PROSVETA e. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE iûto-yeàr xxra. * UrataflM ki apravalAM »—urtt SSSf 8. Lseašale Ava • OfflaS al PekMaaOaa. Wtkek LawWak Ata. îaiMto. luwir n. IM«. •» «h* m» AM ti i, im. Chicago, m., četrtek, 27. februarja (Feb. 27), 1930. T asrb STEV.—NUMBER 49 Accepta»«* for »alHag at ap*ei»l rat« at Magt pronM f« te 1191, Ad of Oat. t. 1»1», aaUiarltad »m 14. lilt. nova franco SKA «LADA STR-MOGLAVUENA Socialisti so odrekli podporo in C'hau temps je moral past L Nova kriza in mornarična konferenca v Londonu mora čakati Pariz, 26. febr. — Nova francoska vlada, ki je živela ' samo pet dni, je bila sinoči strmogla-vljena v parlamentu. Camile Chautemps, radikalni socialec, ki je sestavil vlado, se je predstavil zbornici z deklaracijo, da nova vlada bo vlada levice, obenem je pa izjavil, da nova vlada obdrži mornarični program prejšnje Tardieujeve vlade. S tem je hotel pridobiti socialiste in prikupiti se strankam centru-ma. To stališče je pa bilo fatalno* Vse strane so *e dvignile proti njemu, le radikalni socialci so molčali. Socialist Leon Blum je izjavil, da socialisti odločno odklanjajo program velike mornarice, zato bodo glasovali proti vladi. Druge stranke srede in desnice so pa napadle vlado radi nameravanih notranjih reform, s katerimi je hotel Chautemps pridobiti levico. Konec je bil ta, da je zbornica izrekla novi vladi nezaupnico z 292 glasovi proti 277, nakar je vlada podala ostavko. Francoska vladna kriza se bo zdaj nadaljevala in mornaričn* konferenca v Londonu ostane na počitnicah morda še dolgo časa. Skorja zemlje pod Pacifikom debela 25 mHj Berkeley, Cal. — Zemljina skorja pod Pacifičnim ooeanom je debela le 26 milj. Tiho poroča profesor Jerry Byerley s kalifornijske univerze. Profesor je izmeril debelino skorje s pomočjo aparata, ki zaznamuje tresljaje morskega dna pri vaakeirt potresu. —_ Brezposelna sitaacija v V Nemčiji je več ko tri milijone brezposelnih delavcev. Demonstracije na dnevnem redu Nove komunalne hiše v Moskvi v načrtu Moskva, 26. febr—Moskovski sov jet je sprejel načrt novih komunalnih hiš za delavce. Prva, ki bo stala dva milijona rubljev, bo imela prostora za 1200 delavcev. Imela bo dvorano, knjižnico, jedilnico, igrališče za otroke, majhen gledališki oder, otročnico, mehanično pralnico, lekarno in grocerijo; imela bo tudi posebno klet, v katero ne zaide plin v slučaju napadov na Moskvo. Vsa nova poslopja v Moskvi bodo imela take varnostne kleti. Privatnih sob ne bo v teh hišah. Brutalno postopanje policije Žrtve policijske brutalnosti so večinoma brezposelni delavci lkirlin. — (F. P.) — Industrijska depresija je polotila »vojo težko roko na Nemčijo. Samo v glavnem mestu Berlinu je Več kot 400,000 brezposelnih delavcev. Situacija se zrcali na mestnih ulicah, kjer človek vidi stare ženice in moike, ki prodajajo časopise, vžigalice in razno drugo drobnarijo, da se obvarujejo stradanja. I1« vsej Nemčiji, ki šteje do «tiri milijone brezposelnih delavcev, se formirajo organizacij'*. ki sklicu jejo, protestne aho-d»* in demonstracije proti bed-nemii položaju. Policija ni mo-fla preprečiti demonstracij brez-IKiselnih v VVurmsu, Erfurtu in Hamburgu vzlic ostrim protide-m uMtracijskim zakonom. Radikalne delavske organizacije trdi-jo, da ho bili ti zakoni sprejeti, da ^e omeji delovanje komunl-^ne stranke, ki je za slično "^ani/acijo v Rusiji najmočnejša v Evropi. Policij* zelo oblastno nastopa K"ti demonstrantom. V apopa-«*>h med njo in brezposelnimi je ¡'¡to več delavcev iJbitlh in vell-k" ;tevilo ranjenih. 1'rotesfet demonstracije se Nadaljujejo kljub tiranskim zakonom. "Vse, kar imamo za izpiti, so naša žleljenja/* je de-J»l neki brezposelni delavec, "ki Pod «erlanjim režimom itak nič Atejejo V vseh velikih industrijskih Tn'*tih so bile ustanovljene kupuje, ki nudijo hifeno brezpo-nim delavcem, da Jih tako ob-drv». Iiri življenju. Taka )e sed "J» «it»iacija v Nemčiji, ki je tla v krito radi industrij depresije in velikih obvez Mere so jI bik aalošet* I" bivših zavezniških državah. Detroit, Mich. — (F. p.) — "Newyorška policija ni edina, ki je razglašena v javnosti vsled svoje brutalnosti napram delavcem", je dejal Philip Raymond, tajnik Auto Workers u-nije, ki je bil pred par dnevi aretiran na obtožbo nespodobnega obnašanja, ker je govoril na shodu brezposelnih delavcev. . Raymond je vedel, kaj govori. Policaji so ga v zaporu pretepali, mu izbili dva zoba in povzročili še druge poškodbe na njegovem telesu. Caaniškemu poročevalcu je povedal, kako ga je nek sadistični policaj suval v obraz in ko je bil že ves oblit s krvjo, se je očitno radoval .pri pogledu na razmesarjen obraz. . .Policija hna največje' veselje, kadar aretira brezposelne delavce. V Detroitu je polno kriminalcev, toda za te se ne zmeni. Raymond je izpovedal o brutalnem početju policije, ki je aretirala nekega brezposelnega zamorskega delavca. Policija je prišla v zaiflorčevo celico in ga pričela pretepati z jermeni toliko časa, da mu je zlomila tri rebra in je žrtev padla v nezavest. Nekega starejšega be-lopoltnega delavca je -močan policaj stisnil za vrat in ga tolkel v obraz, da izvleče iz njega "izpoved". Ker vse to ni doved-lo do zaželjenega rezultata, ga je policaj pustil ležati na cementnih tleh, ko je bil delavec že ves oblit s krvjo. O brutalnosti je izvedelo tudi lokalno časopisje, ki ps le bolj na kratko poroča o tem. Polici/a opravičuje svoje brutalnosti z izgovorom, da se jih poslužuje samo v slučaju, da dobi v ivoje roke kriminalne elemente. Kriminalni elementi po naziranju policije so brezposelni delavci. Medtem ko je v teku kampanja proti brezposelnih delavcem, vodi mestna uprava preiskavo z ozirom na obdolžitve, da so policijski uradniki v zvezi s podzemskimi karakterji in but-legarjl. Najprominentnejll med temi je R. Garvin, bivši načelnik oddelka policije, ki je obtožen sodelovanja pri ugrabtje-njih, ki so bila izvršena nad nekaterimi osebami in za katere so od svojcev zahtevali odkupnine, ako jih hočejo še žive videti. V vsakem slučaju se je pokazalo, da se za gotovo gonjo skrivajo pravi kriminalci, ki skušajo pozornost javnosti obrniti v drugo »mer, da jo tako preelepe. Im\ ns slate v mrazu 40 pod Washington, D. C. — Iz Ala-•ke poroCajo. da se Um vrti naval na novo leiitfe zlate prstf v okoiiiu Rubyja ob reki Yukon v temperaturi 40 in *e ve* pod nl*-lo. Kljub sitnemu mraxu je oko-lica potas prospektorjev, ki grebe jo pod snegom In Mom Wwni-jo zmrznjeno prst in jo tajajo v vrelf vodi. Pmt je tako boga-U na zlatem pfahu. da dob* v e-ni sami skiedi prst! za 91 4ft *i-stegs ziata. HOOVER OSTRO NAPADEN V SENATI 2e dolgo let ni bil predsednik ta ko ožigosan v zbornici. — Grožnja, da pridejo bombe v Washington, D. C. — Predsednik Curtis in trije prominent-ni senatorji so zadnje dni prejeli več grozifiih pisem, ki napovedujejo bombe v senatu. Senator Gopeland iz New Yorka je med prejemniki pisem. Pismo, ki seveda ni podpisano, se glasi: "Vi ste mi enkrat rešili življe-nje, zdaj pa hočem jaz rešiti Vaše, če me hočete ubogati. Držite se proč od senatne zbornice, kajti nekega bližnjega dne bo vržena tja ročna granata." Čeprav prejemniki pisem smatrajo, da jih piše navaden bebec, so oblasti kljub temu zastražile Kapitol. Vsa stranska vrata v zbornico so zaprta, pri glavnih vhodih pa stoje močne detektivske straže, ki vsakega prišleca skrbno opazujejo. Od časa vojne Že n^ bilo toliko tajne policije v Kapitolu. Washington. D. C. — Pred sednik Hoover je bil v torek tar ča žgočih besednih napadov v senatu. 