Poftniria plačana v gotovini
ŠT. 3 • LETO IX.
19 3 9
GLASILO RAFAELOVE DRUŽBE IN IZSELJENSKE Z60RNICE • V UUdUANI
Izseljenski vestnik izhaja 15. vsakega meseca. — Uredništvo: Ljubljana, Leonišče, telefon 49-77. — Uprava: Tyrševa c. 31/1. v Ljubljani, telefon 40-41. — Naročnina: za Jugoslavijo letno 15 din, za dijake 12 din; za inozemstvo letno: Argentina $ 3, Belgija 25 Blg.Frs., Francija 20 Frs., Holandija
1 Gold., Italija 15 Lit., Nemčija 2 RM, U. S. A. 50 c__Oglasi po dogovoru. —
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec. — Odgovorni urednik: Josip Premrov, Ljubljana, Leonišče, telefon 49-77.
Našim dragim naročnikom!
A se tiste, ki za leto 1939. še niso poravnali naročnine za »Izseljenski vestnik«, ioplo prosimo, da jo čimprej nakažejo in si s tem zagotovijo redno
prejemanje naše revije.
Prav lepo prosimo, da bi listu pridobivali med znanci nove naročnike!
Pozor, dopisniki!
Dopise za objavo v prihodnjih številkah »Izseljenskega vestnika« pošiljajte, prosim, do 1. v mesecu. Vsi dopisi, ki bodo prispeli v uredništvo kasneje, ne bodo objavljeni v prihodnji številki, pač pa šele v majski. Pohitite, prosim, z dopisi!
Prihodnja velikonočna številka izide že 1. aprila.
Dopisi naj bodo kratki in jedrnati, drugače jih bom moral sam krajšati,
ker nam vedno v listu primanjkuje prostora.
Urednik.
Kaj pravijo nasi izseljenci o ^Izseljenskem Testniku"
Alexandria. — »Vaš list v novi obliki in obleki me je naravnost presenetil: posebno slike na ovitku sem zelo vesel. K lepemu napredku lista iskreno čestitam Rafaelovi družbi in želim, da bi se list kar najbolj razširil v domovini in med nami v mrzli tujini...«
Dr. Ivan Kraševec.
Obrestujemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero. Dajemo posojila vsake vrste.
Kupujemo, prodajamo in posojujemo vrednostne papirje. Opravljamo vse posle denarnih zavodov.
Dravska banovina jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo
za naše obveznosti.
RANILNICA DRAVSKE BANOVINE B
Ljubljana Maribor
Koi.vJ.
IZ SEL] EN ST VO NAŠ NEOBDELAN SOCIALNI PROBLEM
JOŽE ROZMAN
\ zroki našega izseljevanja v zadnjih desetletjih so predvsem neurejene gospodarske razmere in premajhna možnost zaslužka na rodni slovenski zemlji. Kjer koli se je nudil primeren zaslužek, tja je šel naš človek in kamor koli je prišel, povsod je z veseljem prijel za delo in delal za dva. Ker je odhajal naš človek na tuje ne kot osvajalec nove zemlje, niti kot gospodarstvenik in trgovec, temveč za koščkom kruha, je imelo in še ima vse naše izseljevanje predvsem socialno gospodarski značaj. Ker to spoznanje ni moglo ostati prezrto, temveč je terjalo, da se delo za naše izseljence pokrene tudi v to smer. Ko se je na izseljenskem kongresu leta 1935. omenjalo izseljenstvo tudi iz tega stališča, je kongres ugotovil, da je neobhodno potrebno našim izseljencem s primernimi socialnimi pogodbami zagotoviti iste pravice kakor jih uživajo domači delavci ali vsaj delavci držav z že sklenjenimi reciprocitefnimi pogodbami. Zagotoviti jim je treba pravico, da se jim nezgodne rente in legalni prejemki iz starostnega zavarovanja pošiljajo in izplačujejo tudi v domovino. Naši ljudje namreč niso odhajali na tuje, da bi tam ostali. Odšli so z namenom, da si v tujini nekaj prislužijo, se vrnejo in s prihranki rešijo svojo grudo dolgov. To je bil namen skoraj vseh kmečkih ljudi, a tudi večine delavcev. Zaradi tega je nujno potrebno in pravično, da so naši izseljenci deležni vseh pravic in ugodnosti iz socialno politične zakonodaje države, v kateri so naseljeni, odnosno v kateri so delali, pa so se vrnili domov ali odšli v kako sosedno državo.
Socialno gospodarska zaščita našega delavstva v tujih državah je torej izredno važen del izseljenskega vprašanja in vitalnega pomena. Socialni odsek v okviru Izseljenske zbornice je torej rodila potreba.
Proučevanje že obstoječe zaščite je na podlagi dosedaj zbranega gradiva ugotovilo, da imamo danes 7 socialnih pogodb, in sicer: z Italijo (1925), z Ar gentino (1928), z Nemčijo (1928), s pokojno Avstrijo (1929), z Rumunijo (1953), s Češkoslovaško (1936); tudi s Francijo imamo sklenjeno pogodbo (1932), katere pa Francija še zdaj ni ratificirala. Za socialni položaj delavstva je silne važnosti konvencija Mednarodnega urada dela iz leta 1935., ki rešuje način, kako zagotoviti pravice iz poedinih zavarovanj delavcem, ki so zaradi svojega zaslužka primorani, da se selijo iz ene države v drugo. V narodnem in državnem interesu je, da to konvencijo Jugoslavija kmalu ratificira.	^
Razkrile so se pa pri tem študiju tudi hibe in pomanjkljivosti, katere bo treba temeljito proučiti.
Kajkrat postane za naše delavce-izseljence usodno njihovo nezanimanje in nepoznavanje raznih predpisov, pravic in dolžnosti iz socialnega zavarovanja. To dejstvo, ki ga za enkrat ni mogoče odpraviti, zahteva veliko pazljivost pri zbiranju socialne zakonodaje, zlasti iz tistih držav, kjer bivajo in so zaposleni naši delavci. Če naj bo naše izseljensko skrbstvo uspešno, je poznavanje te zakonodaje pogoj. Tega se socialni odsek zaveda in pridno zbira tudi to gradivo, kajti z njim je treba razpolagati, ako naj se razna zamotana vprašanja iz socialnega zavarovanja rešujejo smotrno in uspešno.
Pereč problem naše zemlje in našega človeka je sezonsko delavstvo. To je tako težko dejstvo in menda — potrebno zlo, da ni mogoče nič več
odlašati s temeljitim in vsestranskim pretresom tega pojava. Razkriti in raziskati je treba njegove vzroke in pretehtati njegove večkrat hude posledice. Tudi temu hoče biti posvečeno prihodnje zasedanje Izseljenske zbornice. Ne samo naš narodni interes, temveč tudi naša narodna in državna čast zahtevata, da se to vprašanje razčisti in se na podlagi tega pristopi k rešitvi.
^ sak dan prinaša nova vprašanja, nove težave in trpljenja in vsak dan sproti potrjuje, da izseljenstvo ni le ogromno narodno vprašanje, temveč je zlasti še nerešen in neobdelan socialni problem.
PREKMURSKI SEZONSKI DELAVCI V SLAVONIJI
Ivan Škafar
Slovenska krajina — pokrajina med Muro in Rabo — je izmed vseh pokrajin v Jugoslaviji najbolj — izseljenska. Preteklo leto 1938. je Borza dela v Murski Soboti posredovala okoli 8500 delavcem delo v Franciji. Nemčiji in v Belju. Iz prejšnjih let je ostalo v tujini okrog 6500 delavcev; — skupno je imela torej Slovenska krajina v preteklem letu približno petnajst tisoč sezonskih i z s e 1 j e n c e v.1 To je izredno mnogo.
Socialne razmere med temi izseljenci so še marsikje neurejene in vpi-jejo po čim hitrejši rešitvi. Pravice sezonskih izseljencev so še zelo nezaščitene. Dvoje je treba vsakemu izseljencu zagotoviti: a) da bodo njegove socialne Pravice zavarovane in b) da bo v vseh ozirih preskrbljeno za izseljenčevo n ra vno življenje. Z drugimi besedami, poskrbeti je treba za izseljenčevo čl oveka vredno in človeka dostojno telesno in duhov-n o življenje. Za to mora poskrbeti dobra izseljenska socialna zakonodaja ter zadostna preskrbljenost izseljencev z izseljenskimi duhovniki. Brez tega dvojega pade izseljenec kaj kmalu v telesno in duhovno suženjstvo izkorišču jočega.
Razmere med prekmurskimi izseljenci — če jih pogledamo v luči navedenih dveh temeljnih zahtev — so še zelo. zelo neurejene — tako v socialnem kakor v duhovnem oziru. Prav bo, če si bomo v teh vrsticah nekoliko ogledali te razmere med prekmurskimi sezonskimi izseljenci. Saj je že staro načelo, da je treba za vsako temeljito ozdravitev nezdravih družabnih razmer predhodnega natančnega poznanja dejanskega položaja.
