko razliko v življenju in razvoju našega kraja v primeri z žalostnim stanjem pod Italijo, ki je slovensko Goriško gospodarsko, politično in kulturno le uničevala ter izpodkopavala | Nova Jugoslavija dviga tudi naš slavni Solkan na stopnjo mnogo obetajočega razvoja in napred ka. Skupno ^ Novo Gorico bo Solkan žarišče življenja in dela, pa tudi blagostanja in procvita
Kolumbi
svojih cigaret, namenjenih či*ni'jU J •
zavojev po 20 ameriških cigaret. UlUUtTlU AfloiOf I
Za štiri milijone lir blaga soj odnesli drzni vlomilski zlikovci) i* modne trgovine Marije Rigut-ti v ulici Imbriani v Trstu.
števerjanu v Brdih so imeli 8. febr. v dvorani Dvora Prešernovo proslavo s spominskim go-vorOm, pevskimi in recitacijski-mi točkami ter igro.
Pri Ljudskem vrtu v Trstu je našel nočni čuvaj ob glavnem vhodu k ulici Marconi pločevinasto škatlo, v kateri sta bili dve ročni bombi tipa "Breda." Policija poizveduje
V Trstu so umrli 74-letni An ton Dodič, 74-letna Francka Čok, 65-letni Ugo Markovič, 86-letna Matilda Svatovič, 81 letna Marija Majcen, 51-letna Ana La-zarin, 77-letni Luka Solarin.
Na Opčinah so pričeli z vrsto literarnih večerov v okviru Pre sernovega tedna. Prva dva literarna večera na Opčinah in v Boljuncu sta krasno uspela. Ljudstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Ob zaključku je mladinka izročila književnikom šopek nageljnov ter se jim zahvalila za njihov literarni večer,
(Poslano Senau)
Ali je mogoče odkriti neko novo ozemlje brez navzočnosti o-nega, ki ga je odkril? Na prvi pogled zveni to vprašanje nekoliko nenavadno. Toda v zgodovini zemljepisnih odkritij so znani primeri odkritij polarnih ozemelj, pri čemer oseba, ki je o-zemljc odkrila, ni ozemlja niti videla. Kot osnova za odkritja so služila opazovanja morskih tokov, gibanja ledu In preletanja ptic.
Znani ruski raziskovalec polarnih krajev F. Wrangel je po neuspelih poizkusih, da bi prišel na ozemlje v Severnem Ledenem
morju, in sicer na ozemlje, ki gn je on zamišljal in predpostavljal njegov obstoj, s pomočjo števil nih podatkov, ki jih je dobil, začrtal na zemljevidu.
Leta 1876 je kapitan T. Long opazil na tem mestu grebenasto obnlo in jo imenoval "Wranglo-vo zemljo". Sele pred 14 leti so ugotovili, da je to otok.
Znani učenjak Krapotkin je
isto tako naznačil, da verjetno obstoja neka zemlja tam, kjer jo je slučajno odkrila avstrijska ekspedicija Welprechta in Peie ra in jo imenovala "zemljo Franca Josipa".
Sovjetski znanstvenik prof. VVize j^ 1924. leta vnesel v zemljevid mesto, kjer je predvideval, da se nahaja otok v Karskem morju. Toda veličina otoka in ločna razmejitev še ni bila znana. Šele leta 1930 je ekspedieija z ledolomllcem "Sedovom" potr dila, da je tam otok, ki je dobil ime "Otok Wize" po človeku, ki ga je odkril.
NAROČNIKOM
Datum v oklepaju, na prlmoi (March 31, 1948), poleq vašega imena na naslovu pomeni, ds vsm Je s tam datumom poteki* naročnina. Ponovil« Je prave <~»mtu* ria *«a IU1 ,«e »lefne
DELAVSTVO MORA STATI NA STRAŽI!
F. A. Vider
Ko sc je Henry A. Wallace vklonll javnemu pritisku in Izjavil, da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika na liati stranke Progresivnih Amenkancev, so se v demokratskem taboru cinično namuznili, kakor njim naklonjeno časopisje, češ, kandidiraš lahko in to bo vse, Bosst demokratske politične mašlne niso skoro do zadnjih dni pola-
gali kakšno posebno važnost novemu jKilUičnemu gibanju/ čeravno je ameriško ljudstvu napolnjevalo dvorani' Wall act« vi h shodov proti vstopnini od HOc do $3.40, kar je bil Izreden po jav v tej deželi. Toda po volitvah v 24tem newyorikem kongresnemu okraju, kjer je zmagal kandidat, ki ga je podprl Wallace, in kateri okraj je bil—kot smo slišali?—mnogo let demokratski steber, je pa segel strah med politikaše obeh strank in tudi reakcij" je silno poparjena. Da bi demokratje laže
Zadružništvo okraja Slovenska Bistrica zajema večino prebivalstva
Slovenski skladatelj Vinko Vodopi vec sedemdesetletnik
Vinko Vodopivec. Samo to rodi Evrope in celo iz Azije, in ime in v teh dveh besedah nam 1 so šli fašisti, četniki, Mongoli,
tistega primorskega ozemlia, ki
je bilo priključeno k Jugoslaviji. •
Delavskim okra jena šolo!
Pod pokopališčem pri Sv. Ani v Trstu je šola. Ta šola je skupna za vse otroke po večini delavskih staršev , iz Kolonkovca, Sv. Sobote, Spodnje M. Magda-ene in dela Zgornje M. Magdalene do Rovt. Otroci morajo vsak dan peš v šolo, ki je za mnoge oddaljena še več nego tli četrt ure. Doslej so bile v isti učilnici v slovenske šole tri iz mene, v itslijanski celo štiri, »okazalo se je, da sedanje šolsko poslopje ne ustreza svojim nalogam In da bo treba poskrbeti za novo. Vsakdo, ki pametno motri naše tržaške prilike, bo lahko uvidel, da gre tudi v tem primeru za očiten namen prosvetno šolskega zapostavlja nja tistih predelov tržaškega mesta, kjer prevladuje delavski živelj in kjer ima slovensko prebivalstvo večino. Siičen pojav opažamo v obrpbnih predelih vsega tržaškega področja. Tr žaški starši iz predmestij terja o gradnjo novih šol, kjer se >odo slovenski In delavski otro ci dobro počutili.