2e dolgo let ni bil predsednik Združenih držav tako o-stro kritiziran v zbornici. Povod kritiki je dal Hoover s svojim svarilom pred par dnevi, da bodp zvezni davki zvišani za M) odstotkov, če kongres ne omeji finančnih apropriacij in ne začne z varčevanjem. Napad na predsednika je vodil senator Glasa, demokrat k Virtue. Rekel je, da Je Hoo-verjevo svarilo "senena in ca-pinska strankarska politika in nesramen poskus narediti slamnatega moža, ki ga potem predsednik raztrga". Glass je o-či tal Hoover ju, da hoče nahuj-skati deželo proti kongresu ih meče ljudfetvu pesek v oči. Senator Watson iz Indiane je branil Hooverja. Obsojenec zagnal črnilnik v sodnika Berlin, 2«. febr.—Ko je Frahz Rademacher včeraj slišal svojo obsodbo, da mora sedeti 18 mesecev, ker je zadnjo jesen okra-del kaplana angleškega poslaništva v Berlinu, je zavpil: 'To je razredna justica", nato pa je pograbil črnilnik in ga zagnal proti sodniku. Črnilnik je šel mimo sodnika in razbil šipo v oknu. Odslovltev klerkov v New Or-leansu New Orleans, La.—Industrijska depresija se reflektirs v tem, ds so velike prodajalne pričele odpuščati klerke in prodajalke, ker nI dovolj dela za vse. Paftaaaa Mo komisiji Preiskava se vleče Že tfve leti, toda mezdno vprašanje še ni rešeno Den ver. Colo. — (F. P.)—Rudarji v državi Colorado čakajo že dve leti na izid preiskave posebne komisije, ki naj reši mezdno vprašanje rudarjev, toda do sedaj se komsija še ni odločila ne za eno ne za drugo stvar. Zadeva je bila te dni predložena vrhovnemu sodišču, da se tako prisili industrijsko komisijo, ds poda svoj odlok. ¥ Člani komisije so očitno ns atrani rudniških družb in ako bodo njene zahteve sprejete in potrjene od državnega vrhovnega sodišča, bo to pomenilo, da bodo rudniške družbe lahko proglasile vsako stavko rudarjev za nelegalno. Industrijska komisija si namreč jemlje pravico, da morajo biti vse zahteve rudarjev za višje mtnAr najprej nj! predložen*, fttrajk bi bil legalen le v slučaju, da tak korak odobri državna industrijska komisija. Kanpaaja v Rasiji za brazvarska masla Kraji, ki zapro vae cerkve, dobe nagrado Moskva, 26. febr. — Organizacija "besbointkov" (ateiatov) je naznanila včeraj, da ae viti tekma med meati, katerih prebivalci zapro vee cerkve, sinagoge in mošeje. Koloma, Podolsk in Vologda so prva večja mesta na častni listi, ki so zaprla vaa svetišča. Zdaj se vrši močiia kampanja v mestih, ki ao bila v stari Rusiji na glasu kot "sveta mesta". To so Vladimir. Jaroalav, Nov-gorod, K ost roma in Perislavak. V zadnjem mestu sta dve» tretjini prebivalcev odglasovali, da se zapre vseh 2t cerkva. Pri Le. ningradu so zaprli atari samostan Ceremenski; 22 menihov je bilo poslanih v zapor. Delavci v Moskvi so začeli kampanjo za "pometenje vseh "carističnih smeti" iz mesta. To značl, da j« treba ¿obrati vso ropotijo iz cerkva in jo porabiti, kar je porabnega za industrije. Vse zvonove bodo pretalili, tudi znani dveatotonzki kremlski zvon, ki je največji na svetu. So-vjet v Vologdi jt. odglasoval, da se iz skupička z» stopljene zvo-nove naroči 300 traktorjev. 8to porok razveljavljenih v Kaliforniji Los Angeles, C*l. — Vrhovni sodnik za okraj Los Angeleaa je razsodil, da porode med Fillpin-ci in Američankam} *o nepostav-ne, kajti Filipinci «o po plemenu Mongoli in zakon države Kalifornije prepoveduje plemensko mešane ženitve. V Los Angelesu je okrog sto FiUpincev poročenih z Američankami fn na temelju odloka so vse te poroke neveljavne. _ Razvoj tli vb vtzRlkov (abrita Parmalee druftba se poslužuje ranih . sredstev, da zlomi stavko Plttsburgh, Pa. — (F. P.) — Mirovne konference se vrše v županovem^ uradu z namenom, da se porgvns stavka voznikov taksijev, Id traja že sedem tednov. Največji Industrijski podjetniki so. zainteresirani v razvoju bitke, ki grozi z unijonizl-ranjem delavcev v tej močni o-penšaparski trdnjavi, ki ji na-čelujejo in kontrolirajo Mellono-vi interesi. Zastopniki biznisa pritiskajo na Psrmelee družbo, naj ugodi nekaterim zahtevam stavkarjev, toda unije naj ne prizna, da Jih tako pridobi, da ae vrnejo na delo. Tekom stavke je prišlo že do več spopadov med vozniki in stavkokazi, katere Je Parmelee družba importirala iz Philadelphie. Kompanija Je najela poboj nike, da so napadli glavni stan unije voznikov taksijev. Napsd se je izjsiovll, ker je bilo v tistem času va£ stavkarjev v prostorih ter so Ishko odbili napadalce. Parmelee družba troši velike vsote denarja, da zlomi odpor stavkarjev. To dejstvo Je javno razglasil neki uradnik delsv-nke unije, kl je izkazal na dejstvo, da je ta družba potrošile preko šest milijonov dolarjev za zlomltev stavke v<*nlkov taksijev v Chlcagu in da namerava isto storiti v PitUJburghu, ker se boji unije. ZMAGOVITA NE VOLTA V SANTO Armada se je dvignila proti pre-sMsntu. kl je adaj ujetnik v trdnjavi Cape H al t en, Haiti. 26. febr. V sosednji republiki San Domingo je zadnjo nedeljo izbruhnila révolta, ki je — kakor vse kaše — zmagovita na vsej Črti. Vstaja je izbruhnila v armadi proti predsedniku Horatio Vas-quezu in vsa rqpubMka je še v rokah rebelnih čet, izvzemšl pri-staniščnega mesta Puerta Plate. Revolto vodita general Trujl-lo, vrhovni poveljnik armad« in Eatrela, kandidat za podpredsednika pri prihodnjih volitvah, ki se imajo vrklti v maju. Ëatrela izjavlja, da aedanjl predsednik Vaaquez namerava preprečiti volile in obdržati ae na krmilu s pomočjo manipuliranja uata-ve. Vaaquez je pobegnil v trdnjavo pri glavnem mestu Santo Domingu, kjer Ima peščico vo jaštva okoli sebe. Na poziv vata-šev, naj takoj poda oatavko, ae še ni odzval, vaekakor se pa br moral podati, ker drugega izho da zanj ni. Vataši ao te imenovali provizorično vlado, ki bo vodila volitve. Ljudatvo ji večinoma indiferentnô in igra vloge gledalca. Révolta je bila doslej nekrvava. (Santo Domingo zavzema vzhodno polovico otoki Haïti, ki se nahaja nedileč od KUbs, južno od Floride. Prebivalstvo je mešanica dpancev, zamorcev in Indijipcev, Glavni pridelek dete. le je trsnf sladkor ih kava.) Sovjetski diplomati poneverill t pol mili Jona Oslo, Norveška, 26. febr. — Tukajšnje sovjetsko poslaništvo je bilo osleparjeno za .pol milijona dolarjev. Sleparijo ji izvršilo lo nekaj sovjetskih diplomstiČ-nih zaupnikov. Sovjetska vlada je velela krivcem, da se morajo vrniti v Moskvo, a samo eden jf posluhnil In odšel domov, nakar je bil takoj ustreljen. Oatali ao se izgubili na Norveškem. Poltm aa illai bani Cena pšenice padla in farmski odbor jo kupuje. Vlada le po kvplls tri milijoni bušljev Chtcago. — Farmska kriza Je izbruhnila zadnje dni, ko Je za* čela naglo padati cena plenice na žitnih borzah. Dni 20. fibru arja Je pšenica padla na člkaškf borzi pod dolar bušelj, na 9tk' V sredo so ceno nagnali nad do* lar, ko Je prišla vest, da novi farmski odbor, ki Je bfl ustanov Ijen zadnje leto z zakonom farm« ske od pomoči, kupuje pšenico od farmarjev po $1.1« bušelj. Od. bor je baje nakupil tri milijone bušljev. Farmski odbor je tudi zagrozil, da bo zahteval drastično ak cljo proti borzam, če ne preneha destruktivna špekulacija « bodo. čo letino. Izveš Ja- Iz Amerike aa ■e Je zaaanjšal Keattie, Waah — Odkar Je Japonska sprejel» zakon, ki določa visoko ¿arino ns ameriški Izvoz lesa, so lesni trgovci ns a-meriAkevn aeverotapadu izgubili $4.000,im radi rmanjženjs trgovine. Japonska pošilja svoja naročila v Rusijo mesto v Ameriko. Ts situacij« Je tudi vzrok veliki brsspoaelnoati gozdarjev in lesnih delsvcev v državah Washington In Oregon Prva krava v zrak« 8t. Uuis, Mo. — Pred nekaj dnevi, ko Je bils tu v teku aero (danska razstava, Je neki letal« vzel v zrak v trlmotornem Fod rasnimi pretvezami, Za varnoat