Današnje izseljevanje iz Slovenske krajine se vrši v glavnem v treh smereh: a) v Slavonijo, b) v Nemčijo in c) v Francijo.
Slavonija, Slavonija ...
2e v zadnjih desetletjih Prejšnjega stoletja, ko je bila Slovenska krajina še pod Madžarsko, so Prekmurei v poletnih mesecih zelo hodili na sezonsko delo v tako imenovano »Slavonijo«. Pod tem nazivom so že takrat vobče imenovali sezonsko delo bodisi na Madžarskem, bodisi v Banatu ali Slavoniji«.2 Okrog leta 1890. so postale socialne razmere teh sezonskih delavcev naravnost vnebovpijoče. Dr. Franc Rogač, škofijski ravnatelj v Sombotelju, poroča,3 da je bilo že takrat to sezonsko najemanje delavcev mnogokrat prava »trgovina z ljudstvom«. Delalo se je od tretje
1 Iz poročila g. Kereca, šefa Borze dela v Murski Soboti. Tu niso všteti tisti prekmurski izseljenci, ki se nahajajo v Južni in Severni Ameriki.
Novine Slovenske krajine, 11. septembra 1928.
3 Kalendar najsvetejšega Srca Jezusovega 1915. str. 72.
ure zjutraj do desetih zvečer »skoraj brez prestanka in brez nedeljskega počitka pri slabi hrani«. Velike nepravilnosti so se dogajale že pri najemanju delavcev; razni »gazele« so odtrgovali pri plači za vsako najmanjšo zamudo. Tako, da delavci mnogokrat niso ničesar zaslužili in so bili še veseli, če so smeli naslednje leto zopet na sezonsko delo. Če je kateri zaradi nevzdržnih razmer »pobegnil«, so ga prignali nazaj z žandarji. Celo šolski otroci so že hodili v »Slavonijo« in šolska oblast ni imela proti takim pogodbam nobene moči. da bi mogla otroka dobiti nazaj v šolo: to je. da bi ga mogla poklicati iz Slavonije domov.
Proti takemu nečloveškemu ravnanju je nastopil dr. Franc Ivanocv. župnik na Tišini. Leta 1895. piše o teh sezonskih delavcih v Slavoniji takole: »To siromašno delovno ljudstvo je takrat, ko se iz Slavonije privleče domov, takšno kot iz groba prihajajoči mrlič. So društva za obrambo stvari, kje je kako društvo za obrambo ljudi? Dolžnost poglavarstva bi bila, da prepove to grozno izžeman je človekove telesne moči... Če takšni iz-mozgani ljudje ne postanejo socialisti, potem se nam ni treba bati socializma«.4
Pretresljivo je bilo videti, kako so morali nedoletni otroci proč od staršev v tujino iskat težko zasluženi kruh. Delo v Slavoniji je bilo težko poljsko delo in zaradi nepretrgane vprežnosti čez vse poletje posebno nedoraslim otrokom sila škodljivo. Radi nedeljskega dela delavci niso mogli zadostiti svojim verskim dolžnostim. Stanovanja so bila zelo slaba, še za živino neprimerna. Spali so v hlevih ali v koruznjakih (shrambah za koruzo). Nezdrava so bila taka stanovanja in premrzla. »V moralnem ozirn pa je bilo tako stanovanje pravcati pekel za mladino. Oba spola sta spala v istem prostoru. Domišljija mladine se je že v prvi nežnosti okužila. Plača je bila zelo majhna, kosci so imeli na dan povprečno eno krono, ženske po 70 vinarjev.5
lake razmere so vladale med prekmurskimi sezonskimi delavci v Slavoniji tja do konca svetovne vojne.
Po svetovni vojni
Leta 1919. je bila Slovenska krajina osvobojena izpod madžarske nad-oblasti. Ustvarile so se nove meje na severu, ki so zapirale pot prekmurskemu sezonskemu .izseljevanju na madžarska veleposestva. Prva leta so še zahajali prekmurski sezonski delavci na Madžarsko, toda njihov zaslužek je bil malenkosten in so imeli z zasluženim žitom na meji velike sitnosti. Tudi se je med temi delavci na Madžarskem vodila močna agitacija za priključitev Slovenske krajine nazaj k Madžarski. Temu namenu so dobro služili tudi bivši palirji, ki so se zbali za svoj zaslužek. Dne 15. julija 1920 se je ustanovila v Murski Soboti posebna podružnica Borze dela. Vodstvo je prevzel g. Franc Kerec, sedanji šef Borze dela v Murski Soboti. Kot glavno nalogo si je stavil, da poišče v naši državi toliko dela. da se ves tok sezonskega izseljevanja na Madžarsko popolnoma ustavi. Z velikimi težavami je 100 % dosegel svoj "namen. »Že v drugem letu obstoja podružnice v Murski Soboti je uspelo izvesti več posredovanj, in sicer na raznih vele-posestvih v Slavoniji in Bački ter na drugih krajih naše države.«"
1 Somboteljske novine: »Lesze nalunk socializmus!« štev. 18, 1895.
5 Slovenski obmejni koledar iz 1.1923.; glej »Slovenec«, 1936, štev. 214.
8 Iz Kerečevega poročila o delovanju Borze dela v M. Solx>ti.
I.eta 1922. je podružnica za poskušnjo poslala v Belje prvih 400 delavcev. Stvar je uspela in 1925 je šlo tja že 1850 prekmurskih sezonskih delavcev. V letih 1924.. 1925., 1927. in 1928. je bil v Belju g. Kerec glavni vodja 1800 delavcev. Pri upravi veleposestva je imel popolno zaupanje.
Delavci so dobro zaslužili, ker sem sklepal pogodbe samo z dobrimi pogoji. Dolgo sem kljuboval konkurenci. Leta 1926. sem raje opustil palirstvo, kakor pa da bi prevzel delo za delavce pod neugodnimi pogoji. Drugi so prevzeli ter z nepošteno konkurenco škodovali delavcem, imanju in sebi. Zato je imanje drugo leto rade volje ugodilo mojim zahtevam in plačalo toliko, kolikor sem zahteval, ker je vedelo, da bom pripeljal dobre delavce. I udi pri tem sem moral vedno bojevati hud boj s konkurenti, z upravo in drugimi, tla sem branil interese delavcev, pa tudi svoje.«7
Borza dela v Murski Soboti je posredovala v zadnjem desetletju v Jugoslaviji mnogim sezonskim delavcem delo. Statistika8 izkazuje sledeče stanje:
Leto:	Število delavcev	Zaslužek po	Skupaj din
1929.	4.264	1.800	7,675.200
1950.	5.010	1.500	4.515.000
1951.	2.615	1.400	5.658.200
1952.	5.594	1.400	4.905.600
1955.	2.964	1.400	4.149.600
1954.	2.150	1.400	2.982.000
1955.	2.567	1.700	4,625.900
1956.	2.688	1.900	5,107.200
1957.	1.859	1.800	5,510.200
	25.579		40.526.900
Preteklo leto (1958) je šlo v Bačko in Baranjo okoli 5000 prekmurskih sezonskih delavcev. Zaslužek teh je znašal okoli 5 iin pol milijona dinarjev; skupaj so torej ti sezonski delavci zaslužili v zadnjih desetih letih okoli 46 milijonov dinarjev. Zaslužek na prvi pogled je ogromen. V resnici pa je to — beraški zaslužek, zaslužen s krvavimi žulji. (Dalje prihodnjič.)
MATI BOLNEMU SINU V TUJINO
albina zakrajscek
Rada ob tvoji postelji bi stala.
ko zadnja solza se na licu bo prikrala.
Oči bi ti zatisnila,
mrtve roke ti sklenila.
Bogca med prste položila.
kakor tedaj,
ko prvič križ sem ti naredila, prve molitvice te učila: \ imenu Boga Očeta, svetega Duha in Sina.
7 Iz Kerečevega pisma.
" Iz poročila o delu Borze dela v Murski Soboti.
MRS. MARION KUHAR
o. kazimir zakrajšek
Mpd odlikovanci med ameriškimi Slovenci, katere je minulo jesen odlikovala naša vlada, je tudi gospa M. Kuhar, odlična slovenska narodna in kulturna delavka iz Clevelanda.
Gospa Prislandova bi s svojim velikim delom med ameriškim slovenskim ženstvom ne bila uspela s svojo Žensko zvezo, ako bi pri Zvezi ne bila našla v ameriškem ženstvu samem navdušenih, zmožnih in požrtvovalnih žena, ki so krepko prijele za delo in Zvezo spravile na noge. In ^ed najbolj zmožnimi, navdušenimi in požtrvoval-nimi je bila brez dvoma gospa Kuharjeva iz Clevelanda, katere sliko prinašamo.