O tem in onem
V	Dolini bodo letos proslavili 70 letnico ustanovitve prosvetne ga društva "V. Vodnik". Ta pred 90 leti je bila ustanovljena
Dolini "Čitalnica", ki se jc prcosnovala 1 1878 v bialnoriiu-štvo "V. Vodnik."'
Slovensko-hrvatska prosvetne zveza v Trstu je priredila 4. februarja svoj tretji Iltcrsrni večer, na katerem so brali svoja dela dr. V Bartol, dr. A. Budal Zora Košutova. Ivo Marinčic Zdravko Ocvirk. Mara Samsa in lr. Bori» Pahor.
V	Cerknem je bile konec la nuarja žalna svečanost v spo min 47 tovarišev, ki so parili pred štirimi leti v Cerknem Spregovortl Je tov France Bevk ki se je udeležil le ginljive »*»-častitve kot zastopnik izvišlln*-»a odbora Osvobodilne fronte
Pristsnlšks policija v Trstu je presenetila ameriške mornarje na amei iški ladji "Put Jor K Mami' , ki m*o utegnili pokriti borzi. Policija je zaplenila 470
je prikazano ogromno delo slovenskega glasbenika • skladatelja, nam je razgrnjeno obširno glasbeno polje, nam je izpričano bogato vztrajanje ljudskega genija. ki je Slovencem zapel in izpel vso njihovo dušo, dejanje in nehanje. Nihče pred njim ni zajel toliko školjk, ni izluščil toliko biserov, ni izlil toliko ču stev in ni prisluhnil tolikim u-tripom svojega ljudstva.
Vinko Vodopivec je cerkveni in ljudski — narodni glasbenik. Stopimo na kor, preglejmo zbirke, odprimo pesmarice, prelistaj-mo strani, povsod se blesti njegovo svetlo ime. Naj-.bodo ma ¡ne, obhajilne, blagoslovne, Marijine, svetniške, njegove so, Vo-dopivčeve. povsod je naš pevec stalen spremljevalec, tolmač. Vinko Vodopivec! Neizčrpen, neusahljiv!—
In nedosegljiv po številu skladb! Koliko bi našteli vseh njegovih del preko'tisoč—če ne preko dva tisoč? Cela zakladnica, glasbeni arhiv! Njegove skladbe so bile izdane skoraj vse v Gorici. Vinko se je d<j-t a k n i 1 najnežnejših ljudskih strun. Lahko rečemo, da je v glasbi to, kar je Gregorčič v pesništvu. Preprosta .harmonija, melodioznost. občutena liričnost in eplčna izraznost spremljajo skladateljevo ustvarjanje — pa naj bodo to "Zabe" (že ponaro-dele) ali "Ob večerni uri" ali "Kovačev študent" ali latinske maše.
Tam v Kronbergu sonce sije mimo Svete Trojice, Lesin in Lok tja pod Skabrjel. Med rožami, črešnjami in latniki je njegov dvorec Kako nas prijazno sprejme, kako v«*el je svojih gostov, kmalu se nam odkrije vse njegovo široko obzorje In plemenitost duha. Povabi nas v toplo kuhinjo k mizi, on sam ostane v svojem kotičku pri ra diu in venomer tlači svojo pi
Ljubljana.-Dne 1. VIII. 1947 je bila v Slov. Bistrici ustanov ljena okrajna poslovna zveza, ki je v tekočem letu pokazala zelo lepe uspehe. V tem letu je imela 7 članic zadrug in sicer: Slov. Bistrica, Pekel. Prageriko, Zg. Polskava, Fram, Rače in Slivnica. Glede na splošne potrebe in želje članov samih se vrši ae-
moteno dalje in bo 100'«-no Izveden. Zveza ima sedaj dovolj ležalne posode, krasno klet, kupila je nov filter za čiščenje vi na. V kleti ima odlična vina, ki jih bo sama izvažala. Najvišjo stopinjo sladkorja (24) je dosegel laški rizling od vinogradniške zadruge Kovača vas. Ker je bilo letos v okraju ob
Kazaki. Kako lepo kramlja v narečju goriške okolice, "šaldu lepuo".
Rojen je bil v Ročinju na Goriškem 16. januarja 1878 kot sin učiteljske družine, gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Gorici. Bil je kaplan v Kumnjali in v Črninah, od leta 1907, torej skozi celih 40 let, pa je kronberški župnik in slovenski skladatelj in najboljši gostitelj prijateljev iz Gorice. Kot glasbenik je prav za prav samouk, priroda sama pa mu je dahnila nesmrtno mu zo glasbe. Koliko pevskih zborov je osnoval in vzgojil, pa še zraven tamburaške zbore in sedaj po vojni Še kronberško godbo na pihala, to ve samo on.
Pa še erto njegovo iz poslednjih časov.
Med vojno stopi v župnišče deklica s Trnovskega. "So rekli tovariši, ¿e naredite hitro zdaj en marš, da jim prinesem še no coj!" Puhnil je Vinko cigaro: Bjei pupa, bjež če u hišu, da ti kej da, da ne boš lačna." Vinko je začrtal po notah. Čez malo časa pokliče: "No pupa. si pojedla? Wa, nesi jim še gor in reci. da jih lepo pozdravljam!"
V Golici prepeva slovenski zbor, spomni ae Vinka in milo se ozira proti Kronbergu. Vmes je mreža. Kako blizu je in kako daleč! Ni drugače, mu mora po-slati pismeno čestitke:
"Po tebi, Vinko, nam je 'duje", bi radi v Kronberg, v beli dvor, v čestitkah srčnih pa v/dlhuje zavitarski' slovenski zbor."
In vsi ostali, pevci In nepevci, vsa pevska in glasbena društva v Gorici in v Trstu in vsi gori ški in tržaški pevski zbori se pridružujejo vošči lom in čestit kam z jubilejnim vzklikom: naj živi in poje Vinko Vodopivec!
daj decentralizacija, tako da so ( čutno pomanjkanje mlatilnic, da se že osamosvojile zadruge mnogi v določenem roku niso
mogli oddati obvezne oddaje, je OPZ naročila 10 mlatilnic s kapaciteto 800 kg na uro, da bo
Šmartno, Laporje, Črešnjevec, kratkem se bodo še Makole, Studenice in Sp. Polskava.