rudarjev ae najmanj akrbl v Ameriki. Na vaa-klh deset tlaoč rudarjev tukaj pride 40 amrtnlh nesreč, približno trikrat več kot v Angliji, Nemčiji in Belgiji, Velike tksplotije In požari v rudnikih ao ae nekoliko &manj-šali V zadnjih letih v ameriških rudnikih. Največja eksplozija v prejšnjem letu se Je pripetila v MflAliaterJu, Okla., pri kateri Je bilo ubitih «4 rudarjev. Mnogo premogovnikov se dbratuje na način, da v «lučaju eksplosijs plina ali. Jamakega prahu, nI u-panja na rešitev rudarjev, ki sa. nahajajo pod zemljo. ' Večina rudarjev v prošlem letu Je bila ubita vsled podsutb. Podeliti* ao akoro ns dnevnem redu In ubijejo nad tisoč rudarjev letno. Kompenlje niso l*>lr-čns In dobi vs Jo najslabši les, ki se ga potem rabi za opore v pre. mogovniklh. Vzroki nesreč izvirajo v mnogih »lučajih It priga-njaštva, ki ae v čedalje večji meri uviji v rudnike tako, da rudar nima sploh časa, ds bi se brigal za avojo varnost Celo pri premogovnih družbah, ki vodijo kampanje za var-atvo rudarjev, ao se amrtne ne-areše v prejšnjem letu svlšale. Industrijska vojna, ki alabo plačuje evoje vojake, tlrja žrtve In i m razlikuje v ničemur od drugih vojn. flOBVETt Četrtek, rt. februarja. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ULASILO IN LASTKIHA BLOVKWiSS NASOUNK POUruS- « i *s jsskots Ui|M al mM kr tW hu.mm Hrtbmai Bmmfit 8M«Hr NinrfdMi M Mruir». «JrU»# llm CUm«*) t« K«»*-4. M.M «- hu. M« M Mi toa. HM H fcput uu; M Ckkmm i" Ctor. HM M «4» M». •»•'» •• M t«* RuUrrlptU« r»l« i (or U» Unturf «to«« («M* CklcM») I .Mi Caa»* pm ftm. Vk*m» «4'Owu 91M p*r ymr. h* A4««*Uatac ml» M ■«»^•«»•"i — NmM m br I* Hi i Mm< rBOBVETA' NM-M *~tk U»»4«U A^ CUmm ISIM*. M K M BEI OF TNK KTDKftAT*P FKKS» ......t Mi to Glasovi iz naselbin »hodu I dobro rasumamo. To je opaziti "v HU*auk«*, W|a. — V veliki .«¡P milwauški se vedno kaj Zanimivega dogodi. Anglrfko ČA. ohiu V nedt- tudI v naselbini Jlroug- Lopisja j« vsakr dsn polno vsa- 1 . Ki__- t'_ J _ _ - J J — L. t al. I. • I j___II____ LJUDSKI GLAS * Če bi vladala cerkev Spet nekaj "inobrazbe" tyfwo, lit — Chicago se pripravlja za world fair, en par čikaških društev pa za federaci- Od sežiganja knjig do cerkvenega indeksa »ta nastopila distriktni tsjnik in blagajnik Sawage in distriktni podpredsednik Watkins. Z izva-jaujem prvega tem se strinjal Je dehid, "bolj sem se pa z Watkin-ki je v eno uro dolgem go- voru, orisal prefeklost i» r SM>, » Hm- a VMM 1« • «i M »»■» 11* m «au*!. Brezposelni nji prifcžsd Pudarjev. Govoric, da niso uradniki dbbrl, ni zanikal. Kar so njega t(če je rekel, ds fap (iflal. da ss unija zopet oživi jo ko bo organizacija zofcet i*>-stala močaa> je pripraviš« so u-makniti v privatno življenje iasi mi «loga slutiti svoj kruh kot vsak rudar.1 ' Sadajjo n* moif zapustiti, kar Ro bi ne bilo prkv, ni or menjal niti t enb same-frastittao. Njegov govori jt bil jtko na mestu in sicer vsaka hasoda; z dni z mojo družino, ko je ležala ||n prosperiteti. Delavec se pa z na mrtvaškem odru moja svaki težavo bori za svoj vsakdanji nja pokojna Josephina Žitnik, i ^mh in toži, d» ne pomni ie ta-Uasi sem «I te pri marsikate- |ko slabih časov. Vsliko jih ja. ki rem takem slučaju, še nisem ni- delajo nčkaj dni v tednu in kdar videl toliko cvetlic in ven- i mnogi so brez deli, prav kakor cev in toliko sodelovanja kot ob jdrufcod. To navdušuje in daje t« j priliki. Pokoj niči naj bo lah- ¡povod raznim komunističnim vo-ka ameriška gruda. Da s« dopi» dtteljem, da uprizarjajo demon- prevsč ne zavleče, naj končam. Slovencem v Broughtonu se lapo zahvalim za prijasnost in telim, da bi ¿e v bodoče vlada med nji-Hartln H uda Is. Razmere in koreni Mihvatafcee, Wia. — Par dopi sov smo ie čitaji iz naJe našel- straclje naperjene proti sedanji vladi in mestni upravi. Upravo kot ja v Rusiji zahtevajo. Ze l »arkrat se je zbrala skupina brezposelnih ljudi pred mastno hišo. Zahtevali ho dela, drv, premoga, Obleko, živila, proste zdravniške oskrbe in še druge mogoče in nemogoče stvari. Ne- bine, ali o delavskih, razmerah ki govornik je zbranim med dru-nam n^če ne poroča. Pov»od |gimbsje tudi rekel, da^ se naj Finančna krisa, ki je oplazila Ameriko zadnjo jesen, ni ostaia brez posledic. Vso zimo tlači deželo industrijah depresija, ki pomeni omejeno produkcijo in »m-zpoeelnost. Po vtai deželi ja veliko pomanjkanji dela Ih denar, dtevllo brezposelnih cenijo na »tiri, pat in celo šest milijonov. Tudi zs veliko deželo kot je Amerika jt to preveč. Najbolj so prizadeti tujerodni delavci, ki opravljajo najuavadnejša dela. Marsikateri delavec, ki je ob «zadnjih predsedniških volitvah glasoval za Hooverjevo "prosporiteto", zdaj lahko šutl, koliko je pridobil s svojim «lasom. Danes se mogoče JWI in preklinja ter — na poziv komunističnih na-ivnežev — feoraka prod mestno hišo zahtevajoč "dela ali plača". Ce to dela, lahko spozn/ta-koj, da mu to b«t toUko pomaga, kolikbr nta pomaga gias za Hooverja. Načeloma ima vsak driavec pravico, da damonstrirs in zahtev* odpomoč proti brezposelnosti, toda delavec, ki ima trohico rasuma, tudi ve, da gasiti po ogqju jt prepozno. Gole . demonstracijo sredi kriae, ko jo prazen žep in želodec kruli — nt pomagajo nič. Edine de-monatracije, ki zaltitjo in kj bi lahko preprečile sedanje rasmtrt, «o na volilni dan. Takrat bi morali delavci pomisliti na prihajajoče k risa in demonstrirati proti sedanjemu krivičnemu sistemu s izvolitvijo svojih, delavskih kandidatov. Delavci in farmarji so v VeČini, torej lahko odločujejo, Če hočejo. takrat je bil čas — n« pa zdaj, ko jim itčt voda \ grlo. Ali st bodo delavci kaj naučiM? Enkrat se morajo! tn driiler s« delavec sam ne na* uči, je zaman govorHI o preobratu njemu v prid. _ Kricansb barfwstvo * Arami Ameriška justita bati r a na angleškem in deloma rimskem pravu, ki obratno bazira na krščanakj morali. Ta morala, sezidana na podlagi "božjega razodetja" in "božjih zapovedi" v bibliji, smatra, da ima človek prosto voljo in valed tega mora biti sam odgovoren za svoja dejanja. Saj pravi sv. pismo: Glavo za glavo, oko za »k** sob ia aobj — Zato justica predpisuje mnrtno kasen in država mori morilce na vsšalih, električnem stolu in drugače. Država kot taka nima duše nt vesti, zsto brez skrbi ubija ljudi ... Za državo nt velja božja zapoved "Ne ubijaj." pač pa valja kontradikt-na zapovtd "Glava sa glavo!" Zadnji taden so v Arizoni dbesili prvo žensko, 52-letno Kvo Dugan. ki jt umorila svojega delodajalca. Ker je pa ženaka bila zelo težka, Ji je vrv odtrgakuilavo in truplo brez glave je padlo pod vešala, glava Je pa sama visela v zanki I To je bila seveda ntareča, toda ari-ionski krštaimki zakonodajalci, ki so dekretl-rali smrtno kasea, bi lahko pomialil!» kaj s| lahko zgodi debelemu človeku pri padcu v past, ki mu zlomi vrat. Oujte, kaj piše stari Rrisbane, ki komentira barbarski mesarski prizor v srlzonski državni jetnišnkl: "Ako bi smrtna kasen ros omejila zločine, bi se lahko upravičila vsaj z znanstvenega stališča, ampak mi vsi vemo. kar nam zgodovina lahko dukair, da jiartični umori niso ustavili navad a« h umorov. Zločinec ni razumna žival, temveč uboga impulz (»nagon). Dežele, v katerih je bik* največ ekstkucij, so vedno imele nsjveč umorov. Zakonite ubijtnje nikdar ne prepreči ubijanja izven zakona. *'Iu če to v«mo, zakaj toleriramo lega-luursao ubijanje, Itodiai na raflnirano krut tta^in na električnem «U»lu ali na star brutalen način s vrvjo? Ali smo civilizirani ali divjaki? Ali snu krt nt jaiu ^ili («gani? Ali smo zdrave pameit ali norel T K j. mi» ter Brisbaae, mi miu vendar dobri kriatjani. ki «e baš te dni silno togotimo nad Urbarskimi in nHtrttanakimi lioljševild v Hu-*iji!