Cleveland se po pravici imenuje ameriška Ljubljana. Nad 34.000 je Slovencev v Clevelandu. V štiri velike župnije so razdeljeni, pri katerih se razvija silno živahno narodno in kulturno življenje. Kar poglejte v »Izseljenski zbornik« in videli boste, kako mogočno so organizirani v najrazličnejših društvih! Kar sledite pisava raznih listov in boste videli, kako živahno je delo teh društev! Domovina je ponosna na to svojo ameriško Ljubljano.
^ teJ Ljubljani pa srečavamo v prvih vrstah že dolgo vrsto let gospo Manon Kuhar. Ni se tam še začelo kako narodno delo. da bi Mrs. Kuharjeva ne bila zraven, in sicer v vrstah najmarljivejših kulturnih delavcev.
Posebno veliko je delovala za Jugoslovanski kulturni vrt. Kakor pridna čebelica je šla od hiše do hiše in zhirala potreben denar, da so se stroški pokrili.
"Vse to je videla njena domovina in jo zato odlikovala z redom sv. Save IV. stopnje. G. N. Vladimir Rybaf, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu, je odlikovancem to odlikovanje slovesno izročil v Clevelandu ob praznovanju 20 letnice obstoja naše države.
Mrs. Marion Kuhar je mlaj ša kulturna moč v splošni javnosti ameriških Slovencev, kajti pisatelj teh vrstic ni imel časti jo poznati kot urednik »Edinosti« (sedaj »Amerikanski Slovenec«) in »Ave Maria«. Zato upam. da se bo našeil kdo, ki bolje pozna delovanje Mrs. M. Kuharjeve in ga bo primerno opisal v »Izseljenskem vestniku, kajne g. urednik? Mrs. Kuhar je namreč doživela to, kar doživljajo med nami vsi, ki se žrtvujejo za narod, namreč nehvaležnost in nepriznan je, kar pa pravega rodoljuba prav nične boli, ker on dela iz ljubezni, in sta mu hvala in priznanje zoprna. Ljubezen pa ima že v žrtvah samih svoje zadoščenje in plačilo. Kristjan pa poleg vsega tega želi plačila samo od Boga, saj ve, da je »nehvaležnost plačilo sveta«.
Mrs. Marion Kuhar namreč piše v svoji »Srčni zahvali narodu in domovini« dobesedno in značilno: »Ginjena gledam, ko se polagoma poslavlja od nas leto 1938. z raznimi zgodovinskimi spomini. Vprašujem se: ali je
mogoče, tla sem doživela vse to v letu 1938.? Koliko veselih, srečnih trenutkov, ki so se hipoma spremenili v nesrečno razočaranje ter javno poniževanje od oseb. za katere sem delala v njih lastni finančni obstanek.« Dalje pravi značilno: »Ljubezen, katero imam v srcu do rojstne domovine Jugoslavije, mi ne uniči nihče... Ah, kako topli so moji spomini, o mati domovina! Najsrečnejša sem z njimi...«
Njenim častilcem o priliki tega odlikovanja se pridružuje tudi Družba .sv. Rafaela in podpisani tu iz domovine. Mrs. Kuhar sem spoznal šele tukaj in spoznal v njej navdušeno delavko za Boga in narod, in kot aki ji čestitam iz srca in upam. da bo tudi nadalje žrtvovala svoj čas in svoje zmožnosti za napredek clevelandskih Slovencev.
KAKO SO ODHAJALI?
tone polda
\ časih smo si pripovedovali pravljice. Tisto o siromaku in belem kruhu smo vsi poznali, a nihče ji ni vedel konca.
Nekoč je živel siromak. \ zadnjem kotičku vrta, prav tam ob gmajni, sredi sliv in trnjevih češpelj si je postavil kočo. Saj ni stala na njegovem. Kmet mu je bil gospodar. K njemu je hodil v dnino in kmet mu je spomladi odstopil nekaj ogonov za krompir. Lakota ni bila nič nenavadnega v koti na koncu vrta.
Siromak je tuhtal in tuhtal, kako bi sebi in svojim zaslužil vsaj črnega ovsenjaka. tla ne bi stradali. In je odšel z tloma. da si poišče sreče...«
Samo do senile pripoveduje pravljica: tega pa ne pove, aLi je siromak našel srečo in se vrnil domov, ali pa je onemogel in se zgrudil, ko je šele iztegnil roko. tla bi segel po pogači. Tega pravljica ne pove. Najbrž zato zamolči konec, ker je mnogo lepše, če ljudje sami izkujejo konec, kakršnega si pač želijo.
Pripovedovali so. tla so si Zrnov Janez. Tapejev Juri. Dovernikov šimen. Olipov Jaka in še tlrugi. ki jih nikoli nisein poznal, izmislili pri povesti takle konec:
Siromak je hotlil in hodil po neznanih deželah, po revnih vaseh iu bogatih mestih pa ni našel, česar je iskal: sreče. Vendar se ni utrudil. Prenašal je vročino in mraz. trpljenje, lakoto in žejo. Ves omagan je prišel nekega večera do ravnine, kjer ni bilo ne hiše ne drevesa, pod katerim bi se odpočil. Prekrižal se je in legel sredi med kamenje. Sonce je stalo že \isoko. ko se je zjutraj prebudil. Skotil je kvišku in se še enkrat ozrl na svoje ležišče. In glej čudo! Ne daleč otl ležišča se je nekaj svetilo. Stopil ie bi i že in videl, da leži med kamenjem svetal kavelj. Zlato, pravo zlato! Kavelj je bil prav lak kakor tloma pri verigah. Sklonil se je. da bi kavelj pobral, pa je opazil, tla je kavelj prikovan na verigo. Ooo! Veriga pa je zasuta med kamenjem. Hitro je bil siromak na kolenih in z rokami raz-grebal kamenje. Člen verige za členom se je prebliska! iz zemlje. Siromak je kopal iu računal: za obleko, za hišo. za njivo, za cerkev, za maše...
1 ako je siromak obogatel in se vrnil domov...«
lak konec so pripovedovali Zrnov. Tapejev. Dovernikov, Olipov in še dosti drugih. In prav na koncu so dostavili še en stavek: »Če je v tujini našel srečo siromak, kdo more reči. da (udi mene ne čaka na tujem sreča?«
In so odhajali... Hrepenenje jim je razjedalo srce in zaželeli so si drugam, čeprav v trpljenje, samo tla bi si hitro ujeli zlato ptičko. Hodili
so doma po svoji zemlji in so videli, da biva tod ljudstvo enkrat blagoslovljeno, a tisočkrat bičano in obsojeno. Videli so, da je med Triglavom in Kolpo, med morjem in Pohorjem prostora le za milijon ljudi, kar je krvi več, mora preko meje ...
In so odhajali... V curkih je brizgnila vroča kri iz žil. Proti jugu je odtekla in se ustavila v mestih. Proti severu je šinila in proniknila v zemljo v \estfaliji. V Ameriki si je vsa vroča ogrela ognjišče, da bi bila nekje doma. Brizgala je svetlordeča, zdrava kri, in žile se še niso zaprle. Še vedno solzi iz njih rožni venec kapelj m se izgublja. Srce med gorami in morjem pa še vedno čaka. da se vrne izgubljena kri. Še vedno bije za vse kaplje, ki so iz njega odtekle ...
In so odhajali... Resnica o lakoti in siromaštvu jih je silila, pravljica o pogači in sreči jih je vabila. Izvabila jih je pravljica!
In so odhajali. .. Zrnov Janez, Tapejev Juri. Dovernikov Šimen, Oli-pov Jaka An tisoči drugih. Kar po vrsti so se poslavljali in vozel vprašanj jim je 1<3gel na pot:
»ZaKaj odhajaš?«
»Mati! Saj veste, kako je z nami. Lakota v hiši, bodočnost vsa črna . . . Grem z doma. Čez nekaj let se vrnem in nama bo dobro. Kočo bom popravil. belo kuhinjo bom sezidal. Smejala se bova, ko bova mislila na današnje solze ...«
Mati ga je prekrižala in se oprijela podbojev, ko je zavil med drevje: drugače bi od slabosti omahnila.
»Zakaj odhajaš?«
»Otroke poglej, ki nama jih je Bog dal! Kako naj jih gledam v pomanjkanju? Grem in zaslužil bom. Čez mesec bom že poslal prve dolarje.«
Poljubil je otroke na čelo in odšel v hladno jutro.
»Zakaj odhajaš?«
»Za oba bo dobro, če grem. Poročiti se ne moreva, ko nimava zaslužka. V tujini se hitro zasluži. Vrnem se, ali pa prideš ti za menoj, kakor boš hotela. In potem bova skupaj vedno, vedno. Potrpi eno leto!«
Okno se je tiho zaprlo. Fant je zavriskal v temno noč, o kateri se je zdelo, da se preliva v zarjo, dekle pa je zaihtelo v bele rjuhe.