OPZ je odkupovala v 1. 1947 tako vsaka naproša imela ra žito, krompir, sadje, vino, les.1 svoj kraj mlatllniro. Na Pol-
gozdne sadeže. V splošnem je od kup zajel premalo vrst kmetskih pridelkov in se tudi turadl raznih organizacijskih napuk plan kontrahaže ni v celoti izvršil. Ena glavnih napak jc bila, du je bila mreža odkupa prešibka, du ni bila pravilno in dobro organizirana. V bodoče bol raba postaviti trdno mrežo nakupoval-cev iz vrst producentov samih. —Druga napaka je bila, da so nalogi za obvezno oddajo prišli prepozno, kar je bilo očitno pri krompirju. Ravno tako ni bila pravilno izrabljena politika dvoj nih cen. Prekupčevanje pri krompirju bi bilo možno preprečiti, če bi OPZ lahko nastopila' s tako ceno, ki Je odgovarjala razmeram trga.
Zadruge in druga drž, podjetja bi se vsekakor morala držali Istih cen, dočlm se je zgodilo, tla so posamezniki od "Vinu d. d." obljubovuli na terenu viš-je cene, kot so bile določene.
OPZ je preko svojih zadrug odkupila 1,600,000 kg jabolk, za povprečno ceno ft do 7 din za kg.
OPZ ima sedu| tudi oddelek za vino, kjer se vrši odkup ne

V Prosvetl so dnevno svetov All It*
pico, trči z nami in potem začne
svoje zgodbe, epizode, anekdote | no In delevske vesli, iz prve In druge svetovne voj-|*ltete »aek daw ne. Mimo njega so šli vsi na- '»msuée—us1 wtr+tm• mm*m»
Poslava obletnice Cervantesovega rojstva
Gledališko občinstvo sovjetske prestolnice je proglasilo 400-letnico rojstva Miguela de Cer* vantesu v Centralnem klubu igralcev. Svečanosti so se ude ležlli znani gledališki delavci Moskve, pisci gledaliških iger, umetniški kritiki, prevajalci, profesorji in študenti umetniških šol.
Po referstu, posvečenem Cel vantesovim koncepcljsm, so pre-brali odlomke iz njegovih dram hkili del In romanov.
		Wiß<
	- .IM c 4 r ' 'r <' v • » •	T
	(ft 1 3 à	
		
		
skavi in v Kačah su sicer še bile nekake strojne zadruge, ki jih bodo na proze prevzele, uredile prostore in stroje temelji teje izkoriščale. Razumeli pa ne moremo, du so preko Kmetijskega magaeina y Slov. Bistrici rezervirane za OPZ samo 3 mlatllnlce, nujno pa jih potrebujemo vsaj 10 komadov, dočlm so privatnikom mlatiln|ce na razpolago in jim jih Kmot. ma gactn tudi prodaja.
Ker Imajo mnoge naše zadruge neprimerne poslovne prostore, nehigienske prodajalne, nekatere sploh nimajo skladišč, ima OPZ v načrtu za 1, 1948 gradnjo zadružnih domov v Sli vnlcl, SI, Bistrici, Smartnem, Tinju, Venčeslu, Laporju, Stu denicah, Zg. in Sp, Polskavi ter v Hačah. Denarna sredstva so delno zbrana, zadružniki so pri pravljcni pomagati z materin lom In vožnjami, delno pa bodo denar črpali iz kredita. Taki domovi naj bi Imeli dvorano za kulturne prireditve, za knjižnico, za sindikalno sobo, skladišče in eventualno stanovanje za u-sluibence.
OPZ ima skrbi tudi za kadre. Vsi vajenci bodo šil v tečaje, nekaj jih je že v knjigovodskih tečajih. Za upravnike in člane upravnih odborov bodo pa prirejeni posebni tečaji,
OPZ je sklenila skupno s po slovno zvezo G. Radgona tu Ma-rlbor-okollca (»ogodbo r. MI/) Mutibor, da prevzame s 1. januarjem 1948 podjetJe Mleko In »o se vsi« tri poslovne zveze <ra vera le jsistavitl na trg 2ft odstotkov več* mleka kot ga je bilo doslej. To bo doseženo z rholj ianjem dela živinorejskih za diug in s povečanjem števila zbiralnic. Kjer pa dnevni odvoz mleka nI mogoč, se bo mleko posnemalo in delalo maslo, Koi mlian je živinorejski odbor, ki bo predstavljal v sklopu zadru
preboleli udarec, ki so ga dobili za "brco", katero so dali Wal-laceu pred dobrim letom in pol, jih tolaži njihov boss v New Yorku Edward J. Flynn, češ, da so demokrati zgubiit zato, ker njihovi volilci niso šli na volišče, kar bo precej jalov isgovor.
Ps recimo, rsdi argumenta, da demokratski volilci v tem slučaju res niao šli na volišče, ka-kur trdi Flynn. Ali nI tu indl-rektno priznanje, da ao dotlčni driavljuni .omenjenega newyor-škega okraja ugubill vso vero v demokratsko stranko in da ta stranka več ne repre/entira njihovega mišljenja? Ker se niso udeležili vulitev, su # tem korakom demokratom povedali, da je zanje popolnoma vseeno, kdo e izvoljen, deinukrati so pri njih doigrall. Ampak tak sentiment ljudstva ni samo v Bronxu, o čemur se bodo demokrati, če ne prej, vssj v jeseni prepričali. Ljudstvo vendar ne more Mil tako sabito, da ne bi videlo, kako je demokratsks stranka savr-gla še tisto malo demokracije, ki jo je nekdaj predstavljala in se prodala deuarnim baronom ter inilttariwtom.