-- Hil jt naval na čikašk«» m^itno hiša Ia zahteva |e bila: Dela ali plačo! Kdo naj da delo ali plačo? Tfkaška mrstna uprava? U-l-rava. ki nI že dva meseca dala puikajem In drugim mestnim nameščene« m t toteme plače? V prav a, ki ja tiank roti rana? V n »katerih glavah Je |ia res «vetlo kot v egiptovskih grobnicah! mestu in Sicer V»aaa ur»tm». ^ nam U^pce ne poroča. rov»ou so pa prav pod do po raettvracijah ter zah^ «^v na dojeno mesto ^ Arija in Nestorija čih ji bilo prec^njo število ru- L^1 BnJf^ deSvtl I ^ računi sa njo pa saniJ ffi^ I kor Konstantin V« darjev in vsi eT ~" ' Orisal je potek iSo SkBT opeašipiMst^, 1 "¿^"¿37? wWnam IžadovoljU vse, pa kako Marsikak napredni intelektualec, marši, kak vseučilidki profesor je v polpretekli dobi sledil avtolVomističnemu bojnemu klicu nekdanje Slov. ljudske stranke In pri tem pozabil, Jiaj bi bilo, če bi res prišlo do svete katoliške avtonomije. Nedavno ie ušel nov "indeks" katoliške cerkve, t. j. stenam knjig, katerih čitanje pre- __________________poveduje katoliška cerkve. Indeks pojasnjuj* eno močno'društvo. O tem bo-1 dolg uvod, kaleo dk je priSla cerkev do tega, da mo še govorili, le počakajte, na-1 jč uvedla ind#cs. I| V tem pojasnilu beremo: "Od svoje ustanovitve se je cerkev borila proti slatym spisAm, čeprav v drugačni obliki kakor danes. Že sv. Pavel Je napravil enerjji. čen korak za uničenje kvarnih spisov; kajti v apostolski zgodovini Čitasno, da je pod vplivom pridige apostola (sv. Pavla) v Efeau "znosilo knjige in jflti sežgala pred očmi vseh, mnogo ljudi, ki so sledili praznovernim stvarem." Ta-kozvane apostolske konstitucije, ki so nastal« koncem Četrtega stoletja, že vsebujejo kazenske določbe za čftanje slabih knjig. Na cer-kvenih konciHh v Niceji (82« II) rih v Efer.u (481 1.) «o obsodili na sežig spise krlvovercev Krščanski cesarji, ka-Veliki, Justinijan i. dr. so s kazen za skriva- rodni vitezi pod vzelo korak za združitev več družtov, posebno tistih, ki Zborujejo v dvorani S-Si 1 in 102 nista videli no-bene koiifcti, da bi se adhiW v zadnjaki. Za federacijo pa, kajne. Naj vprašam najprvo zgoraj navedeni številki, zakaj' čete i-meti federacijo, če se še dva društva SNPJ ne smeta zdru-1 žit? Bratje in sestre, zapomnite si, da federacija pomeni' za čl^ne največjo klofdtoi od' stianl socialistično političnega faži^-l ma. Sedanji sistem volitev delie-gata. Člani poanajo kandidata, pa j ti še zmane. Ce vzamemo v primeVo posiljeno federacijo, Če' da st ponovno ga ne bo malimi stavkam ba spopolnltl o: bo prftel Čas in ks, nsj bomo bila socialistična mašit doseči a kakimi marvtč je tro-ranizacijo in kp ie pojavila priU-pripravljeni na splošno stavko in tedaf vsi v boj. Orisal ja tudi; zakonodajo posameznih držav, katero Jt priborila v svrho p^-otekcij* rudarjev organizacija Posebno moramo stati na strii v OWju, kjtr jt v teku ža vafl ltt gibanje ta uatanovitev državnih konstab-Itrjtv ali kozak >v. Ako dovolj poaorni i \ se ponovno ne organisiramo. b^mo tudi v OM-ju dobili koaaket in drUgt protl-delavske postav*i. . Skoči rudarjih — *><**<> vršili l^lj pogo< to. O otoditava-nju teh lokalno .časopisje vedno poroča. Hojaki «felsVci, udtležuj-tt M Jih, kajti UMW of A. mora pod novim vodstvom topel priti na ppvrljt. Povtjte svojim sodelovalnem, v^akl osebi, naj as udeležujejo ihodov in Sgitl-rajta za UMW of A. Dne febriiarja so časopisi UlidL prinesli veselo vest, da se bo 10. marca tršlla rudarska poročali Hooverja, so rekli, i« bo on izvoljen za predsednika, bo vladala v deželi velika pro-speriteta. Seveda vladni, pa rev ni delavec ne ve za njo. Zato rej svetujem vsemr ki js$m< pod jarmom kapitaltema: združimo In o^ga nizi raj mo st in.iU •ti. ki Še imajo oči zaprto, naj •e držijo gesla. Delaj dogti, misli mpogo, govori, kad^r ,je pa zahteva od! mestne uprave venci j i. Jas bi najrajši videl, da podporo in zdržtevanje vsoh, vre- W se javni shodi sklicali, poseb- m in nevrednih. v d. u- rad jednott in več gL uradni-v suhih in mokrih kro- ^ in fticer ^ ima vgak gih, se dogajajo lepe reči. Ko-1 pravico izraziti 'svojt mnfnj? in j rupcija cvtte vše povsod. Naj vi- ,aVno Uko v naselbinah. V, atem 1 šjiip glavam se dokazujejo ne- ^ v Prosveto in tam bi čla-' čedna dejanja, ki bodo brezdvo- nj več vedeli, kaj pomeni fodara-1 mno veliko pripomogla, da se po- 0{Bi bile mšdicine po imenu stava^o proHibiciji čimprej e castor oil. Opozarjam vsa drur r«t«n.. Iteba govoriti, a nikoli pa ne spremil Vsakdo Že lahko vidi,,Jtvgf naj bodo previdna, i^ripo-nkmo moli, zakaj med molitvijo niti da je v več slučajih zaščitnica\roimit ^ tržete posUjeno fe-m«M^lne misliš niti ne delaš, tratiš in najrazličnejših krukov in lum- deracijo. (Samo ženska je laiiko zapravljaš le dragoceni čaa ter pov. poailjena, kako naj bo federaci- pospešujtš in podpiraš rf*ci- Ne vem kakšne zaključke i- ja? O^^a korekto^) A^ta-jo srednjeveške teme in versko majo v »plošnem milwaušk| Slo- torji federacije predstavljajo blaznosti I • venci o vsem tem. V javnoati se »vo4>odo v obliki velike štruc«. Društvo "Bratoljub" št 284 ne da opaziti posebnega zanima- «^ ^ SNPJ priredi domačo zabavo nja. No, saj še v zadevah, ki st ^ lesa dna L marca to je v soboto zye- tičejo iaključnp le nas sami* ¡J * * ul^ čer v spodnjih prostorih Har- smo bili že skoro popolnoma o- ™ monie dvorane. Vabi se vse iz |topeli. Zadnje čast pa Je »^t!^^!^ milvvauške naselbine, da nas posetijo na omenjeni večer točno ob 7. url. Godba bo prvovrstna, eb Miha grla ga bodo pripeljali (iz zidance, tudi krofov in kranj-skih klobas v štajerskih čreve-slh ne bo manjkalo. Naš vett- ti dokaj t Živahnosti in zanima- triotje niso za svobodo. Kako bi nja za stvari, ki se tičejo dru-1 aianstvo pričakovalo, da vi^ ne- konvencija v Storingfieldu, lil. za rtorganlsiraijt unijt. Mad i jWni ^^r jt na delu, da ust^-sklicatelji so tudi i^tna najbolj ^ VMm jetnikom. Zabavt bo poštenih deUvsl|ih in nidarskih nj| ko|# R(xtlm ^ izborfa voditeljev. Med .njimi hU ^ igrala.ter zadovoljila stare in Howat In Brophjr, kptera vsi do- , d ^ bro poznamo. Tfrtj če tem mo-1 žtm ne bomo zaupali nas kapitallatl ie njtprej Majo. TI možje-Imajo ntveplji ve zasluge v bojtu rudarjev. Mi štev. našega lokalnega časopisa. W ponujate, da bojo član na org, Slovanskega doma in še boU^m. Jas sepi žeeden tistih, drugih stvari, ki vse oznanjajo, M« muselinov«Tsvobode ne ma-da SO se Slovenci pričeli zbujati ram in to j^»rmmfL iz letargičnega spanja, ki nas je L Leo Umca, št. 3». držalo že toliko let v vseh ozirih "Broadaaating Station" vodno le na eni točkii. Vrgii smo ^ nL _ PawJ0 Bem •itor tudi prej od časa do časa LiuI tk ^ med svet, potom lepo ^^ tbopovaiija ^ ^^ |b ^ dopisov in fraz «^ojn čast o prepričanja, da "who U ftašem našemljenem napr-dku. ^ jn the ^^ in In Če se je ujel kje vzroča nevoljo, mrfnjo in pa tož- . potrnaaj n Ih nas prišel .pogledat; ~ » TO «' ^ , ^ \mm mu je godilo kot tistemu. -^rb?. Z jo ntvonlj*- Johl1 Popredsednik, ki j« iskal sreče po svatu in 1 vsi hočemo unijo, pošteno reorganizirano UMVf of A. Pustimo druge unije In se okfonimo naše United Mine Workers of Ameri- 2enske ne počivajo Chicago, 111. Zadnje Čase se Slovenci ielo veliko naseljuje na severni strani tega «mesta. Pri- ča. National Miners unija ne bo haJaJo od vseh krajev dtžtle — za naa nikdar hišasar storila, storila pa bo UlfW of A. % Alex Rowaton\ In Johin Brophijem na čelu. # Za reorganltiranje rudarske unije delujmo vsi rudam m posebno člani SNPJ. Prosveta In Prolstareo naj ps vzpodbudita čitatelje, da sa lf)ja ros uresniči. Naša