In so odšli ... Matere so jih blagoslavljale na pragu, žene so tolažile otroke, dasi so same hlipale v joku, in dekleta so se sklonila nad rožmarin v oknu. da bi kdo ne v.idel solza ...
Prišli so v tuje kraje in prepozno so zvedeli, da konec pravljice, ki so ga sami postavljali, ni pravi. »Siromak ni našel sreče« — tako bi se moral glasiti pravi konec.
Ko so pogledali tujini v obraz, so se zgrozili: »Ogoljufala si nas! Kaj si nam dala za naše domove? Kaj moreš nuditi za domače ognjišče? Kje imaš pesem naših gora, kje je polje, kjer se ziblje zlato žito. kje so reke. ki si svobodno kopljejo strugo; kje je vse to? Kje? In ovinki naših belih poti in Zelenje hribov, kjer stoje naše tople koče kot na božji dlani? Pokaži, kje ti je vse to? Kje?«
Zarežala se jim je tujina kot pošast: »Ustvari si dom in ogradi ognjišče! Gora nimam, imam pa globoke rove, kjer se lomi kruh. Zlato žito valovi v bogatih mestih; kot pri vas z rekami, so zvezane s cestami daljave pri nas. Zelenje hribov pri vas, dim od dela in strojev pri nas — a kruh je v njem. včasih celo bel — pogača. Kaj vaše koče — praviš tople — poglej naše palače! Mar ni svet enak tu pri nas — saj ista je zemlja kot vaša? Mi ti damo kruha. Doma ga nisi imel!«
/ganilo >e je srci- rudarja v osrčju zemlje, stražnika na nebotičnikih in cestah velemest, delavca v preračunanem hrupu tovarn, po prostranih ameriških planjavah, in vsi, ki so ločeni, odtrgani od doma, so spoznali trdo mačeho, tujino:
1 rd in črn kruh nam režejo tujci. Zemlja je ista, kot je bila domača — tako trdijo. Kaj mislite, da je kruh in zemlja vse? Domovine nam je treba! Domovina pa ni samo zemlja, na kateri prebivamo, je mnogo več: kri je, ki se nam pretaka po žilah in ki nam je Bog ni dal, da bi jo po nepotrebnem trošili med vami, tujci!«
In misel pohiti vsem razkropljenim nazaj v domovino: Dom je tam _
domači so tam. V toplih kočah so se rodili, rasli, molili in peli. Mati jih je božala s toplo besedo in jih zibala in uspavala. Poljubovala jih je in kropila s solzami. Sklepala jim je roke v molitev in Bog se je nagnil k ii j i m in jih blagoslovil. Njemu so izgovorili prve nerazumljive besede..
Misl i in želje vseh. ki so odšli, še vedno plavajo nad domačimi kraji. (Morda se lx>do vrnili?)
Mati! Ali še čakaš na pragu in gledaš med drevje, kdaj plane k tebi >in. da ga ogreješ na svojem srcu?«
— Ne! Mati ne čaka več! Do poslednjega diha je upala in v hrepenenju po sinu umrla...
/ena! Kdaj ti je mož poslal zadnje dolarje?«
Že dolgo ni nič več pošiljke. Delo je izgubil — tako je pisal — zdaj še zase nima dovolj . ..«
j>Otroci! Oče se bo vrnil!«
Ne bo ga! Saj smo že davno dobili pisanje, da ga je zasulo.«
Dekle! Kje imaš rožmarin in nagelj, da pozdraviš fanta, ko bo zavri-skal pod oknom?«
Že dolgo mi ne piše. Domov še piše včasih, a mene je pozabil!«
*
I ako so odhajali in odšli v jx>zabljenje.
\ mili bi se spet k nam, pa se boje, da ne bo nikogar, ki bi jih sprejel.
In če ne bo ne bratov ne sester, če ne (bo nikogar, ki bi se z vami razgovori I in vas pozdravil, eden je, ki vas bo sprejel kot mati — to je — domovina.
PISMO
FRANCE KUNSTELJ
»Simon je pisal ...«
»No?«
Da te pozdravlja, se mu je razvozljalo. Se enkrat se je odkašljal, potlej pa zbral že prej nanizane misli in nastavil:
Nič kaj se ne pohvali. Saj veš, če ni dela, ni jela, če ni jela, ni, da bi dihal!«
kaj je pa silil v tujino, ko bi lahko doma kaj boljšega iztaknil,« se je sin premaknil na klopi in oče je videl, da je namršil obrvi.
Ze, že, ampak kaj hočeš, če je šel, je šel. Mlad človek si marsikdaj zaželi tja, kamor mu najmanj kaže. Poslušaj, Tone, kaj je pisal: domov bi rad...,« mu je zastala beseda, skoraj strah ga je zajel, da si je upal tako daleč speljati vodo.
Simen — kar naj pride, saino k Flandrovim nikoli, da vesteh je sin dvignil glavo in udaril s pestjo trdo po mizi, da je luč nalahno vztrepetala.
Ione, ni prav, da si tak do rodnega brata.«
Kaj — ni prav, vi mi boste zdaj še to v obraz metali?«
Starega je udarilo v živo, da se je lovil za besedo. Ni mogel do nje, v grlu se mu je že iztrgala.
Vzdignil se je, prijel za palico in odkrevsal v svojo čumnato. Čutil se je še bolj majhnega pred sinom, ki se je vsesal na Flandrovino tako trdo in tako globoko, da ga ni mogel nihče niti za ped premakniti.
Ko je legel v posteljo, se je dolgo križal in poskusil moliti, a ni mogel.
»Tone, Tone, ni prav, da si tak,« mu je tolklo kakor kladivo v prsih, da dolgo v noč ni zatisnil očesa.
Tri mesece za tem je posijalo na Flandrovino prijazno sonce. Dan je bil kakor iz zlata vlit, da je žmelo v oči, če se je človek ustavil in pogledal prek zasneženih poljan in lazov.
»Danes pride Flandrov iz Francije, že veš?« so se ogovarjale ženske na potoku, ko so prale veliko pranje.
»Beži no, res? S Čapnikovo da se menda vzameta.«
»Tone je tako rekel, drugače da ne sme prestopiti njegovega praga. Saj navsezadnje ima pa tudi prav,« so naprej dodajale vsaka svoje modrovanje. Pa da mu ni šlo v Franciji — Berenkov se pa tako zmeraj pohvali, mi je oni dan Mica pripovedovala.« »Ja, že. Moraš misliti, da je bil že od mladega vajen drugačnega dela. Flandrov pa z grunta v rudnik, to tudi ne gre kar tja vendan. Ni čudno, da ga hoče zadušiti, kakor mi je Capnica zadnjič potožila. Pa ne maram, da bi to naprej nosile___«
Stari Flander je od jutra hodil po sobi, kot bi ga nekdo preganjal. Zdaj pa zdaj se je ustavil ob oknu in se zazrl po klancu navzdol. Toda zaman je iskal utehe svojim željam. Nabasal si je pipo in spet sedel na priljubljeni mu žapeček. \ srcu je čutil, kot da mu nekdo poje novo pesem, pesem o soncu, o prazniku, o neznani lepoti, sreči in še o bogve čem.
Opoldne, ki ga je težko učakal, je bila spet vsa družina skupaj pri mizi, samo pastir se je še mudil nekje pri živini.
»Kaj, danes bo prišel stric?« je mlajši obslal z žlico pred usti in se ozrl v mater. »Kaj bo pa meni prinesel stric Šimen?« ga je prehitel drugi.
»Bo že kaj, se.eda bo...« ju je ustavila mlada in zardela v lica. Potem je pa koj zaobrnila pogovor na drugo stran, kajti vedela je, da bo tako možu, ki je bil to pot nenavadno tih, kar bolj prav. Še otroci so postali molčečni, kot bi čutili, da nekaj ni v redu. Vsa hiša je čakala nečesa, kar jo je motilo v njeni vsakdanjosti.
Pa Šimna še ni bilo z opoldanskim vlakom.
Oče je nestrpno čakal, hodil gledat na okno, računal, v kolikem času mora priti, a klanec je bil še zmeraj prazen. Večer je že silil v vas. Perice so končale z delom. Nebo se je zameglilo in mrzlo je postalo.
Na podstenju je nekdo stepal sneg s čevljev. Stari ga je zaslišal, ko je v drugo udaril po cementnem tlaku. »Šimen —?« ga je privzdignilo in streslo iz zamišljenosti.
»Bog daj enega dobrega — o, Šimen, pa tako pozen. Dolgo sem te čakal...« je očetu zaigralo srce ob srečanju s sinom.