Da bi rešili Trumanovo demokratsko podrtijo popolnega poloma, so pridobili nekaj "carjev" strokovno organiziranega delavstva. Od teh ljudi, ki se sedsj v vodstvu unij, bi bilo nesmiselno pričakovati, da bedo kdaj za kakšno delavsko poli» tičnu stranko, ker to bi bile proti njihovim usebnim interesom, Dokler je ameriško delavstvu brez politične moči, toliko časa ga nI težko zavajati, ko enkrat pride do svoje stranke, ta-daj odzvonl tudi omenjenim "carjem", ki mislijo, da lahko vsdljsjo z glasovi svojih članov z onim, ki obljubi boljšo ceno. Delavstvu, ne ssmo strokovno organizirano, ampak v splošnem, bi si lahko z leglslatlvnu proce duro izvojevalo socljalne izboljšave brez stavk ali Industrija!-nih bojev, če bi bilo dovolj močno v vladi zsstnpsno, os. imelo vlado v svojih rokah. Tegs pa ne mara večina višjega vodstva strokovno orgsnislrsne gs delavstva Iz že omenjenih razlogov. Ampak na vshodu se dsni, kar pomeni, da bo morato tudi ameriško delavstvo prifeti misliti po svoje In voditelje ket so Green, Murray In Reuther poslati kamor sj>adsjQ.
Sedaj strašijo unljske delavce s propagando, češ, a ko bodo volili /u Wallacea, tla bodo zmagali republikanci, kot da bi bilo med republikanci in demokrati res kuj načelne razlike. AH nI bil Taft-llurtleyev protidelavski /akon sprejet s pomočjo demo krstov? Ali nI predsednik Truman zagrozil železničarjem, ko so odulasovali za stavko, da Jih bo mobiliziral pa |»odlsgl tedaj obstoječega vojaškega zakona, ako stavko okličejo? Omenjeni unljski voditelji bi kajpada se-• lili najMiie videli, da bi bili vsi ti grehi korumpirsnlh polltika-šev pozabljeni in da bi njlho vem delavcem nihče več tega ne omenjal, kar se ps ne bo »godilo.
UnlJako, kakoi oslslo delavno
ljudstvo te dežele, se ne sme dati pri letošnjih splošnih volitvah rapeljsti in igrati v roke svojim sovražnikom, ker, če se
Ta slika le bila eneta na kolodeœu e fUi*redu od kjor ao Idil ti. Isa. prepeljani v ostsnkl $00 ameriških letalcev, ki so v tadnjl vojni padli nad Jugoslavijo.
ge oziroma oP/ vodstvo živino-
icjakth ¿adiiig na terenu. Te tako sporabi, tedaj bo tudi no-imajo danes premalo članstva | silo teJke p<»sl*d!ce Kmeta je treba vključiti v plan-j Tudi čtvkanje o "socijaln! de tlto goftpodurstvo m pritegnili mokracijl" naj ne moti ljudi, ker v»e živinorejci v zadiuge. kjei socljalno demokracijo ne bodo bodo edino imeli možnost a se . Ijudotvu tzvojeval» polovičarski lekcijo dvigniti živinorejo | socljallsti, še manj ps demokrst-Prodajaiue vadiug OPZ pre- m k o-republikanski reakcljonarjl. skrbujejo danes 80 odstotkov Tako demokracijo mora izvnje-pjebivuUtva manjši odstotek je vati le Ipidstvo samo z odločnim it tarn, kjei ao diž ligovine, kot, iHijem In ne x omahovanjem, u pi Slov Hiftiica m Pokel. j kakršnega «e <»pu/uti prt neka-Odkup kmetiitaeih pridelkov pa terlh
vi4e izključno zadruge	| Kdor je za mir In prijatelj
Za dobavo teketilij je »klenils sivo z vsemi nai<»dl, kdor Je pro-'til'Z podali*' a tevtiinami, ki ti vojni. k«ior želi bluKoetanJe bb»go |<oU m dostavlja zadnnfem »rt K"tp«>det»ko sigurnost IJud-|m kljuni potrošnikov,	\ atVU le delete, ta ne bo mogel
Značilno je. da m* povs4*l tam 1 gluaovatl /a 'rtiuue kandidate kiei »o m« zediugr osefiwN»voji- uti stianko pri letošnjih volitvah le. šUrtilo členslve dvt«s znak k<»t ra stianko Progresivnih da le teoigani/acija pisvlliie Amei ikem-ev, kaleie predsedni-OPZ pa ima v planu zap»tl ae ski kandidat bo VVallaee, pnd-(Klali del fMebivai'.tva, kakor pre<hodnik p;i lilioralni senator le" tudi plan kult |n<aiv uolua/o .Tavktf I vnnJa članstva	'mnenje!
Tako je noše odkrito
PROS VITA
PRED SONČNIM VZHODOM
(ltafeljovaaj«)
Kavarnar se je kmalu vrnil z novo merico. Nekaj časa je še poskušal izvedeti za Milanove opravke na komandi, ker pa je ta trdovratno molčal, je odšel k drugim gostom.
Milan je iskal v svojih zmedenih mislih nekaj, na kar bi se lshko oprl.
Romanca! Da, njegova žena mu je še ostala!
Toda ali nI vse, kar se je zgodilo v zvezi z njo, čudno, nenavadno?
Ko je bil še deček in je pasel ovce, je mislil, kakor vsi otroci iz Slivarja, da je največje junaštvo, če je vlaškega dečka dobro ozmerjal in ga zadel s kamnom v glavo, da se mu je iz pše-ničnorumenih las pocedila rdeča kri. Tudi dekletom ni prizanašal. Samo da se je katera prikazala doli na poti, že je iz njegove torbe začelo frčati kamenje.
Tudi pozneje ga ni minilo to prirojeno sovraštvo. Cesto je pljunil na cesto, de sta prišla mimo Vlaha, ki sta ne pogovarjala v svojem jeziku. Ob taki priliki sta nekoč navalila nsnj postavna možakarja. Toda pobral je kamen, jima zadal nekaj gorkih udarcev in pobegnil. Sedemnajst-, osemnsjstletnega so sicer mamila vlaška dkeieta s svojimi pšeničnorumenimi lasmi in svetlimi očmi, toda nobene prilike ni opustil, da jim ne bi pokazal svojega zaničevanja. Bil je prepričan, da bi vlaško dekle mogel samo posiliti, iz ljubezni ne bi mogel leči k njej. Posilil bi jo s slastjo in prezirom in potem bi jo vrgel stran kot umazano cunjo, drugi večer pa bi pripovedoval fantom, kakšna in kako ga je ljubila.
Toda oni strašni jesenski dan, ki ga pač nikoli ne bo pozabil, je nemogoče spremenil v mogoče.