gaslo naj bo: "Napraj sa reorganiziranje UMVV of A s iiovvutom in Brophyjem na čf- |; * _Paroševakie. Kasnoferostl Wllmariteg, Pa. — Dan za dnem čilem našjdnavnik Pzoavr to in naravno tudi dopise Is raa-nlh naselbin. Na vidim pa nobenega dopisa it okolice Itraddock. ker nikdo noče poročati dasi čl< tamo vsi radi. Resnica je, da je čitanje dopisov lažje delo kot jih pisati. Naj mi čltaUlji torej o-proste, ker tudi jaa nisem eden Ustih» ki Jim teče pero gladko Zl$a je bila precej huda. Da* 16. februarja sto imeli 10 stopinj pod ničlo. Gltfftt delavskih razmer so na splošno iaradto »Isbe. V moji obrti ss »ksr dsls vsak dan. kar ja pa Isjtms. A. ko ps (»ogledam okrog »ebe, vidim veliko ljudi brez dela. V tukajšnjih tovarnah jt bilo veliko Hevllo delavcev odpuščenih ia torej nI nolienemu sveiovstl. da bi sem hodH sa delom. Hitsaeija ns našem društvenem polju je priUčao dobra. I mamo pat podpornih društev, med katerimi jt eno ienako. Za mak» tvssslbiao kol jt naša to ž«* zadoMuje. Naj tudi nmtnlm. da st Slovenci med saboj št dosti odkoder jih tira "ameri#ko bla gostanjt". Glavno j t, da so po vtčlni napredni In aktivni v enem ali drugem oairu. Društva tekmujejo za prvenstvo, bodisi v priredbah ali drugih ozirih in tako tudi ženski klUb "Bled" no-če laoatajati. Na predpustno soboto zvečal 1. marca priredimo maškeradgo veselico, da take št ni bilo na st» verni strani. Vse ss stnima ta o prireditev in kot Jt razvidna pogovorov rojakov in roja»* nj. se jt bati, d* bo velika einerjeva dvorana premajhna» Zato pridite zgodaj, da dobita prostor, t dobrim rasgladom po dvorani» Zanimanje za krasa» nagrade, kattre bodo nepristranski sodniki razdelili naj« bOljžim maskam, je veliko. Zato tudi prMakujcsno ogromno Število mask, kar bode nedvomno povečalo zabavo našim Desetnikom. V njihovo zadovoljstvo pa bomo skušala a našimi kuharskimi umetnostmi > nad-kriliti vsa prejšnje. Da vam nt l>o treba piti umazane čil» škt voda. st razume, priprav-litito imamo zelo dobro nadomestilo kot po navadi. , Kot že omenjeno, st vtselica s rši v veliki Fleinerjevi dvora-^ m» N. Halsted st.. pričetak ob pol osmi url. Igrali bodo aaaai lategrit) Red IVpp^rt", ki s svojo priljubljtno got potem pljuval nazaj v svoje napadalce. Ban Priedipan, ki stanuje na naslovu 392 Jackson bulevard, Chiçago, ni morda nikol slišal o Kljukcu, toda njegov dogodek dokszu jt, da bi tudi Kljukec !•»>»"> povedal resnico čeprav mu ne bi nihče verjel. Friedman je nekega večera aračai band* ; ta v temni ulici nedaleč od Madison in H»'«*" «treeta. Bandit ma jt potrkal z rtvolverj^n po rebrih ia Btn jt zakričal IpT f^ v je raatogotiio roparja (n ustrelil Je Benu na ravnost v kričajoča usta. nato ps Jt pobotm ia do danes gs št niso dobili, den je <*■» kot prikovsn. Potipal ai j* usta. ki ^ bila krvava, toda luknjo s kroglo ni bilo n* r Ta jt pa lepa! Kam Ja šla troglaT Tedaj » je domialil. da ja tačutll v h|pu strels. jt nekaj vročega tpoMo po golUncu v t< «- Teko gotovo kakor sem bil rojen. ^ pojedel izstreljeno kroglo", Js prfr>vpdoV" Ban bies sapa v bolnišnici IroquU. kam" primahal nekaj m i no t kam je. Ko ga je trirs nik preiskal. je knaatatlral da jo krogU tri zoba in t tem Je lagubiU moč. nakar j« lahko zdrsnila v ČETRTEK. 27. FEBRUARJA. novice iz domovini* r (izvirno) Ljubljana, 6. febr. 1960. Novost: Borojevičev štempelj _Zopet novošt, ki ima prav Čudno ime. Po novem kazenskem zlkoniku je sedaj uveden pri so-I ¿¡¿¿¡h—"Borojevičev frtempelj". To je važen štempelj, ki ga pritiskajo na razne listine in dokumente in zapisnike v primerih, 1(0 80 stranke nepismene. Doslej je bil običaj, da so nepismene stranke listine in zapisnike pod-križevale. fo novem kazenskem poatopju pa je določene, d« morajo nepismene strank« na protokole pritisniti odtiske desnega palca, ki ga s črnilom nama&e-jo. Take odtiske so na italijanski fronti imenovali "Bordjfcvi-čev-štempeljM. Pred okrajnim sodnikom dr. Bizjakom v sobi št 28. je. bil tak štempelj prvikrat, pritienien na proiokpl 6. februarja lm " Odprava tel*** Mdk — virolt slabik gmoto* i» eoeijal nih razmer. — Zaradi odprave telesnega ploda se vrše pri ljub~ Ijanskem in ostalih zbornih sodnih v Sloveniji častoKrat'razprave. Samo letos je ljubljansko deželno sodišče obravnavalo že štiri primere. Izmed teh. j® dveh primerih izreklo oprostilno sodbo, v drugih dveh primerih pa je krivce obsodilo- na večmesečno ječo. It sooijalnega stališča sta pa zlasti zanlmM dve razpravi, ki sta se vr&fll včerttj pred tričlanskim senatoim deželnega sodišča. V prvem primeru je bila izrečena optoštilna sodba nad štirimi obtoženimi osebarhi, med katerimi je bil tudt en mttž-ki. V drugem primeru so se pa upoštevale težke gmotne in so-cijaine razmere obtoft$nk*, ki je bila mati treh otrok, in ki je bila zato oproščena; pač pa je bila babica obsojena na 2 meseca ječe. ' ' ' BH* # " Novorojenček na ceati. — Iz Maribora sporočfcjo, da je našla neka kmetica 'iratvo truplo Novorojenčka Ženskega spola zk-vito v plenice. O nenavadni najdbi »O bil! takoj obvšftdni Orožniki. Popoldne so tf*t* prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice, r-I.r je bilo obdueiramk Zdravniki so dognali, da je bilo dete sicer živo rojeno, vendar radi zelo slabo razvitih možgah ni bilo sposobno za življenje. Orožniki so po intenzivnem poizvedovanju dognali naslednje: viničarjeva hČterka Antonija Fluchšr iz Vukovega dola je sredi mrzle noči rodila otroki na cesti brez vsake pomoči. Z največjo težavo se je samb privlekla do doma, pusttvšl nebogljen-čka na cesti, kjer je umrl. Nesrečna mladenka je pri okrožnem sodišču v Mariboru,' kjer je bila zaslišana, svoje dejanje N>olnoma priznala. Za sedaj so jo izpustili, ker je močno obolela, a pozneje se bo morala zagovarjati pred sodiščem. "" Tihotapci še vedno na poalu. - Najraje prihajajo tihotapci v našo državo iz avstrijske Radgona. Vtihotapljajo razno mono-l*olsko blago, predvsem saharin >n nato | »trogi kontroli finančnih orga »ov so tihotapci še vedno lahko ^mukali semtertja mimo finančnih postojank. Največji uspehi «»bili v oddelku carinskega podaja Hagošovci v Prekmurju, * i manjši pa v rajonu Pe-^njci-Cankovo. Pomočniki tiho-¡«Pcpv imajo precej dela v raz-Manjem v tihotapljenega blaga 1 'w.tr;uijo*t države, saj prihaja dnevno 30 tihotapcev preko me- * svojim tovorom. v zadnjem času so se pa zdru-• carinske in orožniške obla-111 da tako še bolj otežkočijo ^'houpljcnje blaga. Ia takoj "e jK»kazali uspehi organizi ?n'' akcije: orožnlška postaja » ankovl je na svoji patrulji za-druHbo petih tihotapcev. Ir"ni katerih sU dva dbežala tri pa »o prijeli. 8 seboj so 9 kg saharina. 5600 ovojev »»retnega papirja, par sto ^tljic užigalic in 30 kg slednja. Vse to vtihotapljeno bla-J» J* bilo namenjeno v Zagreb. Gornikov is Zagreba pa ti tl-^'tapci ne poenajo. ker roma '«o na poti do Zagreba skoai |n'*iro rok. ment dokazuje, da je socijalha demokracija že leta 1909 smatrala in motrila Sibe, Hrvate, Slovence in BAtgare v političnem pogledu za enoten jugoslovanski narod. Takrat je tudi so-cijalna demokracija izdala parolo: Popotno narodno edtaatvai vseh jutaih Slovanov. Ju gostom vore odvrgli in 4>eiaH. Zaplenilo se je večje količine monopbl-skega blaga med tem nad 20 kg saharina. <• _______ ^_____ Ce se bo sedanja akcija vztraj- finska soci jalna demokracijT j^ MOST M« no nadaljevala izgleda, da bo tihotapstvo ob na*fh mejah v kratkem zatrto ter bo država dobila tiste milijone, katere utrpi sedaj radi utihhotapljenja blaga čez mejo. — Pač slabe posledice carinske vojne! NOVI ZAKON O UNIVERZAH Jugoslovanske univerze bodo i-mele po nove« zakonu široko avtonomijo. Napovedana redakcija fakultet se ne bo ižvr-8fliL » i........ Ljubljana, 6. febr. 1980. ■ Jugoslavija je zopet bogatejša za en zakon. To pot a zakonom o vseučiliščih. Tolfko hrupa je bilo vedno o univerzah, da bodo okrnjene, odnosno Ukinjene posamezne fakultete, attprenešene iz Ljubljane na jug p. Novi zakon pa končno veljavno rešuje ves ta nis vseuči-liških problemov v glavnem s spodaj navedenimi določbami. ; Novi zakon temelji še vedno na določbah starega zakona o univerzah, ki je bil uzakonjen leta 1906 in ki se je razširil tudi na zagrebško in našo ljubljansko univerzo. To se je »godilo predvsem zaradi tega, ker je nudil beogradskl univerzitetni' zakon mnogo ifolo avtonomijo. Novi zakon o jugoslovanskih u-čiliščih prav tako varuje načelo avtonomije ih sicer bo po novem tako, da bo opravljal vsako posamezno univerzo organ, ki ga vsaka univerza sama izvoli. Vsaka univerza pa bo lahko razpolagala tudi t darili, fondi in u-stšnovami, kf jih bo prejela bodisi od katere koli strani. Struktura jugoslovanskih u-niverz bo ofctala ista kot doslej. Zakon določa popolne univerze v Beogradu. Zagrebu in Ljub Ijani, ru?qn teh pa ostane še nadalje filozofska fakulteta v S kopi ju ter juridična v Subotici. Beograjskfrbo imela tudi v bodoče šest fakultet, zagrebška bo za veterinarsko fakulteto na boljšem. Prav tako ohrani tudi Ljtjbljana pet fakultet, le da o-stane medicipska omejena na šti. ri semestre. i Univerzitetne oblastj so po novem zakonu enake onim po starem zakonu. Disciplinsko sodišče tvori pet sodnikov. Izvoljeni so po Članih univerzitetnega senata. Profesorski zbor univerze je sestavljen iz rednih, izrednih in honorarnih profesorjev, pbtem \z rednih ter privatnih docentov ter ko-vzroča neprilike, predno se privadi delu. Zakaj pa ne pomaknete plače sorazmerno z delom? Prejšnji prvi pomožni urednik je prejemal $48.00 tedensko, pa ni urejeval Mladinskega lista, sedanjemu pa še $1.00 na privoščite več, sicer prejema samo $40 tedenako. Ce bi človek imel broadcasting station", bi marsikaj lošje podrobneje povedal o povesti "Who is who in the 8N- Citamo, da je bilo tajništvo v zadregi za knjigovodje; komaj se je dobilo človeka lz Detrolta. Do sedaj nisem vedel, da je primanjkljaj dobrih "bookkeeper-Jev". Kesno povedano, da sem bil vedno nrmenjk, da Je veliko težje dobiti dobrega urednika kot knjigovodje. Prejlnjl knjigovodja Je pustil delo, ker mu njao plače t>ov!šali na $40.00 tedensko, novi, kateri Je po zatrdilu nekaterih mahj zmožen, pa fafcta za začetek $88.00, Kako se ¿a to ujema?' 1 Drugemu pomožnemu uredniku, kateramfu se Je lansko leto, po zatrdlhi gl. prednika zgodila velika krivica, so mu'J7, Oregon $4044, Ohio $3*118, Oklahoma $1750, Washington $$N4t Pennsylvania WOO, Texas $lft8A, Utah $8N0$, Michigan tmo, Minnesota $8-183, Illinois low« $407$, Kaunas $3400, California $872$, Colorado $3735, Wisconsin $3320. ¿enake organizacije bombardirajo Hoover J« a prolsst I Washington, D. C. — ženska mednarodna mirovna lig« |>ošl-IJa protestne telegrame predsedniku Hoover ju r«di stališča, ki g« zavzemajo ameriški delegati na londonski konferenci. Tajnic« Dorothy Detzer opominja predsednika, da so ameriški delegati popolnoma Ignorirali njegova načela za redukcijo bojnih ladij, katera Je naglašal v svoji poslanici kongresu. Unije u*4«novil* zadrugo, Minneapolis, Minn. — .fcwlj« uiiijistov, Vi so s« odločili r« ustanovitev z«druge, se bo kmalu uresničila. V prihodnjem mesecu bo dograjen« velika zadružna prodajalna. Dve tretjini kapital« z« zgradbo so prispev«ls unije v totp fpestu. Prod«J«ln«, ki Ih> bazirana na rochdNlskem zadružnem ,fistemu, s«* Ih» »Mirila proti zli*, ki so g« prinesla ve-riŽne trgoy^u», kot N«tlon«l Tea In Plggly-Wiggiy. tru8t rlkk- TR1KK NA DKLU NewyorŠkl «ovlallatl protestirajo proti nakani lru«ta, ki «e hoče polaatlt! vodne «lle ■ j Nfw York. — (F. P.) Socialistični voditelji protestirajo proti iMlloku legislativneg« odseka, d« «s izroči projekt na St. Lavvrence reki in eksploNtaciJ« vodnih «11 v kromplje elektrar-skeg« trust«. BoclaHstl zahtevajo, n«j držav« prov»«me projekt V svoje področje in n«j g« obratuje v korist prebivalcev. Truat elektrike je n«pel vse svoje sile, du dobi n«pr«vo |>od avojo kontrolo In z« svoj načrt Je pridobil par članov legMatlvneg« odseku, HocUUstom so se pridružili i prugrttsiviti elmnentl, ki so ne strinjajo s mahlimcijaml tru-st« elektrike in želu, d« osUno kontrola nad izrabljenem vodnih «II v področju drŽMV«. - — ZAN1KKN08T UHM2UE KII1VA EKSPLOZIJE Kompanija Je Idi« ojMseorJen« n« nevarnost, kljub temu je Ignoriralo svnrlk) Kllsabeth, N. i. — (F. P,) — Komisij«, ki Je preiskov«l« vzro-k«, ki so d• ' )• še 4,sesees M#tHm»4U« Harf r ftir«*«, #«*i|>» pmnUm sli ss «u«*. v kal Ta *4m ra mm >(•!•* Irg», i Im»*« kralktsi ~* "Pa ne samo rojak, dragi moj sir," je reke) Challenger "temveč tudi, da se naprej posutim vašega slikovitega jezika, nad vae dragocen zaveznik. Deblo te bukve bo ns*a re- ftltev.* "Pri svetem Jurju!" je zavpil lord John, "Most!" , "Tako je. prijatelji, moat! Nisem včeraj zaman sedel celo uro pozno ponoči pa razmi-Aijal o našem poloiaju. Kakor ae spominjam, imel Ht m te tiekoč priliko opozoriti našega mladega prijatelja, da se po**i G. E. C. vedno najboljte, če je priprt a hrbtom ob zid. I ri-» znati morate, da »mo bili nocoj vsi m hrbtom priprti ob zid. Toda, če aa združi duhovitost k močno voljo, ae vedno na>de izhod. Morali bomo samo premostiti prepad. Tukaj irnaU? " ^To je bila rea sijajna mlael. Drevo je bilo najmanj šestdeset čevljev visoko in bi »e prav lahko poleglo čez prepad, če bi ie le pravilno zvrnilo. — Challenger ai je bil privezal na hrbet sekiro, ko je naskočil skalo. Izročil jo je zdaj meni. . 1Ltia "Na* mladi prijatelj bo to reč najboljtc opravil," je rekel. "Mislim, da je najbolj pripraven za to nalogo. Proalm pa vas seveda, da nikar ne delate po avoje, temveč sledite natančno mojim navodilom." Pod njegovim vodstvom sem tako zasekal na obeh straneh deblo, da bi lahko padlo v za-ieljeno smer. Drevo je bilo itak od narave dokaj nagnjeno proti planoti, in naloga ni bila torej pretežka. Slednjič sem iel z vao močjo na delo, pri katerem me Je včasih zamenjal lord John. — Pičlo uro pozneje je drevo glasno zahreš£aJo, se zazibalo in padlo počez, tako da so se zarile njegove veje v grmovje na oni strani. Odsekano deblo je zdrknilo akoro do kraja ploskve, kjer smo stali, in ta strainl trenutek se nam je «delo, da bo zletelo navzdol. ~ Toda deblo se Je vendar ssimo ustavilo nekoliko palcev daleč od roba In most v nepoznani svet je bil gotov. Vsi smo stisnili profesorju Challengerju • roke, ne da bi spregovorili kako besedo, profesor pa se je odkril in s slamnikom v roki se nam po vrsti globoko priklonil. "Zahtevam zase čast," je rekel, "da prvi vstopim v nepoznano deželo — nedvomno bo ta prizor primeren za poznejšo zgodovinsko sil-ko." Stopil je k mostu, a lord Jrttn ga je zagrabil za suknjo. .. "Dragi prijatelj," je rekel, "tega pa res tu morem dovoliti. "Ne morete dovoliti, sir t" je zakllcal Challenger z dvignjeno glavo in itrlečo brado. "Ce bi šlo za kako inanstveno vprašanje, saj veste, da bi jaz vas ubogal, ker ste vi učenjak In ie to vaša strok« VI pa tudi morate ubogati mene, če spada reč v moje področje." "Vaše področje, air?" "Val imamo svoj poklic, vojna pa je moja stvar. Naskočiti hočemo, kakor jaz razumem, novo deželo, ki je morebiti nabito polna raznih sovražnikov. Po mojem že ne bi bilo prav, kar na slepo odriniti tja samo zato, ker imamo premalo potrpežljivosti in