»Kje je pa Tone?« se je Šimen ozrl po mračni sobi, ne da bi odložil težak kovčeg, ki ga je držal v levici. Glas mu je bil za spoznanje tanjši kot pred letom; tako se je staremu zazdelo.
»Kaj vprašaš: vse bo dobro, da se le kaj ne sporecemo,« je silil vanj, naj odloži in prisede. Sin se mu je vrnil — pa od tako daleč, joj, kajne, da mora biti Francija daleč, Šimen?«
Vse mu je moral razložiti, kje se je vozil, kako dolgo, kod se je zamudil. Iz sleherne besede je zazvenelo po nečem novem, daljnjem.
Nikogar še ni bilo v hišo, sama sta ždela v mraku ob peči in zrla s spomini v preteklost.
»Oče, sam ne vem, zakaj sem se tako prenaglil in šel v tujino. Veste, da tam ni bilo zame: tista tema, da se jo Bog usmili, joj, kako me je dušilo notri pod zemljo, da še dihati nisem mogel. Tam je smrt za Flandrovca, tam ni polja in zemlje, da bi jo oral...«
»Šimen, zakaj nisi preje prišel? Zdaj bo vse drugače, s Tonetom se bosta lepo pogledala, tisto z Lizo bomo uredili. Šimen, kako je prav, da si se vrnil. Pa da te zemlja tako vleče domov, tega mi nisi pisal?«
»Saj nisem mogel, samo jokal bi človek, tako mu je hudo ob takih mislih. V Francijo nikoli več!« mu je zastal glas v grlu, roka mu je prestregla solzo, ki mu je silila iz oči.
C akaj. ona ji-. se je oče ustavil, ko je nekdo stopil skozi vežo. Saj je \ sakega že po hoji prepoznal. Ko je vstopila, je prižgala svetilko in potem so se pozdravili.
*
Cez tri tedne je šimen sedel k vegasti mizi in pisal sosedovemu Tinetu v r rancijo:
Dragi! Ne moreš si misliti, kako se mi je zaobrnilo kolo življenja, odkar sem zapustil tujino, ki mi je dala tudi nekaj dobrega: tam sem šele namreč spozna!, kaj je dom... Najprej naj Ti povem, da sva se preteklo nedeljo podala z Lizo pred oltar in smo potlej doma oheetovali. Tone mi je stisnil roko in me pogledal prvič v oči in jaz sem bil tako vesel, da sem na glas zavriskal. Živim na domu, brat mi je odstopil kotiček, kamor sva se za prvo silo stisnila z Lizo in otrokom. \ čeraj sem šel prvič na delo. Na cesti sem za enkrat, a upam, da bom kmalu iztaknil kaj boljšega. Povem Ti pa, Tine, da rajši doma stradam, kot pa na tujem jokam: saj se spomniš, kako si me nekaterikrat tolažil, pa ni vse skupaj nic pomagalo. Kaj hočeš. Hand rov sem. z grunta, pa da bi šel v rudnik, s sonca \ temo! Mogoee me še Ione sprejme na grunt, potem pa veš, kaj me čaka — sreča, kot si je ne moreš misliti... Ce Ti ne prideš pogledat domov v stari kraj. se ne vidiva nikoli več. Bog s Tabo, Tine; pa še Jamnikovega in Trdičevega pozdravi, zmeraj smo bili skupaj in zapeli kako domačo, da se je vsem tako stozilo po domu, meni še najbolj. Torej še enkrat z Bogom!
...	. . . . . , .	Tvoj sosed Šimen.«
Ko je pismo končal, je pritekel Tonetov otrok:
Stric, ata so rekli, če bi prišli \ hlev. Sivka bo imela telička.«
»Grem precej,« ga je vzdignilo.
Ione je pa res dober.« mu je govorilo v srcu. ko je stopal po stopnicah.
(Dalje prihodnjič.)
NJEN DNEVNIK IN NJEGOVA PISMA
albina zakrajšcek
13. III. 1915.
Ne vem. ali bi začela dnevnik pisati, ali ne? — Prvič smo danes trinajstega. drugič — zvoni mrliču, torej sama slaba znamenja za začetek.
lir... Cankar hi se odkašljal. morda še pljunil in začel!
Nisem babjev orna. zato na papir z besedo!
/jutraj sem zalivala rože in pela: ^Dekle. zakaj tak' žalostno?« Kar zašli šini lep tenor iz prvega nadstropja: »ln drugi ti pognal bo spet iz novih korenin! — Slovenec, čudno, saj stanujejo v hiši le madžarski, nemški, češki in poljski enoletni prostovoljci? Da bi bil Slovenec v zaledju? — Miruj srce in ženska radovednost!
Popoldne na vogalu hiše nenavadni pozdrav: »Lepo ste .peli gospodična!«	is
Že mogoče.« sem odvrnila \ zadregi. V lepem pohorskem narečju me je prosil za note Sarafan . Nič inu jih nisem obljubila. Mami sem opisala to prvo srečanje z vojakom in ji povedala, da mu not ne zaupam, zato tudi nt* dam.
Moja mati ga že dobro pozna. Večkrat je že govorila z njim in mu skuhala čaja. Bil je ranjen \ nogo, sedaj se tu zdravi. Še je pripomnila: Pra\ imaš! Vojak je vojak! Vendar se tudi pod vojaško suknjo lahko skri\a plemenito srce!«
Ped mrak: narahlo, boječe trkanje na kuhinjska vrata: neznanec vstopi. Prijazen nastop, ljubezniv pozdrav: »Dober večer!« Težko hodi. opira se na palico, predstavi se in prosi za note.
Odšla sem \ sobo in iztrgala iz Druzovičeve pesmarice Sarafan-. Ko sem mu jih dala. je opazil mojo nejevoljo in dejal: »Nič ne dvomite, takoj jutri vam jih vrnem, še nocoj jih prepišem. Časa imam več kot preveč.
daleč sem od domačih in toži se mi po njih. Lahko bi se zdravil doma in hitro bi ozdravel, pa me ne puste!«
Še je govoril z mamo in teto Micko, jaz pa sem se zmuznila in odšla v sobo. češ da imam še mnogo dela.
Ne vem. kako to, nekam zmedena sem nocoj. Pred kipom moje Marije lučka nemirno plapola.
Lučko, mati, sem prižgala,
Zate naj gori
v srcu mojem
na oltarju Tvojem,
zate, Mati, naj gori
vse dni in vse noči. (Belina)
iT. III. 1915.
Opazim, da večkrat moji poti sledi in ni mi ljubo. Dajem mu le kratke odgovore.
Neznanec mi postaja — rekla bi — ljubšii. kaj vse je že ta strašna vojska naredila? »Žalost, veselje, jok. smeh; vsemu sledi — smrt,« tako mi večkrat pravi prijatelj g. U. Da, to je edina resnica, zato dobro pomisli, kakšna je tvoja pot!
0	polje, mati, vas, kako vas ljubim jaz srčno, srčno! Res. samo to je ljubezni vredno, za vse drugo naj ostanem hladna, mrtva.
29. III. 1915.
Zapri oči in sanjaj. — Glej samo s srcem prav v dno duše. — Bodi sani sebi gospodar, ki si iz nič ustvari svet neomadeževane lepote. — To lepoto posuj z rožami in dobrimi ljudmi: vsemu temu naj gospodari ljubi Bog. — Kar si pridobil, skrij globoko v srce. — Kdor to zmore, je eden izmeti tisočerih. ki živi pravo življenje.	(C.anghofer)
1	o hočem večkrat prebrati in se po tem ravnati.	(Dalje prihodnji«'.)
Prva počitniška kolonija slovenske izseljenske mladine v letu 1958.
IZSELJENCI V DOMOVINI
polda tone
(Dva zbora dečkov, ki se združita v enega, med njimi vodja.)
Vodja: \ tujini ko v baraki smo sedeli
in očku na kolenih smo sloneli —
kdo se spominja še, kaj očka je govoril?
Prvi zbor: O domovini nam je pravil.
Drugi zbor: O domovini, da, o domovini!
Vodja: Dejal je, da je majhna —
Prvi zbor: pa je lepa:
Vodja: da je revna —
Prvi zbor: pa je sveta.
Vodja: Kako je dejal?
Vsi: Ljubim te zemlja —
čeprav nisi mi dala ne ene pedi —
Prvi zbor: ne ene pedi,
kjer hišica mogla bi stati.
Drugi zbor: ne ene pedi.
kjer njivo bi mogel skopati,
Vsi: ne ene pedi,
da nanje ovčice bi mogel pognaii...
Vodja: Z žalostjo v srcu se tebe spominjam
in pijem lepoto iz tvojih upognjenih njiv
Prvi zbor: in črpam svobodo iz gozdnatih griv
Drugi zbor: in moč si zajemam iz tvojih gora.