Že opoldne, ko se je odpravljal po ovce visoko v planino, je pihala ostra, ledenomrzla ko-šava. Sredi poti je nastala silna snežna burja. Ledeni sneg mu je nosilo v oči; besen veter se je zaganjal vanj s tako močjo, da včasi ni mogel niti koraka dalje. Komaj je prispel na vlaško planino. A tu je bilo še huje. Toda moral je dalje. Na vlaški planini se ni maral zadržati dlje, kakor je bilo potrebno. Počasi se je prebijal skozi vihar. Moči so mu polagoma pojemale, telo mu je bilo od mraza kakor otrplo. Noge ao mu začele klecati, toliko da se je zavlekel do najbližje kolibe Ni hotel takoj vanjo. Toda košava je naraščala. Mrak je začel naglo padati, Do njihove planine je ob lepem vremenu še dobro uro. Spoznal je, da pred drugim Jutrom ne more dalje. S stisnjenimi zobmi je poiskal vrata v kolibo.
Prvo, kar je občutil, je bila prijetna toplota, potem je opazil vabljiv plamen in ob njem lep dekliški obraz. Ker je bil vlaški. je hotel obrniti pogled stran, toda ni mogel. Tedaj se je dekle nasmehnilo in ga povabilo bliže: "Toplo je pri nas. V takem ne moreš dalje. Ogrej se!"
Kot v sanjah se je približal ognju. Spustil ae je onemogel na panj. Tedaj pa je opazil v kotu starega, že aivolaaega Vlaha.
"Saj ti si Rističev, ne?" se je dekle spet (»glasilo.
"Ds, Rističev Milan," je odvrnil.
"Čakaj, takoj ti skuham žganja. Košava te je zdelala.
ViBel je, da ima dekle bel obraz, velike, svetle oči in pšenične lase. Prisedel je še bliže ognju in bliže njej.
Od tistega večera je hodil skoraj vsak večer v Vlaško. Nič mu ni bilo mar, kaj so govorili njegovi tovariši v šljivaru, očetovih in materinih svaril ni poslušal, tudi se ni bal groženj vlaških fantov. Niso mu sicer zaradi Romance Vlahi postali prikupnejši, ne, to ne, toda Romanca zanj ni bila več Vlahinja, bila je samo Romanca, najlepše, najmikavnejše dekle, kar jih je dotlej videl, zato jo je hotel imeti za ženo.
Čez pol leta je kljub nasprotovanje očeta, matere, brata, vse vasi postala njegova. Saj je očetu dejal: 'Ali mi daš Romanco, ali pa si vzamem življenje.' In dejal je tako, da je oče vedel, da tretjega ni. Zato je popustil.
Romanca Je prišla v hišo, toda nihče je ni maral, tudi ona nikogar. Kmalu je Milan opazil, da jo vsi imajo za nekaj manjvrednega, za ciganko, ki se je pritepla k hiši. Začel se je boriti za mesto, ki gre njegovi ženi v njihovi hiši, v njihov vasi. Ziiel je borbo z očetom, bratom in svakinjo, z vso vasjo. Kmalu je spoznal, da bi bila Romanca enakovredna z drugimi ženami v vasi le, če bi bil on samostojen gospodar in ne bi živel v zadrugi z očetom in bratom.—
Milanu je postala glava težka, plačal je in se opotekel na ulico.
Kam?
Zavil je v drugo kavarno. Utonil je v trušč in glasen pogovor. Ker ni bilo prazne mize, je sedel k večji družbi. Da ne bi slišal sebe, je prisluhnil pogovoru pri mizi.
"Povej, kako je bilo!" je zakllcal nekdo suhljatemu kovaču, ki je imel svojo delavnico blizu mosta. Milan ga je dobro poznal, bil je spreten delavec in zgovoren človek.
"Tega ne bom nikoli pozabil," je začel kovač in segel po žganju. "Da bi vedel, kaj se bo zgodilo, se ne bi ganil iz delavnice. Baš tega jutra me je moral zlodej zvabiti pod most na ribe. Sonce še ni vzšlo, a svetlo je že bilo, da bi videl v pesku na sto metrov podkovski žebel). Pa pridrvi preko mostu kamion. Čelade so se bleščale, med njimi Je bilo nekaj kmečkih kučem. Na drugi strani mosta se je avto ustavil, čelade so poskakale iz njega. Tudi kučme so se spustile na tla. Čelade so jih obkolile in odvedle med nizko vrbje ob obali. Videl sem, da imajo kmetje zvezane roke. Nekaj časa »so se čelade kakor brez pravega posla prerivale sem in tja. Kmalu so stale kučme- bilo jih je pet—v ravni vrsti in čelade so v dveh vrstah stopile pred nje. Oster žvižg in počilo je. štiri kučme so padle, ena se je samo zagugala. Še en pok in zdaj je padle tudi posedpja. Spet žvižg in čelade so v vrsti odšle k avtomobilu, ki je kmalu zdrdral preko mosta."
"Kaj pa je bilo z onimi?"	*
"Ležali so, kakor so padli. V tem je sonce vftlo in jih obsijalo. A njegove toplote niso občutili. Tudi jaz ne. Sicer pa je bilo vse kakor prej. Morava je počasi tekla dalje, na mostu se je mirno sprehajala straža, iz mesta je prihajal trušč odpirajočih se trgovin in kavarn . . . (Daljo prihodnjič.)