razsodnosti. Ta ugovor je bil pretehten, da bi ga prezrli. Challenger je vrgel glavo nazaj in skomignil z mogočnimi rameni: "7.t' prav, air, kaj pa predlagate?" "Predvsem ne vem, ali ne preži v onem grmovju cela tolpa IjudoŽrvcev na zajtrk," je rekel lord Kozton in pogltnial onstran mosta. "Molj** j«», da «te previdni, preden se spustita r.a led. Upajmo, da ni tam za naa nobene ne-vamoliti, a istočasno poatopajmo tako, kot da hi vedeli za njo. Makine In jaz se spustiva dol, tla prinesemo naše Atiri puAke in pokličemo Go- meza z njegovim tovarišem. Potem gre lahko eden izmed nas na ono stran, ostali pa ga bomo Ačitili s puškami, dokler ne ugotovi, da brez nevarnosti lahko val odrinemo tja." Challenger se je usedel na panj in krulil od same nestrpnosti; toda Sumerlee in jaz «va bila mnenja, da mora biti lord John naš vodja v vseh «ličnih praktičnih vprašanjih. Plezanje zdaj nI delalo nobenih težkoč, ker sva si pomagala pri spuščanju z vrvjo, ki Je bila napeta čez najtežji del atene. Uro pozneje smo že privlekli navzgor naše'puške in lovsko dvo-cevko. Mešancu «ta se tudi povzpela z nami vred; po naročilu lorda Johna sta prinesla vrečo živil za slučaj, da bi potrebovali več časa za prvo raziskovanje. Val smo tudi imeli polne nabojnjače. "£d«j -pa," profeeor Challenger, če že res hočete biti na vsak način prvi . . ." Je rekel lord John, ko smo končali vse priprave. "Sem vam jako hvaležen za vaše ljubeznivo dovoljenje," je relSel razkačeni profesor (nikoli nisem videl človeka, ki bi bjl tako nestrpen v vsem, kar se je nanašalo na njegovo prednost). "Ce ste že tako prljaizni, da mi to dovolite, seveda se moram poslužiti priložnosti, da nastopim kot prvi." Challenger je zajahal deblo tako, da so mu bingljale noge nad brezdno, si obesil na hrbet sekiro in se pričel ¿prijemati z rokami drevesa, dokler ni prijadral na ono stran. Tam ae je vzravnal in vrgel roke v zrak. "Vendar!" je zaiklical, "vendar!" Vznemirjeno sem ga pogledal, ker mi ie slikala domišljija katerokoli, «zadaj, v zelenem grmovju skrito vratno nevarnost. Toda vse je ostalo mirno, samo čudna, pestro pobarvana ptica mu je zletelo izpod nog in izginila med drevjem. . Sumerlee je bil drugi. Kaka trdna duša se je čudežno skrivala v tem na videz slabotnem telesu! Vztrajal i« na tem, da bi mu obesili za pleča kar dve puški: na ta način bi bila oba profesorja oborožena takoj, čim bi dospel na ono stran. Potem sem prišel jaz na vrato In sem moral napeti vso voljo, da ne pogledam v grozno brezdno, katero sem moral prekoračiti. Sumerlee mi je stegnil naproti kopito svoje puške, In trenutek pozneje sem že lahko zagrabil njegovo roko. Lord John pa je kar odkorakal po bukvi — dobesedno odkorakal kakor po trdih tleh, ne da bi se česa oprijel! Ta človek mora imeti jeklene živce. Tako smo prišli vsi štirje tja, v pravljično deželo, Maple VVhiteov izgubljeni svet. Val štirje smo občutili ta trenutek kakor našo največjo zmago. Kdo bi mogel misliti, da je bila samo začetek naše največje neereče? Dovolite, da na kraitko povem o grozovitem udarcu, tki se je zrušil sa nas. Zapustili «mo rob prepada in se vrnili za kakih petdeset yardov v gosto grmovje, ko se je nenadno za nami razleglo strahovito hrešča-nje in padec. Nehote smo planili takoj nazaj po isti poti. Moela ni bilo več! Pogledal som navzdol In zagledal globoko spodaj ob vznožju stene štrleči kup vej in trsk. To Je bilo naše bukovo deblo. Zdrknilo je morebiti zato, ker se je odkruštl rob planote? Trenutek imo bili vsi istega mnenja. A trenutek pozneje ae Je ]>oČaai prikazal bolj spodaj izza ogla špičaste skale mrki obraa, obraz Go-meza, našega mešancu. Rea je bil to Gomez, a nič til bil allčen prejšnjemu Gomezu a ponižnim smehljajem in kakor krinka^nepremlč-nim obrazom. To je bil spačeni obra« z divjimi očmi, ki je drhtel od divjega sovraštva in veselja nad poerečenim maščevanjem. "Urd Koxton!" je zavpil, "lord John Rox-ton!" (Dalj« prihodnji«.) še Jack I ¿Midan: POGLED V PEKEL po (Iz knjige: Ljudje z dna.) Trije smo bili, ki smo se Milc-Knd cesti v lr?klk n° «POfnJene, glava ni oddelek policije na pomol. Pripovedoval ja o nenadnih bojih v temi na stopnicah, ga U-rijah In balkonih, o raabltih o-knih. udrtih stopnicah. Izpod-maknjrnih lestvah in Vtifeitlh glavah in udih In nazadnje rm dela tam. kjer hi mornla. ampak je viñeta naprej. Dečko — <»n? "Kako velik si?*' M*m vprašal. "Pet čevljev dve coli." je odgovoril ponosno," A drugi v de-'lat nit i Pokaži mi delavnico!" aem dejal. Baje ni bilo ta čas nikogar delavnici, a jaz bi Jo bil kljub temu rad videl. % Pustili smo Izmensko cesto in priAli na Fryingpansko. Krdelo otrok se je plazilo po splosk ploščadi kakor žabe na dnu is sušenega močvirja. Na ozkih vratih je aedela žena z dojenčkom na prsih, ki ao bile tako rasgaljene. da so ma ter i ns k i časti jemale vao svetost. Morali smo Iti preko nje In dalje, da smo mogli v hišo in na temnem, ozkem hodniku smo morali bresti med pmaaečimi malimi otroci, dokler nismo dosegli še ožjih In temnejših stopnic Stopnice so Imele tri zto!-be, v katerih so bili nagromade-nI nairasnovrstnejši odpadki. 8edem prostorov je imela tako svana hiša. V šestih od njffi je kuhalo in peklo, jedlo in spalo In delale čea dvajset oseb obo. Jogn spoln (n vseh starosti. Pov-pretm. so merile sobe po osem čevljev na vsako stran, morda na eno devet. Stopili smo v sedmi prostor, v katersm je delalo pet m«iž. Hil Jo širok sedem in dolg o*, m čevljev, miza. na kateri so delali, jo jemala večji del prostora. Na tej misi je bilo pet lat in t* t na jat mož je komaj I-melo prostora, da #o skupaj do- PKOSVETA lali, kajti oetali prostor je zavzemala lepenka, usnje, svinji čepic in bogat izbor materijala za sestavo gornjikov in podplatov. V sobi poleg je stanovala žena s šestero dece. V drugi luknji je bivala vdova s šestnajstletnim inom, ki je hiral od jetike. Žena je prodajala po cestah prsne bonbone, kot «o mj pravili, in po navadi ni motfla zaslužiti toliko, la bi kupila tričetrt litra mleka, bi ga moral sin na dan imeti. Ta šibki, umirajoči sin je dobil enkrat na teden pokusiti mesa, in kakovoati tega si ni možno predstavljati, če Človek ni nikdar videl avinjske piČ0.BHH Strašno je, kadar kašlja", je menil prijatelj. "Ves dan ga po, alušamo tukaj, Če delamo. Neznosno je." Kadar je moj prijatelj imel posel, je delal torej v tem sedemkrat oaem čeveljski sobi. Pozimi je morala skoraj vea dan goreti luč in svetiljka je še alab-šala zatohli zrak, ki gš niso ni kdar obnavljali, ampak vedno znova in znova vdihavali. V posebno dobrih časihh je ta mož mogel zaslužiti na teden kakih trideset šilingov. "A to morejo le najboljši od nas", mi Je pojasnil, "in potem moramo tudi štirinajst do pet najat ur garati na dan. Moral b nas videti, kako se napenjamo Pot kar curlja z nas. Tebe bi.bo-lele oči, če bi videl, kako nam lete žeblji iz usta — kakor I stroja. Le poglej moja uota." Pogledal sem ga. Zobje so bi li od neprestanega drgnenja že bljev čisto topl in poleg tega črni in nagniti. "Čistim jih, sicer bi biH bolj umazani.'' Pripovedoval mi je, da si de lavcl sami nabavljajo •zgornjike žeblje in manjše potrdAčine da morajo najemnino in luč in bogve kaj še vse sami plačevat "A kako dolgo traja sezona ko zaslužite lahko celih trideset šilingov na teden?" "Štiri mesece", je odvrnil in mi pojaanjeval dalje, da povprečno zaslužijo na teden od pol do eneg funta. Ta teden je doz-daj zaslužil štiri šilinge. In kljub temu sem dobil vtis, da je dober delavec. Osrl sem se skozi okno, ki naj bi gledalo na dvorišče aosedne hiše. A ni bilo nobenega dvorišča, to se pr#vi, bilo je