Vsi: Sveta si zemlja domača,
spomin pozlačen se na tebe povrača ... Ti sin jo morda 'boš še videl. Povej ji tedaj, ko jo toplo pozdraviš, da oče se tvoj ji ni izneveril, da oče ji tvoj nič ni zameril,
ker ni ga hranila___
Poljubi jo ti mesto mene! (Pavza.)
Vodja: Potem je sonce zašlo,
večer se dotaknil je brona, in misel odšla je k pokoju ...
Prvi zbor: Potem je nenadno prišlo,
da v domovino gremo vsi otroci.
Drugi zbor: Jn mati bila je vesela in o domovini je pela pesem slovensko___
(Vsi, oziroma zbor za odrom poje čisto tiho pesem: »Gor čez jezero...« — Nato:)
Vodja: Nato smo sli v domovino.
Prvi zbor: In zdaj smo doma...
Drugi zbor: Pa gledamo zemljo domačo in vidimo:
Očka! Ti si se zmotil! Mamica! Pela si mnogo premalo! Zdaj vidimo več!
Vsi: Zemlja slovenska ko cvet si, ki se odpira,
nihče mu ni še pogledal do dna. Zemlja slovenska vsa lepa v trpljenju školjka — vsa polna si biserov! Zemlja slovenska! Slovenski izseljenci gledamo nate s ponosom; saj si nam mati, vsa dobra in lepa — zemlja slovenska!
Vodja: Zemlja pa sama, tudi če cvet je — ni
Prvi zbor: Cvetu je treba medu,
Drugi zbor: cvetu je treba sadu;
Prvi zbor: Tvoj med je tvoj jezik slovenski, tvoj jezik škrjančkov in petja, tvoj jezik grmenja in vretja, tvoj jezik molitve in kletve ...
Drugi zbor: Tvoj sad pa je kri.
je rod, ki na tebi živi in slovenske krvi se za tebe bori.
Vsi: Zemlja, jezik in kri,
to troje drži, drži, drži!
Prvi zbor: Grudo očetu ponesem,
da grob mu vsaj bo domač, ko bo legel sredi tujine.
Drugi zbor: Materi pesem slovensko zapojem, da
se zamislila bo, ko da je na svojem .. .
Vsi: K Bo
gu pa dvigam slovensko srce, v vroči molitvi ga prosim:
Eden: Varuj nam zemljo,
Prvi zbor: jezik nam hrani,
Drugi zbor: čuvaj nam kri,
Vsi: da dolgo še peli ti bomo v slovenski besedi molitev: »Oče naš . ..«
SANJE
anion podlogah. BUenOS AIRES
Pred tovarno. Sto in sto jih je. Debel gospod prihaja. Delodajalec in njegov pooblaščeni uradnik. Koliko jih vzame? Sto in sto misli ugiba in hrepeni. »Ti. ti in ti«, kaže gospod s kazalcem, popravi očala in zopet gleda.
•Še dva!« Gospod gleda in izbira. Hrepeneče zro vanj s-totine oči. »O, da bi bil jaz!« s,i misli marsikdo. Tam daleč zadaj stojita dva hrusta. Pravkar sta prišla, toda gospod ju je že opazil. Nju je izbral. Za danes dovolj. Množica se počasi razhaja.
»Kakor kupec na sejmu«, pravi eden.
Smo pač v Ameriki«, pristavi drugi, »kdor ni zdav in mlad, ni vreden
nič!«
Med rumenim žitnim poljem sopiha vlak. Tovorni. Na straneh čepijo, na odbijače se stiskajo, v praznih vagonih se skrivajo — ljudje. Brezposelni. Dela iščejo in se vozijo iz kraja v kraj. Linveras. Nekateri so se dela že odvadili in brez misli topo blodijo po tej prostrani deželi. Tudi nekaj znanih obrazov je vmes.
Na pragu umazane hiše sedi Janez in bere. Drobno je pisemce. Sestra piše. Domov pridi! Kmetija hoče močnih rok. Oče ne morejo več. Tudi mati so slabi. Danes so, jutri jih morda ne bo več. Anka Ti je še vedno zvesta. Čaka te. Le žalostna je, ker ji nič ne pišeš. Pridi!«
Janez se je zamislil. Če se ne motim, se mu je solza utrnila na zganjeni papir. Pridi, pridi... S čim? Predaleč je tvoj dolenjski grunt! Vsaka misel je brez smisla. Naj vrag vzame vse skupaj ...
Predmestni park. Še mlad priseljenec se je zleknil na klop in dremlje. Sanja... Bog ve. o čem. Morda so take njegove sanje, kakor so bile sanje domala vseh izseljencev, preden so odšli na pot. Sladke sanje, kakšne pa! Samo tla so sanje budnega človeka nevarnejše, kakor pa sanje spečega.
RADOST OB SLOVENSKI KNJIGI
Takole poroča slovenska mati iz diaspore:
Prejeli smo pismo. Da ste videli naša otroka, kako sta kar poskakovala od veselja! Novega veselja smo bili deležni sinoči, ko smo spet prejeli nekaj knjig. Našo radost mi je nemogoče opisati. Vsak je držal svojo knjigo, otroci so pa sploh pozabili na spanje. Danes so pa že kar v postelji nadaljevali s čitanjem. Dokler si nismo / Vami dopisovali, sta otroka slovensko knjigo, katero sem jima ponudila, odbila, češ, da ničesar ne razumeta, kar citata. Odkar pa dobivamo Vaš Vestndk iu sem jima iz njega čitala glasno ter pri nekaterih vrsticah zajokala, sta se začela zanimate za slovensko branje in sedaj, hvala Bogu, že dobro bereta in tudi skoraj vse razumeta. Zdaj pa sta bila teh knjig neizrečeno vesela. Ne najdem dovolj besedi, s katerimi bi se mogla dovolj zahvaliti za takšna dobra dela. kakršna ste s tem naredili.
Sina te matere, Josip in Feliks, se prav taiko oba toplo zahvaljujeta, želita v som svojim rojakom resnično srečno novo leto in prav vse svoje slovenske tovariše v domovini iskreno pozdravljata.
(V prihodnje pošiljajte, prosim, vse dopise iz diaspore »Prosvetni zvezi« in »Aposjolstvu sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani.)
IZSELJEN S K E NOVICE
»Novine« 29. januarja 1939, št. 5. poročajo: Zdaj, ko so dobile občine od okrajnih načelnikov nalog, da morajo na podlagi seznama, katerega so prejele, popisati vse priglašene delavce, se dogajajo ikrivice siromašnim delavcem. Oglasili so se delavci iz soboškega in lendavskega okraja in se pritožili, da so nekateri bogatejši ljudje, ki niti ne spadajo v vrsto delavcev, zatajili svoje premoženje pri napovedi in se je celo dogodil primer, pravijo, da je nekdo najavil toliko dolga, kolikor ima premoženja odn. gotovine.
Mi verjamemo tem navedbam, ker nas je izkušnja naučila verjeti takim trditvam, da so resnične.
Naj nam ne zameri oblast, če nekaj priporočamo. Predlagamo, naj vse prijave delavcev podvrže strogi kontroli in čez eno leto zahteva potrdila za vsako navedbo. Kdor pa je dal neresnične podatke, naj se kaznuje, naj se za stalno izključi iz kadra delavstva in se mu za vedno zabrani odhod v tujino.
Priznanje carinikom na Jesenicah. Pred leti smo dobivali pri Rafaelovi družbi vsako leto zelo veliko pritožb proti postopanju naših carinikov na Jesenicah. V letošnji feoruarski številki ameriškega mesečnika »Ave Maria« pa čitamo zelo laskavo pohvalo teh carinikov. Iz Amerike se je vrnil lani g. dr. O. Hugo Bren. Svojo pot domov je opisal v tem listu pod naslovom »Moja pot — v prevžit-karski kot«. Tu piše dobesedno: »Na Jesenicah smo radi obmejne carine zopet dolgo stali. A ravnanje carinikov je bilo vse drugače kot pred 12. leti, ko sem se prvič vračal v domovino. Takrat so moji prtljagi preiskali vse obisti. Moj pisalni stroj, čeprav iz druge roke, je moral na strog nabor. Končno so mi v potni list še pritisnili kolek s št. 5, ki mi je povedal, da moram plačati S 3, če hočem stopiti na rodna tla. Vsa procedura je bila nekam odurno uradna. To pot je bilo vse bolj ameriško gentlemansko.« — Nas to priznanje zelo veseli.