Vodnik Polde in terenka Pepina
Malevš Hace
(Nadaljevanje in konec.) 4 "Dobro je to. Poglej, Pepina, tistega dolgina, pomeri ga. g le da in stoji ob tisti drobni smreki." Komaj je Polde to izpre-govoril, je že ležal dolgi alpln na koreninah smreke. "Dobra si, Pepina. Ojej, kaj pa ae ti obiraš, streljaj," je zakričal nad
kotanjastih prelazov zavila v gost bukov gozd. Bukve so ravno ozelenele in povsod se je glasilo ptičje petje, ki je pa zamiralo čim se je približevalo streljanje. Če/ vijugasto stezo )e skočila preplašena tropa jelenov, ter hitela v višje lege, kjer je vladal pravi spomladanski
drugim terencem Ali ko je bolj mir.
pogledal, je videl, da leži z razbito glavo na stezi. Ko ae Je pa ozrl na desno stran, je videl, ka ko ae med drevjem pomikajo al-plnl vse višje in višje. Spoznal je nevarnost, ki mu Je pretila, če bi bila obkoljena na tako malem proatoru skupno a terenko Pepino. H Pepino sta hitro zavlekla oba terenca y bližnjo ko tanjo, pobrala jima puške in mu-1 " nicijo ter hitela med goatimi smrekami mimo študenta proti vrhu. Vsakih dvajset metrov sta ae ustavila ter oddala pekaj strelov naza) na alptne, ki so jims sledili v skokih, ter sklonjeni od smreke do smreke postajali tei hitro na slepo streljali z brzostrelkami
Sonce je pa tako lepo sijalo tisto dopoldne po smrekovem gozdu In ptičje petje ae je tako lepo slišalo kot takrat, ko Je v samot nem gozdu dan na dan te sel treme it lepih gladkih smrek naš Polde "Kj, Pepina. samo pet borcev, da bi imeli pri roki, pa bi te hudiče nagnal." Hitela sta mimo studenca ob varnem kritju debelih smtek ter mimo
Polde in Pepina sta se ustavila ob robu velike p<»dolgovate in strme senožeti. Polde je bil izvežban kot star partl/an in je dobro vedel, da Je nevarno ob hajkah Iti sam ali v mali skupim kar preko travnikov, ki so bie/ naravnega zaklona. Kajti ob slučaju velikih hajk In ofenziv so olle vedno postavljene Za-z dobrimi mitraljezi oh 1 križiščih cest in potov ter ob stiate&ko važnih mestih v gozdu. senožetth In travnikih "No, tukaj pa gotovo nt zasede," si je mislil Polde, "ker drugače bi ne bilo slišati kukavice, tam je gotovo mir Kar čez travnik, Pepina, Jo bova mahnila Jaz naprej in ti de»et korakov za menoj In če bo začelo pokati, se vlezl na tla, pa magari če se jjetsto metrov jdaziš po vseh štirih, samo ¿lave ne Izgubi Pepina, ker pec tak obiraj pri teren-clh, Samo mene posnemaj, sicer pa mudim, da nI nu na nasprotni strani Alpini m» pa go»j tovo oatall za nami v smreko-j vem gozdiču, kn jiti ni nič n U."
"Ej ubogi Feliks in Štefan, kako sta hitro padla, ali ju je škoda, ali ju >je škoda," je vzdihovala terenka Pepina. "In kje sta Blaže in Janez, da ju ne bi zajeli, ko sta brez orožja." "Pusti vzdihovanje. Kaj češ, na vse take stvari moramo biti pripravljeni. Samo pazili niste, ko ste se brezskrbno vračali iz doline, več pazljivosti bi morali imeti," jI odvrne Polde.
Pretekla sta senožet ter zopet hodila med lepimi smrekami. "Dobro vodiš, Pavle," mu je re kla Pepina. "Kaj ne bi vodil, saj poznam ta gozd, kot da bi bil moj. Poglej tisto malo bajto, tam ob tisti stari košati smreki, ki je iMikrita z lubjem, tam sem prebival celo leto. Pred j>e-timi leti sem jo zgradil in na tisti gladki senoietl, ki sva jo pretekla, sem ustrelil enajst sr njakov v štirih letih. Danes ti
vse lahko p*vetn, ko je vojska in mi ne more noben lovski zakupnik škodovati."
V globeli so se oglasili streli. Ptiči so zleteli iz bližnjega drevja, tri srnice so preplašeno hitele v goščavo. "Aha, spodaj pa mora biti nokdo," reče tiho Polde ter povleče Pepino za roko. "Pojdi počasi za menoj in drži puško pripravljeno. Samo ie čez eno senožet bova šla, potem pa bo dobro, ker bova šla nato po dolgem grebenu .ln prišla bova do odreda. Tam boš pa tudi ti našla svoje ljudi. Kakor je lep In sončen pomladni dan v gozdu, je vseeno bolje biti v večji skupini, kjer se počutiš bolj močnega,** si je mislil Polde. Z velikim šumom sta leteli dve sovi nizko nad drevjem. "Pepina, ie ptice se selijo pred hudičevo sodrgo*"
Ko sta prišla na svetla, sta začela teči čez zadnji zelo strm laz, ki se je spuščal v dolino. Ko sta bila na sredi laza. so za regij ali mitraljezi. Polde je padel vznak, ter še zakričal: "Pepina, na levo stran se plazi." Pepina se je vrgla na tla, pobrala Poldetovo puško, si jo dela na rame, zagrabila Poldeta za noge ter ga vlekla po strmem lazu v dolino. Rafali so sekali v bližino iz zgornjega roba laza. Čim ga je privlekla do roba, ki je bil obraičen z leskovim grmovjem, si je mislila, da ga bo pokrila z zelenjem, ter sama nadaljevala pot do prve javke. Ob drenovem grmovju sta sključena čepela Janez in Blaže. Po magala sta ji dati Poldeta v bližnji bunker. "Nismo mislili, da si tako junaika," je čez par dni govoril komisar bataljona pred zbranim bataljonom. "Poglejte, tako mala terenka, ali je rešila bataljonu življenje našega hrabrega Poldeta."
Čec mesec dni je Polde ozdravel, Polde je spet hodil z bataljonom Iz borbe v borbo, v tisti znani nemški ofenzivi oktobra 1943, pa je padel na Travni gori, ko je s svojim vodom kot vodnik kril umik celega bataljona. "Tovariši, vedno bodite pogumni, a puško in pištolo izročitf mali terenki Pepini, ki mi je enkrat rešila življenje," to so bile zadnje besede tesača in večnega gozdarja ter ljubitelja gozdov, hrabrega vodnika Poldeta.
Pomlad je zopet prišla, vsi gozdovi so bili odeti že v zelenje, le visoki hribi so kazali rjava rebra, zopet smo na dplgih marših srečavali trope divjačine, kako so tekale po gozdu.