zazidano z enonadstropnimi lopami, s hlevi, v katerih so stanovali ljudje. Strehe teh lop ao bile prava gnojišča. Na nekaterih mestih e ležala umazanija, ki so jo metali iz drugega in tretjega nad stropja, več čevljev na visoko. Lahko sem v njej raaločil ribe in koati, sočivje in cunje, stare škarpete, čroplnje in druge navadne odpadke is človeških svinjakov. "Zdaj je «adnje leto, ko imamo to delo; «daj si nabavljajo stroje, ki naa delajo odveč." je rekel delavec žalostno, ko smo spet korakali mimo žene z nesra mno razgaljenimi prsi in si delali pot skoči gomazenje mladega življenja brea vrednoati. "Ampak «dajle pazi!" je dejal prijatelj. "Sfeiaj ti bom poka zal pljuča Londona. To je Spi-talfield-park*'. Besedo "park" je Izgovoril z ironičnim poudar kom. Senca Krlatuaove cerkve je padala povprek čez SpitalfieIdl park. In v sonci Kristusove cer k ve sem videl ob treh popoldne nekaj, česar ne bi hotel nikdar več videti. Roš ni v tem parku, ki Je majši kot moja rožna greda doma. Raste le trava. A okrog par ka stoji omreftje s železnimi bodicami. kakor ga nahajate okrog vseh londotiaklh parkov, da ne morejo možje brezdomci in žene ponoči spati v travi. Ko sva prišla noter, sva zadela ob ženo kakih petdesetih let ki se Je a ^potekajočimi korak vlekla naprej; dva svešnja vrečevine sta JI fcingljala fez rame, eden epredaj, drugi zada Rila Je klateiinja, bresdomaks duša. prevt*č navajena svdbode. da bi hotela avoje šlbele se telo vleči čet prag ubošntce. V obeh zvetnjlh je Imela vso svojo la stnino. obleko ln oploh. kar kot ženakn še cenila. Sli amo po čoki. posuti pot nsvadol. Klopi ns dbeh straneh so kanale grmado bedne, izčrpn ne človečnosti, ki bi bila kakega Doreja navdahnila k bolj aa-tonskemu poletu, kot ga Je njegova domišljija kdaj na platnu rodila... Četrtek, 27. februarja. Rudolf Lówit: Seitimeatalia prome- Bil je blag in pokojen jesenski večer. Predlagal ji je še majhno šetnjo ob dbali jezera in je pri-kimala. Zapustila sta glasno, svetlo dvorano v zdravilišču in brez besed sta stopala sedaj vzdolž temne jezerske promena-e. Gi,ri, ob koncu, sta sedla na <*adnjo klop. Sanjavo sta se za gledala preko širne jezerske gla-ine, ki je dihala tiho in mirno, r ozadju jezerske gladine so se dvigale sence gora in nad jezerom in gorami ae je bočilo ne skončno nebo, na čigar globoki, žametno motni modrini so sevale neštevilne majhne in velike bleščeče se zvezde. Razpoloženje tega prizora je legalo 6im dalje sil neje na njegovo srce. Pritajeno e vzdihnil. Odvrnil ae je od po-urajine in ae Obrnil na lahko proti ženski ob svoji strani. Gledala je še vedno eanjavo proti široki jezerski površini. Prijelo ga je koprnenje, da bi ji deja kako čudežno krasno se mu zd sedaj to sedenje drugega ob dru gem in kaj še vse čuti zanjo. Toda ni se upal. Namesto tega je iskal njene roke. Kakor slu čajno so se njune roke dotaknile druga druge. Počaai, toda takoj mu je rokq odtegnila. Občutil je to kakor zbodljaj. Odkašljal se je v sredino vse te tihote. "Tu je zelo lepo in ubrano", je dejal potem nepričakovano, "toda jutri ob tem času...." Sam se je prestrašil, kako trdo in hripavo mu je hipoma zvenel glas. Obrnila se je k njemu. V njenem o-brazu je bil izraz konvencional-no — ljubeznivega obžalovanja. "Ah, da", je dejala, "tedaj oata-ne pri tem, seveda, čisto prav, jutri odpotujete?" — "Da, jutri zjutraj, vlak gre ob desetih dvajset." — "Toda vi hočete morda že oditi? Jutri morate pač prej vstati?" — *Ah, ne do-ati prej, toda če vam je -u pre-mra», miloetlva, vidim, da drh-ite..." — "Da, «ares postaja ladno in če vam je res po vo-I...» — "O, proefan, samo ob sebi umevno..." Dvignila ata ae. la sta po šetališču proti zdravi-šču, zopet brez besed, samo z malo hitrejšimi koraki. "Tedaj, želim vam prav prijetno vožnjo", e dejala v hotelu. "Hvala lepa, mUoetiva", se je priklonil, "in az vam želim vse te dni, ki jih e tu prebijete, veliko zabave in solnca." Poslovila sta se. Sla je po stopnicah navzgor, on je po-skal svojo sobo na drugi atrani. Bilo je ob devetih dvajaet. Sedel Je v potni obleki v zdraviliški Jedilnici. "Strašno, strašno1 e mislil, "kako čas mine. Pred dvajsetimi minutami je bila u-ra Šele devet, zdaj pa je že deveta dvajaet. Pa imam vendarle Ae uro časa." Z nervozno naglico si je nalil čaja v skodelico in c nekakšnim gnevom je rasbil me- ko kuhano jajce. Sladkor je del v jajce, soli je natrosil v čaj. "Strašno, ■strašno", se je namrdnil, ^kakšen okus ima spet ta reč. Danes je sploh strašen dan." Natakar mu je prinesel račun za ves teden. "Kako," se je gvignil, "ali je že tako pozno?" — "Je še dovolj časa, gospod; notel sem samo vprašati, kako je prtljago. Ali naj jo postrešček popelje naravnost do postaje?" — "Da, prtljaga...." je pretegoval besede in poravnaval pri tem račun, "tedaj dobro, prtljago naj odpravi postrežček lepo počasi naravnost do postaj e". — "Dobro in pa hvala," »e je natakar spet odstranil. Turobno in zamišljeno je obsedel. Tedaj mu je bilo, kakor da je začutil znan parfum. Obrnil se je: Pravkar je hotela mimo. "Kako, vi, miloeti-va?" je za jecljal. "Danes ste že vstali?" — "Da", je odvrnila tiho, "hočem se naužtti hitro še nekoliko lepih dni. Imam še mal-hen opravek, potem grem takoj po lepem šetališču do najine klopi." Pokimala mu je ljubeznivo in odšla. Za hip je strmel za njo, potem je skočil do avoje sobe. "Hajd, proč od tu, kovčeg ostane", je pokazal še pravočasno poatrežčku vrata. Odprl je kovčW in ga spretno izpraznil na otomano. Naglo je slekel pot* no obleko in jo zamenjal s pro-menadno. Po kratkem pogledu v zrcalo je ostavil svojo sobo in stopil skozi hotel do promenade db jezerski obali in do zadnje klopice. Ona je že sedela tam. Spet je sedel k njej, ne da bi izustil besedo. "Danes je edini koncert filharmoničnega ribora", je menila ona mirno, čeprav « bleščečimi očmi. "Ni bilo lahko, koncert je razprodan, vendar pa aem si priborila v Zadnjem trenutku dve vstopnici — za vis in zase." — "Kako?" se je čudil on, zase in. .. zame" Ali ste vedeli...." Majhen čas je pomolčala. "Nisem vedela," je dejala potem tiho in iskala počasi njegove roke, "toda vse te dni sem tako koprneče upala." Vzerek zverinjak Pepiček, preoblečen v tigra stopa po kletki. Kar spuste vanjo še neko zverino. Tiger pr&. strašeno skoči na "zadnje nog«" in jame rjuti: "Medved, med-ved, na pomoč P Tedaj se — q čudo — zasliši glas iz medvedo-Vega žrela: "Osel, kaj ae pa t*, ko dereš? Ali hočeš. da naju o. ba vršejo skozi vrata?" • Previdni tat Sodnik: "Zakaj pa ste ukradli gos, in sicer z jajci, na katerih je čepela?" Obtoženec: "Prosim, go«po| sodnik, ker sem se bal, da bi &e jajca ohladila." Kaielj odšel Kaki«» mir odkar J« odi:.. »taS«tenj« U trla. NI iudo, da otroci la odraifeni |ju-bljo Savarov Haluun proti kalijo. Priljubljeno Ur. vilo U t« It. Varno, u-■petno. Val lekarnar t« dvoja« veliko«! 1 Uc la Ma. S«v«rov« takUto m prehlad __vira_ COUOH BALSAM V In IZ JUGOSLAVIJE ' PREKO HAMBURGA 1 as* last para tki.: Naročnina zalist Prosvria Za Združ. države In Kanado $€.¿0 1 tednik in »»••••s•••••••»»*»•••••• 4.80 2 tednika In •••••ssfseessssseeosee 3.60 3 tedniki in 2.40 Za Cicero in Chicago Je 1 tednik in ...........H».......,. 2 tednika in......... 8 tedniki in $7.50 6.80 6.10 3.90 Tednik sam stane. «1.2« Tednik v Evropo stane 1.70 Poštnina za tednik v Evropo .50 Blladinakl List stane HI. L •»»•»»•••s» $1.20 lat ▼ Evropo stane. ..... 1.50 Cena oglasom po dogovora. Filip Godina, upravnik. Ali ste naročeni na dnevnik "Protveto"? Podpirajte svoj Ust! NenadkrllJIva poatraába In kuhlaja v Vttk ramdth ►«1984 (Vojni davek