Pošiljanje denarja iz Jugoslavije v Ameriko so novi jugoslovanski devizni predpisi znatno otežkočili. S tem so naši ameriški rojaki zelo težko udarjeni. Veliko je takih, ki imajo tu doma svoje premoženje, ker so upali, da se bodo na stara leta vrnili domov in tu v miru počivali zadnje dneve življenja in tu v domači zemlji legli k večnemu počitku. Toda težka gospodarska kriza jih je udarila in jim razblinila te sladke sanje dolgih let. Tam bodo morali ostati in tam umreti. Veliko jih je tudi, ki so prišli v
velike gmotne stiske in ki bi sedaj potrebovali denar iz domovine, ker stradajo. Poleg tega so jim sorodniki zapustili dediščino, katere tudi ne morejo dobiti v Ameriko. Še bolj boleča rana je to, da so prej svoj težko prisluženi denar pošiljali v domače denarne zavode, ker so mislili, da bo tu bolj varen in ker so hoteli s tem koristiti svoji domovini. Sedaj stradajo in ga rabijo, pa ga ne morejo dobiti. To zelo škoduje vplivu naše države v tujini. — Socialno ministrstvo, oddelek za izseljensko zaščito, katerega načelnik je g. dr. Aranicki, se je zavzelo pri finančnem ministrstvu, da se pri vseh deviznih predpisih in predpisih glede mednarodnega denarnega prometa zaščiti koristi naših izseljencev.
»Slovenska domovina v sliki in besedi«, tako bi se upravičeno lahko imenovala tujskoprometna turistična in splošna gospodarska revija »Jugoslovanski biseri«, ki izhaja šestkrat na leto v Mariboru in ki jo urejuje znani slovenski potopisec prof. dr. Fr. Mišič. Revija prinaša iz vseh delov Dravske banovine toplo pisane in ob enem krasne, moderno ilustrirane članke, ki prikazujejo torej v sliki in besedi prirodno lepoto, zgodovinske, umetniške, folkloristične in druge zanimivosti posameznih, zlasti znanih tujskoprometnih krajev v Sloveniji, njenih letovišč, zdravilišč in kopališč. Objavljeni članki so pisani razen slovenščine in srbohrvaščine tudi v treh drugih jezikih: v angleščini, francoščini in nemščina. Kakor je revija velikega pomena za propagando slovenske zemlje, tako v Jugoslaviji kakor v inozemstvu, tako širi na drugi strani in poglobuje med Slovenci ljubezen in njihovo srčno povezanost z njihovo domovino. Za naše izseljence pomeni vsaka posamezna številka te ugledne ilustrirane revije topel pozdrav in prisrčno vabilo domovine. Cena reviji znaša za inozemstvo (šest zvezkov) le 100 din. Naročila na upravo »Jugoslovanskih biserov« v Mariboru, Smetanova ulica 34. Tudi uprava »Izseljenskega vestnika« v Ljubljani sprejema iz prijaznosti naročila.
Cleveland. Za 1. 1939/42. je bil izvoljen novi glavni odbor K. S. K. Jednote. Glavni predsednik je g. John Germ, duhovni vodja Rev. Matija Butala, glavni tajnik g. Josip Zalar. Sedanje premoženje K. S. K. Jednote znaša 4,275.127.28 dolarjev.
Pittsburgh, Penna. — Dne 29. januarja je v slovenski cerkvi Marije sedem žalosti pel novo mašo č. g. p. Daniel Ca-donič. O. F. M, Naše iskrene čestitke!
Novi francoski predpisi o bivanju tujcev in o poroki v Franciji. Od sedaj naprej se inozemci ne bodo smeli poročiti v Irauciji. ako ne bodo imeli dovoljenja /a daljšo dobo bivanja v Franciji kakor eno leto. Oni. ki so mislijo izseliti v Francijo in oni, ki so sedaj že v Franciji. pa se želijo v Franciji poročiti, naj si zagotovijo od našili državnih oblasti v Franciji in tudi od Francoskih dovoljenje za daljšo dobo bivanja v Franciji. \ sa podrobnejša navodila dobite pri naših diplomatskih zastopnikih v domovini in tudi pri naših konzulatih v Franciji.
Buenos Aires. — Naši izseljenci so na zelo slovesen način proslavili novo mašo, ki jo je dne 5. februarja daroval sale-zijanski duhovnik č. g. Zmet. G. novo-inašniku pošiljamo iskrene čestitke in mu želimo na novi življenjski poti božji blagoslov.
Za slovenski Izseljenski dom in Izseljensko zbornico v Ljubljani. Ob priliki
letošnjega zasedanja banskega sveta v Ljubljani je imel krasen govor ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, v katerem je (MKlčrtaval važnost in [Mttrebnost, da se \ Ljubljani čimprej zgradi »Izseljenski dom in državno prizna že obstoječa Izseljenska zl)ornica . G. županu se za njegov velepamembni govor v imenu v soli naših izseljencev iskreno zahvaljujemo z željo, da bi skušale kompetentne državne oblasti njegove besede kaj kmalu realizirati.
Slovenski učni tečaji v Južni Ameriki.
Zaradi nacistične propagande jkj nemških šolah v Južni Ameriki, je v argentinski javnosti vzbudilo splošen od|>or proti drugojezičnim šolam in vlada zdaj i«' šole strogo nadzira. Slovenskim učnim tečajem pa je dana možnost, da se v m i ni vršijo naprej, ker naši izseljenci nimajo pravih šol tako kot Nemci, Italijani. Francozi, Angleži itd. Naši izse-Ijenci prosijo, naj bi jim domovina čimprej poslala izseljenske učitelje in učiteljice, ker se mladina že marsikje utaplja v tujih narodnostnih morjih.
l/.seljevanje iz. naše države se je, kakor znano, zaradi Amerike, kakor tudi zaradi svetovne gospodarske krize zelo zmanjšalo. Vendar pa so našle, kakor je to naravno. naše odvečne delovne sile mesta v evropskih iu južnoameriških državah. Seveda so te številke v primeri z izseljevanjem pred vojno nizke. V evropske države s«- j«> izselilo lanskega leta iz Jugoslavije okoli 16.000 oseb, tako na primer v I rancijo 9.600, v Nemčijo 23(H), v Češkoslovaško "40. v Romunijo ">00. v Avstrijo »60, v Albanijo 260. v Belgijo 2(H) itd. V prekomorske dežele pa se jih je izselilo
lani 5.000, in siceT v Zedinjene države Severne Amerike 2.400, v Kanado 1.000. v Argentino 840, v Avstralijo 450, v Novo Zelandijo 140, v Čile 50, v Urugvaj 50, v Brazilijo 40, v Južno Afriko 50 itd. V tem času se je vrnilo iz izseljenstva v domovino okoli 6.000 oseb. Relativno pa je izseljevanje v zadnjih letih narastlo, kar se zlasti kaže v skupni vsoti denarja, ki so ga poslali izseljenci domov. Ta vsota znaša danes okoli 40 milijonov več kakor pred leti. Zanimivo je, da se v zadnjem času naši izseljenci najbolje počutijo v Južni Ameriki, zlasti v Boliviji, ki je postala za Hrvate nekaka nova Kalifornija. Večinoma so naseljeni Jugoslovani v mestu Oruro, kjer se bavijo večinoma s trgovino. To so v prvi vrsti Dalmatinci, in sicer jih je največ z otoka Hvara. Ti Hrvatje so v zadnjih 20 letih v Boliviji zgradili celo mrežo železnic, potov in mostov.
Prekmurski sezonski delavci so prinesli iz Nemčije 24 milijonov dinarjev. Prispelo je vsega skupaj deset velikih in eden manjši transport, s katerimi se je vrnilo skupno' 6.581 oseb, od tega 5.370 moških in 5.011 žensk. Seveda niso bili to sami Prekmurci, kakih 1000 delavcev je bilo iz Vojvodine in Slavonije, nekaj tudi iz ostalih delov Slovenije. Vsega skupaj pa je bilo v Nemčiji lani okrog 6000 Prek-murcev na sezonskem delu. Gospodarski pomen tega sezonskega dela za Prek-murje ogromen. Povprečni zaslužek vsakega delavca v Nemčiji je bil letos srednji. nekateri so se pri povratku zelo hvalili, drugi pa so bili zaposleni v krajih in pri takem delu, kjer se je letos zaslužilo mnogo manj kakor prejšnja leta. Skupno so poslali lani Prekmurci domov 1 milijon 6~0.161 nemških mark. Ker so poslali ves denar potom kliringa, dobe za nemško marko okrog 14.50 din, kar da skupaj 24.21T.554 dinarjev. Vsekakor je to ogromna vsota, ki se v našem Prekmurju zelo pozna. Toliko denarja za razmeroma majhno pokrajino je vsekakor velika gospodarska pridobitev. Vpliv zaslužka na sezonskem delu se je poznal v Prekmurju v časih najhujše krize. Prekmurske posojilnice in hranilnice so imele vedno dovolj denarja.