Nekega lej^ega pomladnega večera smo se ustavili globoko v smrekovem gozdu. V mali dolini je bila zbrana cela družba borcev, kurirjev, terenk in te-rencev okrog velikega tabornega ognja. Prepevali so partizanske in druge narodne' t>esmi. Ker je bilo tukaj križišče javk, so mnogi čakali, da gredo v razne kraje naie zemlje. Eni so bili za Koroško, drugi za Savinjsko dolino, zopet tretji za Dolenjsko.
Ker je bil lep pomladni večer, se je vse nekam veselilo, pa tudi novice iz bojišč so bile prav dobre. "Hej, pojdite, boste povedali kaj je kaj novega," so kričali vsi vprek. "Komisarji smo l>a res morali biti tiste čase vsevedni, ker drugače je pa vsak rekel kako to, da tega in tega ne veš."
Govorili smo o vsem. kar smo vedeli, da se godi po svetu, samo tam ob parobku je čepela mala terenka Pepina ter molčala in gledala v pojemajoči ogenj.
"Hej, dekle, zakaj pa tako molčiš, saj si vendar terenka." se oglasi zdravnik Žiga. "In kako to, da imaš tako veliko puško in tako veliko pištolo, pretežka je ta za tebe. saj si preje vedno nosila italijanako puško?
Pomolčala je ter si obrisala oči. Pričela je pripovedovati
zgodbo o hrabrem Poldetu ter o težkih urah, ki .sta Jih skupaj preživela. "Zelo sem zadovoljna, da mi je v spomin pustil pištolo in puško. Pet Svabav sem pa vendarle podrla s Poldetovo puiko. In kadar streljam, ae vedno domislim, s kakšnim veseljem je streljal Polde. Kar nekam močrtejša ae počutim, kadar imam v roki Poldetovo puško." Veš. tale terenka je že doeti pretrpela," omeni obveščevalec Bojan, ki je pri ognju gledal na>vojaiko karto.
Ob pripovedovanju je hitro minila noč. Ponoči jih je nekaj odšlo s kurirji v razne kraje po raznih kurirskih stezah, ostali pa so dremali naslonjeni na nahrbtnike oklepajoč se z rokami vsak za svojo puiko.
Ob zgodnjem svitu je oživel ves gozd. Ogenj je popolnoma pojenjal. Od daleč se je slišalo grmenje topov. Lepo je v zgodnjem jutru posluiati ptičje petje, in opazovati kako se narava oživlja. "In ravno tako nas o-življa in žene na delo dolžnost do na&e zemlje in smrtno so-vraitvo do vseh sovražnikov, ki se ie iopirijo v naši zemlji," reče glaspo Pepina, tako, da so jo vsi začudeno pogledali . . .
Ob sončnem vzhodu smo se poslovili ter še dolgo, dolgo zrli za njo kako je ila med lepimi debelimi smrekami z dolgo puško na rami.
"To je pa ženska in pol," je dejal obv&čevalec Bojan. Ob zadnji veliki zimski ofenzivi je padla tudi terenka Pepina ob prehodu čez cesto. Desetar Lo-znik jo je dvignil vso okrvavljeno ob visokem prepadu.
Ko sepi jeseni hodil ob spremstvu gozdarja po tistih gozdovih, kjer so bile večkrat hude borbe, mi je uhajala misel na hrabrega borca-tesača Poldeta in na junaško terenko—njegovo dekle Pepino. N
Listje je odpadalo od bukev, udarci sekir so se slišali v bil žini. Globoko sklonjeni gozdni delavci izpod reza jo košato hojo Nekje daleč se sliil pesem žage. Tam ob strmem lazu teiejo te sarjl trame. Gozdar ml je pokazal puiko: "Ohranil si jo bom za sjaomin na hrabrega Poldeta in terenko Pepino. Kako bi bil sedaj Polde vesel, če bi tesal tramove!—Lepši so sedaj naši gozdovi, ker so res naši, se je oglasil gozdar, ko smo prenočevali v gozdni koči ter poslušali šumenje mogočnih jelk v vetrovni jesenski noči.
"Beli rudarm
Ob robu prve njive za Pekle-nico so imeli postavljeno veliko zrcalo. Sončni žarki, ki so se upirali vanj. so bili naperjeni v jamo, ki je bila položno izkopana nekam v globino. V upadni-ku je bilo drugo, tretje ... pol no zrcal, ki so sončne žarke poii-ljali prav do dna ne globoke jame. Na dnu, v tesnem prostoru so se pripoglbali nad lužo mastne skoraj črne tekočine—rudarji Zrak v jami je zadušljivo smr del po surovi nafti. Svetloba, ki so jo pošiljali z zrcali do dna, je bila medla. Komaj ds so ločili drug drugega Od časa do časa je kateri pridušeno zaklel. Ko je z vederom zajemal nafto, mu je spodrsnilo in noga se mu je pogreznila čez gleženj v črno žlabundro.
Svetilk se črni rudarji niso upali vzeti pod zemljo. Če bi se užgala nafta, bi iz jame bruhnil ogromen plamen, nje pa bi ogenj požrl . . .
Vlade še pomni, kako so očetje in dedje kopali šahte in z vedri dvigali iz jame surovo nafto. Domov so prihajali zamaščeni, amrdeli so po nafti. Vsi po vrsti so pokašljavali. Silili so se kot da bi hoteli izkašljati smrad in nafto, ki je ležala na pljučih. Tako so delali za revne pare rudarji, da je imel gospod baron
dovolj nafte na prodaj. •
Od nekod so privlekli jeklen stolp Postavili so ga tik vasi Vaščani so bili osupli, ker niso vedeli, kaj naj to ¡»omeni ,
Pod stolpom ao potiskali v zemljo drog z Jeklenimi zobmi. Kot krt je ril v zemljo. In is tri sto metrov globoke luknje je pritekla na dan nafta, črni rudarji ao postali beli rudarji, življenje pa se nI zato prav nič izboljšalo.
Tudi vlade je postal beli rudar. že pred dvaindvajsetimi leti je začel delati na vrtalnem stolpu Z nafto, s stolpi )e postal neločljiv prijatelj.
Dvajset let je delal za vse mogoče gospodarje. Gospod direktor je Vladota mimogrede pohvalil, ko ga je po naključju zaneslo med delavce. Vlado je izvedel, da je prišla nagrada za izum, denarja pa ni videl nikoli.