Prekmurski sezonski delavci v številkah. Prekmurje je zelo gosto naseljeno, saj pride na kvadratni kilometer skoraj 1(M) ljudi. Če odštejemo veleposestva, gozdove in nerodovitni svet, ostane na prebivalca en oral rodovitne zemlje, kar pa seveda ne zadostuje. Zato je okrog 15.000 delazmožnih ljudi primoranih iti vsako leto v tujino, s trebuhom za kruhom. \ sako leto jih ostane nekaj stotin v tujini in so potem vrnejo šele čez nekaj
let, na njihova mesta pa stopijo nove moči. Ce bi nam tujina naenkrat vrnila vse delavce, bi imeli doma prevelik kader brezposelnih.
Ako pogledamo gibanje prekmurskega sezonskega delavca v številkah, vidimo, da odhaja največ naših sežanskih delavcev v Nemčijo, najmanj pa v Francijo in da je lani dal tmurskosoboški okraj več kot polovico vseh delavcev. Točni podatki nam v naslednji zanimivi razpredelnici pokažejo, koliko je odšlo lani na sezonsko delo v Jugoslavijo, Nemčijo in Francijo delavcev, ki so se iz različnih okrajev Zglasili na hnrT-i rlf^la v M 5i-iHr>+i • M/ Sobota D. Lendava Ljutomer Maribor 1. br. Cakovec Prelog Ptuj Brežice Celje
Ljubljana -__
2987 4319 2006 9312
Tako vidimo, da se naši sezonski delavci rekrutirajo predvsem iz obeh prekmurskih okrajev in da drugi okraji, razen Cakovca in Ljutomera, praktično sploh ne pridejo v poštev.
Sezonski delavci za Jugoslavijo so prav tako po večini iz Prekmurja. Največ jih je lani delalo r.a državnem veleposestvu v Belju (1428), na posestvu bratov Lede-rer »• Banatu (506), na banovinskem posestvu v Terži pri Novem Sadu (220), na
1465	2959	1149	5573
848	740	764	2352
164	305	49	518
22	107	4	153
384	102	16	502
98	84	10	192
6	18	14	38
—	2	—	2
■—	1	—	1
—	1	—	1
Ne pozabite
na domovino!
Zato naročite časopise, ki Vas edini najbolje obveščajo o dogodkih v domačih krajih, pa tudi iz celega sveta. Časopisi, ki naj Vas spremljajo povsod, so
dneraik» S L O V E N E C« dnevnik»SLOVE]¥SKI DOM«
tednik »DOMOLJUB«
in mesečnik
»BOGOLJUB«
Naročite jih pri upravi časopisov: Jugoslovanska, tiskarna Ljubljana — Kopitarjeva 6
nasadih sladkorne tovarne v Novem Vr-basu (180), na državnem posestvu Kara-djordjevo (150), ostali pa v manjših sku-
Einah v Osijeku, v Bački in Dolnjem Mi-oljcu v Slavoniji.
N
O
E
U
NEMČIJA
Gladbeck. — 12. februarja smo priredili zelo uspelo pustno veselico. 12. februarja smo imeli molitveno uro pod vodstvom č. g. Cepina, ki se zdaj mudi med nami, in smo prav lepo prepevali. Navzoči so bili tudi g. podkonzul dr. Jože Logar, g. komisar Kranjc in tajnik Zveze g. Sapotnik. — Ob 6 smo imeli zborovanje v društveni dvorani. Predsednik g. Urh je toplo pozdravil vse navzoče s klicom »Bog živi!«, zlasti pa je pozdravil nam drage goste. Spomnili smo se umrlih članic: Marije Križnar in Krese. Zapeli smo itudi več domoljubnih pesmi.
V imenu gen. konzulata je govoril gospod dr. Logar in naznanil, da bo v kratkem skupni sprejem novega gen. konzula. Povedal je tudi, da dobimo kmalu novega izseljenskega duhovnika in uči-
telja iz domovine, kar bo za vso kolonijo velikega pomena. (Da bi se res kaj kmalu uresničilo!)
Gg. dr. Logar in komisar Kranjc sta se zahvalila za sprejem, zlasti pa pevskemu odseku za lepe pesmi. G. Sapotnik se je v imenu »Zveze« toplo zahvalil bivšemu predsedniku g. Jožetu Dobravcu za njegov trud. C. g. Cepin se je zahvalil za pozdrave in prosil vse navzoče, naj bodp edini in složni v blagor vere, naroda in kulture.
Vsem, ki so nas obiskali, se toplo zahvaljujemo!	J. Urh.
HOLANDIJ A
Lutterade. — Slovenci imamo vsako prvo nedeljo v mesecu slovensko službo božjo. Dne 5. februarja smo imeli lep praznik, ker je prišel med nas p. B. Remec in
Največji slovanski pupitarnovarni denarni zavod
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
nam prinesel iz domovine veliko pozdra-vo\ iii novic. Med sveto mašo je prepeval pevski odsek pod vodstvom p. Teotima. Popold ne je obiskal p. Remec v sprem-s(\n predsednika Gerberja Slovence po koloniji. Popoldne je priredil dramatični odsek v dvorani »Debie« veseloigro »Ca-šico kave in »Ženin Miha . Vsi so izborilo igrali in se jim lepo zahvaljujemo, posebno še našemu tovarišu Francu Mar-košku. Navzoča sta bila tudi č. g. župnik Lessens in g. kaplan Dekeers. Pred igro nam je p. Remec izročil pozdrave bana g. dr. Marka Natlačena, škofa g. dr. Gre-goiija Rozmana, Rafaelove družbe in g. p. K. Zakrajška. Govorila sta tudi naš g. /upnik in g. kaplan. Vsem se za prireditev toplo zahvaljujemo, zlasti pa našim duhovnim voditeljem v domovini in tujini.
Speckholzerheide. — Dne 6. februarja smo pokopali našega rojaka Franca Pod-bregarja. Bil je več let zvest član našega društva sv. Barbare v Speckholzerheide. Prejšnji predsednik društva v Speckholzerheide naS rojak Franc Ožek je poskrbel, da smo priredili v večnost odhajajočemu prav lep pogreb z društveno zastavo i/ Evgelshovcna. Ostalim naše sožalje, Tebi pa, ki te je zagrnila tuja zemlja, počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami!
BELGIJA
Zwartberg. Jug. Del. podporno društvo sv. Barbare v Zvvartbergu je prejelo od kraljevske banske uprave v Ljubljani 1000 din za otroško obdaritev ob priliki Miklavževega večera. Naše društvo se za dar toplo zahvaljuje in prosi še nadaljnje naklonjenosti.
Predsednik Alojzij Smeh.
FRANCIJA
Lievin. — Na občnem zboru Društva sv. Barbare je bil izvoljen za predsednika g. Žnidaršič Josip. Želimo mu mnogo uspehov, da poživi nekdaj najmočnejše slovensko društvo v severni Franciji. Nemirni časi zadnjih let so odnesli mar-sikak list z mogočnega drevesa, naj pride zopet pomlad, da požene nove. V naši koloniji je umrl rudar Martin Gregur, star 44 let. Dokler je bil zdrav, mu je bil malokdo kos pri delu. Tako si je prezgodaj izčrpal moči. Hudo ga je tudi zadela izguba prve žene. Po dveh letih je odšel za njo. Naj .počiva v miru! V nedeljo 5. marca sta bila kar dva krsta. V družini Poglajen so dobili dečka in v družini Repnik deklico. Naj bosta oba v veselje svojim skrbnim staršem.
Bruay-en-Artois. — V nedeljo 19. februarja smo imeli slovesno zadušnico po pokojnem papežu Piju XI. Spodobilo se je, da smo molili za velikega prijatelja delavstva in miru. Zrastel je med delavci, zato jih tudi kot papež ni pozabil. Pokazal jim je nevarnost, ki jim preti od brezbožnega komunizma in opozoril kapital na njegove dolžnosti do delavstva. Svete maše so se udeležile vse naše krščanske organizacije z zastavami. Dne 2. marca smo pokopali mladega fanta rudarja Adolfa Vahtarja. Dočakal je samo 25 let. Dolgo bolezen je potrpežljivo prenašal in vedno še upal, da ozdravi, a jetika težko prizanese. Obilna udeležba je pričala, kako je bil po svojem mirnem značaju vsem priljubljen. Naj mu sveti večna luč! Na občnem zboru. Društva sv. Barbare je bil zopet izvoljen za predsednika g. Gregorčič Martin. Že šest let vodi z vso vnemo društvo, zato smo bili vsi veseli, da se je vdal in bo še sedmo leto nosil ne vedno lahko breme pred-sedništva. Šolska mladina z veseljem misli na počitnice, ker jim je obljubljeno, da bodo šli v Jugoslavijo. V nedeljski šoli se z vso vnemo izpopolnjujejo v znanju materinega jezika, tako da res zaslužijo, da jim domovina pomaga, da spoznajo dom svojih staršev.