S skupino "belih rudarjev" so ga poslali na vrtanje v Kreko ob Bosni. Vedeli so, da je razumen, pa so ga določili za tehničnega vodjo. Za dvanajsturno delo je dobil tisoč pet sto dinar-ev. Navadni beli rudarji pa so dobili kajpada še manj. Inženirji—tujci pa so dobivali šest, sedem, osem in še več tisočakov. Zakaj? Zato, da so določili mesto, kje naj Vlade vrta. Vrtal je in vrtal do največjih globočin. Nestrpno so rudarji pričakovali, kdaj se bo iz luknje prikazala nafta. Pa se ni. Ko so spraševali, zakaj vrtajo v prazen nič, so se tuji strokovnjaki muzali, odgovora niso dali. Vlade jih je spregledal. Tarkat je tudi razumel, zakaj ležijo poleg stolpa neuporabne jeklene cevi in najrazličnejši vijaki, na katerih je bilo z ličnimi belimi črkami izpisano: "Made in USA". Plačujte nam iskanje, plačujte nam naprave, potem pa je prav vseeno, če kaj najdemo ali ne. Vrag jih vzemi," so tiho preklinjali beli rudarji, ko so večkrat lačni kot siti dvanajst ur v dežju, mrazu in snegu delali ob vrtalnih stolpih ob Bosni. Strele iščejo nafto, kjer vedo, da je ni.
Tik pred vojno so pobrali šila in kopita in prodali pravice Nemcem. Vlado je bil takrat že v domačih krajih. Njegov zadnji in sedmi gospodar—so bili Nemci. Ti so bili bolj urni. Računali so, da bo naša nafta poganjala njihove tanke. Toda ni hotel več garati kakor včasih, za tujca že ne.
PONDELJEK, 1. MARCA 1048
zo je bil neokreten. Zdolgočaseno je pisal po papirju številke. Dolgo ni zdržal in je začel moledovati, naj ga puste nazaj k nafti. "Sedem in dvajset let sem se sukal okoli stolpov, nafte sem se navadil kakor nekateri vina. Boste videli, da bom več koristil."
Končno je le pregovoril vse nadrejene in odšel na naftina polja. Zopet je bil med visokimi stolpi in se j>očutil kakor doma. Ko že nikjer ni bilo nikogar več, se je Vlado še vedno motal okoli stolpov. Kar naprej je tuhtal, kako bi izpopolnil to in ono.
Ko je prečital v brošuri "Petletni plan" stavek: leta 1951 bomo načrpali 450,000 ton nafte na leto," je kar poskočil. Sedaj gre zares. Toda le kako naj s starimi stroji izvrtamo stotine lukenj in kako bomo črpali, če se bodo črpalke vsak dan sproti pokvarile.
Od takrat naprej ga je povsod dovolj. Popravlja, izmenjuje in tudi izpopolnjuje naprave. Ne samo, da se nič ne pokvari, še celo boljše gre kot takrat, ko so bile naprave še nove, da so se kar svetile v soncu. Vlade gara kakor še nikoli. Če mu-kdo reče: "Počasi, Vlade, tako ne bo šlo dolgo," ga začudeno pogleda: glej ga, verjetno ni videl brošure o petletki. Sedaj ima Vlade priliko, da na svoji zemlji črpa nafto za svoje tovarne in te prilike noče zamuditi.
Svoje naprave tudi izpopoli njuje. Zadnjič je prišla iz Sovjetske zveze posebna naprava za dviganje drogov, če se ti odlomijo in ostanejo v zemlji. Na "šlipsu" je bilo napisano ime bakujske tovarne, ki ga je izdelala. Vlade se je spomnil naprav, ki so ležale brez koristi ob reki Bosni. Zavriskal bi. Sovjetski ljudje nam bodo pomagali do nafte.
"Slips" je Vlade celo izpopolnil. Sedaj je še bolj sigurno, da bodo -dvignili polomljeno drogov je iz največjih globin. Delal je cele dneve in sam napravil še eno tako napravo. To so poslali v bratsko Albanijo. Na njej je bilo napisano: FLRJ. Da, f>oma-gali si bomo in drug drugega dopolnjevali v borbi za socializem.
Do 1. maja bo Vlade poleg vsega drugega dela naredil model nove moderne vrtalne naprave. Voda bo imela pri tej napravi glavno vlogo. Poganjala bo vse. Po njegovi mizi leže križem in kražem razmetani načrti.
Vlade dela in dela. Vlade je ponos "belih rudarjev", ki skupno s črnimi rudarji trgajo zemlji zaklade, ki bodo poganjali naše nove tovarne.	M.
Vlade je imel smolo. Po osvoboditvi so ga vtaknili v pisarno, češ, sposoben je. Za pisalno mi-
V Proeveil so dnevna svetovna in delavske veetL AU Jih atete vsak <laa7
"PROSVETA"
2057 8. LAWNDALE A VE.
Chicago 23, fll---------------------------------------10,..
Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem............
V slučaju, da Je od strani upravniiiva kakšna pomota, nae t »koJ obvaetlta, da ae leta popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
CENE LISTU BOt
Ze Zdrui. drieve in Kanado 0040	Za Chicago ln okolice Je
1	tednik ln................... 0.00 1 tednik la................
2	tednika in-------------- 0.00 2 tednika ln._______
3	tednike In------------------- 4.40 3 tednike ln._______
4	tednike In---------------- 3.20 4 tednika ln__________
5	tednikov ln.............240 I tednikov ta.____
Ze Evropo Je______________411.00
Ispolalte spodnji kupon, prlloilto potrebno veeto Money Order v pismu ln al naročite Prosveto. lisi. ki Je
iN 7.10
4.70 340
aH
le one člane ls druitne. U to dovolijo la ki Uva ln istem
Prišteti se aau ali stanujejo ae
V nobenem slučaja ae veš bel I
Pojeenilot—Vselej kakor hitro kateri teh členov, ki ao priiUtt. prenehe biti «lan SNPJ, ali če se preoeli proč od druitne in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tleti član ls dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Procvete. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo sniftati datum sa to veoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. 4 PROSVETA. SNPJ. 2007 8. Levndale A ve. Chiccfo tO. mlade
I» lase.........
ee tlet Procvete vsote 8..
CL draštve it.
Heeler